Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. ia 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po posli za celo leto 3 gld., za pol leta 1 glil. t»o kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako un: dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej XVI. V Ljubljani 20. kimovca 1863. i Asi 27. \ekaf slo raznega visoko častili (tako r šini v nasvet in prevdarek. Serčno veselje mora navdajali vsakega katoličana, zlasti Slovcna, ako čuje in skoraj v vsakem listu slovanskih časnikov bere. kolike slovesnosti iu praznovanja se tekoče leto slovanskemu aposteljnoma ssv. Cirilu in Metodu v čast obhajajo. Čutiti je v resnici, kakor tla bi bil nov duh pobožnosti, bratovske vzajemnosti in ljubezni navdihnil vnuke in naslednike očrtov, kterim st.i pred li uč leti slavna aposteljna zveličanski nauk svetiga evangelija oznanovala. Kajti zidajo se zlasti po Moravskem cerkve, stavijo altarji in kapele, snujejo društva in bratovšine v neminljivi spomin omenjene tisučletnice. Tudi pri nas na Kranjskem se sliši in bere od mnogih c» rkv» nili in svetnih slovesnost, ki so sc v omenjeni spomin, posebno pa tudi v čast našema slovcn omenjam tudi, kolike skerbi se kupičijo kaplanom, ki imajo samostalno službo nastopiti, ker mora marsi-ktcri le prepogosto pri ptujih ljudeh, če tudi osramo-ten, pomoči in podpore prositi; zadosti je to, saj vsaki sam za svoje težave in skušnje ve in lahko spozna, da bi bila duhovnom sploh velika velika dobrota matica, ki bi bolnim, bolehnim, ostarelim duhovnom, ki so res v potrebi, kolikor toliko pomoči delila, bodisi tudi po okolisinah na vernitev. Duhov-siui sploh sim rekel, kajti tudi premožni za gotovo ne vč, ali ne ho morebiti se pomoči potreboval, bi bila velika velika dobrota. — rasi so žalostni in revni, ne vemo tudi, kaj bo prihodnost prinesla; sovražniki katoliške cerkve se ne manjšajo in noben stan, bi rekel, toliko serditih nasprotnikov nima, kakor ravno duhovski, raji bi jim ie kaj vzeli, kakor kaj dali. Ako si toraj sami ne pomagamo, pomoči od drugod nam ui pričakovati. Pa ravno, bi kdo znal reči, ker so časi tako revni in nevarni, bi ne bilo pametno take matice ustanavljati; vneti hi se znala vojska in vzeli bi se naui vtegnilo, kar smo s trudom spravili skupaj. Ne rečemo sicer, •ia hi to bilo nemogoče, vender je neverjetno, in ko hi se Ic na to mislilo, kdo bi potem dobrotnim napravam sc kaj podelil iu volil? Saj se tudi drugi stanovi pri ustavi svojih matic in naprav cnakcuiu strahu niso dali »plašiti. Kes je tudi, da bi bilo v stilaiij li žalostnih časih, ko sc izdaje, davki 111 potrebe vedno vedno mnoze, težavno kaj prida vložiti in hi sc le malokterim pomagati zamoglo; res drevo nr durase v enem letu, ne pade tudi ua en nialiljej, pa ravno tako goloto jc, lo nam pričajo in kažejo druge matice iu naprave, — da sc z združeno močjo dii veliko storili in je ravno v teui resnični pregovor: ..zerno do zerna pogača — kamen do kamena palača,4- in naj bi tudi sedanji rod veliko ne vzival, hvaležni bodo vživali naši nasledniki, ako se pa nikdar dela nc lotimo, ga tudi nikdar zgotovili nc bomo. Gotovo bi sc s tako napravo tudi mnogim napakam, neprimernemu in nedostojnemu ravnanju in obnašanju u zadevi prihranitve in zboljšanja dohodkov nekterih v ukiim prišlo, t parno toraj, da se nc motimo, ako rečemo, da bode tudi naj bolj revni kaplan z veselim sercem, kolikor ho premogel, v občni prid svojih so-bratov daroval: koliko vec sc bodo pa častiti možje, ki jih jc llog s posvetnim blagom obdaroval, lepe priložnosti poshizili, si postaviti prelepi, neminljivi spominek, tcnlneji in veljavnisi kot kamen in bron, da jih bodo še pozni njih nasledniki kot perve dobrotnike in ustanovitelje toliko koristne naprave blagoslovili i:i zanje molili. Da bi bila pa ustanovitev nasvetvane bratovšine ali matice sedanjim časom in potrebam primerna in koristna naprava, nam razun lega kar smo dozdaj že rekli, priča tudi to, da po mnogih škofijah enake malice duhovnom v pomoč zc imajo. Spomnimo se, da smo pred nekaj časom brali, da je, ako sc nc motimo, Olomiiški nadškof ravno v spomin tisueletniee sv. Cirila iu Metoda enako matico ustanovil in zdatni kapital v ia namen vložil, in pred kratkim jc povedal .,Volk*freund,fc* da v stolnobrlngraški (Sluhlvveis-senhurg) škofiji na Ogerskcm žc dalj časa tako malico imajo, da pa, ker potrebam ne zadostuje, sc ho pervi v pomoč po nasvetu škofovem druga nova oživila s tem, da bode vsak duhoven od 100 gold. svojih dohodkov vsako leto v ta namen daroval I goldinar. Kar jc pa ilrn^oil in drugim diihovuijani primerno in UcriMr.o. al n« bode koristno tudi nam, in kar so drugod zamogli in hotli storiti, ali ne bomo zamogli in hotli tuui mi? Znano je, da se je tudi že pri nas o svojem času mnogo govorilo in posvetovalo, kako da bi se napravilo sprejmiše ali penzionat za stare in bolehae duhovne, in bilo je že na tem, da bi se bilo v ta namen Vele8ovo kupilo; ker se je pa pokazalo, da bi bilo s takim penzionatom le malo pomagano in redkim ustreženo, je spet vse zastalo in utihnilo. Vse to nam pa kaže in priča obilo, da je čas, da v ti reči že kaj storimo, in le čuditi se je, da dozdaj nihče tega nasveta in te misli ni očitno sprožil. Na noge tedaj, prečastiti bratje, naznanite in povejte svoje misli in nasvete, da se glas in mnenje v ti toliko važni reči sliši od več strani, da se potem, ako Bog da, kaj dostojnega sklene in hrez zamude tudi izpelje. Gotovo tudi milostljivo škofijstvo ti toliko koristni napravi svojega dovoljenja in podpore odreklo ue ho, temveč jo bo dobrotno pospeševalo. V resnici, kako prelep in blag spominik tisuč-letnice ss. Cirila in Metoda in 18stolctnice ss. Mohorja iu Fortunata, kako vesel spomin na štirstoletni obstanek naše škofije bi bila vstanovitev nasvetvane matice, gotovo ljuba iu všečna slavnim slovanskim aposteljnoni in prijetna in zasluživna tudi pri Bogu, kajti postavljena bi bila na podlago prave keršanske bratovske ljubezni, ktero je naš Zvcličar vsem, posebno pa svojim namestnikom tako iskreno priporočal, bila bi tudi lepa spolnltev resnega opomina apostelj-novega: Alter altcnus onera portate, et sie adim-plebitis legem Chrisli. (Galat. 