Podtalna plačana v gotovini. Posamezna Številka Z din. -Jk Glasilo Osvobodi/ne fronte okrojo Trbovlje Leto L Trbovlje, 22. oktobra 1948 Štev. 54. Pred II. kongresom KPS Revolucionarne tradicije revirjev naj bodo vxpodbuda za sedanje de o V Trbovljah so izvolili okrajni komite in delegate za H. kongres KPS Zu okrajno partijsko konferenco so se revirji temeljito pripravljali Trbovlje je ta dan izglodalo p ra/ nično. Zastave so vihrale v vetru in oznanjale veliki praznik. Izložbe so bile okrušene s slikami I i ta, Stalina iu Lenina. Trboveljski r<’ šan je otvoril konferenco in pozdravil člana CK KPS tov. Sergeja Kraj-gerja, ki je bil partijski delavec v revirjih. Sledilo je navdušeno odobravanje delegatov, vrstili so se vzkliki Titu, Partiji. Siulinu in Ma (itiu Nato je l>ilr. >/•">!;■ n Vodstvo socialistične stranke v revirjih pa je delalo isto napako kakor vse stranke druge Internacionale, bije premalo revolucionarno in spo-raznmuško. Zaradi teh napak se jc vodila ostra borba v letih 1908 do 1912 med mladimi revolucionarji naprednega dulia in starimi oportuni-ti, katerim jc načeloval Čohal, ki je imel svoje sodelavce v Trbovljah in Hrastniku. Najbolj zakrknjen med njimi je bil stari steklar Kraus. Zmagali so Čobalovci, mladi revolucionarji so morali zapustiti službo ter so odšli v inozemstvo Vodstvo socia listične stranke se je sicer otreslo Okrajna partijska konferenca v Trbovljah virji so čutili, da je ta dan velik praznik. V lepo okrašeni dvorani Delavskega doma so se zbrali delegati iz vseli osnovnih partijskih organizacij, da potrdijo slavno delo partije v revirjih od njenega nastanka pa do danes ter naredijo temeljit obračun z vsemi napakami, ki so se doslej vršile. Sekretar okrajnega ko miteja KP Trbovlje tov. Povše Dti predsedstvo, v katerega so bili izvo Ijeni tovariši Pečar Otmar, Zugori-šek Anton, trikratni udarnik in Sorn Ivan. Vsi prisotni delegati so nato stoje zapeli Internacionalo. Sekretar okrajnega komiteja KP Trbovlje tovariš Povše Dušan je v svojem iz-črpnem referatu podal zgodovino Partije' v revirjih. Zgidovltta partijske organizacije do nastanka pred;%prUske Jugoslavije Številne partijske konference, k; so se vršile po osvoboditvi, so bile iz redno važne za nadaljnji razvoj partijskega, političnega, gospodarskega iii kulturnega življenja v trboveljskem okraju. Delavsko gibanje v re virjih sega daleč nazaj v leto 1888. Eden izmed prvih pionirjev delav skega gibanja je bil rudar Ribič, ki je že v takratnem času utiral po naprednemu marksističnemu duhu Sestanke je vodil doma v Podstrani ali pri Erjavcu pod hruško. Na sc Stankih sta mu pomagala Primorec Grabljevič in Hrvat Brozovič, ki sin prihajala iz Ljubljane, mu dajala navodila in tudi praktično pomagala. V letu 1895 jc prevzel socialistično gibanje v Zagorju tov. Čobal. Po ne- uspelih akcijali za izboljšanje gmotnega položaja delavstva je Čobal vedno pripominjal: »Mi smo voz pripeljali skoraj do vrha, pa nam je ušel nazaj in zopet bomo morali pričeti iznova.« Čobal je bil prvi organizator delavskih kon/.umov. Delav stvo je takrat že imelo svojo_ stro kovno socialistično organizacijo stranko, toda brez jasnih ciljev programa, vendar je delavstvo raje pristopalo v to organizacija, kot SLS uti Liberalce. Etbin Kristan h svojem prihodu v revirje leta 1990 imel shode z delavci in kmeti, govoril je o potrebi socialistične stranke kako se je treba boriti proti kapitalističnemu izkoriščanju. Vsako soboto so imeli študijske sestanke. teli mladih revolucionarjev, vendar je pri tem izgubilo zaupanje delavstva. To se je posebno opazilo v leta 1914., ko je vodstvo pozivalo delavce na obrambo domovine, medtem ko so preje govorili, da bodo napovedali vojno vojni, če pride do vojne. Velik preokret je nastal y delavskem gibanju po oktoberski revoluciji, ko so prvi delavci prihajali iz ujetništva in pripovedovali, kako so delavci in kmetje zrušili v carski Rusiji carski absolutizem. V času nastanka Versajske Jugoslavije pa ste nastala v revirjih dva tabora, mladi revolucionarji in stari oportunisti. Revolucionarna glbmje po nastanku Versajske Jugosavije žoazna vlada jc poklicala v revirje vojaštvo. KP pa jc hotela preprečiti prihod vojaštva v revirje. To akcijo je vodil takrat tov. Kastelic, ki je topil pred množice in jim dejal: >če smo komunisti borno raztrgali železnico in zmetali tračnice v Savo.« Ljudstvo se je temu odzvalo in izvršilo svoje delo. Vojaštvo je moralo zaradi tega peš čez hrib iz Zagorja v Trbovlje. Ker pa hrastniški komunisti niso izvršili svoje naloge, je prispel iz nasprotne strani vlak vojakov, ki so streljali skozi okun in pri tem ubili tov. Strgarška. V Trbovljah je vojaštvo naletelo na odpor. Po nastanku Versajske Jugoslaviji _e bilo delavsko gibanje v revirjih zelo burno. Leta 1919. je začel prihajati v revirje inž. Gustinčič, Imel je sestanke v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah. Skliceval je sestanke in po vezoval revolucionarje vseh treh centrov, kjer se jc rodila »Delavsko-so-cialistična stranka (komunistov)«. Nova stranka je zbrala v Zagorja 95 odst. vsega delavstva, ki je takrat zapustilo socialistično stranko. Na prvem občnem zboru leta 1920, je pri šlo v Trbovljah do razkola med so cial-demokrati in novo partijo komu nistov, kjer so zmagali komunisti Sociul-demokrati so bili tedaj izdajal sko povezani s kapitalisti. Imeli so svoje tajne sestanke, kjer so zavzemali politiko popuščanja. Ker pa jo KP zavzemalu ostro linijo, ki se je izražala v stavkah, je dobila množice na svojo stran. Stavka, ki sc je vršila leta 1920. na Zaloški cesti, je razgibala tudi revirje Takratna bur- - ^nk ’'3 Tov. Povše Dušan, novi sekretar okrajnega komiteta KP Trbovlje spopadu je pretepalo množico, delavstvo jc podleglo in mnogi so bili aretirani. Stavka je trajala še dva dni, čeprav je bilo delavstvo poraženo po zaslugi izdajstva social-demo-kratov. Takratni minister Kristan se je delavstvu za zaupanje oddolžil s tein, da je poslal vojaštvo na stav-kujoče. Stavka je dala Partiji dragocene izkušnje. Tudi kulturno društvo »Vesna«, ki je izobraževalo delavstvo v letu 1919. do 1923. je mnogo pripomoglo k dviganju politične zavesti delavstva. Partijsko šolo, ki je bila v revirjih, je vodil dr. Lemež, ki je dala mnogo partijskega kadra. V tem času so se vrinili v vodstvo partije provokatorji kapitalistov, ki so hoteli minirati delo Partije, ker so videli, da je delavstvo imelo močne pozicijo pri volitvah. V litijskem srezu je bil takrat izvoljen poslanec Mlakar, ki pa se jc pozneje pasivi-ziral in zapustil borbene vrste partije. Od decembra 1920 pa do januarja 1921 je ponovno stavka proti TPD zrcvolucioniralu delavstvo. To stavko je vodil Petakovič. ki jc bil takrat v vodstvu KPJ- Pozneje pa se jc izkazalo, da jc bil podkupljen od žandarjev in jo pod njihovim vodstvom popihal v Srbijo. V Trbovljah mu je pomagal komunist Pe-ldar, ki je bil takrat tajnik Partije. V strokovnem komiteju so bili takrat v Zagorju Kopriva, Ravnikar Johan, Furčnik Franc in drugi. Par-1 ti j či je pridobivala na ugledu. Članstvo je narastlo na 1092. Kasneje pa se je izkazalo, da je bil 1’eklar plačance kapitalistov. Bil je razkrinkan in izključen iz Partije. Reakcija, ki je pridobivala na svoji moči, si ji opomogla. V letu 1921. je bila Par tija še legalna. Takrat so jo vodili \ Trbovljah tov. Bočko, Princ, Hlebec in tajnica Čeč Tončka. Partija je imela takrat veliko število pristašev. Mladinsko organizacijo je tedaj vodil Manfreda Anton, ki je javno nastopal na zborovanjih. Ko je reakcija 1921. leta odvzela mandate komunističnim poslancem, sta Obznana in zakon o zaščiti države prisilila evirsko partijo v ilegalo. Dota ileplnegi dela fe bila velika preizkušnja Partije Politično zatišje, ki je nastalo po Obznani, je zmanjšalo število članstva na polovico. Ustanovljena je bilo zveza delovnega ljudstva. Delavstva se je seznanjalo z ilegalnim tiskom sestajali so se pa tajno v gozdovih V Zagorju so bili najvidnejši funk cionarji delavci Marn Jože, steklai Vuinberger in Farčnik. Stanje delav stva se je zelo poslabšalo. Partija ji ponovio organizirala stavko in dosi ženo je bilo 10 odst. povišanje mezd Stavko je vodil Primorec Stefanovič ki pa je pozneje pobegnil. V Zagorji je bila organizirana splošna gos|>o tlarska zadruga »Delavski dom«, » kateri je