Ste V. 265 H Tr»tu, ¥ nedrje,JS. »eateifrfer* ItMLv L£tp?K Xil| * haja vsak dan zjutraj, tudi ob uedcljali la praznikih. — Urc&tl£Mro: t 'lica Sr FrihčiMcs Astake&t 20. 1. nfcbir. — Dćplsi uaj sc pbgjiAjp urednica. — Nefrsnltirdfla pi«inal£ ne «wljfctitajo, rokovi l£ Jt gifato -t IrtaiaielJ in odvov&hi tirednik Sieiin Oodjnn. -jj- UfeWi» tor^^ii p"M* 3Ssfee K 10 -, '» u^tffljjh« iidm/o /i ;4IA lcfc> K »•—, t$o! leta K t— 4£bsL Po«""«"* v T««. lb *MM: >? vln«jev. Posamezne številke zastarele 20. vin. OgUsi trgovcev i i obrtaijiav 'jiih M, 1» vin: osmrtnice, zahvale, podani:«, vabila, oglfisi denarnih zavatov tn* pi 30 vin; Oglasi v tekstu UfU do pet vrst K 20.S; na;ar-že podpisano. - • HAAG. 28. (Izv.) Artiljerija entenTnih aimađin topovi bolgarskih upornikov obstreljujejo Solijo. Znano le ni. ali nastopajo uporniki proti M al i nov u ali preti pristašem kralja Ferdinanda. Trije bolgarski parlamentark so sc že vrnili ;z Soluna in nrinosli s seboj premirje. Kralj Ferdni* jd je bil pozvan cd štabnih oficirjev, naj se pridruži sklepu vlade glede sklenitve promili a. kar pa je ta odklonil. Dobil je v Lom Palanko obvestila, da boste Nemega in A v : tro-Ogrska poslali brigarski armadi Zadostno pomoč in se odločil, U4 sc \ me v Sofijo. ; NOVA POVELJNIK\ BOLGARSKE FRONTE. DUNAJ. 28. (Izv.) Na čelo bolgarskih čet. ki bL-do nadaljevale boj prati enten t i, je postavil bivši vrhovni i oveijnlk bolgarskih armad v srbsko-grsr o-bolgarski voini 1. 1913, general Šavov. Za poveljnika atvstro-ogrskih čet, odposlanih Bolgarom na pomoč, je bil imenovan general r flanzer Bakin. Po dosedaj se nepotrjenih poročilih bodo j revzela avstro-ogrska bjačenja ono bolgarsko fronto, ki je bila I oorej pri Dojranskem jezeru. ? • » \ v . . " DUNAJ. 28. (Izv.) Iz .diploiiiaiicnih krogov se noroča: Armada entente, ki je pričela ofenzivo, -je štela le 15U.0CK) rr.ož, do-čim so bile nasprotne sile mnogo močnejše. Toda dve bolgarski diviziji ste položili orožje in ta^o'se je prebitje fronte popol-^Cjina pasj-ečilo^ . ,_. PRIHOD BOLGAR^CEGA PARLAMEN- j TARJA IN OOGOVOR FRANCOSKEGA ! POVELJNIKA. j LONDON, 27. (Ker.) Reuter poroča iz Pariza: Vrfiovitl poveNnik zavezniških ar-irsd v Macetlo-nij« ie nazn^til francoski vladi, da ie bclgarski par!a!>ieiit£r zspro-l sil zn 48 urni bojni premor, da se omogoči prihod dveh odposlancev bolgarske vlade, ki se bosta pogajala o pogojih premirja in eventualno o inTru. Franchet d' Esierv.je odgovoril, da ne more c-ovoliti niti premirja, niti bojnega premora, Ki gre- • sta za prekinjenjem vršečih Se operacij. Vendar pa jc pripravljen, da Spi ^me ret?- j ne odposlance bc]garske viatie, ki naj se; s poverili v spietustvu parismciitarskih častnikov zgiese pri engleskih črtah. LONDON. 27. (Kor.) Rcator poroča, da; ie angleška vlada danes z uradno poobla-: .ščene strani dobila prošnjo Bolgarske za. premirje. To se je zgodilo brez vsake zve- j ze Nemcev s tem predmetom m se smatra j za resen korak. Domne va se, da poročila : iz Nemčije, ^a je bil to samolasten nastop Malrnova. ne odgovarja dejst\u. Prošnja je naslovljena na zaveznike in stremi poj premirju v svrlio mirovnih razgovorov, j Naglasa se, da zamore odgovor Bolgarskj slediti se'e po posvetovanju zaveznikov. Pod temi okoliščinami ni pričakovati u-radne izjave o mnenju. Prihod nemških čet v Soji jo? DUNAJ. 28. (Izv.) »S Uhr Abendblatt« objavlja dosedaj še nepotrjeno vest, da so \ če raj ponoči prispele v Sofijo nemške čete in bile tamkaj sprejete z velikem nav-Ci Šcnjem. Direktna zveza s Sofijo še večino pretrgana. ♦ % DUNAJ. 28. (Izv.) Direktna zveza s Sofijo je še vedno pretrgana. Dunaj je še veliko navezan le na'poročila, ki jih pošilja vlada Malinova. PRESOJANJE POLOŽAJA PO BOL- GARSKEAI MIROVNEM KORAKU. „ DUNAJ, 2S. (izv.) Iz krogov zunanjega ministrstva smo izvedeli glede .naziranja zunanjega ministrstva 6 bolgarski krizi sledeče; Dvomi se, da bi se zaraogla ob- noviti frcr.ta v Macedoniji. To bi bilo mo-1 goče le tedaj, ako bi i mirovna pogajanja j med Bolgsrkko in e«tewto razbila, kar bij : se zgodilo v slučaju, ako bi stavili Grka in Srbi n evelike zahteve. Domneva pa se,. ca enten ta napram Bolgarski ne bo stro- , ga in da pride do miru i Bugarsko. dar r-a so tu klhib temu odločeni za na-! "daljno odpošiljale ojačenj v Macedoniji. j Na f reL'io pa ni nikjer nobenega ve > j za "vmeša vanje v notranje boje in notranje j razmere Bolgarske, kakor sc je zgodMot^ v Ukrajini. Metodajni krogi so nasprotni-j a* okupacije Bielgarike s strani avsh-ij-j škili čet. Ako pride ined eirtento in Boi-, garsko do miru. potem ise ustanovi nevaj honta na srbskih tleh, toda tudi to !e p; d pogojem, ako se Bolgarski zagotovi možnost nevtralnosti. Toda, akoprav se vo-l 'jaški položaj presoja čisto trezno in hoče eventualno postavili nova fronta naj Bo-gars'!:eni, se naglasa potreba reform i na zunanje- in notranjepolitičnem polj:?, I da se čimorej doseže mir. Vse jc odločeno, j da se upošteva položaj in da se ne bo več! mogoče zadovoljevati s problematičnimi, iziavami. Prevladuje prepričanje, da bo j rudi Nemčija čisto mira o presojala položaj: m da pride v čim krajšem času z Nemčijo tio zbližanja in uveden j a mirovnih pogajanj, pri čemer se važnost notranje-politične ureditve nikaivorjie podcenjuje^ ! Vojaški položaj na Balkanu- Protikoraki zveznih v viasti. DUNAJ, 2S. (Kor.) Listi ugotavijajo sc^lu.-no, da nam, pa naj bo sklep Bolgarske pu sestanku so- ; branja, ki bo šele ©mogoči! jasen vposled v tam-! k^j vladajoče vplive, kakršenkoli si bodi. pet v orijent ne -bo zastavljena. Listi se iako rezervirano bavi jo s korakom vlade v Sofiji, pri ćemer na-siaša »Frenidcnbtatt«, da berolinsko poročilo, čes da korak Maiinova ni bil izvršen sporazumno s kraljem in bolgarskim armadnim vodstvom, ne odgovarja dejstvom. »Fremdenblatu pravi: Nočemo se vdajati opUmfstičnim pričakovanjem, ampak hočemo trezno in hladno počakati nadaljnesa razvoja stvari. Naj le tudi trenotno .veKk" del bolgarske armade izločen kot bojni faktor, vendar je poskrbljeno, da se solunska armada ustavi. Poraz v boju tako hrabre bolgarske armade je gotovo iako neljub dogodek, tod* vojaška odločitev svetovne vojne sc s te ni ue more doseči. Pot v Carigrad o!-tane odprta, zato sto poskrbeli Nemčija in~Av-rtrija. Tckrai Bolgarska i:i sama v boju in zamore računati na najkrepkejso pomoč csredn.Mi vlas!?. V najtesnejšem orožnem bratstvu vojujeimo obrambno vojno. Turčijo Navdaja isti duh. Osrednji vlasti b?sle dokazali, da ste dovolj mcieni. uničite •Jr2:ic sanje sovražnikov. - ; ' • iEIM AHHAOM nmtu. AVSTRIJSKO ^- ~ ^ * DUNAJ. 28. (Kor.) Uraoio S2 javl^n: Na Italijanski fronti nosnih i; rcnovrnja vr^diiili hoji: i u dejanir. Na s*4ba-_?skem boiišči! so n^z ćete zapadno Ohridskega jezera v hrambnen^ od-sskn, prevzetem od Bolgarov, eabžle so-vražizs i.rpadtr. Načelnik generalnega Slaba. NEMŠKO. BEROLIN, 28. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapcdno bojišče. — Angieži nape dajo v smeri na Cainb-ci in jaico ediod. rrajteozi nadaljujejo svi '.e napade v Sara-r>an^, Amerikanci vzjio^no Argonov. Delni safJtl in teini napatii n?ed Ypentom in Scarpo, lcakor tudi nied A-letio in Aisno spremijo velike napr^rl-ic operacije nasprotnika. Armada prestolonaslednika Ruprehta in penerala Boehna: Sovrstnik, ki je med \ peruom in Scarpo na več krajih izvršii £ua6k proti našim črtam, je bil odbit. Na cfceh eiraneh cest, k! vodijo iz Arrasa in Peronna v Ca^nbrrJ, je piešk> po srditem foppvs^em boju 16 angleških in kanadskih ci vrzi j v napad. Na obeh straneh iHarqu!ona, med Aloeu-vresom in Graineourtom, kakor tudi med Rifeecaartera in Villers Guislaincm, se je '•czbll prvi naval sovražnika pred naš?mi črtami Prilnchy en Artdsu fe pro!?r! sovražnik iz Bourloaa. pri Havrinčcurtii iz Fles^ateresa. Tekom bitke se mu je posrečilo, da je ie vdomi točki razširil in nas potisnil severno ceste Arrfts-Cambi al c5o črte Olsy Le Vergnier Kayn«onrt. Južno ceste smo po menjajočem se boju in DO protinapadih držati črto gozd Boisrlom—Rtfcceourt. Med Epehyjein in, Bclk'courtom s»uo odbili medne napade, Ansležev in Amerikance v. Po končanjih bojev je bil sovražnik povsod ec^iaji v njegove izhodne, po^toiaitjce, pri Lsn^iru' šc prekid njlli. *Arm&r>a nemškega ce^arjeviča generala Gallwitza: Med Ailetto in A\-ik> so fcifi iTe!ni napadi nasprotnika vzhodno VauxaUiona ni zar^duc Jon\*a orbiti. V Šampanji sa Fr«icozi, vzhodno Argrsnov Amerikanci, c^elofn^ ob zastavitvi novih divizij, nadtei^/all svoje m&cno nrp^de. Francozi so v svojili večkrat ponovljenih nrrratlih : ed Suipp;> in A i? no zamegli lo imelo pridobiti na preštoru. Zvečer sjno bili v bcHi v črti AubCTive snr Stn^pe južno Soinme Py~ Oradren:!