6, tč.') Bog daj srečo in svoj blagoslov! Z Bogom! S—. P r i s t a v e k. I)a bi ta zbujena koristna misel ne zaspala, bi bilo dobro, naj bi se po več krajih skušeni gg. duhovni posvetovali, kako hi sc to dalo izpeljati. Posamezni odbori bi utegnili ktero uganiti, veljavne moči za ta namen pridobiti, nasledek svojega djanja ob kratkem naznanjati itd. Vr. Ms Amerike• (Dalje.) Od Grami Pori. h m o se spet v llavfield povernili. Pridni v llavfield, zvemo da indijansko blago za drugo plačilo, ki sc je imelo v Fond du lac-u (Fon-dU-laku) ondašnjim Indijanoin izplačati, ne ni prišlo, in da bo mogel opravuik še 14 dni čakat.. Sklenil sim toraj, se na svoji lastni ladii naprej gor v Fond du lac podati, in Indijanoin, kterih jc že mnogo keršenih, sv. vero oznauovati (čas indijanskega plačila jc naj priložuiši za misijonarja, ker so takrat vsi In-dijani skupaj zbrani.) Revšina mi ui pripustila, več živeža seboj jemati, kakor za dva dni, in uadjal sim sc tudi, da boiu zamogel 80 milj (do Superior-al v dveh dneh prijadrati ali priveslati. Vzel sem le enega ludijana seboj, svojega zvestega prijatla Jožeta Mad\veg\veu-a (šumenje perutnic); vožnja je bila kakih 30 milj prav vgodna in prijetna. Tode drugo noč, ko ravno k kraju pritisneva, iu jameva se šo-toriti s cedrovinii vejami, so vzdigne strašin vihar, ki je tri dni neprenehoma divjal, ter nama ui bilo mogoče svojega zavetja zupustiti, kjer sva bila varna, tode brez živeža, brez puške, brez mrež ali ternka. Dva dni nisva druzega vživala, kot koreninice, ki jih jc moj spreniljavec iskal. Naji stan je bil zares žalosten, od spred razdražena voda, od zad iu od strani pa neprestop-Ijive gošave; pač sva v pesku sledila mnogo zverine, ali bila sva brez orožja ; zlasti jc tovarša mojega mikalo se medveda lotiti, čigar sled je bil v pesku najdcl iu ga sledil blizo bcrloga, ki je bil komaj četertinko ure preč od vode. Ceterti dau jc vihar potihnil in jezero sc toliko pomirilo. da sva zamogla odjadrati. Izhodnik naju je čversto potiskal, in nama prizanesel težavno veslanje, ki mu zavoljo svoje vsled stradanja oslabljene moči nisva bila kos, ter sva srečno prijadrala vSuperior, mestice (leseno) pri izlivu reke St. Louis (s. I.udovik i, ki so ga Amerikanci (vediti je, da otroci in vnuki evropejskih naslednikov v zedinjenih deržavah se pre-derzno imenujejo Amerikanci, kakor da bi Kauada, Mcksika i. t. d. ne šlo k Ameriki) pred 7 leti postavili, ki je pa zdaj večji del zapušeno. Kar je belega ljudstva (namreč Amerikancev *), Ircov, Francozov, Švedov) v Superioru še ostalo, se je bilo v sredi terga zagradilo iz strahu pred Indijani. Neznano so se me razveselili, misleči, da so brez nevarnosti, zdaj ko so med seboj imeli katoliškega misijonarja. ki se ga Indijani bolj bojijo, ali ga vsaj bolj spoštujejo. kol vse drugo belo ljudstvo skupej. Od Superiora sim šel naprej v Fond du lac 20 milj jadrajo po mogočni reki s. Louis, kamor je tudi opravnik za niatioj prišel z množico oboroženih mož za svoje varstvo. Pač je bilo vse to odveč. Indijani so bili, kot navadno, pohlevni in mirni, zlasti so bili veseli mene viditi, ker me vsi poznajo iu zlo ljubijo, ker jih dostikrat obišem. Še nikdar jih nisim najdel tako pripravnih za sv. vero, kot zdaj; 13 se jih je dalo kerstili iii mnogo nekdaj od g. Baraga keršenih, ki so bili potem sladki jarem keršaustva spet odvergli in nazaj v malikvavsko početje telebnili, se je povernilo v naročje sv. cerkve. Kes da so se po prejetem plačilu vpijanili s \vhiski-em I r. hviski-em), ki je silno omainljiva pijača, iu se vsled tega klali iu morili med seboj, todo belega ljudstva sc ni nihče dotaknil. — Ne zamerite, prečastui gospod prošt, ako opomnim, du sim se bil v Fond du lac-u med Indijani nekih živalic, ki jih berači na Kranjskem dobro poznajo, toliko po vsem životu nalezel, da pridni v Supcrior, sim vso svojo obleko mogel prati, ter sim se komaj te ostudne pošasti znebil. Od Superiora smo se nazaj v Bayfield (r. Befild) podali in od tod v Bad - Hivver (huda reka), vseskozi po \ odi, skupej 110 milj vožnje (od Fond du lac-a v Bad Hivver). Vihar, ki zlo pogostoma o jesenskem času prihaja, nas je zopet več dni zaderževal (ua suhem), tode imeli smo obilo živeža seboj. Trije pol - Indijani, ki so v nevihti naprej jadrali, so poginili. V Ilavfieldu najdemo četo vojakov, ki jih jc bila vladija belemu ljudstvu mojega misijona v pomoč poslala, in ki so nas k hudi reki (Bad Hivver) spremili. Berž ko ne, bi bili Indijani, ki jih je bilo več ko 1000 moških iz notranjih krajev viskonske deržave k hudi reki privrelo, kak prepir iu boj začeli, ako bi se ne bili vojakov zbali; ali pogled vojakov, ki jih še niso nikoli vidili, jim je vso serčnost vzel. Ti Indijani me že večjidcl vsi poznajo, obiskoval sim jih namreč vlansko žitno v njih domovini pri jezeru Otuvva-sagaigan (jezero kratkih ušes, frauc: lac des Courtcs-Oreilles), kjer jih je dokaj sv. kerst prejelo; tudi zdaj ko so po svoje plačilo v Bad River prišli, se jih je 8 kersliti dalo; iu če mi Gospod Bog življenje ohrani, prihodnjo zimo 1864 sc bom zopet ua težavno pot skoz divje dobrave v tc daljne kraje podal, iskat dušic za Božje kraljestvo. Po končanem plačevanji je vladija zedinjenih deržav glavarje naših ludijanov v \Vašington poklicala, kjer so novo pogodbo sklenili, in Indijani vladi večno zvestobo obljubili; vladija jim je pa novih pravic in več plačila privolila. O ti priložnosti je opravuik tudi mene omenil in terdil, da sim s svojimi katoliškimi ludijaui veliko pripomogel, da se je mir iu prijaznost z Očibvve-Indijani ohranila. Predsedniku zedinjenih deržav je to dopadlo iu mi je po opruvniku dovolil vse pravice, dozdaj nekoliko krateuc katoliškim misijonarjem po nekterih krajih mojiga misijona, zlasti v Bad-Rivcrji (pri hudi reki), ter mi je pravico poslal, da smem ondi cerkvico postaviti. Vguejzdil se jc namreč pri hudi *) Amerikanci bc kliče le v Ameriki v zveznih deržavah rojeno izobraženo belo ljudstvo. — Indijani ee nikolj ne kličejo Amerikanci. reki, kamor so se bili (red 20 leti Indijani iz l.apointc-a zagnali in vstanovili, kriv o verski | presbiterjauski) misijon. ki mu je bila vlada močna podpora . in ki je zlo preganjal katoličane in odganjal katoliške misijonarje. Škof Baraga so pred 12 leti tam cerkvico postavili, in ti krivoverski rogači so nalaš tako dolgo čakali, da je bila postavljena, iu potem ko je že stala, so jo vzeli in v hlev preuaredili. Mojega prednika (g. Van Paemel-ua) so enkrat hotli mučiti (v smoli povaljati), pa zbali «•• se bili hrabrih katoliških ludijanov in pol-lndijanov v Lapoiute-u iu llavfield-u. ki zvedši nevarnost, v