bila trgovina, gostilna, če\ ljarna, mesarija in kino. Zadruga ob stoja še danes. Partija pa je iskal; povezavo tudi s kmeti, ker je ob« sloja zbliževalo neznosno stanjr, k jo tedaj vludulo. Takratni direktor TPD Skubic se je norčeval iz delav stva, ki je zahtevalo, povišanje mezd Slavka ni uspela in zopet so delave postaji žrtev izigravanja ml strani so ical-demokratov. Social - demokrat Krušič, Trampuš, Peneclj in Sitar sr. takrat pristali na zahteve družbe Člani KP so bili preganjani in odpn ščeni so šli na delo v Francijo. Med njimi so bili Salamon, Saje, Pristav in Jazbec ter še več drugih. Partij sko delo je prenehalo, razredna bor ba je zamrla, na čelo delavstva pa so stopili social demokrati. Na čelo stavkokazov je bil takrat social-de mokratski voditelj Jurij Arh, ki ji govoril rudarjem, da je stavka brez smiselna. V Zagorju je bila razpa Scena »Zveza delovnega ljudstva« ter zapečateni prostori Delavskega do ma. V Trbovljah pa je Partija zgra dila kulturno središče »Rudarsk dom« z zadružno trgovino in gostil no. Rudarski dom je postal središči partijskega življenja. Glavna pobud nika sta bila Tončka Čeč in Manfreda. Kulturno prosvetno delo je ta krat vodil Ludvik Mrzel, mladina p« se je udejstvovala v športnem klub; »Zarja«, ki jo je vodil Planinc Franc Po aretuciji Planinca pa je deli; »Zarje« nazadovalo. Tovarišica Čeč Tončka in Manfredo Anton sta odšl« ▼ Sovjetsko zvezo. V Zagorju je bil. partija že ilegalna in ni imela pravi organizacijske oblike. Tudi mladin ska organizacija »Vesna« v Hrastniku je bila razpuščena. Njeno vlogo je prevzela novo ustanovljena »Iskrne Najvidnejši člani so bili Kaplja Aleš Kozar Franc in Avgust, Fujdiga Pe P'. Jagodič Šterban in drugi. Na njihove sestanke je hodil največ Mile Klopčič. Po razsulu Iskre je članstvo vstopilo v podporno društvo »Rudar« v Hrastniku. Kasneje je bilo ustanovljeno društvo »Mladina«, ki ga je vodila tovarišica lončka Čeč s po močjo ostalih tovarišev. Leto 1924 je prineslo trboveljske mu revirju novo borbo z razrednim sovražnikom. Pohod Orjune v Trbovlje je mobiliziral partijec in ne partijce.vseh treh revirjev, ki so za dali Orjuni odločilni udarec pri Ru darskem domu v Trbovljah. Takrat je padel tovariš Fakin in pri tem ie bil požgan tudi Rudarski dom. Ta logodek je odjeknil po celotni Jugoslaviji in bil zadnja večja akcija delavskega razreda. Po napadu Orjune je bilo razpuščeno komunistično mladinsko društvo »Vesna«. V gibanju lelavstva pa se je udejstvovala edi-io še Zveza radarskih delavcev, P. itlhodu vodilnih ljudi v inozemstvi n izvršenju redukcije, so imeli so cial-demokrati v revirjih proste- ro ke. Partija je od leta 1928. preži) Ijala težke čase ter ni dalje čas. mela zveze z višjim forumom. Član tvo ni imelo po obratih celic, ki -»e formirale že oor. Medtem ko je organizacij v Trbovljah oslabela, sta partiji v Z, ;orju in Hrastniku pokazali večj iktivnost. Pri občinskih volitva' 926. leta je partija v Zagorju sodi lovala v povezavi z delavci in krnel ter pri volitvah dobila 7 občinskil idbornikov. V revirje je pričela pri 'lajati ilegolna literatura. Po razpu -titvi »Vesne« so se člani partije ii mladina vključili v kulturno društvi »Svoboda« ter pričele vnašati v prireditve partijski duh. Takratna strokovna organizacija Zveza rudarjev ni pokrenilu ničesar proti nastopajoči Iraginji. Partija je formirala novo uganizacija, vložena so bila pravila toda takratni notranji minister dr Korošec je prošnjo odbil. Partija je klenila, da pošlje Korošcu odprto lismo, ki ga je priobčil takratni Inevnik »Jutro«. V naslednjih letih m bilo delo partije v revirjih nu višini, ker ni imela partija prave zvezo / vodstvom Po 6. januarski diktatu ri je monarhofašistična diktatura z« ledovala komuniste — voditelje ter ji je uspelo vriniti v partijo svoji koufidente. Največja prevala v tem času se je izvršila pri Kurniku v Tr bovljah. Ker se je Partija zavedala kaj pomeni zanjo revolucionarne vodstvo, je poslala 1929. leta tov. Debelaka Jurija na VII. Kongres Pur lije Boljševikov v Moskvo, ki je po noji vrnitvi prinesel našemu vod-tvu dragocena navodila. Kmalu ne 'o se je vršilu Okrajna partijska konferenca v Št. Juriju pod Kumom :>ri tovarišu Giuliatti-jn. V Trbovljah ie partijsko delovanje oživelo zlasti 1930. leta, ko se je vrnil iz Francije tov. Sulamon Franc. Nadaljnjo ra/ gibanost je prinesla okrajna partijska konferenca na Tebi no ve m 1931 leta pod vodstvom Franjctiča. Partija je posvetila odslej posebno pažnjo ženski organizaciji, ki se je v času raznih akcij izkazalu. V stavki, ki jr trajala v tem času, so se kapitalist poslužili policije in spretnega manevra social-demokratskega voditelja Arha Jurija, tla bi zlomili odpor revirskih žena. Ta je s pomočjo socialdemokratske voditeljice Pelanovc zvabil žene na zborovanje, med tem pa je policija zasedla rove, na to pn razgnala žensko zborovanje. Pri tem so žene pretepali in jih več tudi poškodovali. Ta akcija je bila masovna, kar je zasluga takratne voditeljice Tončke! Cečovc in vodečih komunistov. i r % 11. i Delo Partije v revirjih oh pril Mihe Mariniča in Lidije šentjnrčeve Ob prihodu tov. Miha Marinka, se-dunjega sekretarja KPS in tovuriša Hochkraiitu je partija postala v revirjih zelo razgibana. Pridobivala je nove člane, organizarala trojke in trošenje letakov. Kljub temu da je policija strogo stražila na dan 1. maja 1933. leta, so tovariši Ilochkraut, Kralj Rudi in Vodek razobesili rdečo zastavo na dimniku trboveljske opekarne. Partija je pripravljala nove kadre. Vršili so se sestanki žena na Kleku, kamor so prihajali poleg Tončke Cečove tudi tovariš Miha Marinko, Salamon Franc, Lidija Šent-jurc, Ilochkraut in Sergej Krajger. Na sestankih so proučevali marksistično literaturo in organizirali glu-dovne stavke. Legalen časopis, ki ga je Partija izdajala pod uredništvom tovariša Leskoška Franca, je aktivi-ziral množice. Prvi maj v Zagorju leta 1933. se je vršil v znamenju srpa in kladiva, /.lasti se je tedaj izkazala mladinska organizacija, ki je spretno izvršila svoje delo. Organizacijsko in ideološko utrjevanje partije se je poglobilo 1935. leta, ko so se osnovale celice s širokim delokrogom. Ustanovljeni so bili okrajni komiteji v centrih, ki so delovali samostojno do jeseni 1944. ko so bili Lidija Šen tj uit, člank-a CK KPS delegat za II. kongres KPS združeni v okrajni komite KPS Trbovlje. Sestanke so vodili današnji nujvišji funkcionarji r okoliških gozdovih in hribovskih vaseh. Značilno je bilo za gibanje delavstvu v revirjih velika rudarska stavka 1934. leta, ki je propadlu zaradi tega, kur so |>ogujanju vodili sociul-demokrati na čelu z izdajalcem Jurijem Arhom, ki je bil v času okupacije vsled sodelovanja z okupatorjem likvidiran. Pri prvi gladovni stavki v Zagorju je prišlo do provale, katero je organiziral Bizjak Mirko, ki se je vtihotapil v Partijsko organizacijo. Dne 2. avgusta 1934. leta je postuvil žandur-merijsko zasedo, na kateri so bili aretirani Klenovšek Jože Iz Trbovelj, ki je padel v Španiji, Pinter Slave in Pečar Otmar, ki je dobil eno leto robije. Takoj za tem je padel v zapor Keše Ivan. Istega letu v oktobru pa so bili aretirani tov. Miha Marinko, Groznik Tone in ostali. Partija je iz dnevu v dan pridobivala na terenu. V Zagorju je bila podružnica rudarjev v rokah Partije, medtem ko so jo y Trbovljah vodili socialdemokrati vse do okupacije. Po razpustu kulturnega društva »Svobode« se je ustanovilo kulturno društvo Vzajemnost«, ki je bilo zopet v rokah partije. Ta pa je bila letu 1937. razpuščena zaradi proletarsko izvedenega miklavževega večera. Obtožim je sestavil duhoven Benedikt, ki »e nahaja še danes v Zagorju. Uporniško gibanje v trboveljskih revirjih se je stopnjevalo po prihodu neka-‘erih današnjih partijskih in državnih voditeljev. Ko je prevzel vodstvo KPJ tov. Tito, je bila njegova zamisel o ustanovitvi KPS izvedena leta 1937 na Cebinovem. Iz Zugorja so bili zastopani Farčnik Franc in Marn Jože, člani partije pa so držati stražo. Prvj kongres Ksunmistjčne partije ata čet tatovem Na ustanov ume kongresu KPS so se nahajali Edvard Kardelj, Miha Marinko in najvidnejši partijski funkcionarji. S tem kongresom se je začelo novo ruzdohje v življenju partije v Sloveniji. V letu 1938. se je vršila v Zaprešiču politična konferenca, na kateri je bil navzoč delegat