—con v lile—gezd Cemay. Napa al Amerikancev vzfcođj:o.An?onev so se ustavili južno čr-ie Ar-remout—ClergeS. Monlfaucon k bil radi grozeče obkoiitve izpraznjen. Preko Mon^fanccna in vzhodno oćtod izvršeni napadi so se izjalovil! pred issšuni črtumt. Francoz* in Amerikcizci so doživeli tudi včere; zopet težke zgube. Včeraj smo sesti eilii 33 sovražnih letal. Prvi generalni kvartirmajster i>!. Ludenc'orif. BOLGARSKO. SOFIJA. 27. (Kor.) Zapadao VardiTja nadaljuje^ na^o eiiote svoja slbaris nroti severu po načrtu. Vzhodno Velcsa je bil srdit sovražen napad odbit. Angleški ba-talKai so predirali po topovski pripravi preti našim postojankam na Visoki Čuki severno Dojraji$kep;a jezera, a so bili razpršeni. TURSKO. CARIGRAD. 27. (Kor.) V Palestini se turške čete zapadno Jordana umikajo dalje. ^ Turška armada vzhodno doHne Jordana se desedaj sicer drži kljub štev lino močnejšim sovražnim s^r-m, vendar pa ]o 'ofireža uporniško £lbaute. Arcbcev, ki se razšlrla proti ozemlju Itaursiia. Pri bf>}ili tekonr umikanja se je posebno odlikoval nemški pešpolk št. 146, kakor (udi ostale nemške čete. Neus&'e Ciete so se z uspehom prebile skczl oblcolitev 4n se umikale v dobrem redu od postojanke do po-stglankg. 'Trito H. H__" JEDINOST'* it 265 . V Trstu, dne Žfr. septembra 191» SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Fraacosko uradno porodilo. 2t. sen:, pcp.: -V»ed AUetto in AJsuo ie sovraž-• iiik ečer t/fcnovil svoje napade priv AHcmantn in mlinu Lsficuxtv Na slednji tojki ie vdrl v francoske črte. toda nas krepki protinapad je takoj v*ž#cstavil polupaj- Danes, ob 5 zjutraj, so fran-coc: c čete skupio r'arueriško armado, ki cpcrlra , dalie'vzhvćnc, napadle nemško fronto v Ša^panji. j 26. sept. zvečer: Danes raj so irancoskc in j am.riike armade, v tesni medsebojni z\ ezi, napadle n? obeh ptraneh Argonov. Opera Jjc sc raz-j vi}; V, zadovoljivo. Napredek francoski Ji čet zapad-j no Argonov znaša več kilometrov. Bitka se na- ■ - daljujc- / j 27. «■ pt. pop.: Napad francoskih čet se ;e včeraj med - .^pesom in Argoni razvijal z uspehom. Veliko s;., vi nemško postojanko, ki ie bila 5 kin glo- j fcckn premreitaa z zveznimi jarki iii žičnimi ovi-j rami i« ki jo ie opremil sovražnik od 1. 1915 z! ved.iu razse/nejsimi obrambnimi napravami, so francoske ct:ie s sijajnim napadom zavzele na fronii 35 km in jo na gotovih točkah prekoračile. Navarin Ferme, Iiutte de Scuain, višine Muret. Tali ure in Mesuil. vasi Pinont. Tahure, Rouvror, Cernav en Dormois in Setven Mdziconrt, ki jih ie zgradil sovražnik kot oporišča in ?-h branil »ako tnerflčno, so bili po srditem boju osvojeni prvi dan bitke. Število dosad*? naštetih ujetnikov znaša nad 7G&0, med njimi 200 oficirjev. Sovražnik tekom noči ni izvršil nobene protiakcije. Dane.-, zjutraj sc jc napad pričel iznova in sc ie kljub slabemu vremenu razvijal zadovoljivo. ^njrlefko uradno poročilo. * 27. sep'. — Danes, ob 5 zutraj ie preše! ttaig na Široki fronti južno reke Sensčc v v. o pad. Prva poročita naznanjalo zadovoljive napredke. Ameriško uradno poročilo. 20. scp;.: Prva armada ie predla danes zjutraj scverozapadno Verduna na fronti 20 km v napad in je prodr!a povprečno 7'milj globoko. Zavzeli smo Varcnnes. MontblalnviHe, Vauqucis in Cher-pj; in sicer po trdovratnem odporu. Kaše čete so prekoračile potok Fcrges, zasedle gozd in iztrgale so-vT^Žniku kraje Malancourt, Danovour, I3e!h:n-court, Montfancon, Cuisv, Nentiilois, Septsarges, Gerccurt in Driilancourt. Dosedaj je bilo naštetih nad 5000- ujetnikov. VAŽNE IZPREMEMBE V NEMČIJI. - DUNAJ,' 28. (Izv.) Iz Berokua so uoski • - oMne poročite. da sc bodo še prihodnji t< deii izvršile v Nemčiji važne izpremeni-hc na v,- Hinih mestih in lifvii v vladnem sisfeoiu. Priznava se. da je položaj jsko resen in da nf tlrti^ega izhcJa, kakor sprejem socialistov v ministrstvo, ki bi *>re-vzeH ^oteni tsood^iA'ofnost za vse sklepe, 'v kratkem jc pričakovati sporazuma meci oes?tnmie:ii lu sacijalisti. PRED SESTANKOM ZBORNICE. DUNAJ. 28. (Kor.), sKorrffipamienz Au-stria« poroča*: Voini oisek sc namerava sklicati za r tti adjek 14. oktobra ob V-A popoldne, tločhij je vprašanje sklicanja pri-JtfKkije plenarne seje zbornice treiiotno še nerešeno. DUNAJ, 28. (Iz v.) TinTI danes je bilo v zb om išk c m .pos-1 op}u \sc pt?iro poslancev, ki so pričakovali^}!sjasnil t> izjava, ki ji) bo pedal ziinanj1 nr-nister gro* Burim v torkovi seji :ke zbornice potoni -ministrskega .predsednika barona Hnssareka. frajbr/e* bo v zbornici stavljen in tudi sprejet preJ!og. .da naj se otvori o tej iz-?nvi debata. Krc^i^ki svet. DUNAJ. (Izv.) Včerajšnjega kronskega sveta se je udeležM tudi avstrijski \ clepc^a'i.ik v Berotinu. .princ tiohenl&ie, k: se jc žc vrnil v Bcrolir, da izroči tani-kaj poročilo o poteku- kronskega sveta. Obnovitveni ctiiek. DUNAJ. 28. (Osv.) V ohnovitvenerai odseki! jo izjavil brainbiii minister Czapp, da jc skupna vlada pripravle ia, da že -ro*-KrMe vojne škode iz skupnih dohodkov, izvzeti so le laksnrijozni predmet7. Odškodnina se bo izplačala le za obnovitve-• r,a dela. . . . . ' SPITZtHlJELLER O USODI BOSNE IN HERCEGOVINE. SARAJEVO, 28. (Kor.) Pri včerajšnji pojedini je imel skupni finančni mlr.rster baron Spiizmiiller gervor, v katerem je opozarjal na veliko 40-letno -kulturno delovanje avitro-ogrske monarhije v Bosni in Hercegovini, ki je je priznaval ves 3vet. Minister je naio bičal nastop ententnih drža ^vnukov, ki so odldcn'ii našo najnovejšo v mirovno rrgto. Računati ie s tem, da sc bo morda volna sc nadaljevala, a prenesli bomo ;udi to. Minister je nujno svaril pred geslom »SainotKlloievaiijc narodov« in Izvajal, i\?t vsa zgodovina nasprotuje tr-i cliivf, da bi zaniosjei kak narod urediti J velo usodo brez ozlrov na uso«?o svoie-jia sosec^ncjra naroda. Eden najvažnejših č hi i l olje v je staretiavna dinastija. Sve-. tovna zgodovina ne more več mimo tega i faktorja. Potre&no jc, da se privede na-rotT^I ge^d k pozitrA-nemu delu. DcAro polrrično delo\nanic se -z-more s pritegnitvijo širših krogov prebivalstva vseh veroizpovedi k poličntm po^m vršiti v več;em obsegu kakor d ose da j.^ Min?Ster razume pod tem razširjenje drž-iLvliansikrh pravic s preureditvijo bo^e-nsko-liercego-vinskesa or.avlln'ka. posebno z razširjenjem viclilne pravice. Uresničenje se za-tno-C izvršiti sev eda šele po vojni. Pn tem morate ostati Bosna m Hercegovina sr noobsebr spravna politična enota, lega se tudi ni kdo ne misli dotakniti. Istotasoj je samoobsebi t:m!;iv6, da se dežela ne nalie razkosati. Za to r.bstoja popolno jamstvo. kajti bo treba najti pot, da boste -deželi v obliki, k; jo je treba še določiti, zamogli sodelovati pri skupnih sivareii monarhije. Kar se tiče politične bodočnosti bose nsko Jhei c c^oviiifSkoga prebivalstva, bo vprašanje rešeno na način, ki bo odgovarjali interesom obeh držav monar-hUe. Najti pa bo treba tudi rešitev, o kateri se bcmio v stvarnem, tmodeftan zahtevam (xlgovarjafOLC5n načkru prepričaiii da odgovarja istočasno narodnim potrebam prebivailstva Bosne in .Hercegovine. Govor ministra je bil sprejet z živahnimi živio! klici. ^ - Kottferenea kneza Fursteufcerga s HtfSsaretoin. DUNAJ, 28. (Izv.) Podpredsednic gosposke zbornice, knez Fiirsteuberg, je imel danes z ministrskim predsednikom dolgo koniercnco. " Nctunarniov predlog za uvedbo mirovnih pogajanj. DUNAJ, 28. (Izv.) Dunajski poslanec dr. Keumaim bo.stavil v zbornici predlog, da -nai se prično takoj neobvezaia mirovna podajanja, pri-katerih naj bi bili i.avzočr zboririški predsednik in^pedpredsednik?. Ogrs&l iabiiftirski svet. BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Ministrski preusednil: dr. \Yckerlc se je danes zjutraj vrnil semkaj z Dunaja. Ob 10 drpo!'-ne so se Oglasil: pri ministrskem predsednike v Budimpešti navzoči člani kabineta. da se informirajo o zunanjem položaju. Po posvetovanji! ministrov sc je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednica ministrski svet, ki so se ga razven bolnega bonvedsivega ministra barona Szurnava in v Budimpešti r^snavzrrčih ministrov grofov Aladaria in Ivana Zichya udeležili vsi člani kabineta. Ministrski svet je razpravljal t-.