kteri se je mašnik znajdel. trni v močnih trumah grejo v pomoč. Tudi meni je lela 1*61 v Lbpoiute-u naznanilo prišlo, da ne bom dolgo belega dne gledal, ako si še prederzuein v Bad-Rivver iti. Vkljub temu se koj drugi dan tjekaj podani (bliz 18 milj od Lapointa) iu vzamem nekoliko naj hrabrejših ludijanov in pol-lndijanov seboj, s kterimi siin nalaš skoz ves krivoverski misijon korakal, ter naznanil krivoverskemu misijonarju, da v svobodnih amerikanskih deržavah imajo katoličani enake pia-vice vsled vstave ( konštitucije) tih deržav, tedaj imam tudi jest pravico vseskozi med Indijani sv. vero oznanovali. -Nihče se nas ni dotaknil, v lepem miru sim ondašnjini katoliškim liidijanoni (ki jih jc večje število, kot krivovereov ) maševal iu pridigoval; in vsakrat. kadar grem ijekaj, sc kak nevernik prostovoljno pridruži naši sv. veri. (R. na-l.) Pogoror tire h protesta a to r oti trorih itaakor. l*olcg neniškipt. -- Spi-uje Marenič Enajsti pogovor. (Id dobrih del. Bogoljub. Kaj važniga mi hočeš, Vilko, povedali? Vilko. Katoličani nič ne obrajtajo Kristusov iga zatduženja. temuč se operajo na svojo lastno pravičnost. iu hočejo s svojimi lastnimi dobrimi deli nebesa zaslužiti. B. O, moj dragi Vilko, tega iic najdeš pri katoličanih: moraš Ic njih vero dobro poznati. Verujejo, de človek satn oil sebe ne more nič dobriga storiti, de je k vsaki dobri reči gnada Božja potrebna. Vedo Zieliiarjeve besede: ,,Brez mene ne morete nič storiti ** Vedo. kaj je sv. Pavel Roriučaiiaui (v pervim pismu pogl. 12) pisal: ..Nobeden ne more reči: Gospod Jezus. razun v sv. Duhu," zatorej se učijo in verujejo vsi. de brez gnade Božje nič dobriga nc morejo storiti. — Pa ludi vedo, kar sv. apostelj Jakop piše v svojim listu, kteriga so pervi reformatorji, prenarejavci, zavergli, mi pa ohranili, de je „vera brez del mertva." Vedo, dc ni dosti, golo vero imeti, temveč morajo se še dela sv. vere opravljati: hudiči v peklu tudi verujejo; — li verujejo, de je Bog vsigamogočen, de je vse stvaril, in de vhc ohrani; hudiči verujejo, de Bog vse dobro plačuje, vse hudo kaznuje, — vedo, de je človeška duša ucumei-joča; jim pa mar njih vera kaj koristi? Ne morejo nobeniga dobriga dela storiti, zato trepetajo v večnim pogubljenji. Ali ne pravi Jezus sam, de iz sadu za-moreino drevo iu človeka spoznati? In človekov »ad ni nič druziga, kakor njegove dela; zato katoličani dobre dela visoko cenijo iu ne verujejo, kar |e Nikolaj iz Amsdorfa v predgovoru od l.utrovih del pisal, glej tukaj v pervim zvezku, de nar hujši in uar gerši kri-voverstvo, ki se je kdaj ua zemlji pokazalo, je to. de se veruje, de so dobre dela v zveličanje potrebne. Ravno to učijo pa tudi prenarejavci. De pa katoličani ne verujejo, de bi sc zaiuogli prav sami s svojimi dobrimi deli zveličati, pričuje nauk, ki sc njim v seice vtikujc, de morajo, če hočejo za svoje zveličanje delati, vse svoje dela z deli Jezusa Kristusa in z njegovim« neskončnimi zasluženji skleniti. V. Ti «i zdaj od neskoucniga zasluzenja Jezusa Kristusa govoril; ui nam treba tedaj uič več zaslužili? B. Neskončno Jezusovo zaslužeuje je pričujoče, de ga lahko imamo, pa le tisti se ga vdeleži, kteri se zanj trudi. Hudiči v peklu vedo tudi, morde tako dobro kot mi, de neskončno Jezusovo zaslužeuje je res pričujoče, pa to znanje brez del je prazuo; brez del je vera meriva. Hv. Pavel je dobro poznal neskončno zaslužeuje Jezusa Kristusa, iu vender piše Kološauam (v i, pogl. v. 24) to-le: „Veselim se v terpljenji za vas iu dopolnujeiu ua svojim mesu to, kar ua Kristusovim terpljenji maujka za njegovo telo. ktero je cerkev." Tedaj so učili apo-steljui to, kar katoliški še daues uče, namreč: de si moramo ueskoučuo Jezusovo zaslužeuje prilastiti z dobrimi deli. Zato sklepa rimsko-katoliška cerkev vse svoje molitve z lepimi besedami: „l'o Jezusu Kristusu Gospodu našim." Verujejo tedaj, de le po Jezusu zamorejo vse prejeti. — Se bi se dalo iz sv. pisma mnogo povedati, pa čkiiu? že (o, kar sim ti pov»*dal, mora ti biti dovolj, le skleniti hočemo to reč z besedami, ktere je Luter saiu govoril in zapisal. V letu 1530 je Luler 111. psalm razlagal, razlaga so boio v petim zvezku njegovih del (str. 215, aj, glasi se tako-le: „Osmič: Hvala iu slava Bogu, ki ou (Bog) svojiga nauka uo ohrani le v knjigah iu ua prižmei ali v ustni besedi (lej Vilko, to ustno besedo katoliki imenujejo beseduo ali ustno izročilo), temuč da šc guado, de so to stori, in po nauku živi, de se uauk ne le pridiga, ampak tudi v djanji spolnuje: Kajti morajo ua zemlji bili pobožni kristjani iu živi svotniki, kteri imajo čisto vero iu dobre dela delajo, kar člen naše vere lirja, ki se glasi: Verujem v sveto keršansko cerkev; la člen ni lažnjiv, iu bi mogel bili lažujiv, ko bi ua zemlji ne bilo nobeniga živiga svetnika, kteri bi veroval iu Božjo besedo spoluil. Ue so pa svetniki še na zemlji, to ui v človeški moči, ampak v moči gnade Božje." Ako bi kdo učil, de človek ue more Božjih zapoved spoluovati. bi tudi učil, de mora človek Božje zapovedi prestopiti; kajti to, kar se ue da spoluovati, se mora prelomili; po tem takim bi človek mogel deluli zoper Božjo zapoved, in bi bil veuder svet, — če hočemo terditi. de je kersauska cerkev sveta. V. — Danes govoriš kakor pater kapueiu. B. — l.ej, iiioj prijatel! taka jo, če se reč pri pravi luči pogleda. Vsa katoliška vera v tej reči jo la : n) Zaslužeuje Jezusa Kristusa nam uič uo pomaga, ne hasui, če k zaslužeuju Jezusa Kristusa svojih dobrih del ue pridenemo, če sino pri sv. kerstu zadobljcuo nedolžnost zgubili; b) iu vse naše dela, če so tudi seme na sebi uar boljši, nam ne morejo v zveličanje tekniti, če uiso z Jezusovim zaslužeujeiu sklenjene. — ravuo zato katoličani visoko časte križ. Od lega drujikrat. Popotni spominki. Romanje k s?. Kervi v zgornjem Gorotana. V častil ni spomin š t i r i s t o I e t n i c c slavne ljubljanske škofije popisuje Jož. Levirnik. (Dalje.) Naprej peljala me jc zdaj pol skozi tamen olšev gojz-dič, konec kterega pokazala se mi jc neizrekljivo prijetna okolica. Sicer prežale so k levi šc vedno puste kamnite gore — podobe smertnega spanja — med tem ko so na desno zlo do verha obdelani hribi kazali narave veselo življenje in bogati njeu plod. Idilično iiasejaue stanovanja visoko gor po stermiuah spominjajo človeka nehotema na razne planinske popevke, v kterih zadovoljne serca opevajo odločoosti od sveta in samote srečni stau. Pa tudi