iz Zagorja. Ta konferenca je bila važna zaradi volitev, na katere je šla partija skupno z dr. Mačkom V Sloveniji je imela Partija možnost da je lahko sama predložila svoje kandidate. V Zagorju sta kandidirala dr. Dragotin Lončar iz Ljubljani in Suša Miha iz Zavin pri Zagorju. V letu 1939. so imele stavke tipični oolitični karakter, ker so se postavljale tudi poleg ekonomskih tudi politične zahteve Ena izmeti stavk leta 1939. v Hrastniku, je dobila ime »Lidija štrajk«, ker je bila tovarišica Lidija Šrntjurčeva v vodilni grupi Jagodiča in Verdaja. Politično delo ni prenehalo. Borba se je ostrila. Pobirali so se podpisi za društvo prijateljev Sovjetske zveze. Partija je tukrat hotela dobiti vodilno vlogo v Zvezi rudarjev Jugoslavije ter v Vzajemnosti. Področje partije je bilo zelo široko. Rdeča pomoč je delala s polno paro ter nudila podporo brezposelnim tovarišem in komunistom. Na volitve 1938. leta je šla partija samostojno. Tedaj je kandidiral tovariš Ilochkraut. To razdobje je vzgojilo neustrašene borce, od katerih je večina dalo življenje v narodno osvobodilni borbi. Delo komunistov v tem razdobju Razdobje od leta 1938. pa do 1941 je združilo imena, ki so tesno povezana z zgodovino partije in zgodovino delavskega gibanja sploh. Orne njleni naj bi bili zlasti tovariši: Zupančič Alojz, padel v NOV, Vresk Franc, padel v NOV, Vresk Vilko padel v NOV, organizator partije Janc Janez, padel kot talec, Koprivšek Frač, padel v Španiji, Rudman Jože, padel v NOV, Vodenšek Matija, ustreljen kot talec. Keršič Fric, padel v NOV, Pečnik Janez, padel v NOV, Umek Jože, partizan od 1941. ki še živi v Celju, Šuster Nande, padel v NOV, Tešnovar Rudi, padel v Španiji, Keše Ivan, padel kot talce. Ocvirk Franc, padel kot talec. Kralj Franc, sedaj poročnik v JA. Jazbec Avgust, padel v Španiji, Krhlikar Žani, umrl v taborišču, Hren Alojz umrl v taborišču, Sotler Franc, padel v NOV, Ocepek Alojz in Gorjup Janez, sedaj oba v Ljubljani, Baloh Pavle, sedaj v Celju. Padli pa so še: Potekev Tone, Farčnik Franc, Marn I Jože, Eberl Leopold( Pinter Siuvc ia 'še nebroj drugih, ki so dokazali, koko jih je vzgajala partija, ka ero so v najtežjih pogojih vodili tovariš Marinko, Lidija Sentjurc, Ilochkraut Alojz, Sergej Krajger, Slavko Šlander, Franc Leskošek in ostali. Vsa ta imena so tesno povezana z razvojem partije v revirjih. Ljudstvo, ki je poznalo komuniste v njihovih dejanjih, je imelo vanje popolno razumevanje. Potom ilegalnega tiska se je delavstvo seznanjalo s situacijo v svetu, še bolj pa je delo poživelo, ko je bila ustanovljena lastriu tehnika v hiši tovariša Keršiča v Gaberškom. Material za letake in mladinski časopis »Mladi rudar« je dobavljal tovariš Marinko, ki ima tudi glavne zasluge 'za ustanovitev lastne tehnike v revirjih. Ta tehnika je odigrala veliko vlogo v pokretu partijo v revirjih. Po vseh teh dejstvih je razumljiv položaj partije v revirjih, ko je pozvala ljudstvo na oborožen odpor proti okupatorju. II. kongres KPS bomo žene vseh slojev počastile s tekmovanjem in z novim poletom pri delu! Tudi kmetice in zadružnice bomo prispevale k izpolnitvi plana v kmetijstvu 1 Okrajna partijska konferenca - pregled dela Razdobje od leta 1941 do 1945: obdobje velike JrreiZkušnje Razdobje od leta 1941. do 1943. obdobje velike preizkušnje Trl>ovcljski okraj ni bil leta 1941 Razdeljen tako, kakor je danes. Imenoval se je »Okrožje revirji Trbovlje« in je bilo s sekretarjem tovarišem Ribičem sestavljeno iz troje okrajev Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Vsak okraj je imel svoj komite, ki je vzgajal svoje članstvo. Funkcionarje OF in pomagal ustanavljati osvobodilne odbore. Ker je bilo zaradi načina dela potrebno, da se vsi trije centri revirja združijo v enoten okraj Trbovlje, so se združili. Prvi sekretar je bil tov. Kovač Viktor. Sekretar novega okrožja Celja pa je postal tovariš Sergej Krajger. Ustanovni sestanek novega okrajnega Ol' odbora Trbovlje je bil v samotni hiš blizu Turja dne 20. oktobra 1944 Sestanek je pripravila Partija in obrazložila naloge, ki jih je potem OF izvedla v akciji, imenovani »Tek movanje zmage«. Borba proti okupatorju se jc končala. V revirjih je bila prva naloga partije usposobiti porušene rudnike. Komunistična par tija je imela v svojem programu utrditi in nadalje razviti z ljudsko oblastjo delovnega ljudstva. Trboveljska partija je čistila svoje vrste Izključila je vse tiste komuniste, ki so s svojim delom in zadržanjem po kazali, da ne delajo v korist ljudslva Tako so bili izključeni javno v vseli treh centrih vsi, ki so namenoma sla bili enotnost Partije Prav Inko ji bil izključen iz Partije tedanji sekretar Vovk. Vse nedostatke je okrajni komitet sproti odpravljal in pojasnjeval celicam, da partija ni privilegij Vipotnik Janez, delegat za II. kongres KPS starih članov. Nekateri so bili ogor feni zaradi jačanja članstva. Število članstva je naraslo od 647 leta 1946 na 1700 v letu 1948. Vzporedno s tem pa so se pred Partijo postavile novi naloge. Potrebno je bilo vzpostaviti več direktnih stikov z biroji, rudniškimi komiteji, celicami in tudi s partijskimi konferencami v Zagorju n Radečah O petletnem okrajnem planu razvoja natednega gospodarstva Okrajni petletni plan, ki ga je sprejelo okrajno zasedanje v aprilu predstavlja minimalne naloge okraj., ter nosi v sebi hibo, da ni dovolj kon kretiziran ter ne zajame dovolj vse Ing. Levstik Jože delegat za II. kongres KPS stranske dejavnosti v vseh panogah in po vseh razvojnih vprašanjih, marveč se v glavnem omejuje na izvajanja investicij. Pokazala se jr napaka, da se je plan ustvaril brez sodelovanja ljudskih množic in brez delovnega ljudstva trboveljskega ol-~»r:t. Investicijska stran izvajanja dana pa pokaže, da je bil v letu 1947 losežen 100 odst., v letu 1948 pa jr povsem drugače. Po planu naj bi »c, investiralo 100 odst., v resnici pa šibo v teku leta 214 odst, kur pomerr la bodo prekoračene investicije z: 114 odst. Vse to kaže, da se pri investicijah dosega lepe uspehe, kljub slabostim, ki se pojavljajo zlasti pr gradnjah. Premalo se je storilo zn dvig okrajnega gradbenega podjetj i Temu je kriva slaba organizacija, nr gradiliščih se ne pazi dovolj na stro kovni dvig delavstva, kakor tudi im dobro notranjo organizacijo podjetja Za okrajna podjetja je karakteristično, da imajo z izjemo okrajnega magazina slabe sindikalne organizacije V petletnem planu so bili dosežen sledeči uspehi: elektrificira se Dobo vec in del Izlak, gradi se opekarn« v Zagorju, v poljedelstvu se je pove rala orna zemlja za 20 hektarov. 2i taricam se je zmanjšala površina z« 142 hektarov, krmskim rastlinam p« za 291 hektarov. Povečala pa se j( površina povrtnin za 182 hektarov, -čimer se je prekoračila postavk: petletnega plana v celotnem. V po gledu kulturno-prosvetne dejavnost e beležijo precejnji uspehi. Premah oažnje se posveča gradnji ceste Za rorje—Trbovlje. Zabeležiti jc zlasti tabo udeležbo množičnih organizaci j Vzgoja novih kadrov, poznavanji nlana in znižanje proizvodnih strokov so osnovne stvari, s katerimi se mora seznaniti vsakdo. Nenehno i/ vrševnnje vseh nalog je predpogoj za vsakega komunista, ki se bori zn čim prejšnji prehod v socializem Dvig ideološke Izgradnje Je wčvrstjtev našega dela kongres komunistične Partiji Jugoslavije je podal analizo vsega dosedanjega političnega in gospodarskega dela, čigar duša je bila, je in b:» naša Partija. Na podlagi doseženih uspehov nam je podal smernice za nadaljnji razvoj Jugoslavije v sociali- -č'ti smeri. loge V. kongresa pomenijo za na-, neprestano in odločno borbo, \ katero moramo kot avantgarda vključiti \se naše delovno ljudstvo. Zato jc prvenstvena naloga Partije, borba za najširšo aktivizacijo množic. Z aktivizacijo množic bomo uspeli šele Inkrat, ko bo Partijska organizacija v okraju vzor izvenpurtijskim množicam in to v ideološkem, moralnem, kakor tudi v pogledu nepristranskega in nesebičnega dela v borbi za petletni plan. Če pogledamo ali imajo naši partijci naštete lastnosti, ki m samo nekatere izmed najvažnejših, in s katerimi mora vsak partije dajati zgled nepartijskim množicam, vidimo, da vseli teh lastnosti imamo mnogo premalo. V pogledu ideološke izgradnje smo preveč mulodušaL Le z globokim spo-njem borbe, ki io je prehodila aaša njem borue, ki jo je prehodila naša Partija, s poznavanjem borbo bolj-ševiške Partije, bomo pravilno gledali današnjo borbo komunistične Partije Jugoslavije in cenili naše dosedanje uspehe v tej borbi. Dvig naše ideološke ravni nas bo okrepil, du bomo sami znali preceniti in najti izhod iz zaprek, ki se nam postavljajo na poti socializma. V naši idejni, čvrsti, strnjeni Partiji ni zaprek, ki bi jo mogle zaustaviti na poti v socializem. Primer klevetniških napadov s strani Informbiroja, ki jih odbija resnica in čvrstina našega partijskega vodstva s celotno Partijo Jugoslavije ter neomajno zaupanji izvenpartijskih množic v partijsko vodstvo, nam jasno kaže, da smo na tej poti izvojevali že veliko zmago Zavest množic v pravilnost politik: Partije, je bila znova in znova doka /ana v neštetih težkih razrednih bor !