-kocc stvari. Poklic ogrskih politikov v avdijenc?. DUNAJ. 28. (Izv.) K cesarjtf so poklicani: grof Tisza, gror Andrassy in groi Apponyi. Posvetovanja W ekerla s Hrvati, j BUDIMPEŠTA, 28. (Izv.) Ministrski i predsednik dr. \Vekerlc je koketiral da-! nes s hrvatsldmi poslanci. KcteTerenca je bila sklicana še pred nastopom sedanjih bolgarskih dogodkov. OBNOVITVENA RAZPRAVA PROTI POSL. GRAFENAUERJU. | Grtfenauer obsojen na 16 mesecev težke ječe. ^ GRADEC, 28. (Kor.) Danes se je vršila f pred tLtkajšnomi višjim .deželnim sodiščem pod predsedstvom predsednica A'is^ega ' deželnega sodišča dr. viteza: Pitrcicha raz-S prava o ocnoVitvenr?n postopanju v stva-I ri obsoKfbe slovenskega koroškega državr rozborsfcega poslanca Franca Orafena-uerja. Grafenai?er jc bil dne 26. majnrka 1916 od deželiiobrainbnsga sodišča v Celovcu radi zločina molitve javnega miru in reda po § 65. lit. a drž. zak. obsojen na j)et let težke ječe. Ta obsodba je bila potrjena. Po 13 mesečni ječi le bil posl. Gra-fenauer julija preteklega leta oproščen z amnestijo, a je izgubil svoj poisiaiBski mandat. Zločin je obstojal bistveno v tem, da se je glasom razsodbe 1. 1915 izrazil, da bi mu bilo ljubše, ako br zmagali Rusi. \ dveh drugih izrazih so se izkazale njegove simpatije za Ruse. Na današnji razpravi je sodišče oprostilo obtoženca radi prve izjave glede Rusov. Predlog na raz-vel javljen je razsodbe v obeh drugilt toj-1 kah obtoži lice je bil zavrnjen in obsojen ! obtoženec na 16 mesecev težke ječe. Ker I je prebil obtoženec v kaznilnici v Mouer-i sdorfu 'že eno leto, 3 mesece in 15 dni, je kazen že izpolnjena. Divjanje španske bolezni r Pesti in Galiciji. BUDIMPEŠTA, 27. (Kor.) število za špansko boleznijo obolelih oseb znaša v Budimpešti nad 100.000. LVOV, 27. (Kor.) V Galiciji zavzema španska bolezen značaj epidemije. Dan "sv. Vaclava v Pra*I. DUNAJ, 28. ,(Izv.) Iz Prage prihajajo poročila, da so praznovali tamkaj praznik sv. Vaoiava v popolnem redu. Le Uiintam I €e je po idrcai;i zbiraio ljudstvo, ne da biJ prišlo do kakih nastoipov. Posvetovanja pri LIoydn Georsu. LOMDON. 27. (Kot.) Baliolir in Bonar La\v sta odpotovala, iz Londona, da sc posvetujeta z Lloy-Joni Gcorgom, ki se mudi na deželi, o razvoju položaja na Bolgarskem. Vcjavka obveznost v (Jkra^in!. KIJEV. 26. (Kor.) Glasom »Istov se bo ukrajinski ministfski ^vct v kratkem posvetoval o zaiicn-skem načrtu glede uvedbe sploinc brambne do!-žncfsti v Ukrajini. Zborovanje dtmske armade je izdelalo temeljne načrte. Dousko ozemlje je samo-stoj-na država in tenieiji na suvereniteti ljudstva, imejiteij vrhovne državne oblasti in zakonodaja je zbornica armade. Vrhovna izvršujoča oblast je v rok aH atamara. General Krasr.ov je bil od armadne uprave zopet izvi iien za atamana donske armade. D&astžjsko vprašanje Finske. HELSINGFORS. 27. (Ker.) Danes ,se je pričelo izredno zasedanje deželnega zbora, da se izvrši odločitev v dinasrjskem vprašanju. Boseuska spomenica jrofu Tiszl* Pristaši Jugoslovanske deklaracije v Bosni In Herccgoviai so izročili grofu Tiszi naslednjo spomenico: Preuzvišeni gospodine! Nakon medjusobnog potpuiiog sporazuma slobodni smo podnijeti slijedeću IZJAVU. Priie rata (pred vojne) imalo smo bar (vsaj) neku sienu (senco) ustavnosti; i or.o malo 5;itije-Iovanja u državnoj upravi počelo je stvarati itžu (ožjo) vezu izmediu naroda i države. Došao je rat. Kod nas se pokazao ne sanio kao strahota- borbe države protiv države, nego kao strahota borbe države protiv vlastitih državljana. Relativna večina naših sugvadjajia, t. j. svi Srbi pravoslavni bHi su izvržen: najstrašnijim predenima. IzgiedaJo jc ta.;o, kao c'a svalaeg pravoslavnem Srbina smatraju atentateron:. Srbima je bio u monarhiji navješten rat več strašnim, poduzeiim pod zuštitom javnih vlasti, pogromima. Na početku rata u^p.^cno (aretirano) je nekoliko hiljada (tisoč) Srba i strpano po raznim tamnicama i j kazamatima bez sudske i bez administrativne | istrage (preiskave) ili presade. Usljed lošeg (sla: bei;a^ i nečovječnog postupka znatan dio tih ljudi ie obolio i podlegao. U svakom selu, u svakom gradiču (mestecu) uzet je veći broj taoca (talcev). To jc institucija, koju ne poznaje pravo nijedne kulturne i pravne države ovog vijeka. Po toj instituciji bivaju gradjani (državljani) vlastite države uapScni i predani vojnicima s tom napomenom, da ili ti vojnici ima.'u pravo odmah ubiti, Čim se-makar što desi, čime bi bili ugieženi interesi vojske, sigurnost mostova i željeznica. Po toj instituciji imali su dakle gradjani. da plate glavom za tudja drcla. koja su često bila plod pod-metnute lične (esebne) osvete. Mno^i od njih ubijen Je bez krivnje- a mnogi bez ikakva razloga. To znači povredu (fcr enje) najprimitivnijih prava čovječjih, . to znači gaženje velikog načela pravnog, postavljenog još u srednjem vijeku, a koje glasi: poena t ene:; t actoris. U to su došli kazneni progoni pred vojnim i građjanskim sudovima. Mi moramo da istaknemo, da je to prav osuti je pretjerano strogo sudilo r.e samo u pogledu kazne, nego i u pogledu kvalifikacije čina. Sudilo *sc m: smrt. gdic za to predpo-stava zakonskih nije bilo. Samo blagost, čovječnost 1 milost mladog vladara Izbavila jc veći broj osudjanika, k^ie su sudovi ne samo osudili na smrt, nego i predložili, da se smrtna kazna i ovr^i. Kao poseban i karakterističan slučaj navodimo to, da je jedan narodni poslanik, umirovljeni profesor, otac Šestero djece, lišen (lišiti — od-\*zeti) 'pensije i osudjen na tešku tamnicu — ma da je uživao imunitet —, za to, što u saborskoj sTeđn:-ei 1) nije ustao. l:ada ?e predsjednik javio kraljevu zahvalu na čestitci za ozdravljenje, 2) Sto je do'ao ti običnom odijelu na žaJcbnn sjednicu za pokojnim prijestolcnasijednikom. Osim sudskih progona i jnstffikacija, mnoštvo je naših Srba ubijeno, zapaljeno i obješeno bez istrage suda, i to ne samo muškaraca, nego žena i djece. To šu većinom činile uz redovitu vojsku one čete, što ih ie uz plaču svakakvih elemenata osnovao general -Potijorck. Od tih elemenata, koji su organkovani i komandovani bi!!, pretrpio ie naš narod najnžasnije (najstrahovltejše) patn;c (trpljenje). 1 ako se po vjeri razlikujemo, mi smo sinovi jednog naroda, mi ?tno krv iste krvi. Ideja narodnog jedinstva Hrvata, Srba i Slovenaca prodrla je u sve narodne slojeve. Ona Je postala političkom vjerom i dogmom naš«^ narodnog bića (bitja). Za to muke i patnje, što ih jc morao srpski dio jedinstvenog našeg naroda trpfti, odjeknule sn duboko u srcu i duši Hrvata i Slovenaca. Nu nisu samo Srbi trpili uslied strahovlade u početku rata i usljed teškog pritiska vojničkog apsolutizma do danas. Svima nama u Bosni i Hercegovini oduzeta su ustavna prava. Vlada jc radila, kako se njoj naishodnije (najpripravneje) činilo (zdelo), bez obzira na žćJle i potrebe naroda. Kod nas jc narod usljed ogromnih ratnih žrtava i patnja propao. Slučajevi umiranja od gladi bili su obična pojava u pojedinim krajevima Bosne i /fercegovine. Toga ne bi bilo, da jc na- rod po svom predstavništvu mogao vrs.'ti svoj j zakonIti_up!Iv na državnu upravu. Nijedan narod i monarhije nije morao doprinijeti razmjerno toliko žrtvi n krvi, koliko ispaćeni (izmučeni) narod Bosne i fTerc«£Ovioe. Pored (polcg) tih nerazmjernih žrtva u krvi nametnute si: našem obespravljenom (cbespravHi — odvzeti pravice) r.arodit još i prekomjerne žrtve u imetku. Ni u jednoj pokrajini Austro-Ugarske monarhije nisu porezi (davki) ubira ni u onoj visini kao fccd nas, ni u jednoj pokrajini nisu ratna podavanja (vojne dajatve) I rekvizicije u tolikoj mjeri i uz tako niske cijene provagjaue (izvajane), kao u Borni i Hercegovini. Naš: seljaci, naši zemljoposjednici lišeni fti uz minimalne naknade njihovih zemaljskih produkata i stolce (živine) tako. da naše ekonomsko stanje nije samo došlo u krizu, nego sttiji pred katastrofalnom propasti. Naše narodno predstavništvo raspušteno je. autonomija kotareva (okrajev), okružja obustavljena Je bila. Zakonom zagarantcvauA vjersko-presvjet-na autonomija srpsko-pravoslavnih eparhija (cerkvenih občin) I uprava ukinuta (odpravljena) je naredbenim putem. Sloboda sastajanja le potpuno ukinuta. O