temelj doline, ktera ae zavija polagoma zopet k levi, ima tukaj nekako mikavnost, kakor da bi vdihoval človeku posebne predčutja ter pripravljal ga na občudovanja velikanskih čudežev, s kterimi je mati narava obogatila ta skriti zadnji kot krasnega Gorotaua. Tamna cerkvica — nekdaj farna — s svojim šibkim stolpičem kazala se je k levi ob bregu peneče Bele, ua desno pod goro pa stala je planinska vas „Pokhoru." Proti zapadu vzdigoval so je pred manoj nizki, z visocimi jelkami pokriti brežuljek, zapiraje daljno dolino ter vezaje gore desne iu leve strani. Ako bi se obnebje ne bilo uii jelo nekako svitati ter solnce bosti skozi megle, ktere so ini so vedno uevošljivo zakrivale glave silnih gora, mislil bi bil, da vdurjajo mi na ušesa votli glasovi daljnega groma; — al neprestano bobnenje naznanovalo mi je le bližavo mogočnega belskega slapa ^Mollfall am Slap.u — Skozi vas „Pokhoruu šumi urnega teka bistri potok, ki pri-skakljuje iz visoko ležečega jezerčka pod verhom zlatorudnih gora „Goldzecheu in „\Vaschgaug.* Tu sred vasi na ino-stiču, ki derži čez potok, vgleda se po kakem 13 — 15 ur dolgem popotvanji skozi Belsko dolino vpervič — in sicer lo za ene trenutke — šibki verhunec velikanskega »Velikega zvonika4 (Grossglockner); al danes bil je čmeren in ui se mi dui viditi. Je pač res, kakor o tem velikanu piše neki popoluik, rekoč: „Veliki zvonik* enak je imenitnemu možu, ki dalječ okrog po svetu slovi, doma pa je le redko kdaj viditi; ker se mu vredno ne zdi, kazati so ljudem. Za vasjo peljula me je k zapadu pot zdaj stermo gor in tje k lovi okoli nizkega grička, o katciem sem ravnokar povedal, da veže leve in desne gore. Vedno nižej bila je za manoj vas „Pokhoriiu iu ravnica dolge Belske doline, vedno bližej pred manoj pa jc tudi zijalo ozko in tamno skalnato žrelo, ki si ga je skozi kamniti grič v dolgih vekih časov zdolbla dereča Bela, in v katerega noč oii.i čez visoke pečine padu z zgornje v spodnjo dolino v vsi svoji velikosti. Od moči silnega bobnenja stresa sc zemlja pod nogami popotniku. Blizo pod verhom griča kaže k levi ceste lesa vhod iu stermo stezo, ki pelje globoko doli k podnožju slapa. Da tudi jaz scin plezal doli, ume so samo po sebi; kajti so take uaravske znamenitosti le v redkih krajih sveta viditi. Treba pa je tudi, da take čuda čiovek sam vidi, ker natanko popisati jih navadno zmanjkuje besed iu tudi peša moč peresu. Torej so tudi jaz v obširno popisovanje spušati uc uierpim. — Nazaj pridši gori ua cesto stopal sem še ene korake navkreber. Nizke hišice verh klanca kazale so mi vas, ki je obderžala vkljub vsega poiiemčevanja svoje pervotno imč „na Slapu;44 — ko pa še eue stopinje naprej storim, ster-mečcinu odperla sc mi je hipoma med nebotičue gore stisnjena visoka in ozka planinska dolina, in pred suboj vgledal sem kakor od čarobne moči le-scm postavljeni pervi konec svojega večletnega koperneuja: v Kvropi naj višjo, 4500 čevljev nad morjem ležečo farno vas pri sv. Kervi z njeno krušno gotično cerkevjo. — Tudi orjaški Veliki zvonik — od tod merjen še nu visokost našemu Triglavu enak — oblečen z večnim ledom in snegom, pozdravlja iz zadnjega koncu doline od zapadne strani doli o vgoduem vremenu tukaj na enkrat radovidnega popotnika. Al dunes je bil zakrit v svitlih megla tančice. Njegovi sosednji velikani pa so mi dali gledati svojih pleš temena. Dolgo stal scin nepremakljiv, pregledovaje gorostasne verhove, božje-potno cerkev iu krasno dolinico, ki je bila nekdaj napolnjena z valovi nbelega jezera", dokler ni njih silna moč prcglodula iu prcderla skalnatih mejti na »Slapu.44 Zduj je pokritu samotna dolinica z rodovitnimi polji iu z zelenimi travniki, mem katerih se Bela v malih ovinkih tiho šumljuje tako dolgo vije, dokler je pečine na Slapu ne pogoltnejo v svoje tamno žrelo. — Nekoliko nad dnom dolino peljala mc jc pot zdaj vprek desnega hribovja tje prol griču. kjer nu kraji majhne, iz kakih 10 hiš obstoječe vasi, stoji ponosna farna cerkev z visokim svojim zvonikom. Edina gostivnica sprejela me je vljudno ter zagotovila mojim trudnim udom dobro prenočišče. Odloživši svojo popotno culico zdajci hotel sem zadostiti staremu običaju slovenskemu ter sem po kratki pomudbi podal se v romarsko cerkev. Vhod njeu pelje s pokopališča, ki jo obdaja, čez nekoliko stopnic navzdol v prostorno lopo; iz nje pa stopi se skoz velike vrata v krasno cerkev, ki je izmed naj lepših v Gorotanu. Zidana v gotiškein zlogu stoji že od leta 1483 ter je skoz sto iu sto let živa priča pobožnosti in umetuosti nekdanjih srečnejših časov, kterim žaiibog sedanji dnevi skoraj senca niso. Šesteri močili stebri podpirajo obok cerkvene ladije, ktero ob ntraneh galerije (strunski kori) zaljšajo. Na spreduih stenah pod galerijami je pripetih 14 velikih podob, ktere kažejo glavne dogodbe iz življenja in smerti zveličanega Brikcija. Veliki altar, akoravno je lesen, je pravi podobarski umotvor ter je ozališau z naj lepšimi rezliuaiui gotiške umetuosti. Skončuje sc v treh verhovih. Enaka oblika altarja je le redko kje viditi. Ob straneh ima namreč nekake dvakrat pregibljive visoke duri, ktere so ozališane spredaj z raznimi rezliuami, zadej pa s krasnimi podobami iz 15. stoletju. S temi durmi se ob določenih cerkvcnih časih — mcnde v adventu in postu — altar al na pol al pa celo zapira in dobiva tako za razne čase tudi razno podobo. Ako bi hotel človek saiuo ta altar uatauko pregledati in popisati, mogel bi stati poleg njega samega svojega pol dne. — Na evangelski strani ob steni stoji v prezbiteriji dalje sedem sežnjev visoka, z verhom do oboka segujoča gotiška piramida. V nji se hranjujeto dve lepi monstiauci. V eno jc vdelana mula plošasta zelenkasta skleničica (llašku) s sv. Kervjo, v drugo pa trije zlati klasovi. Zaklenjcue ste sicer inonštranci s čveleriini ključavnicami, vender pa ju je skozi durice, ki so uarejeue iz niočucgu železnega omrežja, lahko viditi. Blizo v sredi cerkve peljejo široke kamnite stopnice doli v podzemeljsko kapelo, ktore obok sloni ua dveh stebrih. V dnu stopnic k desni roki nahaja se grob zveličanega Brikcija v podobi ozke altarne meiize (mize) in z altarju enako višino pri glavi. Na uienzi leži lesena podoba sv. Brikcija, zavarovana z železnim omrežjem pred poškodovanjem, S papeževim dovoljenjem se je leta 172'» grob odperl, v kterem so najdli koščice človeka sreduje velikosti iu naj boljših let, kajii v glavi ui šc manjkalo nobenega