>ah, predvsem pa s popolno zmago v NOB in današnjih zmagah v boril '.a petletko. S povečano in pospešeni borbo pa mora rasti tudi ideološki čvrstina Partije. V ideološkem po gledu naj velja za nas to, da: »Množice, ki so oborožene z marxistično leninistično teorijo in ki jo sprova- jajo v prakso ob upštevanju obstoječih prilik, bo nepremagljive.« Sočaspo z borijo za ideološko izgradnjo Partije, moramo voditi tudi borbo za ideološki dvig in učvrstitev Osvobodilne fronte, sindikatov, I MS, AFŽ in Zveze borcev. Osvobodilna fronta je v NOB odigrala zgodovinsko vlogo, kajti ona je bila tista osnovna in masovna politična organizacija, ki je združila vse jzošteno delovno ljudstvo na liniji borbe za osvoboditev. Ona nas je in nas druži na enakem političnem programu, ki utrjuje povezanost vseh poštenih delovnih ljudi, Zato ji mora Partija posvečati vso svojo skrb, da ho močna, idejno čvrsta in zmožna izvršiti današnje in bodoče naloge s tako odločnostjo, kot jih je izvrševala v NOB. Predvsem v zadnjem čusu, mo polagali premalo pažnie na delo O F. Posledica lega se konkretno kaže v tem: I. Člani Osvobodilne fronte so portali nezainteresirani na delu svoje organizacije! Ker celo komunisti ne lelajo dovolj v Osvobodilni fronti, ne rešujejo življenjskih vprašanj, ki il pravilen odnos naših uprav podjetij in ljudskih odborov do mladine, se danes nimamo v okraju poslovalnice Putnika. Zato se ne organizirajo izleti pod vodstvom Partije in sindikatov. Kot primer naj navedun, da ima Cementarna 10 krat manj dela v Iva kot rudniki, pa vendar njena mladina skupno z ostalimi sindikati stalno izmenjuje množične obiske z ostalimi cementarnami. S temi izleti dviga prosvetno in fizkulturno dejnvi nost. Pri rudnikih pa opažamo, da ni sledu o sličnih medsebojnih prijateljskih odnosih z mladino drugih rudni kov. Povdariti moramo, da vodijo na še organizacije in uprave podjetij premalo evidence o fizkulturnem udejstvovanju mladine za telesno vzgojo. Okrajni ljudski odbor še n' smatral za potrebno, da izda nalog za organiziranje oddelka za fizkulturnc potrebščine pri okrajnem magazinu ali pa pri rudniških magazinih. Odločno moramo zahtevati, da se zadosti potrebam mladine in da ne sme mo štediti pri tem prav z nobenimi sredstvi. Zavedati se moramo, da je mladina temelj socialistične družbe ki jo gradimo. Za vzgojo mladine n smemo štediti ne časa, ne truda, l>.i kar tudi ne materialnih sredstev. Na ta način bomo onemogočili raz ne vatikanske plačance, ki skušajo naši premajhni skrbi do mladine ./ koristiti našo okorelost in zapelja' mladino. Za nadaljnji ideološki d\-i; naše mladinske organizacije je velik važnosti zlitje LMJ in SKOJ a. I zlitje, ki je odraz visokega revolnc narnega nivoja LMJ, bo omogočili mladinskih vrstah še močnejšo struj nost in revolucionarnost zi do.-e; i einlizma. Vprašanja kadrov važna nalagji partijske orgjrcnizaciije To nujnost ideološke /gradnji Partiji in množičnih organizacij, moramo povezati z osnovnimi politi' nimi nalogami, ki nam jih jc nakaz V. kongres KPJ v borbi za petlctn plan in izgradnjo socializmu. Toda \ tej borbi so nam potrebni kadri ljudje prekaljeni v naši borbi, komu nisti in nekomunisti. Da razbijemo ostanke stare miselnosti, ki še ovirajn socialistično vzgojo upravljanje na šega gospodarstva, Id se pojavljajo v odnosu do izvajanja plana, v odnosu do sprovajanja socialističnih direktiv, mora postati vsak komunist vzgojitelj kadra svoje okolice, v čemer je Partija kot celota storila mnogo. Tov. Boris Kidrič je dejal v svojem referatu na V. kongresu: »Nikoli hi si v preteklosti, v kapitalističnem sistemu, ne mogli misliti tako naglega dviganja in ustvarjanja novih kadrov. Toda pri nas je to bilo, je in ho še naprej mogoče. Zakaj? Mogoče je zato. ker je marxizem-leninizem, po katerem se ravnamo tak nauk, ki orno goča, da si z osvojitvijo splošnih zakonitosti v relativno kratkem času osvojimo tisto strokovno znanje, katerega pridobitev hi zahtevala prej, po električnem načinu šolanja, leta in leta. Mogoče je dalje zato. ker ves naš sistem sloni na ustvarjalni iniciativi delovnega ljudstva«. Ta direktiva V. kongresa nam nare- ujc, da moramo na izgradnjo kadm : »lagati nuj večjo pažnjo, ker le k; i i z marxistično-leninistično izobraz > bodo tisti, ki bodo lahko izvrševal iocialistične direktive v našem gosp. durstvu. Zato moramo organizirati po leg obstoječih še druge politične ii itrokovne tečaje, poskrbeti, da bodi naši delavci obiskovali večerno gim auzijo, da postanejo naše ljudske tuli verze res univerze za naše kadre, di povsod pravilno dvigamo racionali /utorje, udarnike, dobre delavce, dr njih delavni elan dvigamo, utrjujemo in s tem damo možnost, da svoji sposobnosti izpopolnjujejo. To bo po-• pešilo naše uspehe, ki jih bodo nekoč morali priznati naši klevetniki, kot uspeh nu.šega partijskega vodstva s Titom na čelu. Ce pogledamo kritično na trenutno stanje, vidimo, da ni dovolj tečajev, da so večerne gimnazije neobiskane, da ljudske univerze ne dosegajo svojega cilja, ker jih naši delavci, naši kadri ne posečajo. Nadaljnja slabost je tudi v tem, da naš center rudarstva ni uspel pritegniti v rudarsko šolo dovolj mladine iz centrov in obrobnih kmečkih krajev. Ovira pri dviganju kadrov je tudi oportunistično nastrojenje posameznikov, ki odrekajo drugim vsako sposobnost, pozabljajo pa, da jih je čas že mnogokrat prehitel. Vzroki nedoseganja jplana v naših rudnikih Vse te ugotovitve so potrebne, dti odpravimo ovire v naši industriji, da vzgojimo ljudi, ki bodo analizirali položaj obratov in njihov uspeh. Trenutni uspehi so razvidni iz sledečih podatkov: Rudnik Trbovlje je dosegel 96.5 % letošnjega plana. Rudnik Zagorje 97.4 %_ in rudnik Hrastnik 97.6 °/o. Vsi trije rudniki kot celota, ki tvorijo Zasavski bazen, so dosegli do sedaj 97 % letnega pluna. Ob upoštevanju vseh pogojev in naporov, ki so bili vloženi do sedaj, moramo dati vse priznanje našemu njim seznani posameznike. To je ena Silnir Anton, 4 kratili udarnik delegat zn II. kongres KPS vestjo in upravičeno pričakuje od uprav in od sindikatov, da jih podprejo resno v borbi za doseganje dnevnih planskih nalog. Zato je potrebno predvsem dvoje: Evidenca in razbijanje plana na delovišča. Naš plan, posebno v drugem polletju ni bil razbit na posamezna delovišča. Vzrok temu je nedovoljno postavljena zahteva od strani Partije in sindikatov na-pram vodstvu podjetja, da se plan stalno daje na vpogled delovnemu kolektivu, da tehnično in administrativno osobje ta plan razčleni in z njimi upozna posameznike. To je ena izmed osnovnih nalog, če hočemo, da ho plan dosežen. Plan izvršujejo dejansko rudarji s strokovnjaki na čelu. Toda ta dva elementa ne moreta biti povezana le z golim evidentiranjem. Plan mora biti razbit na detajle. Te detajle morajo delovni kolektivi in posamezniki poznati, ker so ti detajli njihov plan, iz katerega jim bo razviden uspeh in neuspeh, to je plan za katerega se bori Partija skupno s sindikati. Tak plan je podlaga evidenci, skrbni analizi, ki nas takoj opozarja na takojšnje in pravilne ukrepe. Tak plan je živ, ker postane last vseh, ki ga izvajajo, tak plan se dosega, presega, tak plan prinaša š sabo vrsto udarnikov, prinaša noye izkušnje in te izkušnje tudi prenaša na druge nove borce za plan, kaT 'nuči porast izkustev, kar znači zopet dvig produktivnosti, kar znači končno •uirast produkcijskih sil. Če naša Partija ne bi skrbno pazila na to, kar je v kratkem nakazanega, hi se ponavljalo vedno znova, da sc bomo zadnje dni v mesecu borili za dosego mesečnega