slobodi štampe ne može se ni govoriti. Nc dopušta se štaviše (niti) ni dolazak nevina u Bosnu i Hercegovinu, koje stoje pod cenzurom državnoga odvjetnika » monarhiji. Sloboda kretanja, a da n blizini nema ratnih operac'da, ograničena (omejena) jc tako, da i najkraći put ovisi (je odvisen) o milosti policije i dozvoli vojničke vlasti. Svaki putnik koji dolazi iz monarhije u Bosnu, dobiva utisak, kao da dolazi još i danas u stranu (tujo) državu. Politički osudjenici (obsojenci) kod (pri) kojih zakon prepisuje posebno postupanje, čame (tiče) još i danas kao obični osudjenici i zločinci u centralnoj kaznioni ti Zenici u gvozdenim kavezima (železnih kletkah) kao životinje (živali), uz slabu hranu i neobično strogi postupak, koji sc protiv .njih do u tančine (najnatančneje) provodi (izvršuje). U Austriji je več davno izdana opća amnestija čak (celo) 1 za one, za koje su sudovi pronašli, da su kaznjiva'djela protiv države za vrijeme raia počinili. U Ugarskoj nije u toj mjeri ni — bilo osudjivanja. , U svim jugoistočnim krajevima uništen je imetak narodni ratnim operacijama, a da šteta (?koda) do danas nakuadjena nije. Naš je sabor prihvatio (sprejei) zakonsku osnovu o uvedenju srpsko-lirvatskog jezika u Bosni i Hercegovim. Bosna i Hercegovina su zeTnlje sa isključivim stanovništvom srpsko-hrvatske narodnosti pa ta zakonska osnova nc . samo da nije-predložena na sankciju, ncgo.se — premda (dasi-ravno) je dobila predsankeliu — njemački jezik naredbenim. zakonskim putem I praksom neobično širi u fl»ŠoJ upravi, dok se u isto doba izgoni iz uprave nama svima milo i sveto pismo (pisava) ćirilovo. Ove metode potječu (izhajajo) iz glava centralista, koji Jedinstvom njemačkog jezika hoće da provedu svoje ciljeve, protiv kojih jc Vaša Prenzvišencst ustala kao ministar predsjednik, označivši takove ciljeve i težnje imenom, kakvo im pripada. U kratkim crtama iznijeli smo patnje, muke, nevolje i poniženja, što ih jc narod u Dosui i Hercegovini pretrpio, a podnosi ih još i danas. Ovo }c samo blijeda slika naših prilika. Pojedine činjenice, kojih ima neizmjeran broj. tek bi je osvijetlile potpun«. . ' ' ~ ' > * ^ * fr «. - * ' t > s ' . - . 1 V - ' . - - j/ i , , •„,.-» .t* *,.»»• "T * ' 1 > ^ * - • - - » * - ' ^ Uz ovakovo slanic i ovakav postupak prema nama svaki misaoni i razboriti čovjek razumjeti če i naie raspoloženje, razumjeti će naše tmurne osjećaje (občutke), isprepletene čemerom (boljo) i gorčinom (bridkostjo). Naše osjećaje razumjet će naročito (zlasti) sin magjars^cga naroda, koji je narod u borbi za svi/u slobodu, za svoja narodna gradjanska i ustavna prava doprinio (doprinese!) ogromne žrtve i pretrpio užasne patnje. Neka se Vaša Prenzvišcncst duhom vrati u cna teška vremena, koja jc magjar-ski narod pretrpio u godini 184«. i poslije toga. Pred Vas će izbiti slika brutalnog doba apsolutizma, u kome su Haynau i Lambcrt vješanjem i streljanjem gušili narodni pokret magjarski i Vi ćete naći potpuno opravdanim (upravičeno), šio se sav (ves) mađarski narod tudjio (odtujeval) od apsolutističke i germanftatorske ere Bachova sistema, i što se je zanosio nadom na bolja vremena svoje ustavne 1 narodne slobode. Tako ćete i nas moći pravedno (pravično) razumjeti. Treba da bude bolje, treba da bude drukčije (drugače), pa da_se narod osvijesti i trgne iz ove apatije, ove otudjenosti i potištenosti, da zna. da nije samo objekat upravne sile, nego da je grad-Janin sa pravima i dužnostima. Pretpostave za drugo raspoloženje 1 za drugi rad jesu ove: 1. potpuna- amnestija političkih osudjenika? 2. naknada štete svim nevino (nedolžno) nsstra-dalim (trpečim nesrečo); 3. osigttranje prehrane;' 4. uspostava tistavnosti sazivom raspuštenog sabora uz potpuno slobodne naknadne izbore (volitve);, 5. uprava zemlje može sc predati samo ljudima saborskog povjerenja (zaupanja). Tek kada ovo ispunjeno bude, može sc putem narodnog predstavništva pristupiti rješavanju ostalih pitanja (vprašani). Naš čitavi (ves) narod Srba, Hrvata I Slovenaca pretrpio je u monarhiji veoma (zelo) mnoso za vrijeme ovoga rata. Danas još stoji Dalmacija. Slovenija. Istra, Koruška hez svojih zemaljskih predstavništva pod upravom tndjeg člnovništva (uradništva). U Hrvatskoj Je jedino održan ustavni režim. Pa i tamo ispadaju svaki čas pretnje sa strašilom neustavnosti i komesarijata, a jednoglasno primljene zakonske osnove ne mogu da postanu zakonom. To budi u nas osjećaje, koji ne mogu biti skloni (naklonjeni) državi. To budi u nama predosjećaj«. Sto rastu n sjeni i mraku neslobode. ' ftli <*Jećamo jsdno sa svom našom istokrvnOm braćom Hrvatima. Srbima i Slovencima, mm gdje (kieffcoH aa| bi) oal MU. Mi znamo, da na kruglji zemaljsko! ne možemo feciovani (osamljeni) živltl, nego da nas već naš položaj upućuje (navaja) na iskre* i polten sporazum sa geografski najbližim narodom kraljevine Ugarske. Da taj sporazum može Iskren 1 pošten biti, t^eba da ga stvore dva ravnopravna i državno »Hfrostalna naroda. Ml Srbi, Hrr«« l Slovenci ni«mo danas ravnopravni sa narodom mag»r*kini. _ . , ». , r I t , ' I w I * v Dok god (dokler) se gornje predposiavc ne is-j puue, dok god mi moramo da živimo u ovom po-| litičkom i ^radianskom ropstvu, mi nismo u stanju j dati slobodne izjave. Naše narodno pitanje ne može se rješavati bez naroda, ono sc ne smije samo dieloialčuo rješava (i, aego u cjelini 1 to na temelju prava narednog sainoodrcdjenja (samoodločbe). Svako drugo rješenje, medju koja ubrajamo (štejemo) i direktno i bez privo!^ narodne namjeravs-i»o prisajedinjenje Ugarskoj, bilo bi nasilje, koje bi urodilo najgorim posljedicama za nutarnju sigur-j nost i spoljašnii (zunanji) mir. Napaćena (izmučena) duša našeg jedinstvenog naroda Srbn. Hrvata i Slovenaca, ako nasiljem i nepravd >■ ' v' n"I1t*\i-n: budemo, proč i če mučenički mrt b . v.i ric-tnu sr^gori i propadne ili da postigne t c/ J jedinstvo i'slobodii svoju. Ove su temeljna načela i zahtjevi. Koja snio slobodni znanja i dalje upotrebe radi saopćiti Vašoj Preuzvlšenosti. Neka Vaša Pretrzvišcnost izvoli primiti uvjerenje našeg poštovanja. Sarajevo, 20.- septembra 1918. Ristn H. DanranoviĆ, Mato Đekavac, župnik sarajevski, Pero Todorovič, Gjuro Džamonja. Jovo Pešut, Gavro C^šlč, Gjorgjc Pejanović, dr. Pra JuliJan Jelenić, rektor bogoslovije franjevačke, dr. Fra Karlo Ikić, rektor gimnazije franjevačke, Karlo Cankar, monsignore i tajnik nadbiskupov, dr. Ljubo Simić, Gligorlje M. Je-ftanovič, Vr.jislav So!a, dr. Joso Sunarlć, Pero StokanoviĆ. dr. Jo*-kić. Danilo Dimović, Fra ljubo Oalič, predsjednik bogoslovije franjevačke, dr. Savo Lkibibratič. dr. L. Čabrajić, dr. V. Andrić. Vjekoslav Jelavić, S:ie-pan Subašić-, dr. Marko Alaupović, kanonik. TržgfKo orrafanje. Nekoliko statistike. Italijairi utemeljujejo svojo zahtevo po Trstu * narodnostnim načelom. V koliko !e upravičena ta njihova zahteva, naj torej pokažemo z nekaterimi številkami, posnetimi iz uradnih statistik. Pripomnimo pa naj že takoj tu, da nobeno ljudsko štetio v Trstu ni bilo izvedeno nepri-stransko* kajti ljudska štetja v Trstu je Izvrševal mestni magistrat, na katerem so vedno gospodarili Slovencem skrajno neprijazni življi, kateri so z vsemi dovoljenimi, še bolj pa nedovoljenimi sredstvi delovali na to. Ji bi kazal Trst na zunaj italijansko lice. Še ccio za leto 1910. izvedena vladna revizija magistratncca ljudskega Štetja ni mogla odpraviti vseh onih brezštevilnih potvorb mestnega magistrata in njegovih števnih komisarjev, s katerimi so sc Slovenci pr< ' njihovi volji pretvarjali v Italijane, tako da t>:-številke, dosežene po te} rev-rtJI ne odgovarja'o popolnoma dejanskemu stanu. Vsekakor pa so te številke podale nepobiten dokaz o petvorbah, s katerimi je vladajoča Iaško-Iiberalna stranka varala svet o narodnostnih razmerah v Trstu, na katere jc potem, tako potvorjene, gradila svoje narodnostne zahftve sama. prav tako pa že tedaj in posetmo pa v sedanjem vojnem času tudi italijanska vlada v Rimu. Toda za sedaj naj preidemo takoj k številkam, katerim dodamo pozneje logično sledeče zaključke. Ljudsko štetje leta 1900. Po ljudskem štetju leta 1900. jc imel Trst z okolico brez vojaštva 178.599 prebivalcev, katero -a te delilo po okrajih, oziroma vaseh takole: S!ov. Srb.