zoba. Bili so potem sveti ostauki v snažno tančico zaviti ter na prejšnje mesto v rako položeni iu zaperti. — Tudi še dva druga altaička sta v tem pozcineljskciu svetišu, ki pu se milo ozirata po umetnikovi popravljavni roki. Ker je življenje zveličanega Brikcija a cerkvijo pri sv. Kervi v tako tesni zvezi, naj ga vpleteni tu u raki častitljivih ostankov njegovih v svoj potopis ter v venec posebnih zanimivost. Brikcij, rojen v zemlji Danski, podal se je bil na tierško, kjer se je pod cesarjem Leouom odlikoval tako v vojski s svojo slavuo hrabrostjo, kakor nu dvoru njegovem z globoko-modrim razumom iu posebno svetim življenjem. Postal je vojskovodja in posehni ljubljenec cesarjev. Al dolgo tiho hrepenenje po mili očetnjavi dozorelo je v njegovem sercu poslednjič do terdnega sklepa, da bi so veruil iz Carigrada na svoj dom. Razodel je cesarju svojo misli ter prosil za slovo, ker želel je posebno zato uuzaj na Dansko, da bi tam pomagal pri svojih paganskih rojakih razširjati luč sv. vere in povzdigovati znamnje sv. križa. Cesar, akoravno jc britko občutil zgubo naj blagšega zmed svojih dvornikov, dovolil mu je vender v njegovo prošnjo ter ponudil zvestemu vojskovodju o ločitvi, nuj si zbere od njega kaki poseben dar. Brikcij pa prosi cesarja za ene kapljice sv. kervi, ki jc pritekla nekdaj iz podobe Kristusove, ktero je prederzuu roka nekega hudobnega judovskega oskru-njevavca z nožem prebadala, iu ktera se jc očitno častila v Sotijni cerkvi v Carigradu. I.e s težavo je dosegel Brikcij poprošeno svetinjo iu z njo jc uastopi!, v tamno romarsko haljo opravljen, popotvanje proti domu. Čez morje v Italijo pridši prekoračil je Juliške planine ter je bil ua potu proti Soluograškemu. Blizo sv. Kervi, pri sedanji kapelici sv. Brikcija (ktero hočemo v duhu jutri obiskati) bil je po viharni zimski noči od rudokopov mertev pod sneženo odejo najden, iz ktere so trije pšeuični klasovi rastli. Pisanje, na Brikcijevih persih najdeno, naznanovalo je, kdo da je. Mert-veca hočejo zdaj z dvema voloma do pokopališča peljati, tiresta en čas pohlevno; al kmal ostaneta iu nočeta se več ganiti z mesta. Napravili so toraj koj tam jamo in merliča zagrebli. Perstan njegov in pri njem najdeno pisanje pa so vzeli rudokopi saboj. Cez malo dni zapazijo, da ena noga rajnega moli iz groba. Noga bila je obvezana, in ko obvezo siiauicjo, vid ije globoko rano, v kteri je tičala mala zelenkasta stekleuičica z nekteritni kapljicami tamne mokrine. Vzeli so teruiček iz raue. merliča vnovič zagrebejo, skrivnostno dogodbo pa naznanijo nadškofu Soluograškemu. I.e-ta piše patriarhu v Carigrad, kako iu kaj, in dosegel je popolnoma razjasnilo o Brikciju in sv. kervi. — To zgodilo sc je leta 714. Več stoletij jc potem stala mala kapelica, ktero jc vneto ljudstvo uad grobom zveličanega Brikcija pozidalo. Bila je, kakor govori povestnica, edini in pervi sveti hrauiič kristjauske pobožnosti v tih krajih, l.eta 1 1*2 pa se jc umaknila kapelica sedanji lepi cerkvi, ktero slednji občuduje, ki stopi vanjo. — Ko sem bil cerkev tako v vsih njenih delih in prostorih natauko pregledal, podal sem se zopet iz nje ter stopil iz lope skozi duri, ki na spodnjo stran pokopališča derže, pod vedro nebo. In glej nepričakovano čudo! Veter bil je razpihal med tem megle in velikanski Veliki zvonik stal je v svoji beli odeji mogočno gori v koncu ozke doline popolnoma odgerujeu pred maimj. Večerni žarki zahajočega soluca zlatili so njegovo ledeno teme iu snežnn-bele krila. Stcrmeč sem ga občudoval. Ako bi ga tudi uič več vidil ne bil, zadosti mi je bil edini ta prglcd, edini la trenutek. Opomnim uaj memgrede, da Veliki zvonik je posebno cmeren gospodar. Popotniki mudijo sc in čakajo včasih po več dui tukaj, in vender ni jim sreče, da bi orjaka tudi le za eue trenutke vidili. — (Dalje sledi.) Offfeti po Slovenskem in dopisi. Il LJubljane. Pretočeni torek, 15. t. m., so posvc-čenci 1838. leta svojo petindvajsetletnico obhajali v mestni farni cerkvi pri sv. Jakopu. Slovesno zvonenjc ob 1,8 je bilo veliko vernikov privabilo, dasiravno slovesnost ni bila očitno oznanjena. Imeli so ob 8 velike bilje pred postavljenim inertvaškim odrom za ranjke sošolce z I i bero ua zaduje, nato je uusledvalo več tihih maš. Ob 10 pa je imel vis. čast. gosp. prošt in šolski svetovavec dr. Anton .larc pontifikaluu mašo s strežbo druzih sošolcev, med vojaško godbo in isverstnim petjem pod vodstvom gosp. učenika Belarja na koru. Zahvalna pesem je sklenila cerkveno slovesnost. Popoldne pa so iiueli prijazno pogostovaujc pri gospodu šolskem svetovavcu dr. Aut. Jarcu. Došla jo častite gospode pa tudi ta posebna čast, da so milostni gosp. knez in škof bili dopoldne pri sv. maši, pa tudi popoldue so jih s svojim obiskuujeiii počislali iu serčno razveselili. Bili pa so naslednji vv. čč. gg. sošolci: Ze imenovani dr. Ant. Jarc, šentjakopski fajmošter Kr. Ilrovat, smledniški fajmošter Ant. Hafner, lokalista Jož. Uregorič iz Čateža in Vr. Strojin iz llotiča, duh. pastir Mih. Kopitar iz Vcr-zulja, in 2 oo. redovnika, Maršal in Klis. Ob enem posvečena, če tudi nc sošolca, sta bila Karol Legat, šolski vodja, fajmošter Košir. Pričujoči niso bili gg.: Lobc, Pavlin iu Rebol. Uiuerli so gg.: I.jubič, Kobe, Uerčar. Stauoiiik, Bcrce, — iu redovniki oo. Knific, Spetide. Poljancc. Bog daj verliin gospodom še dolgo živeti iu veliko dobrega šc doveršiti v svoj lastni iu v prid svojega bližnjega! Is ljubljane. Gospod Tomaž Zupan, prefekt v Alojzijevišu. bo v prihodnjo ob enem učil veroznanstvo v drugih razdelkih na spodnji gimnazii. — ..Novice" naznanjajo , da so pravila ..matice slovenske*' že gotove in pripravljene, da se predlože v poterditev. — Slišimo, da bukev življenja Slomšekovega je oddanih že 1400. Slovstveno. ABPSIA SOEcSSSASf« to je, *lavospev in življenje ranjcega dr. Ignacija knolilelierja, apost. provikarja v srednji Afriki, z lepo bakrorc/.no podobo inisijonarjevo na čelu, jc ravnokar prišel na svitlo. Delo je znanega izverstnega pesnika g. Antona l'mck-a Okiškega. čisti tisk Blaznikov, ves z novimi čerkami, popir lep iz podljubijan.ske popirnice, — vse tako zalo in prijetno narejeno, kakor se spodobi taki tvarini in enakemu delu slovenskega leposlovstva. Sicer obsega vse delo 13 pol; 11 pol je raznoterih spevov iz domačega, popotnega in misijonskega življenja provikarija Kiioblcherja, iz zamurskih šeg itd. Nektere pesmi so tudi v zaiuurskem jeziku s slovenskim prevodom. — Drugo je pa življenje ranjcega, popisano prav mično in ob kratkem. 