plana. P«mož našemu kmetijstvu Nadaljnja naloga, ki se postu vij c pred našo Partijo, je vprašanje kmetijstva v našem okraju. Kader v naših zadrugah nima dovoljne pomoči Partije. Zato nima osnovnega mačističnega znanja, ki lii si ga lahko pridobil v večernih tečajih, kjer bi dobi! podlago za uspešno pomoč pri re konstrukciji kmetijstva. Rajonizacija kmetijstva, ki je izdelana za naš okraj, nam daje osnovno smer v razvoju kmeti jstva, obenem nam pa živo predoči, da je borba za izvedbo plana v kmetijstvu mnogo težjn, kot v industriji, ter dn zahteva sposobnih kadrov, ki bodo znali preusmerjati kmečko življenje, ki ne more hoditi v nasprotni smeri industrije. Medtem, ko dvigamo in populariziramo naše udarnike in racioualizatorje v industriji, moramo posvetiti skrb borcem za hektarski donos, ker tudi njihov cilj je dviganje produktivnosti v korist skupnosti, v korist izboljšanja preskrbe, ki zahteva boljšo distribucijo in tudi bolje organizirano gostinstvo v našem okraju. Dalje je treba zahtevati tudi boljše odnose in boljšo postrežbo, to je od-,M'i med trgovskim kadrom in konzu- numti morajo postati del socialistične kulture. Tovariši in tovariške komuuisti! Pred nami je jasna pot. Kaže nam jo nauk Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina. Ta nauk jc vodil našo Partijo v njeni osnovni politiki tekom namililo osvobodilne borbe in po osvoboditvi, upoštevajoč naše konkretne pogoje in izkušnje SZ. Zato je politika naše Partije in našega CK na čelu s tov. Titom pravilna, kar dokazujejo rezultati. Taka pravilna linija nas ho vodila tudi v bodočem delu, ki ga je nakazal V. kongres KPJ in ki ga bo podkrepil bližnji IT. kongres KPS. Naj živi komunistična Partija Jugoslavije s tov. Titom na čelu! Naj živi komunistična Partija Slovenije s tov. Marinkom na čelu! Referat sekretarja okrajnega komiteja Trbovlje je bil večkrat prekinjen z navdušenim odobravali jem in vzkliki Titu, Partiji, Kardelju, Stalinu, Marinku in ostalim. I’o referatu sekretarja je podal organizacijsko poročilo o pomanjkljivosti partijskega dela v revirjih, jio osvoboditvi, tov. Jamnikar Ivan. DlskifZtfa je pokazala živahna razgibanost navzočih delegatov V skoraj dveurnem živahnem raz previjanju so delegati govorili o deli: osvobodilne fronte, o aktivizacij' kmečkih množic, o izvajanju plana \ rudnikih, o delovni disciplini in odgovornosti pri delu, o škodljivem delovanju klerikalizma na vasi, o nalogah sindikalnih organizacij, o zlit ju SKOJ-a in mladinske organizacije, o volitvah AFŽ, katere so bile že izvedene v Hrastniku in kjer je bila udeležba 95 %. Tajnik Zveze borcev je govoril o vlogi organizacije Zveze borcev, predsednik republiškega odbora rudarjev tov. Piki pa je govori o vzrokih nedoseganja plana v rudnikih zasavskega bazena. Poudaril je slabo delovno disciplino, katera se ijiaža predvsem pri novodošlih delavcih. Na dan 24. oktobra ko se prične I. Kongres Enotnih sindikatov Jugo-i lavi je bodo rudniki zasavskega bazena tekmovali v počastitev kongresa pod parolo: Premog našim mestnim -rcdiŠeem. Rudnik Trbovlje je pa napovedal za ta dan tekmovanje vsem rudnikom v Sloveniji v čim večji pro dukciji. Vsi ostali so razpravljali « kulturno-prosvetnem delovanju. O pomanjkljivostih in o nasedanju nepoučenih delovnih ljudi na govorice raznih reakcionarnih elementov, kaT je predvsem posledica premajhne ideološke vzgoje pa je opozoril delegat tov. Sovre. V borbi za socializem je nuj- no, da postane marksistična ideologija splošna last članov Zgodovina Partije revirjev nam daje bogato gradivo za nadaljnje delo Član Centralnega komiteja KPS tov. Sergej Krajgher je poudaril iz-iredno važnost zgodovine Jugoslovanske Partije, ki je prva za Bolj še viško Partijo. Prav posebno je važno, da se z zgodovino Jugoslovanske Partije, kakor tudi zgodovino trboveljskih revirjev seznanimo vsi, da bomo lahko doumeli, da so vsi očitki Informbiroja brez podlage. Zgodovina revirske partijsko organizacije ima za seboj bogato tradicijo že zato, ker so trboveljski revirji neusahljiv rezervoar za kadre, kjer so se porajali najboljši voditelji, kjer je delovni elan na višini in kamor so tudi danes uprte oči delovnega ljudstva cele Jugoslavije. Ravno v revirjih je našla Partija vedno polno podporo, da je lahko vršila svoje naloge posebno v letih 1918, 1919, 1920, t. j. v času, ko je bilo ljudstvo najbolj revolucionarno. Delav- Sergej Krajger član CK KPS deloval aktivno v revirjih stvo trboveljskih revirjev ni v tistih časih nikdar pustilo Partije na cedilu. Takrat je Partija v revirjih našla vedno vso podporo. Iskanje novih kadrov moramo imeti stalno pred očmi, je dejal tov. Kraigher in to mora imeti Partija v revirjih pred seboj kot bodočo perspektivo. Tov. Kraigher je poudaril borbo proti Orjuni, ko je takratni nastop Partije v Trbov* 1 jah za nekaj časa odložil vzpostavitev vojno fašistične diktature, ki jo je že takrat pripravljala buržoazna vlada. Poudaril je vlogo, ki jo je odigrala Partija v Narodno osvobodilni borbi v trdni povezavi delavca, s kme tom in delovno inteligenco ter očitek, ki ga navaja resolucija Informbiroja, da se je narodno osvobodilno gibanje v Jugoslaviji vršilo izključno z kmečkim ljudstvom. Dejstvo je, da je ravno borba proti okupatorju pokazala lik prvoborcev iz delavskih vrst, o skupni povezavi z ostalimi sloji. Revirska Partija je ravno v času, ko je bila Partija najbolj slaba, znala izpolnjevati naloge, katere ji je postavljalo vrhovno vodstvo. V času Hitlerjevega režima so borci iz revirjev pokazali, da so ostali zvesti naukom, ki jih je učila Partija. Iz diskusije današnje partijske konference in pred volitvami okrajnega komiteja in delegatov za II. Kongres KPS pa je potrebno imeti pred očmi vse naloge, ki se postavljajo pred nas in to zlasti izvajanje plana, znižanje polne lastne cene, pomoč množičnim organizacijam, na vsakem koraku pa je treba razkrinkavati izdajalsko vlogo imperialističnih agentov ter dokazovati vsemu delovnemu ljudstvu, da nas ne bodo omajale nikake klevete in da bomo čvrsto stopali v socializem. Govor tov. Sergeja Kraigherja je bil ob zaključku deležen navdušenega odobravanja navzočih delegatov. Slovenski premogovniki v borki za plan Trbovlje, 16. oktobra. — Na tekmovalni sejii-republiškcga odbora rudarjev v Trbovljah dne 12. oktobra je b;lo ugotovljeno, da noben rudniik iz A skupine ni v mesecu septembro dosegel predpisanega plana. V B skupini pa so ga dosegM in presegli Liboje, Laško in Zabukovca. V C skupini pa je bil plan dosežen edinole pri rudniku barita Pleše pri Škofljici. Vzrok nedoseganja plana je pomanikanje delovne sile, kakor tudi veliko število neupravičenih izostankov, predvsem novodošlih delavcev. Nekateri izmed njih so naredili tudi po šest plavih v enem mesetu. V A skupini je dosegel prvo mesto rudnik Trbovlje. Plana niso dosegli za 3,5"/», proizvodne stroške so zmanjšali za 4,1%, nai eksplozivu so prihranili 42,7°/o. Neupravičenih izostankov imajo l,l0/o, vseh pa 8,6%. Od posameznih obratov je plan presegel edinole za-padni obrat za 0,9%, vzhodni iti Do-bma-Neža pa so pod planom. Drugo mesto je pripadlo rudniku Zagorje, ki je pod planom za 2,6%, torej boljši glede doseganja plana kakor Trbovlje, ima pa ostale postavke slabše. Prihranka na razstrelivu ima samo 3,1 odstotka, neupravičenih izostankov je bilo 1,2%, vseh izostankov pa 10,1%. Od obratov ie plan dosegel edino obrat Kisovec, vsi ostali pa so pod planom. Na tretjem mestu je rudnik Hrastnik, ki je sicer po produkciji najboljši, vendar so neupravičeni izostanki 2,6 % onemogočili boljše mesto, kljub prihranku na materialu in znižanju proizvodnih stroškov. Na zadnjem mestu je rudnik Senovo, ki ni dosegel plana za 12,4%. Neupra-, vičenih izostankov ima sicer najmanj, in to 0,46%. Premogovnik Velenje za mesec september ni poslal poročila. Skupina B pa se je v doseganju plana bolje izkazala. Tako je premogovnik Liboje, ki je dosegel prvo mesto, presegel plan za 11,85%, neupravičenih izostankov ima 0,45%. Zelo ugodno je na delavstvo vplivala uredba novih norm, kar se tudi odraža v doseganju plana. Na drugem mestu je rudnik Laško, ki je plan presegel za 1,1%, zmanjšal proizvodne stroške za 10,7%, ima tepe prihranke na razstrelivu (2.1'/») in na lesu (35%), neupravičenih izostankov Pa ima samo 0,2%. Tretje mesto je pripadlo rudniku