-Hrv- Ital. Nem. inz. Sv. Vid 781 104 11 155M — Sliro mesto 2IS 12 l5r,4;i — Novo mesto 1431 44 143Ci> l&GU — Nova mitnica lJlr> f»7 11792 2350 — Stara mitnica 6S t 21) 2 15644 14ft — Vojaštvo 114« 108 251 022 — ft!esto - 6!6V# 373 S5230 7il2 24810 Barko vije Jl'-5 2 725 65 — Carbola 15 5 — 1634 — Grttn x 371 — 1573 90 — Kjadin 341 — 2195 128 — Kolonja £34 — 603 44 — Tjoiijer / , «30 — 63 !» — Ilocol 1488 61 3C0C 49 — nojan 453 — 1643 77 — Sv M. M Sp. 1835 • — 1111 01 — Sv. M, M. Zg. 8»» — 22:!i 16 — Škedeni )5C1 1 1702 1H — Skorklia. 3^)5 14 2023 — Vrdeia 2318 - 24S7 152 Spod. okof. 1156:3 78 21018 1300 2ii»S Bane 160 — 18 rt — Bazovica 63<» — 93 — (Jropa-ta 391 — — — — Kootorelj 810 — 68 18 — I.ipiea 72 — — 16 — 0 — - 13 25 — Opčiue ližl — 135 iS — PadrP; 254 — — Presek 871 -- 155 2» — Sv. Ivri2 1548 — 87 13 — Trebčo ,714 — 8 — Za. okolica 695i — 577 16S 81 Trd I talko 24670 451 116S25 8880 2758iJ V odstotkih 13-3 — 65-04 4-0 15-4 To ljudsko Štetje, ki sc jc izvršilo v času najhujšega pritiska laš?;o4ibcra!ne kamore, tedaj, ko jc bila celo tržaška oki lica v državnem zboru zastopana po laškem liberalcu, jc jasna 'lika nasilnosti v prid italijanstvu. £e jasneje pa *e 5c poka-/+]o to nasHr.o izprevračanje dejanskih narod-no razmer v Trstu po vladajočih laških Ifbc-ralcllt pri naslednjem ljudskem štetju. Ljudsko šielie leta 19t0. Mestni magistrat. Po štetju mestnega magistrata je štel Trst 3K decembra leia 1910. vsega skupaj brc/, vojaštv j 229.471 oseb. med temi domačega prebivalstva (avstrijskih državljanov) brez vojaštva ISS.612, z vojaštvom pa 190.900 duš, Inozemcev pa 38J57I. Domače prebivalstvo je mestni magistrat po narodnosti, oz. občevalncm jeziku porazdelil po posameznih okrajih in vaseh tako-le: Si o v. Srb.-Hrv. Ital. Nom. in/. Sv Vid 1993 30T, 13912 2(>3l — Staro me.to 337 301 12711 401 — Novo meato 1097 122 15359 1954 -Nova mitnica 1282 142 17707 1339 — , S-uraini^k-a 1258 131 31343 727 — Sv. Jakob 2203 49 17854 152 — Mesto 9160 1055 103866 7294 — "Marko vi j o 1697 9 849 78 — , č'arbola Zs 831 16 4160 305 — Greta 786 3 2194 118 — Kjaclin 429 18 . It042 215 — Koloaja 556 — 92;* «1 — Lonjei 803 — 69 12 — Poian 1537 — 1788 135 — Rocol 14S7 s - 4192 64 - Sr M. M. Sp. 2078 5 1253 32 — . St. M. M ZS. 1363 13 2712 29 škedeuj N ° 2275 2:: 2377 W škorkljA 1735 - 3347 - 4/1 I— Vrdela 3757 ' 16 3780 221 — Sp. okolica 19334 128 31301 1«40 — Bane 204 — 31 — — Bazovica 829 1 38 3 — Gro pada 418 — 4 "" Kontovalj 873 — 125 4 — 81 — — ' — = Uirftu.ai » - 9 31 — J --- - # - -- - - • - POD L 1 S T E K. Pustolovcev! zapiski. i *"..'] Ron cu. Iz fraiKTOskega prevedel A. R. { — Morda je lagal! — je dejal Salluccs, oprijc- j majoč se tako zadnjega upa. — Raphael, preglejte ! vendar .vojvodinima pisma. ! Maubert je imel prav. Zadnje pismo je bilo pisano v resnici na temnejši papir kot ostalih šesi-' najst, in pisav!, ki je bila sicer dobro ponarejena, i ie je vendar poznalo, da ui bila prava. — Tako flGjr.a vse skupaj, kar sva storila danes, ni koristilo nič! — je dejal Salluccs. — Ne preostaja mi nič drugega, — jc odgovoril Ruphael, — koi zadnje obupno sredstvo, katero pa ' vendar poizkusim. Ce moram tvegati svoje življenje, vam bom j ( pomagal. — Skozi \*rt bcm skušal pri« v vojvodinjino hišo in do vojvedinje same. Morda jo le pregovo- i. rhn. da pobegne z menoj. Ce se mi Je ne posreči pregovoriti, uporabim silo. Jo rešim proti njeui volji ter jo ponesem v voz, s katerim me čakajte ob vrtnih vratih, da jo tako odtegnem soprogove- mu maščevanju. , . — In kam mislite bežati? — Tega še ne vem. Skrijeva se kje v fraki vasi v bližini, dokler ne bova mogla pobegniti Iz Francoske. ~ Ali imate denar? — Nekoliko sto frankov. , — Potem vam dam Jaz, kar. imam. Zal nisem bogat, kakor hitro pa boste na varnem, si Izposodim kolikor le mogoče in vam pošljem. — Pojdiva. . Sla sta, dala zapreči, in v desetih minutah Jc voa obstal pred vrtnimi vrati. Noč ie bila temna in globoka tišina ie vladala vscnaokoli. Raphael Je skočil iz voza, odklenil mala vratca Jn Izginil med drevjem na vrt XXXIX. Pil aRttm. Istega dne. okoli devetih Je botH voj- iVcda de Latour du Pic oditi z doma. Bil ie slabe volje in v skrbeh, kajti Matilda mu je dala sporočiti, da se n« počuti dobro. Zaklenila se je v svojo sobo In ni prišla k večerji. . Tedaj je javil sluga vojvodi, da v predsobi čaka nekdo, ki želi govoriti žnjlm. — Kdo je? — je vprašal vojvoda; — ali ga poznate? — Ne, Jc prvikrat v hiii. — Vprašajte ga torej, čemu prihaja. Ce prosi za kaj, mu recite, da ga sedaj ne morem sprejeti. Sluga ie odšel, pa se Je kmalu vrnil ter izročil vojvodi listič Mirit, na katerem so stale besede: »Pisec teh vrstic prosi gospoda vojvodo za kratek pogovor. Gre za domače stvari gospoda vofvode.« — Nai vstop!, — Je dejal voIvoda, kS se Je prestrašil. Takoj nato sta si stala na*§rott v*»roda in baron de Maubert. Baro«M nf b0o MPfte spoznati, kajti Izprementl le svojo vnanlpft tako, da bi ca «af-Instrejše oči ne bile mode spoznati. ^ 4Datte.jL " - . .. * V Trsili, dno 29. sepiemkra 1*18. "V-^r -' 4 _~__^ »fclMNusi« »ur. ------. ^ ' ~ ' Stran lif. Opfcic« J 793 i -. t Ć04 42 — Pftirić 2'Ji — • — 3 — Prosek 1107 - — 11« 8 — I.. 2 IS35 1 371» 8 — TreLuj . i 56 1 — — Žg. okolica 7711 12 1032 105 — i tii\k: 36205 11Š5 141509 92C9 38571 V odstotkih 157 0.5 C1'6 4*— 16*3 rjc naštel nies.iii magistrat še 352 (A-.) C eho.. S5 '97) Poljakov. 4 (8) Malorusc, 8 (11) Romunov ;;i II Madžarov, pri čemer pa je treba poudarjali, da ogrslp in hrvatski državljani ter Boscrci in Hercegovci štc;--k> za inozeaice in tu ij'so všteti. Šte\"•" ^ v oklepajih po-ven^io stu:v.o šteVflo z vojršivorn. {Nadaljevaftjc v tore!-..) CensifeMffl stila psiclie tmm fn mmfe tli clilfura« ffirlffi. -Certa st?mr>a. co*m:;cnfanilo i r.ostri gjudlzi srdla de? tedc-se'ii non ir.anćo di fare a!*' cime insrenue esscrvazkJm rivoJjjendoci _ in pari tempo delie dorcando aneor piu rigonuc, precisa- rrenic se no: coa la parola tedesehi- Intendii-mo hi ?tirpe, Ia ga^us o il prpclo, sc ajiijbatftisr^p JI povemo, i sistemi, sli arisiccratici, -i. -fcorglic^i 0 il proletari^to. Abberd.č i nc^fri leifcri sina distrailonc se "iialiapi o slavi sanno vali^gre le j^jstre parole secondo il loro vero s-Prfc^f^ pSrcue abbasta^ja cUjare e aon srbilline, «f?Trc desiderosi dl vgIHr compresi anehe da cM ilnse eccessiva fngennila, approfittcreipo ileTarjrr-T-cn-to per tocrr.rc cjuesta qt:esti da riissrparc o:rni velame e di non tenefe piu oi;rc In billco i nostr; avversari e la loro vstarnpa. A t»uc-sta anz" mr-Ito oppctftunaniegte po-s'aino' dire ■.o! r.csiro Poeta: *Or vo che *n mia fCfrteBza ne i:r.bpccltc!«r f)! q;i£li techi intćnd'^nio r.t» par-T;>re? A que>ta domanda. che racchiude &ia :n se le suacceunate, rispGnckrenKJ co:t serCnilil e sen?:« pr^ccncetti tanio piu che slamo ben lungi d?inrri> tiie quel!i eho inuassero il paorc l3r.jjU^urs a pcrre in plen > s^eolo XVII. stil ci^jto dei iedesehi il ?eRi:cn(e problema: Possr>^n i tedesehi rcpntarsl aclđialt ragioncvoK? Ouando i.< I usiamo. il coii-cetto d; -tedesehi« intendianio Que!?a ir:^-^riora; Jrn rs:o vi;) sTirtforma:?o t: gravii^no ia p< Hi-ca, i sistemi. Iix eoltnra c 4! pensiero« tedeseo^enza di-; stinžiciie se al di qua o ; ' di la dti coiifini pcKtlci. Sarcbbc crrore ccnstdc-are la r^iclie di un te-deseo deHa Gcrmatiia diversa da quelia di na t6-deseo čcU'Austria. Sc nei tedesehi dei vari Stati deUa Gefmania come in Q;ioili del'e prosince del-l'Ati-.'ria -si pos^ono ri-icontrart alerne differeaze, per esempio nel modo ci concep'rp Fidea di Stata c alcur.a aitre di caratterc peliii^o»-rclisicso-sccia-fc. sono pero tutie differeitze miulme che scojk-paiono di fronte comct:e sacro ei;oismo cnc si i.-p'ica nela convinzione di superijrita e ličila pretesa che j.rH altri populi riconesc^iip e s'inch:-nino a iHiisoria superi^ita. TT:f-»i tedesehi d.jirnltimo straccioae al personaggio piit eiiilr.entc par posiiioiie. riccliczze e eoltura hanno una me-i raviijliosa uriiformita. di idee. tina so!:dari _-ia d! j ensiero. uaa Sf>Ia volonta: domlnarc! 1! cori nel" illusione ci credersi i soli depc.-.;l::ri della j civilti e del progresso svalntano i diritir, le iorze m< .ti; c material! de^ii altri ir modo di crcuerc i;l: .