1'pamo, da to je spominek, našemu slavnemu rojaku zares spodoben, po svojem obsegu ves primeren, v slovenski mladini blagoserčne čutila obu-dovati in vsako slovensko serce v prostih urah kratkočasiti. Z nobeno reč j o bi se ne bil mogel spomin našega rojaka bolj živo ohraniti, kakor s tem spisom. Naj bodo torej vsim prijatloui iu spoštovavccm ranjcega slavnega možu tc bukvice živo priporočene. Slavne vodstva slovenskih gimnazij in gg. učitelje slovetišiue — tudi po realkah — prosimo, naj bi blagovolili na to delo sc ozreti, v kterem so kaj pripravne daljši in krajši pesmi vsaktcrili metrov iu obsega za vaje in deklamovanje učencev in druzih. Niso pa zgolj sulic verstice, temuč čitatelj bo našel, da umni pesnik, ki je gimnazijo lansko leto skoz in skoz tako izverstuo do-veršil. je povsod iz vsih raznih ved krepko zernje iz nekdanjih in sedanjih časov, iz klasiških in druzih del snoval v svoje iničnc poezije, pa tudi domovini ni dolžan ostal, kar se ji spodobi. Iz enacega namena so kakor nalaš tudi /.a „č i t a v n i c cki jih jim prijazno priporočujemo. Slovenske časnike pa prosimo, da bi to novo delo naznanili. ker so se dobrotniki za knoblchcrjev spominek o zbiranji darov tako blagoserčui skazovali in so vmes mnogi v ta namen prav lepe dari darovali, bi bilo lepo, da bi se jim zdaj — vsaj večini darovavcem — tudi bukvice brez plače podale. Sleherni pa vidi, da to se iz več vzrokov skorej ne da izpeljati, iu vemo, da tega tudi nc išejo preblagi daro-vavci; torej bodi zopet o tej priliki vsim skupaj izrečena prav preserčua hvala in spominica priporočena! Denar pa, ki se bode za prodane bukve izkupil, menimo, bo vsim všeč, da naj sc zopet vloži v hranilnico, ter se naraša; utegne se prilika vdati, da zopet kaj lepega iu dobrega dosežemo v prid misijona in naše drage domovine cb enem. D tej priložnosti naj povzamemo, kar se je že storilo za spominek ranjcega provikarja. 100 gld. je danih v Sko-cijan ondutnemu v. č. gosp. fajinostru, da se vstauovi obletnica; kupljena je lepa velika podoba ranjc. Knoblcherja, malana od ranjc. umetnika t.angus - a, ktera je zdaj v senienišu : po gosp. kirehnerji je v kairi narejena lepa ploša z napisom v spomin ranjcega, ki je vdelana v hartuinski kapeli; zdaj pa so na svitlo dane ravno imenovane prelepe bukve, ki bodo njegov spomin gotovo ohranile do konca sveta med Slovenci, pa tudi sicer veliko dobrega storile. Zdaj pa šc kaj malega, kako se z denarom za spominek gospodari. l'o odštetih stroških za pervo imenovane naprave l razun sedanjih bukev) je bilo še od leta 1858 do 181» I v ljubljansko hranilnico vloženih 713 gld. Od tega deiiara je zdaj za stroške r\buua Soli in a na" izdanih: '.»mi ko častno daiilo za slavospev gosp. pisavcu (ka- kor je bilo v povabilu k temu delu napovedano), 50 gld. pa za življenjopis; 175 gld. za 2.000 podob; 438 gld. 50 kr. za popir in natis. Po vsem tem so 103 gld. še v hranilnici in nekteri gold. na strani za manjši stroške. (Jpamo pa, da se bo hitro precej bukev poprodalo, iu če bo malo sreče, da matica svoj denar saj veči del nazaj dobi. O prilikah bomo naznanovali, pri čem smo kaj. — Nadjamo se poslednjič, da bo vsim vstreženo, ako ceno sploh postavimo na 1 ffM-» (pri Gerberji, Lecherji id.) za učence pa, kadar jih vodstvo zanje več skupaj vzaine, naj bodo po dO nkr., da si mladost ložej napravi to delo, ki je za njo vse primemo. Vr. Iz Cirkel, 14. kim. Ljuba Danica! ki si pred mesca dnevi naznanila britko osodo naših Mraševcev, naznani svojim bravcem tudi veselje, ki smo ga pretečeni teden občutili Cirklanci, posebno pa naši pogorelci. Nenadoma nam pride v četertek po pošti po gosp. vreduiku Z g. Danicc od nekiga ncimenvaniga dobrotnika z Gorenskiga 155 gold. 90 kr. za uboge pogorelcc v velikim Mraševini, in ta veliki znesek nas je tolike bolj razveselil, ker so nam gosp. vrednik že popred 7 gold. za naše pogorelce poslali s tem pristavkam, de si ne upajo za nje kaj več nabrati, ker je letaš mnogo požarov iu so se ljudje naveličali dajati. ,,Pri-serčna zahvala naši in dobrotnika m, stoterno u a j j i m Bog p o v c r ii c na tem in na u n i m svetu!'' — je enoglasno vpitje naših pogorelcev. — Kdor je bil kdaj v naših krajih, mu je znano, kakošno pomanjkanje lesa je tukaj. Mraševici imajo nekoliko lastne hraščiuc, drugi Cirklanci pa še toliko ne; ves les in derva si morajo kupovati, zato pa tudi svojim nesrečnim sosedam ue morejo ne z le-sam ne z apnam i. t. d. v pomoč biti. Kdor hoče tukaj kako poslopje staviti, si mora les v Kerškim ali pa v Brežicah od štajerskih brodarjev kupiti. Zato si pa tudi pogoreli Mraševci nc morejo stanovališč ponarediti; žc jc več ko dva mesca, od kar je gorelo, pa pisjvec teh verstic no ve, če bo izmed 39 gospodarjev njih 5 si stanovaiišča vsaj toliko ponarediti zamoglo, dc bi po zimi v njih prebivali. Ljudje ležijo po noči na planini, kuhajo si v pečeh, ki na prostim stoje in se čez-njc nektere deske polože, ako bi vtcgnil dež priti, da jim peči ne razmoči. Gotovo grozno siromaštvo! Kdor premore ubogim siromakam kuj pomagati, mu Bog stoterno poverili! C i r k I a n s k i kaplan. Il Radeč na Dolenskem. 10. kim. — X— Malega šmarna dan že pozno popoldne je streljanje iu zvonjenje naznanilo prihod njih milosti prevzvišenega gospoda knezo-škofa, ki so se od Seutjurja, kjer so tisti dau delili zakrament svete birme, iz enacega uamena pripeljali tudi v Radeče. Obilna množica je željna in radostna pričakovala visocega gosta, in ko so milostljivi knez stopili iz kočije, nagovorila jih je mlada deklica v imenu vseh birmancev, potem se je podala procesija pod zalim slavolokom proti cerkvi. Drugi dan ob devetih so njih milost brali sveto mašo in potem govorili v veliko radost vsem pričujočim, saj je slavno znano, kako milo in gladko jim teče tudi slovenska beseda. Po dokončanem deljenji svete birme je bil navadni slovesni obed. O napitnicah naj se omeui, da so radeški gospod fajmošter njih milosti med drugim željo izrekli, naj bi ljubljauska škofija še dolgo cvetela v zavetji pomenljivega škofovega gerba (križ s palmami) in bi večno ostala zmagovita. Pre-vzvišeni gosp. knez so z zahvalo sklenili napituico radeškeniu patronu, slavnemu gospodu vitezu G., dvorskemu grajšaku. Le-ta imenitni mož, na čigar persih se med drugimi bliš-čita tudi dva reda, podeljena od Pija IX, ima velike