Zabukovca, ki je plan presegel za 7,80%, vendar pa ni zmanjšsl proizvodnih stroškov, niti nima prihranka materiala. Neupravičenih izostankov ima 0,5%'. Kočevje ni doseglo plana za 12,45%. Na petem mestu je rudnik Pečovnik, ki je pod planom 16,67%. Pri rudnikih C skupine je prvo mesto zasedel rudnik barita Pleše pri Škofljici. Plan je presegel za 15%. neupravičenih izostankov ima le 0,1%. Rudnik Mežica je na drugem mestu. Plan je presegel za 0,64%. Tretje mesto je dosegel rudnik črna-Kaolin, ki je pod planom za 18%. Iz poročil vseli rudnikov ie bilo razvidno, da je uredba o plačah delavcev v rudarstvu po vseh rudnikih naletela na dober odmev. Ponovno se je razpravljalo o pomanjkljivih poročilih mladinskih številk, kar posebno velja za Trbovlje in Hrastnik. Premog za široko potrošnjo mestnega prebivalstva je geslo nedeljskega tekmovanja rudarjev Zasavskega bazena Nov! okrajni k o mi tet KP je bil izvoljen !z najboljših tovarišev in tovarišic Pri volitvah za člane okrajnega ko-miteta so bili izvoljeni sledeči tovariši in tovarišice: Za sekretarja Povše Dušan, za or ganizacijskega sekretarja Jamnikar Ivan, kot elani pa Burkelj Viktor. Hudoklin Anton, Narad Janez, Zorn Ijak Andrej, Piki Jože, Riček Anton Jesenšek Janez, Ribič Alojz, Kovač Viktor, Pečar Otmar, Brečko Stane Brečko Adam, Šorn Ivan, Kokolj Franc, Kiančišar Martin, Gostiša Bogomil, Čebela Anton, Leska j Zvonka Vehar Ivan, Rojnik Angela, Kreže Franc, Goršek Ernest, Skalin Mirko, Sovre Tvan in Musar Ema. Za kandidate okrajnega komiteta KPS: so bili izvoljeni: Žagar Minka, Bevc Anton, Petrič Leopold, Grešak Franc, Bervar Leopold, Vizovišek Fani, Jevšnik Franc, Knuzer Ivan in Klemen Anton. Revizijsko komisijo sestavljajo: Ri-vek Anton, Jakopič Maks, Bartoli Avgust, Kastelic Olga in Klukej Franc. Delegati izvoljeni za n. kongres KPS Za delegate H. Kongresa KPS so bili izvoljeni: Šentjurc Lidija, Vipotnik Janez, Ocepek Lojze, Levstik Jože, Gorjup Janez, Ribič Alojz, Kovač Viktor, Lukmar Barbka, Povše Dušan, Šorn Ivan, Piki Jože, Zemljak Andrej, Kokolj Franc, Čebela Anton Kiančišar Martin, Riček Anton, Rojnik Angela, Šuštar Stane, Jakopič Maks, Lapornik Silvo, Bevc Anton Rešetu Tončka, Sihur Anton, Jesenšek Janez, Hudoklin Anton, Brečko Anton, Bartolj Avgust, Zagorišek Anton, Brun Herman, Brečko Stane, Musar Ema, Sklain Mirko, Adamčič Joža in Vehar Ivan. Po izvolitvi okrajnega komiteja in delgatov za II. kongres, so bile poslane resolucije Centralnemu komiteju KPJ in Centralnemu komiteju KPS. Centralnemu kmnitetu KPS Ljubljana Delegati osnovnih partijskih organizacij, zbrani na okrajni partijski kan* lerenci v Trbovljah, ob priliki volitev okrajnega komiteja, pošiljamo našemu nacionalnemu vodstvu CK KPS plamteče pozdrave. Ko smo danes proučili zgodovino delavskega gibanja in zgodovino Partije v revirjih, smo sc seznanili v podrobnosti z njeno borbeno tradicijo, ki je dala Slovenskemu narodu največje voditelje tovariša Miha Ma* rinka> Lidijo Šentjurc in mnogo prvoborcev iz revi,ricv, ki so dali svoje življenje za zmago pravice nad nasiljem. Ob tej priliki obljubljamo, da bomo nadaljevali to revolucionarno tradicijo z vsemi svojimi silami, z vključevanjem vseh delovnih mno* žic v borbi za izvršitev programa KPJ. Program, ki ga je sprejel V. kongres KPJ, nam ie zakoni ki ga bomo izpolnjevali ob vztrajnem premagovanju vseli težkoč v zavesiti, da bomo z izpolnjevanjem programa, ki je zgrajen po naukih velikih voditeljev delavskega razreda, Marksai Engelsa« Lenina, Stalina in Tita, do* kazali pravilnost naše poti in naše borbe, dokazali krivičnost obboižb nekaterih bratskih partiji da bomo z izpolnjevanjem programa zgradili so-daJjzAn, utrdili proti i i n per i a 1 isti eno fronto, pripomogli k utrditvi miru v svetu in h končni zmagi vseli delov* nili množic sveta. Naj živi CK. KPJ! Nai živi naš vodja in učitelj tovariš Tito! Nai živi CK KPS in tovariš Miha Marinko! Rudarji zasavskih premogovnikov, zbrani na masovnih zborovanjih po obratih, pozdravljamo iniciativo rudarskega kolektiva rudnika Breza, kateri hoče počastiti I. kongres ESJ dne 24. okt. 1948 z udarniškim delom in to v cilju, da gre nakopani premog za široko potrošnjo mestnega prebivalstva. Mi rudarji Zasavskega bazena se dobro zavedamo, da oskrbo prebivalstva s premogom v naših mestih lahko rešimo samo mi, rudarski kolektivu Jugoslavije, zato v popolnosti prejemamo tekmovanje rudarskega kolektiva Breze — pod parolo: čim več premoga za prebivalstvo v našili mestih in to v čast I. kongresa ESJ, kar naj bo odraz velike solidarnosti delovnega ijudsltva Jugoslavije. Rudarji zasavskih pr^nogo-Haikov pozivamo na to tekmovanje na omenjeni dan vse premogovnike na teritoriju LRS, kaikor tudi delovne kolektive vse ostale industrije v republiki Sloveniji, in to po sledečih točkah: 1. Kateri kolektiv bo v omenjeni akciji zajel večji procent delavstva. 2. Kateri kolektiv bo ta dan dosegel večji učinek dela. Rudarji odhajajo Z dela 3. Kateri kolektiv bo ta dam izvedel boljšo organizacijo dela, čemur bi bil kriterij proizvodni stroški. Centralni odbor ESJ naj bi na bazi zbranih podatkov tega tekmovanj^ predložil najboljši kolektiv kongresu v času njegovega zasedanja, da dobi od kongresa zasluženo priznanje. Vse za izvršitev petletnega plana! * Izpolnjujmo obveze 11. novembra 1948 se bo vršil kongres KPS. Zato bi v tem članku podčrtali važnost naših obvez, ki smo jih dali za t« zgodovinski dan. Na naših obratih so bile ob priliki odprtega partijskega sestanka razne obveze« naj si bo to obratnega značaja ali na prostovoljnem delu itd. Če analiziramo dosedanje uspehe teh obvez vidimo, da smo zelo malo storili na tem poprišču. Slabo se sprovajajo obveze, za katere so se zavezali obrati na svojih sestankih, prav tako obveze za prostovoljno d©lo na cesti. Cesta v Trbovljah še čaka pridnih rok da bo dokončno zgrajena, a kongres je pred vrati. Nadalje nam je poznano, da je Sava v Zagorju odnesla most hi da se v tem pravcu ne more vršiti več nikak promet, a naša ljudska oblast si prizadeva za dograditev ceste skozi Slačnik. Marsikdo se bo vprašal, zakaj sc most ne zgradi, a odgovor no to je lahak, ako pomislimo, da nimamo železnih mostovnih konstrukcij in da je naša težka industrija v razvoju. Treba bo, da vsi ki nam je pri srcu, da se bo promet nemoteno in brez težkoč in defektov vršil v Zagorje m naprej v Ljubljano ter obratno, napnemo vse sile in da zainteresiramo slehernega člana OF» da se udeleži gradnje te ceste. Kajti promet čez hrib preko Sv. Urha stane ogromne mnterijalne žrtve, kor motorji avtomobilov ne zdržijo talcih klancev ter je s tem oviran tudi naš dovoz hrane. «, I p števan e varnostnih predpisov in disciplino sta predpogo za odprav) an e nesreč zmlnjdi mesecih je po naših rudnikih vedno več nesreč in v največ sine. jih je vzrok temu, neupoštevanje varnostnih predpisov kn pomanjkanje čutu odgovornosti. Nesreča, ki se je dogodila v četrtek 14. aktobra t948, naj bo vsem opozorilo, da je treba j arnike predpise strogo upoštevati. Usodnega večera se je par minut pred deveto na Vzhodnem obratu, na višin« 290, pred prazno levo kletko pojavila deveitorica rudarjev, ki so končali delo iin se pripravljali na odhod. Mesto, da bi počakali na pravi ča.s izvoza moštva, ki se začenja ob 21.10, so ti rudarji »lili na omenjeno kletko in zahtevali od si.gn.alista, ki vršil sužbo na tem mestu, da jih pusti na kletko in da signal za spuščanje kletke. Nesrečni signalist se je res dal pregovoriti in jih je pustil na omenjeno kletko, s katero se nikdar ni smel in tudi ni vršil prevoz moštva in o katerj je vedel, da je prevoz z njo akozi višino 260 radi odstranjene četrte vodnice nevaren in nezanesljiv. Po signalu, kj ga je oddal in ki ga je povzel izvoziniear na najnižjem obzorju, je strojnik, misleč, da gre za navadno vožnjo materiala, spustil kletko v globino. Deveterica rudarjev se je na kletki vsa postavila na ono stran, kjer bi izstopili jz kletke, radi česar pa se je kletka posebno močno nagnila. V višini 260 metrov, kjer je manjkala ena vodnica, se je kletka iztirila in udarila ob spodnji konec leseno čelne vodnice m se nuli tega še huje nagnila. Ob vstopni strani so stala tla kletke visoko nad tračnicami proge, na izstopni pa globoko pod njimi. Pri tem je stopila ta stran tako daleč nazaj, d,a je nastalo med kletko in steno jaška 70 cm odprtine. Ob hudem sunku, s katerim se je kletka ustavila, so prvi štirje rudarji. kateri so stali ob robu kletke, padli skozi odprtino 50 m globoko na dno jaška. Za njimi stoječi rudarji so se še pravočasno prijeli za železine palice, nameščene pod stropom kletke ter na njej olistali. Vzrok nesreče je torej sicer deloma nesrečen slučaj, v glavnem pa neprevidnost in strogi prekršek proti disciplini vseh onih, ki so stopili na levo kletko, ki ni bila urejena za vožnjo moštva, kar so vsi dobro vetlnli. Pregrešili pa so tudi v tem, da so nastopili, ob kaznivi popustljivosti signalista, osebno vožnjo izven točno določenega normalnega časa, ko nadzoruje pašništvo posebno točno prevoz moštva in ob katerem uporaba te kletke za ta prevoz ne bi bila ne dovoljena, niti mogoča. Iz navedenega je razvidno, kam lahko privede neupoštevanje varnostnih in rudarskih predpisov ter naj bo to opozorilo in resno svarilo vsem. Časten pogreb V sol Kito dne 16. oktobra so se iz vseh krajev trboveljske doline zbirali rudarji, žene im ostali, da se na dostojen način poslovijo od rudarjev, ki so postai!