^:ficato o^ai mezzo atio a censeguire it toro >ogno di supremr.zia e di intpcriaurmo. Sni loro Tabnrn sta serifto Kišitcr, Kultur E'4Hanio str.ma c;ri iiatina c?ura!o fcrl^Tta eterna. ver- sari;- mi t L- so!o il ncni.'co. t- 1'eretico scrrnur»icato, ;! miicredeaie, ii fcestemnjiatore dirila »Sncra i^uhur . e rco d: maesta divina.- — Cf;:i r;ue: :e rar< 'c annr or r-ono un i^to scT-iftoru dciiniva oucsia fede. Oaaicnno p Maver, gli j H:i"';kc!. sli llauptmann c meno a^eora i novanta , irt- scJen/fati che firmarono a str > tempo (1915) il hen r.r-to inj::i!"csto dcstin;»to a' doti! d'America. chc cJ snno. cene osservo gierni or sc-no »I! Lavoratnrc''- a^eora degii aliri iK»»nini pnre te- des-jhi conie LicbMeckt, Ledebonr. Adler jnn. c loro scgiiaci — per snin^.re a!cun: politici — che 1 ■ nt" diver^amente. ma qtTccM purtroppo co-stiliHv^rno ena csi«ua mfnoran?:a che non pno> j li-tiicno per era sradicarc ccrfc tradizlcni secolari j t crediiarie. Avcndo noniinaio alcitni nonvni di j Sv.ienza in: si potra clveUurc le loro grandi ope-je. D'accordo! i.ia anehe qui tro visino dci brictcli di vanita spe - e volte iuori di posto. bric!oli che croano i ptii sfrarl giađlzi e le pr« invcroslmH! iutt-rr^ctazitmr. Un eseinpio: Alctini anni addietro t:n proiessore tedeseo in nn articolo comparso nc'Ic -V.iiuehcner Nenestc Nachrichten giu^.se per-fjne ^ neji: "c fesistenza della cnhura e dc!la razza Iaim?! ;.'e!c?nento tedeseo in Italia da aneora ncii* cc-chio — scrfrcva i! desno pre frssere — se si riti, na ai secoli p-ssati. I tipi rapprescntati w dai gr:;r t'i pliiori italiani r.c: sccoli XV. e XVI. hanno indubhmente nei lcro tr^tti aleuneht di germa-nico. Anzi i pirtori stessi, da quanto sembra, sono in ; ian parte di origine greco-lon^obarda. Uomini cniiic D«.nte. t.eonardo. Tiziano c molti altri an-cora ritalia non avrebbe potuto dare mai piu, se mu ci f.sse srata Pimrnigrazione tedesca. Le ca-r;;'krist'die germaniche nella pittura. neliarchi-ic?..:ra c r.ciia pcesia italiana. del Medlo Evo e sc.oli oc,C2 la filolo-gia. Slir.IIi ccrbdlerie venivano date aHe stanips ne: bei tempi d: pace da ciurmr.dori grossolsni in veste accademica! Figurarsi se i paladini della Kutiiir c i fedeli degliSchntverels con questa mas-sime poievaro riconoscere a noi italiani il diriao d*averc una proprla universiti! Ma uc»n basta, perf-no nei piu intimi santuari člclla scicjiza certi đatti fccero ardere nei turribeli Tiiicenso della voniti teutonica. La denominazione di lado-ser-Kaniche data dagli scienziati tedesehi alle linguc san.-crite o indo-europee non £ forse un'altra prova di questa vanita? Con Questa dcr^.-ninazionc iron s: cercft forse mettgrc In onore al mo+to «l)eutschland Hber ailes« Ia ražza gernunica al sopra delle altre? Non e questo un miscoito-$c;rc ia Grecia e Roma le cui lingue, voglia o '^rn vrglia, hanno occupato tale posizione da ^fbbligare tntta l'Europa a ricorrere ad esse per ,i*arricch*ntento delle sue svariatissime faveHe? E fppo in iutti i cerveili dei tedesehi la volonta di dominare č talmente svihippata da atrpfizzare o modificare gli altri sensi. N. S. Asrovhaciiska stvari« KAJ DOBIMO^TA TEDEN? Ta teden, od 30. /sept. do 5. oktobra (11. razdeljevanje) sc bodo mogla prati preščipnjeniij izkaznice za živila na It 1 l in predložitvi izkaznice za -nakup kruha dt^brii pole« dnevnega o&nerka 290 ^amev (20 dek) kruha in dodašfui 140 s (24 {&£) za delavce pri težkih delih, ki ostaneTa nezmanjšana, uasledpja živili in duigi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na osebo in teden: TESTENINE, eno čl-tn-inko testenin -po K 4*40 nžoL i eno os:niafco Fižola po K 8*S0 kg. JAJCA. i eno jn'jOr po 1 K -kpmr/J; za nelmovitc ;S1t>je iz rccre prečrtano izkaznico) ro 80 ' vin. SUMA ZELENJAD. 10 d!;;- suhe zelenjadi po K 11'— kg. ClKORUA. fena osmhtko kg cikorije po K 9*60 SOL. I eno csnii;:Ko kg soli po vin. kg. KIS. eno c-sminko litra kisa ~ i-c 52 vin. | Tri teden ne "obe kisa lasrnM izkaznic !za kuhinje in ubožnico. OLJE. ! OI> pre;ik>žit\i izkaznic^ za aneso in j maše če, ki sc rrc^čipne na s-rev. 7, se i bo dobivalo v c-briajnih. prodajTilnati do1 | vštete : Ct>2te 5. okt. na izkaznice št. 15 Angela Kjuder Karei BizjaP poročena t Trst-Sv. Ivan. 28. IX, IM8. [ Poslano") - »lanu« f. Hr. prlv'. z^ađ za uzslemnc zmmjflfe nn žaljenje. TržnIKn podraZalca lesa zsnodi Je zflisid \zmm suoje poslasenje v stfOHH prosfonli e "pm Plezio l glogunnl 3, i. nsastr. . *) Za članke pod tem naslovom odgovai/* uredništvo le toliko kolikor Veleva zakoii. ŽalazRltarJI!... zveza jugofiov. želefnitarje« vas vabi na javen Mini M - ' ki se bo vršil v poncfe'Sdk, da« 3eds. — Debelo tiskane besede se nčiaafe drojao.- Nijm—Jfla pristofbiea —: «aia M viiariev. :—: Ptarniiko moč, SiT'i M. UoK, Danejska nI. 10, L_- feflaifiv samostoinli Crporca, fcfiaaae tnaaajo-nlHUUf Bti, UUU spoznaiua ▼ ivibo toaitve f gospodičnama bd Ifl^ad 20 Vi »»gotje z ogledne družine; z fteicai tisočaki »euoieaja. ~ Cenjene ponadoe š sliko pqd „SU^na bodoiooet* ia „libelov" n« Ins. odd. Edinosti. Strog* tajnoet 2ajam2eaa. S833 Stanko Gotflnl, ^r^I^E lefon b prej is j o itevilko 1879. P I Geae zmerae. Postretba totoa. Hodni sUoa ulica B»rriera 15/11. _ JM1I. * ttjmm mladx. relike pasns( ae proda r teko UvPl» daeva. Vrdgla-ScogUstto 23C. Bebek. 2826 7ffvrnnffllt1 z Ma^rodam moiko čakajo frHEll«SilittllI modre barve, z ovčjo koSubovino, podiQ2eno. ^Naslovjp^ve Ins. odd ■ Edinosti. £S19 Rudi in Zvonko in Mirjarn. . - 4 Hi3nlf31 pripravo za rezanje slauae in . sena ca aUJlIO Btroj^ali n.-» roko. Obrniti se nI. Sanita 25, -it., rr. 28/ od 8—:J..__2821 l^ffilH tri vcS rJosip Oa^telsiCe: IMLlll „Knjigovodstro*'. za dverazredno trg. golo. Našlo f : Sv. Ana' 35, Sirca. 28il Dr. Jfsip Oola«JeK SS^ •nje in Specijalno pljcCte bolezci na vojažhcm tr-n (Plazja Gaserma) it. 1. III. nadstr. od 10—!2 in oi 2.-T>—3.00 pop. 2S22 JI sđ^dda v n&jem » al. Dogana S ™ utfltl b!eva s prostorom za ebrarn>o ia pol poplavljene liI3iea.is sob-% kuhinjo in to Jo za ICO K mešiečno. Pojasnila M*settl, ul. Ckiozza 41, I. Trst. 2S20 ItoltfflilA M takoj ▼ Trstn hiše, trdno zgra-PlUlllIJU MS jene. r vsem: udo^poetmi Cena: -^500.000 kron inPojasnila nL Miram^r 11, IV. desno, ©I 2l/2 do 3Va pop. 2317 in^doniiiCj^iajci se zamenjajo za ženske liv£lS čevlje, živila oziroma srf prodajo. Vrdela-S. C ilao 519. 2616 ■■ i ■■ ■ i ■ jt ■■■■ fjtjiA »A v najem meblirano stanovanji «^.2 3 5B sobami, • vrtom, vodo, plinom j;Ii vlek* itiJio in če mogoč« kopalno s«_>bo. Ponudbe s ceno fć.j ir." na in s. odd. Edinki. 28:3 s££ffcE«l 3. oktobra naprej postrežnico od BISIH 7^2—10 in od 2—5. Dobi dobro pU$o ia hrano. Zglasiti se ]e od 2—4 v ui. IVrneto y0i?2S14 fraacoSCia-- 21 zač;tnrke in vi-lUijllHllIU sokoiolco u i i člteljici. 12 iv-'iS^fečuo. U'if-a Ac-iuc5v.il-' IV. levo. 2o'i0 H5Ž2I Ealken rc Tlcak* m ltWIAWti*FI«M kre sctw? sirup) uaj- „ftfSUSSI!!!« boljši pripomoček i.roti kronič-nenra kataru in" bolezni dtkaln'dt. orgaaov. Izdelu-: je lri^irjia Codermaz. Tznt. 1*1. Iliborg > 17, I) Tj f^^Ms«Ta krvi z lUi i Ltlecteure (sirup j &Ull!vlJvliJC koncentriranega Salsapaiigla extrakt|«C^jb*>lj$i in iiajii>>peSnej£t i*r.p--v-loočck ^ ftfščenje kfvi. Lek;»raa Cclermalz, ul. ičibo r 17_ "_ ,_ Sanio no delsefo. l^oS^.13^^ .rijiain drobnlae. —Jakob Levi. Tr-1; uUea I^.^.Vi-; coio 19__M*? j f «q;o s trakom in hlod prtpr.-.Vvn* za ! ¥i&mm izdelovanje lesecih povije r. Andrr-j ! Airir. ul. Mcdia _; (kovač'. Trst, nI ifeclia, pio l t iimifčj STjlili več V akov/s;n h StedUniLov j i t 'ir^Bk^pCt^Vćčic, ter izvršuje vsako p^ pr -v- j ij^jdtj^a^jpojc scrptfke. 27 J t j nMfl^ m plav. »viien c or Uobik m ir-oiki i ri&itš Sc Iaka co VI- Gor«nz. l^'iKtmilr ia ku ja ore i. j. &CU»lVtr!ft ma cd 3-4, ob .a b ljah od *-it l*:azza dčllu Uo.s.i 7. II. £ub*ni. ioi.2 '^K-jff-.^fi likor;."! v, rt-.'o^kj. ra; n čvrste Di vin ia tUii^^tl jffai;iiov< a. Po-Tit/la i:a uom. K. Stok?. I ul. «taiio:: H«, . 2«55 --- i-- > - J2"^f^ftUBp T-iLU : ->:i'tTjc v svojem atel^ii. r^L^ittl tfftti Via iieV.o Poste it 10. I Za vsal:l::«"a po tajv'Ajib tliOCM cenah lVan v Tr?ta al. Moli no j ši. 2'. 2779 ] mm mm®, ! jG. Puldavec, ul. Geppa 23, 2776 Trjpvsko-obrius zzdrngc v (ioricl, reglstr^anc j Ir^liiiZ&Z nt;:ineje"im j;-.m?tvoi:j v likvidaciji, 5"-:!:-, ic^J} »in dan 22. septerni91S.cb 19JŠ psedooldne, i irrf b'J iklepvc::. Vsled ieija se sklicuje v snr&Iu pra- i | -CtT n.i nedeJjo, one 6. »Atobra «918 ob iO preJ-ol- . I dne v Trgovskem doir.u v Gorici (I. nad.) dra" \ občni zhor, kateri Fine sklepali brez o^ira na vi-! scliost zastopanih deležev, z "rstiin dnevr.