zasluge na vse strani, tudi za Cerkev. Potem se jc prebrala in med vso pričujočo gospodo razdelila pesem ..pozdrav", ki jo je omenjeni gospod grajšak prav lično natisniti dal. Drugi dan ob osmih so njih milost maševali v domači kapeli dvorske grajšine in kmalo potem je zvonjenje naznanilo, da se vračajo zopet v belo Ljubljan*. Imeni ani pozdrav pa je taki - le : Njih Milosti Prevzvišeuemu in Prečastitljevemu Gospodu Knezu in Škofu Dohtarju JERNEJU VIDMAR-ju o Njihovem slavnem prihodu v Radeče ua Doleusko 9. septembra 1863 poklonili osrečeni Radečanje. Presvitlo se žarki nebeški razlite In milo dolensko razjasir stran. Zvonovi mogočno z višav zadonite, Slavite veselja preserčnega dan. Ovite se z žarijo zlato verhovi, Po gorah, dolinah razširi se mir, In radost sumite posavski valovi: Iz bele IJubljane gre viii Pastir l Presveto oblast so nebesa M u dale, Donesc preblaženi vsem blagoslov ; Da verne bi serca nezmagane stale. Osreči dans pervio nas prihod Njegov. Zatoraj med žarkov nebeških sijanjem, Med pisanim cvetjem dolenskih dobrav S presladkim osrečeni naj radovanjem Zakličejo .škofu Jerneju pozdrav : ..Bog s Tabo, voditelj ljubljanske škofije. \eseljc budiš nam, priljubljeni knez! Nasproti svitlo ena zvc/.da Ti sije : To naše ljubezni mogočna je vez.u rNaj dolgo Te sveta previdnost ohrani, IU v Tvoji ljubezni sc kranjska žari; Prijazen nam vernikom vedno ostani, Odgrinjaj nebeških zakladov dari.u „Naj spremlja Te sreča povsod najmileja. Veselega živi Bog mnogo Tc let: \a vekomaj v sercu naj ttkofa Jerneja Polnosti nebeške razvija se cvet !* — A. Umck O k i a k i. Iz Idrije. Predraga Danica! Ker rada pripoveduješ iz mnogih krajev naznanila cerkvenih slovesnost iu olepšanih cerkva, daj malo prostora, tc prosim, tudi mojiiu versticam od vesele duhovne slovesnosti, ktera seje pri Fari v spodnji Idrii 23. včlikiga seipaua letos prav lepo v Božjo veči čast doveršila. Celih '.) let smo sc trudili, našo farno cerkev po prizadevanji v. častitiga g. fajmoštra F. M. vso popraviti. Kar smo želeli, smo tudi z Božjo milostjo in pomočjo dosegli. Zdaj imamo 5 novih altarjev, novo lečo ali prižnico, uove spoveduice iri vse klopi v cerkvi nove; spoveduice in klopi so iz orchoviga lesa, lepe, de jc kaj! Cerkvi smo pred 2 letama novo streho dali, in rudeče zagrinjala na oknih pri velkim altarji prav mično svetlobo po cerkvi dajejo. Iu letaš, 13. nedeljo po binkoštih, so se naše zelje popolnama spolnile, ker ta veseli iu nepozabljivi praznik smo nov križev pot v cerkev iz farovža v proccsii nesli. Neslo ga jc 14 poštenih fantov, vsak po eno tablo, in svetili ste pri vsaki tabli dve pobožni devici, v belih oblačilih vse oblečene, z zelenim vcncam ua glavi iu z gorečimi svečami v rokah. Križev pot so posvetili v. č. gospod O. Salvator, gvar-dijan in fajm. iz Ljubljane. Ko je bilo vseh 14 tabel na svoje mesto povišanih iu zverstenih, so imenovani gospod prav lepo po domače piidigovali, in govorili od popolnama odpustkov, ki se dobivajo pri obiskanji križeviga pota, pa tudi vsim vernim goreče priporočili, križev pot pogosto iu pobožno obiskovati. Po pridigi so pa prečast. gospod vikši šolski svetovavcc in prošt g. dr. Jarc sveto mašo brali, pri kleri je šestnajst častit, gospodov duhovnov pričujočih bilo. Veliko farmanov še nikoli take slovesnosti vidilo ni. iu 100 let bo preteklo, ko je pri fari več nc bo. Naj še v misel vzamem, de smo mehove pri orgijah s kora v zvonik prestavili, iu namesti ogrinjal čez orgije smo s sveto Cecilijo, na platno prav spodbudno uamalano, orgle pokrili. Cerkev jc zdaj zares lepa, vsi altarji snažni. Lepa hvala in čast za to tudi g. Tavčarju v Idrii, rojaku domačemu, ker si je zares velike zasluge pridobil pri ti cerkvi, v kleri je bil keršen, ker je luč sv. vere zadobil. Serčna hvala vsim vv. čč. gospodam, kteri so s svojo pričujočuostjo k (i slovesnosti pripomogli; posebna hvala vsim farmauain. dc so glas svojiga duh. pastirja poslušali, iu s svojimi darovi za lepšanje svoje farne cerkve pri Bogu iu pri Materi Božji si uar lepši spominek postavili. Idcrčan. Iz Notranjskega, 15. kim. F. S—r. Predraga Danica! Prosim, sprejmi kratko naznanilo o lepem opravilu, ktero se je pretečeno nedeljo, praznik preslad. imena Marije D. obhajalo na Planinski gori. kjer je sloveča Božja veža, posvečena Marii „Pribcžališu grešnikov.14 Zbralo se jc bilo mnogo pobožnih romarjev, kterih veliko jc v sa-boto-večer zakrament sv. pokore opravilo, tako da so mogli trije gg. duhovni pozno v noč kakor tudi precej zarano v jutro spovedovati in skesanim ovčicam mir deliti, kakor-šniga svet nikdar podeliti ne more. Cpati jc, da jc mnogo zgubljenih ovčic svojiga neskončne ljubezni vredniga pastirja Jezusa po dobri spovedi zopet našlo v zakramentu presv. Rešnjiga Telesa na priprošuje usmiljene Matere Marije. — Bila jc pa tudi cerkev za ta praznik krasno olepšana, posebno pa veliki altar. v Merim jc podoba Kraljice iicbcške z zlato krono na glavi iu ogernjena z razpetim plajšem, v znamnje, kako močno lina želi, uaj bi vsi ljudje k Nji se zatekli iu pri Nji pomoči iskali v dušnih iu telesnih potrebah. Z visociga oboka sta visela dva venca, razprn-stcua pred velikim altarjem, v kterih sredi sc jc kazalo pre*ladko ime Marija. — Pervo duhovno opravilo so imeli domači gospod oče, ob 10 pa sv. mašo iu cerkveni govoi v. č. g. cerkniški dekan iu stregla sla jim domača gospoda. — Opomniti moram, da so sc tudi zdaj, kakor vselej, planinski pevci dobro skazali; peli so slovensko sv. mašo iu več pesem Matere Božje. Posebno lepo pa so peli : ..Marija Kraljica verhaugclska", ki jc zložena od gospoda dekana llicitigerja. — Iz Velelirada. r. Nc deleč od železnice v ozki do-liui ali nižavi stoji v sredi majhnih hribcev Vclehrad. vas z malo toda precej čednimi in velikimi hišami. Naj veči med njimi so nekdanje samostanske poslopja, zdaj lastiua barona Sina, gerka ne uemca. Skozi grad njegov sc gre na dvoriše, iu ondi stoji krog in krog z ozidjem obdana, le na eni straui s farovžem sklenjena veličauska velehradska cerkev, kakor pravijo ua mestu, kjer jo v čast Matere Božje žc I. 874 bil soz'*dal cerkev Svatopluk, ktero je posvetil sv. Metod. Podcrli so jo Madjari po bilvi pri Požunu I. 1)07. Potem so dobili ta kraj v lust litomišelski beuedik-tini. in tem gaje odkupil mejni grof moravski Vladislav Inidricch I, ter jel I. 1202 zidati ondi cerkev in samostan za cisterciake ali bernardiuc. ki