« žrtev nesreče na Vzhodnem obratu. Pogreba so sc udeležili tudi zastopniki rudarjev iz ostalih rudnikov z venci in zastavami, k Hrastnika pa se je udeležila tudi godba, ki je poleg trboveljske spremljala veličasten pogreb. Pred sindikalnim domom Vzhodnega obrata je spregovoril predsednik pododbora tovariš Suša, nato pa so zapeli pevci Zarje. Sprevod, ki se je pomikal proti Trbovljam, je bH. veličasten. Nebroj zastav im vencev in preko 6000 ljudi je spremljalo rudarje na njihovi zadnji poti. Na po-kopališču se je poslovil od pokojnih v imenu Glavnega odbora ES tovariš Ilegler, ki je poudaril, da je delavski razred z njimi m,nogo izgubil, kajti prerano so zapustili delovno torišče ter zaradi nesrečnega slučaja zapustili lxijno polje za izgradnjo socializma. Izvrševanje obvez v mesecu septembru Zapodili obrat rudnika Trbovlje, ki je najboljši izmed ob: atov, 100'VoOO dosega rudniški učinek. Naprsna mesecu avgustu je odkopni učinek višji za 0.7 5/e. istotaiko je tudi jamski učinek višji za 1.9%. Na dan 15. oktobra je bil sicer Zapadni obrat v mesečnem planu —1.2?/», kar Pa je posledica večjega pritiska v jami. Niso pa v celoti dosegli, da bi znižali porabo lesa, ker so morali zaradi večjega pritiska v jami, več tesariti. Tako je v mesecu septembru zvišana poraba lesa za 1.9 %, Procent nezgod in neupravičenih izostankov se ni zmanjšal zaradi nediscipline novodošlih tovarišev, vendar hoče delovni kolektiv Zapadne ga obrata z vzgojnim načinom novo. došlim tovarišem prikazati te napake in je v tem pogledu v mesecu oktobru že boljše Pristopilo se le k usposobljenju mlajših tovarišev za kopače s tem, da so pričeli s kopa-škim tečajem. Kvaliteta premoga se je izboljšala, ker se jalovina na licu mesta odbira, zato v mesecu sep tenvbru na separaciji niso črtali nobenih vozičkov premoga iz omenje nerga obrata. Vzhodni obrat se ie tudi v me seču septembru boril s težkočami zaradi slabih odkopnih prilik. Vendar mu je uspelo, da je plan dosegel 95*/o Zboljšali so kvaliteto premoga in posvetili v so skrb novemu kadru kopačev. Izvedli so na obratu strokovno predavanje ter uvajajo sestanke, na katerih obravnavajo napake, storjene pri delu. Z deli na obratni kopalnici so pričeli ter se člani kolektiva pridno udeležujejo Aktivisti rudnika Zagorje tekmujejo RUDNIK ZAGORJE. Ker so težko-če pri doseganju plana, hočejo istega na vsak način doseči, so najboljši aktivisti in člani Partije sklenili, da izvršijo isto obvezo kakor za V kongces KP). To je. da do II. kongresa KPS nakopljejo s prostovoljnim delom 500 ton premoga in to obvezo tudi prekoračijo, K izvajanju obveze so že pristopili ter dosegajo lepe rezultate, kar se vidi iz tega. da je rudnik Zagorje na dan 15. 10., kljub plačilnemu dnevu, dosegel najvišjo produkcijo v oktobru in to 1067 % Mladi rudarji iz vseh krajev naše dcittiovine se pripravljajo na svoj novi poklic Da omogoči mladini tudi iz drugih krajev, da se nauči lepega rudarskega poklica, je Uprava zasavskih .premogovnikov v vseh treh revirjih zgradila internate, v katerih Imajo učenci iz vseh krajev naše domovine lepo in ndobno urejeno, stanovanje ter dobro prehrano. Tako jim je omogočeno, da se z veseljem poprimejo učenja in da v Trbovljah pričeli graditi novi in- bodo postali dobri mojstri svojega poklica. Pred dobrimi tremi meseci so ternat, kamor so se ž.e vselili gojenci, ki se bodo učili v industrijsko-rudar-ski šoli. Gradnja internata je prav dobro napredovala in je bila do roka izvršena. Vsi, zidarji, mizarji in drugi delavci, niso štedili s časom, ampak mlade rudarje. Prve skupine novih mladih rudarjev Internat za rudarske vajence so prihajale. Prišla je skupina z mladinske akcije Avto-ceste Bratstva in edlnstva, katera pa se je prvotno naselila v zasilna stanovanja. Prihajali so drugi, tretji, toda med tem časom so bila dela popolnoma gotova in mladi rudarji so se vselili v popolnoma nov internat. Življenje je postalo drugačno, hrana se je izboljšala, kakor tudi disciplina, skratka celotno življenje se je izboljšalo, nastala je večja povezava in tovarištvo tako, da se danes mladi rudarji počutijo že kot ena družina, čeravno so zbrani iz vseh predelov naše domovine. Prav pridno se pripravljajo na novi poklic, ker vedo, da bodo morali nadomestiti tiste tovariše rudarje, ki se že dolgo vrsto let borijo pod zemljo za pridobivanje črnega diamanta. Oni bodo novi ustvarjalci petletnega plana, ki se lahko gradi samo v socialistični državi, kjer vlada ljudska oblast. Njihov elan pri delu mora uvesti nov duh v revirje, kajiti ravno ti mladinci bodo postali najboljši člani mladinskih številk. Mnogi izmed njih so izrazili željo, da PO končani šoli gredo še naprej. da bodo postali rudarski tehniki, marsikdo pa tudi inženir. Na Doberni, v novem rudarskem internatu, pa se gradi nov kader, kader mladih rudarskih src naše socialistične države. Aktiv LMS rudarske šole dosleden tradiciji trboveljskih revirjev AKTIV LMS RUDARSKE ŠOLE DOSLEDEN TRADICIJI NAŠIH REVIRJEV. Že poziv maršala Tita v novoletnem govoru, v katerem poziva mladino na nove gospodarske akcije, je dal duška slehernemu mladincu FLRJ za nove podvige za borbo na gospodarskem polju, skratka začrtal mu je pot v obdobju drugega leta naše petletke. Odraz tega ie bil viden že v začetku tega leta tudi po LMS aktivih našega okraja, ali vsled boljše organizacije dela so bili nekateri aktivi boljši od drugih. Ža vzgled pri vsem delu pa nam mora biti aktiv Rudarske šole Hrastnik, čigar mladinci so s svojim požrtvovalnim delom pokazali vso zvestobo Partiji in Titu. Omenjeni aktiv šteje 33 mladincev, ki so organizirani 100%. Že v začetku letošnjega leta se je postavila pred nje naloga, da z udarniškim delom pripomorejo pri gradnji ceste v Hrastniku, kar je bilo nujno za vzpostavitev prometa. Aktiv se je tu 100% udeležil s prostovoljnim delom in pripomogel pri izgradnji te ceste. Po izvršenih delih na tej cesti je Okrajni odbor LMS formiral brigado za gradnjo Nove Gorice in kot eden so se vsi člani aktiva udeležili te akcije. Rezultati dela v sami brigadi so bili prav dobri, sa). nam kaže to, da se je vrnilo od teh 33 mladincev iz brigade 6 udarnikov in 7 pohvaljenih, med njimi tudi predsednik aktiva tov. Greben Jože. V znak priznanja za uspešno delo cele čete pa jim je bila podarjena brigadna prehodna zastavica, ki je danes last aktiva. IN) vrnitvi iz Nove Gorice so se skupno z ostalo brigado zopet vsi udeležili gradnje ceste »Mihe Marinka« Trbovlje—Zagorje, ter tudi tu imeli ogromne uspehe. Pred temi akcijami beleži aktiv tudi precej prostovoljnih ur pri gradnji Zadružnih domov in zatiranju koloradskega hrošča. Vsega skupaj prostovoljnih ur pri: Gradnji ceste v Hrastniku 1.446 gradnji zadružnih domov 665 gradnji ceste »Mihe Marinka« 4504 gradnji Nove Gorice 14.200 zatiranju koloradskega hrošča 551 raznih delih 206 Skupno ur 21.562 Razen prostovoljnega dela pa ic imel aktiv lepe uspehe v sami šoli, saj sb se ob koncu leta pokazali naslednji in to dobri rezultati: 40 % odličnih, 45 V o prav dobrih, 7 % dobrih in 8 % zadostnih. Drugo: poleg vseli krožkov, ki so jih imeli organizirane v šoli, so imeli mladince vključene v dramatske skupine na območju drugih organizacij. Prav