-m rc1 dom in slccr: I * j 1. Poročilo likvid; cijsktt;a 'odbora. 2. Poročilo naćzorni'tva. . 3. Fotrjenje letnih računov za leta 191-1—1917. 4. Volitev likvidacijskega odbora in nauzorništva. 5. Obnovitev nepremičnin, prodaja nepremičnin. 6. Morebitni predloL'i- č!ani Trffovskc-cbrtnc zadrujjc se vljudno v.i-bijo. da .se važnega občnega zbora udeleže ter sc izkažejo ob vstopu z delc/no knjižico ali s kako i drnso izkaznico. Likvidacijski odbor. ! Natleca]. Otvara se natječaj na mjesto pMle, ftm - taiipijg aprouizaeije mjestne obeine Zminj, provizorno za jednu godinu dana. Molitelj mora poznava** ti knjigovodstvo, znati hrvatskLili slovenski, event. druge jezike. Plata ustanovljuje se od 600 kruna mjesečnih. 9 Molb.e s eventualnim dokazima prvašnje službe treba predložiti čim p^ije. Služba nastupa se Sdmah; prednost imajti ralhi invalidi. Predsjednik: Holtnovec in raznovrstne likerje ter najfinejša vbia po najnižjih cenah prodaja samo JAKOB POLLAK, trg Lipsia 7, Lesni trg|& ZiaiMrsDro, tfmoociRssti kupuje po najvišjlli ccnah zlatarska dela\^!ca GREGORIČ. Trsti-Star! trg (Rosario) 2 (nastrešek) Mi ii|e H Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, Cotoschizzl. (Jabinct, v is i t, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — V veiiU zaloii platnenih čeviiov iz tgvine vSntii, hL flrJa Sccilnats 2 % se prodajajo platneni ?ev!jt 5 psđpUti iz ce-vine z usnjztimi podolatniml nabitki. Prevzercajo Ee tn.ii naročila po mfri in izvršujejo v 2 dneh, če narovuik preskrbi [»letno satn. Piišijaja se s^ijcii padsebMl, tel«, mi ia rsaasa mics Speciaiiteta: mazilo za čevlje. Se porilju tuili n v deželo. a Trst — ulic a Sfd^iiiia št 2 — Trst SABINO OSMO. f rclihi zsies! Mm\ti žs^sv Iz cev!ne „AL POPOLO" i v frsiu ui* S. Sf. 6 se prestalajd j platceui čzrlji s podplati Lr eovise x j uesjiiUat pjđpljtninit mbi.lcl. JFVe- » TZtmajj H2T.oe./b jo meri !BYT- j Sujcjo r ti vrli uli nch tlueh tudi ' nstrcčttlk /j tčj*f rin). I Spsri® 13: mazila za M\k EiiSiilssi ps^fs&l j Trsti u*- S. Seb^iSiano -ššt. & .....^„eip^eio^CT.--- ^za več let zemljišče v okoiki' s ^orke, Gradiške ali Komna. — Hišo izključena poznejša pogajanja za nakup zemljišča. — Ponudbe na ins. odd. Edinosti ► * pod „R. <5. 1262". Pir^Sii Stral za šišanje 1» IJfll^ff «cz3R]e, praui nem-k iMafi ški uzord. Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popra v i janje. — TvpfSka u;tanoy*|*i»a Ve2s 1878. — Trs!, uiln Css3&£nife št Dr. Josip OolKusek ordinira za notranje Ir fpecijalno pljučne M\m\ v Trstu Piozza Coserma it. 1. ?. ml Ofl 10—12 ia oa 2.30—3.30. Km, lisice, iM kupuje po najviših cenah ANTON CENSKY, junior Vrst, Cor«o. 37, poluHagitrjpi«. Prislni tabelni med .. 300 ka. Šolske tablice iz Skrilja (n z obodom HT ima na prodal "M HI1M KUVfilUD, Me m Meti Spreten glavni novodlo - se spreime takoj. - Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Pismene ponudbe z označbo zahtevane plače in navedbo prejšnjih služb je vložiti na £• kr. stavbno ekspozituro; Tolmin. TMKc-obrina zadruga o Trstu rcg. zadr. z ncom. jamstvom oL S. Franfiihfl Aslikega it. 20 II. ncd. sprejema hranilne vloge « od 1 K dalje ter jih obrestuje po 4°|o -^m Trgovcem otvarja tekoče če-| kovne račune. — Posoja lira nilne pušice na dom. — Rentn «}avck plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do I. i___ Vlatiistai! Jojac, M, nI. Krije Mje i 35. IL priporoča se cenf. hišnim lastnikom. Slovencem in Hrvatom, za upravljanje njihovih hiš pod dobrimi pogoji, NajboljSa priporočila in poroštva. — Cenjene pismene ponudbe za pogovor na gornji naslov. Raffaele Thummel Trst — corso m. 33 — pritličje javlja svojim cenjenim odjemalcem, da je prejel za prihajajočo zimsko sezono najno-novejše in najmodernejše levite garnirane ii nepip ii®' s . ^ . * kakor tudi vse, kar je potrebno za izgotov-ljenje klobukov. — Specijaliteta : pajčoiani. .Strun IV. _ •___g-^-V-*- ; »FPIfrOST« itcv. 245. __/ ^ * Tistu. dne 29. *e?t«ujbra l*U- P MAST. Na vsakih 6 odrezkov uradne izkaznice; fcamaseobe. vc!ravnili za čas od 50. sept. co (}. okt., se bo dobila proti predložitvi izkaznice za živila, izkaznica št. 55, na katera se. bo dobilo v običajnih prodajalnah do vštete sobote 12. cktobra po 6 dkg. masti po K 28, za nennovie sloje (z rdečo prečrtano izkaznico) po K 14 kg. Za dobavo masti morajo vsP brezpogojno izročiti male izkaznice iii predložiti istočasno Iegitimacii§kp izkaznico za meso rn maščobe, ki se preščipne na št. 8. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z oefrezki, zaznamovanimi s črko S. dobe proti izročitvi odrezkov te 30. septembra do 6. oktobra izkaznico si. ter morejo nanjo do vseete sobote M. okt. v običajnih prodajalnicah dobiti 3 dki£ masti. Cena K 28'— kg. Izkaznice ži. ns veljajo d:j sobote 5. oktobra.-Izkazati si ie z izkaznico za nakup kruha. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. v Tekom le&a tedna se razdele izkaznice št. 57 za govedino in za neiniovite sloje j tudi izkaznice št. 57 toda-z rdečo črto. j REDILNA MOKA ZA STARCE, BOLNI-i ■-I KE IN OTROKE. ... en zavoj redilne moke Vi k?, po K 1*40 zavor Tekom te«a tedna se ureščipne št. II. rumenih in it. IV. sivih izkaznic, veljavnih za meseca september hi oktober 1918. Tudi izkaznica za naravno mleko daje pravico do redilne moke. Prešči-pne se ta teden št. V. JAVNE KUHINJE IN UBOŽNICA. Lastniki izkaznic za javne kuhinje in ubožnico dobe ta "teden: osmi j) ko kg cikorije in orminko kg soli. { ? b MESEČNI ODMEREK SLADKORJA. ^ " V ponedeljek, 30. t. m., se prične razdeljevanje mesečnega sladkornega odmerka (:n kg) za mesec cktc&cr, proti prešeip-njeniu izkaznice za nakup sladkorja, katera se izroči strankam ob nakupu živil za ta teden. Stranke dobe sladkor samo oni dan. ko -so na vrsti za tedenski nakup živil. Lastniki dodatnih izkaznic za V\ kg sladkorja (dodatek za otroke) morajo kupiti ta d'odatek: obenem z mesečnim odmerkom iste rodbine, h kateri spada otrok, za katerega se.je izdala' dodatna izkaznica. Zimski urnik aprovizacijskih prođajalmc. Od ponedeljka, 30. t. m., dalje bedo prodajal niče aprovizacijske komi-sife odprte za občinstvo od 7 do 12 t poldne in od 2 do 4 popoldne. Prodala kuriva. 0*si.ic- 10 Lg na rdeče Izkaznice. Razdeljevanje .{0. septembra. Cena SO vin. za kilogram. Staro mesto: 2972—3300 (27) Pontanone 13. — Stara mitnica: 701—900 (29) Risorta 17, 901—1100 i 29) So&tario 10, 1101—2100 (29) Medi a 24. — Sv. Jakob: 121—220 (21) Concordia 17, 221--720 (21) l^ivo Ift. — Kjatii.i: 1—300 (19) Faraeto 40. — Uoian: 301—520 (13) Roma 4. 521—760 (13) Boro-gvićeva 51. — Barkovlje: 1—475 (15) Barkovlje' štev. 23-1. Đomale viiSI. ' \aroi*ni Svet. V četriek, dne 26. t. m. popoldne sc le vr>Ha pod predsedstvom dr. Korošca v Mariboru skupna seja zaupnikov S. K. Z. in J. D. S., v kateri sc ie ustanovil pokrajinski odsek Narodnega Sveta za Štajersko. Jhk- soc. demokratska stranka se bo povabila, da sodeluje. Kar le prav. Je prav! Nikdar nisir.o zagovarjali živilskega. oderuSiva in tildi ne bomo. Popolnoma prpv ie in v prid prebivalstvu, da se kar najstrožje i;:va>.i naredba, ki prepoveduje ono nesramno prekupčevanje po ljudeh. I i niso nikdar trgovali, temveč izrabljalo le sedanje težke »ujne čase v tu, da si z draženjem najnujnejših ljudskih potrebščin polnijo žepe. Prav ]e to, in le čudimo sc. da oblasti uporabljajo ravno preti tem izkoriščevalcem ljudske stiske tako mila kazenska sredstva. dočim pa na drujU strani nikdar i?e morejo najti dovolj visokih kazni za liudi, kateri prinašajo na trg živila, ki sc iih a!i pridelali sami ali z največjo težavo dobili v zameno zn svoje pridelke 11 J. Pri nas v Trstu se dogajajo čisto redno slučaji, da c. kr. nainestništveni tajnik, to se pr ivi, c' .ilčrii uradnik, obsodi tebinič meninič ubogega istrskega kmetica, ki prinese na tržaški trg živila, ki jih je sam pridelal, ali katera je pridobil 7. velikimi težavami v kaki sosednji deželi za svo'e lastne pridelke, recimo olje ali kaj pocJobne-£M, a'i jih tudi morda kupi! poleg zamene v ka-cm zasilnem gors-rem kamor ne prihaja •r ne more prihajat? noben prekupec. ker se mu ne /,phča pot, in obsodi ga na strahovito globo 5000 kolikor morda ne znaša vrednost vsega njege-resa imetja, doeim pa zašijejo pre?riganega ži-Kv. skega verigarja r.a borih 10 krcr.ie, nicr.da zaje. ker sc :nu njegova kupčija ni posrečila. Lopova, U^n iz>rkal ljudstvu zadnjo kapijo krvi, samo da i»i si napolnil svoje jiej;rs?tne žepe, bijega izpu^ča-'•">, reveža domačega kmeta, ki v resnici prinaSa ta trg živila za ljudstvo, pa globljo do smrti! Pri i;r. narnestništveneni svetovalcu bi bilo pnČ Ireba ka šola! Staršem, ki so vpisali svoje, Dtroke v šentvidsko šolo. se uaz:i2n}a. da bodo i prihodnji teden šolski prostori gotovi. Kdaj se' < — - - __ | piiviie pouk. se n^*.!5ič:io naznani v »Edinosti«.' j Toliko v vednost skrbečim starcem Zamudo ie ^vzročtto pomaukanje delavstva. Odbr za prekraao gojeecev slov. otroških vrtcev Ima v ponedeljek. 30. t. m., ob 4 pop. na Acque-dottu zeki vsžbo sejo. Polno številna udeležba nujno potrebna. Slovensko gledališče. Nocoj ni pouka v drama, tiču i Soli. ker so vsled nastalih izprememb pa-trebsie vaje. In sicer jc nocoj ob S vaja za Mater«. Medveda* iu ŠNihilistko*. Pri • Medvedu-le zaposlen tudi i.. Požar in pri ^Nihilistki- gdč. Kavčičeva ter gg. Kralj, Vončina. Vidmar in A. Širck. Ponedeljek popoldne dveh je vaja za »Mrak« in sicer za scene Ilije Vujina (g. Kralj), zvečer ob pol osmih za tretje dejanje *Mraka« z g. R. in zborom Glasbene Matice in za »Mater«, »Medveda« in ilCihUistko-. Nadaljne vaje bodo j razvidne-z lista na črni tabli. Nocoj pa naj se na j vsak. način zbere v gledališki dvorani tudi dra-1 matična šola, ker bi se mogel ta ali oni potrebo-I vati za nastop. — Režiser. i ^ f-.^jvr^c^HlHf — - T 1 - . . 1 [ Pcpa Barton. Dodatno k poročilu o sijajno uspelem koncertu minulega četrtka v gledališču Poli-' teama Rossetii sperečamo, da je bil m'ademu. a "vendar .velikemu umetniku češkega naroda poklonjen venec s trakovi v barvali troboinice in z napisom: Tržaški Jugoslovani svojemu umetniku bratu Cehu! '/ ozirom na dejstvo, da ie o prejšnjih prilika!) redarstvo rado delalo sitnosti proti TKičeščenjn na ta način, kcnstaiujemo, da se gledališče v. četrte!: ni podilo, da se ni nikdo v vsej ogromni množici ni spotikal ali vznemirjal ir da mu je marveč, ko sc ie umetnik opetovano pojavil na cdru s poklonjenim vencem, vse gledališče prirejalo burno ovactjo. V karakteristiko razpoloženja italijanskega občinstva, naj navedemo tu besede nekega inteligentnega Italijana: Paraira-za češke himne »Kde domov muji je napravila name najslabiji vjis ravno zaLo, ker sem občutil, kako deb-'je na izvajanju umetnikova narodna duša!« Ta iz'ava Je gotovo karakteristična in shnp-temtična. Narodi sc začenjajo razumevati in ceniti. To bodi v meniento tudi avstrijski vlatini — modrosti. . ( i Poslovalnici za kuri s o povemo zadnjikrat, da nismo tlačant. ki bi morali (spravljati za koga ila-čanska dela. Poslovalnica je državni urad, ki ima dolžnost, da s prebivalstvom občuje v deželnih »e» zikih, in vendar ne dcb"-mo od nje niti črkice v slovenskem jeziku. Obrazcc, po katerem nam pošiljajo v razdeljevanja kuriva«, ie sestavljen v slovenščini. da se Bogu usmili, a vse drugo italijanski, in sicer stvari, za katere nam jc žal prostora v listu, ker se por.avliajo dan za dnem. Če sc-stvar ne izpremeni se moramo, daslravno nerad?, pritožiti na višje mesto! javna kopališča. Z ozirom na večstransko željo, da bi javna kopališča še crtala odprta, jc vladni komisar odredil, da javno kopališče pri svetilniku ostane odprto do 5. oktobra. Gojenccm glasbene šole Glasbene Matice v Trsta. Radi prometnih težkoč pride novi gospod uči-lelj abs. kons. Franc Topič šele v torek, iz Prage. Zato prosimo, da se zbero vsi gojenci v sredo ob 2 pop. in ne, kakor je bilo sedaj zavljeno, v ponedeljek. Redni pouk se prične v sredo, 2. okt. cb 2. — Šolsko vodstvo. Zveza Marijin dom iJVeloži predstavo v počastitev dr. J. Krekovega spomina na r>.. in 13. oktobra, ker je režiserka In glavna igralka zboicla. Odbor. Rotanskl Sokol. Danes cb 2 popoldne odhoi izpred rojauske -cerkve na Opčii-o. Pridite vsi! Vabimo posebno Sokole iz Trsta, Sv. Jakoba in Sv. Ivana, iutj stopijo v naše vrste. — Načelnik. Dunajski fcrzovlak ie povozil v četrtek ob 10/s zvečer na južnem kolodvoru na Opčinah nepoznanega vojaka, in ga tako razmesaril, da se ni mogla ugotoviti njegova Identiteta. Toliko sc ;e le dognalo, da "mora biti še mlad mož, kakih 30 let. Um sc jte zmeša! 32 letnemu Hermanu Piazza včeraj na cesti in začel je kričati, da ie ccsarjev sin in da mu dr/ava dolguje še tri milijone dolarjev. Reševalno društvo ga je pnepdjalo v mesino bolnišnico. Nezgoda na delu. .losip Grassi, 61 let star. stanujoč v u!. Riborgo 22, delavec v Llovdovem, ar-zenaiu je padel z nekega 5 metrov visokega mosta sc precej poškodoval in si titcli pretresel možgane. Prepeljali so ga v bolnišnico. Zaplenjen sladkor. Včeraj jc zapazilo nekaj stražnikov v ul. Giuiia neki \oz s 4 stoti sladkorja. Ker se jim je zdel sumljiv, so ga zaplenili. Kasneje je policija prišla na sled lastnikom, več znanim oderuhom, in je izvršila preiskavo tudi v stanovanjih. kier je zaplenila še 7 stotov sladkorja. Prekanjena tatica je neka Marija Veršić iz Pa-drič št. 39, ki se je izdajala za perico in več osebam odnesla perilo v skupnem znesku okoli 35C-0 kron. Bila jc aretirana. Perilo je izginilo Pavli Ozbič in Jakom ini Pin v uj. Cologna št. 73. Ozh^eva pa je kasneje zapazila neko Marijo Skcpič. ki je nesla na glavi sveženj z njenim perilom. Dala jo je takoj aretirati. Sumile tudi, da jc Skopič v zvezi s tatvino večje množine perila in obleke v vrednosti kakih 15.0C0 kron, ki se jc izvršila pred kratkim. tPRPKE jI Rokavice in modne potrebščine. IX. VENJ^ii & Couip. Corso 14. Modo« potreV ift izd-flaraPj« rok*v>. Čiščenje ii} popravljanje rokavic Ceae ;.merr.c. I! v) Trgovina Jestv/n . "'VAN Iiir>OVEC; Trst, ul, Cam^aaile 13 (iVg : Ponter^s.-o). Tm:t v zalogi: « ij. piradfžuo knu-j sovvo, ženf, Irsie kumare^, kocke ?.% jnlio. Konjak, rcTmonth. mr.rsala, maUuovec več vrst mineralnih vod t*r blago aprovizacijsko komisije, (t 14 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDELLA. Via Med a TC. I/deiov^Dje in poprav a strojev »n motorjev. Proraeujii. * 90 i Knjigoveznica PII1TRO PIFPAN, Trst, nliea VnlJirivo 10. A rti-stična vezava. Žepni koledar;; ia-.tnega i^delkft* — Vpisniki (legistrii poeebnega -07 MajoHčne peči in štedilniki M. ZEPPAK, GioviuiniC in 12. Najboljša izdelovanja is. najpopolnejša vrstu, tJei'c zmerne. 202 Hotel Continental Tr?t, ulica 8an >ii';olo gt. 25 (bliza CorsiO. Frcno-či5če za vojake. Pridalo. Cena zrr.crns. Postrežba točna. 140 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA ovitke, j apicna* lih vrečic lastne tovari;© — Valiifci raznih bonr ia velikorLi. Cen« zo.eri:e. — G?$to&e J 'oili ar. Trst, Via dei Gclsi ]t>. -j;">U Damska krojačnica A. P.IEGER, Trst ulica Covumcrc'ule 3. Izdeluje vsakvvistue obiske po angleškeiu ia trancoskem kroju, ptesce r-bleke, obleke za j uroke, bluze /•t gledališče itd. <"ene zmerne. 337 ■ Pri ravnaieljstvu Vo]no-! in blago ležeče v javnih skladiščih. SArE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. -NIHIfllllKA- = VLOGE NA KNJIŽICE ; mr , - od dneva vloge do dneva vzdiga. Realni davek plačuje banka od svojega. O bie štovanje vlog na tekočem ui žlfd-računu po dogovoru. — Akrdditiv^ čeki in nakaznice na vsa tu- fc inozemska tržišča. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti knrzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kreuit?, rerabours-kredii. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzna naročila. — Inkasc. Telefoni: 1463, 1793 in 2576. 12R£&?9B USSSs Od 9-1 pOjl. ======= ESKOMT MEKIC== ^DHv^ jM t. se lahko skuha iz enega komada LURION (krem-voskal en č^rt kg najboljšega čistiia za čevlje. Cena K z.— t" . [ obfva se prnses i Originalno nausttlo, Vrže se eno kocko LURIONA v 1(L l vode ter se meša do preku« hanja. Naposled se odstrani ocl ognja in se zlije čez nekoliko minut v zaklepno posodo. Če:! nekaj čaša se strdi tekočina v en teivt kg najbcijše vrsto krem^joska, ki zadostuje, tudi pri največji uporabi tudi za en mesec. Navodilo je tiskano tudi na za' vitku in je lahko razumljivo. Zalosa in edina prodaja LORlOH-ft Dunaj I. oHraj ftm-JoiSiiRfii H (inđiisfrfg^tz) Glavni zasiopfiiK in založnik it Trst, istro, Furianilo, Dalmacijo in Trident; Fr. Meli - Trst