tako so polagali veliko pažnje na študij, saj je bil izveden v aktivu 100 % vsak študij, ki je bil po planu. Odigrali so tudi šahovski turnir, uredili manjšo knjižnico in Imajo lepo urejen Sten-čas. V fizkulturnem društvu so vključeni vsi mladinci iin imajo tedensko telovadbo. Aktiv si zadaja v tem času, ko stojimo pred kongresom LMJ in SKOJ-a, še nove obveznosti, katere bo izpolnil 100 % in napoveduje tekmovanje vsem aktivom rudarskih, kovinarskih in srednjih šol v okraju Trbovlje. Okrajni odbor mladine daje aktivu za vestno in požrtvovalno delo vse priznanje, obenem pa poziva vse aktive v našem okraju, da ga posnemajo. Klemen Tone. V soboto 23. t. m. gostuje v Hostniku v »Domu kulture in prosvete« Sl ».likalno gle dališče 'Z Trbovelj s švarkinovo komedijo ..IZPIT IZ ŽIVLJEM J«A“ Pričetek točno ob 19. uri zvečer. USPEHI IN NALOGE EKONOMIJE ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV V HOTEMEŽU Ekonomiji v Hotemežu pri Radečah pripada brez dvoma znaten delež zasluge, da je prehrana rudarjev v zasavskih Tevirjih na tako dostojni višini. Hotemeška ekonomija, ki obsega nekdanja fevdalna veleposestva na Dvoru, v Hotemežu in pa v Loki na štajerski strani Save, prispeva znatno količino povrtnine, ki je potrebna rudniškimi menzam v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, deloma pa zalaga tudi širši trg v revirjih. To jesen ekonomija zaključuje prvo leto svojega dela in bilanca izkazuje nekaj lepih doseženih uspehov, hkratu pa naznačujc naloge, ki jih bo treba še izvršiti. V naslednjem naj navedemo nekaj številk, ki govore o pridelku na njivah. Kar se žita tiče, je ekonomija letos pridelala 6700 kg pšenice. 5700 kg rži, 4900 kg ječmena im 8300 kg ovsa. Poglavitna skrb ie bila posvečena predvsem povrtnini, s katero je oskrba revirjev najbolj pereča. Skupno so njive ekonomije dale 70.000 ton krompirja, 12.000 kg pese, 3600 kg fižola, 2400 kg graha, 17.000 kg zelja, 5000 kg ohrovta, 9000 kg kumar, 9000 kg paprike, 19.000 kg paradižnikov, 17.000 kg so- late, da ne naštevamo še vrst, ki so dosegle manjše količine: kolerabe, karfrjoJe, buč, redkve itd. V splošnem je treba letino označiti za zelo dobro. Dobršen del zasluge za uspeh gre brez dvoma skrbnejšemu obdelovanju zemlje in strokovnemu vodstvu posestev, ki so bila že v stari Jugoslaviji v precej matebrižnih rokah, pod nacistično okupacijo pa ie gospodarstvo še bolj propadlo, ker je prišlo v roke nekakšnim nacističnim pustolovcem. Kar se poljedelstva in vrtnarstva tiče, je bil plan dosežen, za prihodnje leto in za bližnjo bodočnost pa so pripravljeni načrti, po katerih se bo produkcija še znatno dvignila. V teku je razširitev toplih gred. Njih število se bo v naj-bližjem času povečalo za 300 oken. Hkratu pa se pripravlja povečanje njivske površine, obdelane s povrtnin-skimi kulturami. V enakem smislu beleži ekonomija v Hotemežu dobre uspehe na področju živinoreje. Hlevi in svinjaki so v resnici moderno urejeni. Posestvo premore 43 krav izbranih pasem v svinjakih pa je 190 prašičev, velikih in malih, kar priča, da rudniške menze, pa tudi rudarska gospodinjstva ne bodo ostala brez zabele in mesa. V svinjcreji je ekonomija plan v znatni meri presegla, saj je bilja v načrtu reja samo 125 prašičev. V bližnji bodočnosti se bo njih število še povečalo. V ta namen je uprava pripravila nov svinjak, prihodnje leto pa bodo zgradili še dva. Manj uspeha je ekonomija imela doslej z urejanjem perutninske farme. Prvo generacijo piščancev, ki jih je dobavila uprava, je pobrala kuga, ker ni bilo pripravljenih dobrih kokošnjakov. Kokoš-jereja je za ekonomijo velikega pomena, ker se na revirskih trgih občuti pomanjkanje perutnine in jajc. V načrtu je. da se kokošja farma obnovi in bo na ta način zagotovljeno tudi kritje teh potreb rudarjev in rudarskih družin. Pri Hotemežu je tudi star ribnik, na katerem so svoj čas fevdalni gospodar® imeli urejeno ribogojstvo, ki je dajalo odlično ribjo pečenko njihovim pogrnjenim mizam. Ta ribnik ie zdaj zapuščen, po njem se sprevajajo samo race m gosi. Prilika se nudi. da ekonomija obnovi ribogojstvo, saj v teh krajih podobne ustanove ni daleč naokrog. Na kratko lahko rečemo, da je ekonomija v Hotemežu v svojem prvem letu uspešno izpolnila zastavljene naloge, v bodočnosti pa se odpirajo pred njo nove možnosti, da pomaga dvigniti in izboljšati rudarski jedilni list. V tem pa je tudi naloga organiziranega agrarnega zaledja, da v ljudski državi s svojim prispevkom dviga življenjski standard delavca v industrijskem središču in na ta način posredno dviga industrijsko produkcijo, ki ie po drugi strani namenjena dvigu življenjskega standarda vsega delovnega ljudstva. Ijen iniciativni odbor, ki ie izv: ši! vse predpriprave zu ustanovni občo, zbor SKUD-a Vendar motamo ugotoviti. da posamezne sindikalne podružnice niso razvile potrebne agitacije po tem vprašanju, kac je ime. lo za posledico, da ustanovni občni zbor SKUD-a, ki se ie vršil dne 12. 10. 1948 v dvorani Dcrna kulture, ni pokazal tiste razgibanosti in mno žične udeležbe, kot bj jo z ozirom na važnost bilo pričakovati. Največ zanimanja in agitacije pri predpripravah za občni zbor so pokazali člani moškega pevskega zbora in delavske godbe ter orkestra Steklarne in nekateri posamezni člani sindikalnega gledališča. Predpripravam in agitaciji primerna je bila zato tuda udeležba na ustanovnem občnem zboru samem, saj je bilo navzočih komaj kakih 60 ljudi m še to_ po večini aktivnih članov obstoječih kultumo-prosvetnih skupin. Vsi navzoči pa so v delu občnega zbora izražali polno Pripravljenost za raz-, gibanje delovnih množic Hrastnika na kulturno-umetniškem polju ter so bilj tozadevno napravljeni številni sklepi, katerih oživotvorjenje je glavna naloga novo - izvoljenega upravnega odbora. Soglasno ie bil sprejet predlog, da se društvo imenuje po starem borcu za pravice delavskega razreda tovarišu Kaplu Alešu, ki je dal svoie življenje v NOV V novo ustonovbenem 5K11D »Aleša Kapla«. Hrastnik, bo dovolj prilike za kulturno udejstvovanje, saj so formirane sekcije kot godbena, pevska, dramska, folklorna,' lutkovna in slika« ska. Vse te sekcije so že pripravile načrt dela in so t>osamezm referenti v svojih izvajanjih pokazali mnogo dobre volje za tesno delo. treba bo le, da posamezne sindikalne podružnice in ostale množične organizacije priskočijo novemu društvu na pcmoč s Propagiranjem kulturno-umetniškega dela »n s kadri, predvsem iz vrst mladine Društvo ie prijavilo svojo udeležbo tudi na 111. republiški reviji v Mariboru, kjer bo nastopilo z godbo na pihala, z moškim pevskim zborom in z lutkovnim odrom. Želimo, da bj SKUD »Aleš Kapla* Hrastnik, postalo mobjlizator najširših delovnih množic Hrastnika in naj bi s svO-iim kuiltumo-umetniškim delom pomagalo izgrajevati socialističnega človeka in s tem socialistično domovino M. V. Predsezona Sindikalnega gledališča v Trbovljah Ustanovitev SKUD-a v Hrastniku Novo SKUD nosi ime pa starem borcu za delavske pravice Alešu Kaplu Misel ustanovitve kulturno - umetniškega društva v Mrastnku datira že iz leta 1945, ko so se takoj po osvoboditvi pričele ustanavljati razne Vsi ti poizkusi pa so dovedli do tega. da se je delo razcepilo in da so posamezne skupine, ki so v skupnem delu in pod enotnim vodstvom do. Na novo preurejeni »Tednu kulture« v Hrastniku kuRuime skupine, tako moški zbor, mešani in mladinski zbor, godba na pihala, orkester in sindikalno gledališče Vse te slkutpdne so prvotno delale pod skupnim vodstvom, sčasoma pa sc je pričela uveljavljati težnja za ustanovitvijo več manjših skupin, češ da bo kulturno-prosvetno delo na ta način postalo množično. segale že lepe uspehe, sploh preiie hale z delovanjem. Tako so prenehati orkester, mešani in mladinski pevski zbor. V okviru razpisa III. republiške revije v Mariboru pa je misel ustanovitve k uJl tunu o - ume t m šk e enega in Praznik štiri. Proletarec je igral prav lepo in tudi gostje vkljub porazu so pokapali, da znajo igra,ti nogomet. Tekmo je sodil Zupan prav dobro. Gledalcev preko 1000. Nogometno tekmovanje za pokat maršala lita Na stadionu SŠD Rudar v nedeljo dne 24* t. m. ob 1$. uri SŠD Rudar : SŠD Tekstilne Varaždin s predtekmo Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih oremoKovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. __ Odgovorni urednik Šuštar Stane