jih jc poklical s Češkega. Dodelal je ta vstav brat njegov, Prcmislav Otokar I. kralj češki, in vpričo njega jc bil posvečen I. 1228 v čast Matere Božje. L. 1421 so prihruli husiti. podirali, morili, poropali iu uuesli, kar je bilo lepega iu drazega. vendar si je zopet opomogel vstav in cerkev vnovič pozidala; ali za-zgaua je bila I. 1081, in I. 1713 je strela vanjo udarila. Od seh mal so jo z novega delali, iu I. 1722 je ccrk\eno zidanje doveršil opat Florijau (J)oMVm IneC sVb abbate Fliorlano luno Vata Vt fLoreat). L. 1735 pa, 1H. nedeljo po Duhoven«, jc bila, kakoršna je zdaj, posvečena t Coiise-erata 2. oetobris 1735) v ime Marije, Matere Božje in apostolov in patrouov Moravije. Cirila iu Metoda. Po odpravi redovnikov (I. 17*4) ic postala farna ccrkcv iu pa-tronat je prevzela odslej matice u a b o z e u s k a (religiou*- fond). Poslednje leta se je nekaj govorilo o tem, kako bi se dala dostojno napraviti za tisucletnico, osnovalo društvo, vstanovila družba „k o r u n a solunska" v ta namen, vendar se je to prepozuo sprožilo in premalo storilo doslej. l'pajo pa. da se bo sčasoma vse popravilo iu zveršilo za prihodnje slavnosti, smerti sv. Cirila in Metoda, ali kadar se najde truplo tega ali unega svetnika itd. Kadar vstopiš skozi omenjeni grad na dvor, se ti kar pokaže velika cerkev z dvema zvonikoma in lepim licem. Na njem stoji v dveh verstah osem kamnitih podob (sob) svetnikov in sicer: ss. Petra in Pavla, Cirila iu Metoda, Janeza kerstnika iu Janeza evangelista, Benedikta iu Bernarda. Nad temi stoji v lini podoba Marije z detetom Jezusom iu v sredi na verhu lep pozlačen križ. V zvonikih na straneh je v enem veliki zvon 6854 funtov težak, v enem pa dva manjši (3470 in 1780 funtov). Na verhu zvonikov sta spel kipa ss. Cirila iu Metoda. Na strehi se vidita dva angela, dva sklenjena škita deržeča; na enem je izobražen češki lev, na enem pa moravski orel. Nad kuplo je spet manjši turu ali stolp s tremi majhnimi zvonovi, ki so večidel iz prejšnjih starih preliti. Pri vstopu se ti pokaže podoba križa, v kteri je cerkev zidana. Kor sloni na kamnitih stebrih. Orgle imajo 32 spreminjav, dvojno klaviaturo in 4 mehove. Cerkev je naj daljši na .Mora v i in 10.000 ljudi ima zložno, kaj lahko prostor v nji. V sredi jc na obeh straneh korua stolica za nekdanje redovnike, iz hrastovega lesa umetno zrezljana in s po.-tavami 12 aposteljnov in druzih svetnikov iz lipovega le.-a lično olepšana, z 18 sedeži na vsaki plati. V velikem ailarji ti kaze slikj v ne bože tje Device Marije iu na straneh ste podobi >v. Janeza kerstnika iu sv. Janeza evangelista. Ha\no tako ste na obeh straneh žagrada in nad njima prostorne molitbenici ali oratorja. Na levi strani je ludi nad kapelami stranski kor. prav prostoren iu sklenjen s samostanom in z velikim koroni. Kapel ima cerkev 16, po 8 ua vsaki strani, ktere so posvečene /.a vratmi ua desni ali evangcljski strani 1. vsim svetim iz cistcrcienskega reda, 2. sv. Katarini, ,'J. nv. Cirilu. 4. sv. Marii Magdaleni, 5. sv. Vacslavu, 6. sv. ško-lastiki. 7. sv. Petru in 8. sv. Bernardu; ua levi ali berilu: strani pa I. vsim ss. angeljcui, 2. sv. Barbari, 3. sv. Metodu, 4. sv. Marii egipčanki, 5. sv. Florijanu. 6. sv. Iled-viki. 7. sv. Pavlu iu 8. sv. Benediktu. Verh tega ste velike podobi sv. Cirila iu Metoda v levem krilu po cerkvi obernjeuc, pred kterima romarji radi molijo in jima sveče zažigajo, na oltarji v kapelici pa jc truplo s svetinjami sv. Illuiuinala; na drugi strani pa truplo sv. Viktora in za oltarjem vhod v kapelico Božjega groba. V srednjih kapelah sta tudi stranska oltarčka, eden sv. Družini, eden sv. Klemenu posvečen. Ker ste štiri kapele ( ss. Petra in Pavla. sv. Hedvike iu sv. Skolastike s korno stolico zakrite. ima cerkev v vsem skup IG altarjev (sicer bi jih imela 20 I. na kterih so v veleslavni osmini, kadar je bilo zlasti veliko romarjev, sveče gorele od 4 zjutrej do 11 dopoldne in sc obhajale presvete daritve skorej neprenehoma. Po stenah v kapelah, v kupli in nad ladijo po stropu so različne slikarije iz zgodovine slovanske iu samostanske, zlasti iz življenja ss. Cirila iu Metoda. Pod cerkvijo pa so velike rake, kjer so trupla ranjcih redovnikov, samostanskih dobrotnikov in druzih imenitnih oseb — morebiti kje tudi sv. Metoda? Zunaj obzidja, na jugovzhodnji strani stoji kapelica, tako imenovaua Cirilka. Pripoveduje se. da je sv. Ciril ondi kcrše\al; vsaj v časti je bilo tisto mesto od nekdaj. Zdaj je dal sedanji olomuški veliki škof pozidati iu opisati lepo kapelico ter je na svoje stroške naročil v Rimu krilat altar: Razglašcnje Gospodovo (Marija z Jezusom in sv. Jožefom, pred njimi sv. trije Kralji), na krilih pa znotraj sv. Ciril in Metod, zunaj pa podobe sv. evangelistov neki velja 12.000 gold. Zdihovaje se je ljudstvo vsulo vanjo, ko so se odperle vrata; ko bi trenil, je popadalo na tla in po kolenih šlo krog altarja, in le nerado in vedno nazaj pogledovaje se je ločilo, ko so se vrata mogle spet zapreti. Ker je velehradska cerkev olomuške škofije zraven svetega leta ua veliko Gospodnico obhajala tudi svoj god, je prišlo silo veliko romarjev v procesijah z zastavami, s križi in svojimi duhovni. Zlasti velike ste bile procesii iz beruske škofije, iz ktere so potniki lepo po dekauijah razdeljeni prihajali na Velehrad. Pervo je vodil klobuški (klobučski) dekan K. Klauder, drugo pa Ifodoninski K. Cech. Pridi-govala sta romarjem v petek popoldne in v sahoto zjutraj duh. pastir P. Travvniček, dopoldne pa duh. pastir A. Ši-meček. Vsaka procesija je imela svoje godce v dveh, tudi treh kerdelih. Peli so litanije in pesem v čast Matere Božje in apostolov ss. Cirila iu Metoda posebni pevci zunaj in v cerkvi, ljudstvo pa iu godci so odgovarjali iu prikla- • dali. Domu grede ste se bile sklenile, in kuj krasno je bilo gledati toliko romarjev moških in ženskih, vse sparoma. z 10 duhovni, skorej 50 zastavami (vsakoršuimi banderi in križi), iu vsaka se je zuamnju ali križu na mostku zunaj grada trikrat priklonila ter ga pozdravila. Krasno je gledati moravsko ljudstvo v silo različnih in mnogtero pisanih oblačilih, zlasti rudeče - belo - plavc barve tako, da nem mislil: dove, ali so narodne barve slovanske po razno pisani obleki iu noši moravskih Slovanov pomete — kali ? Vedenja so lepega; nerodnosti ui bilo viditi ne slišati. Ne Ic ženske, tudi moški in celo prav stari možje pridno na bukvice molijo. To pa sem spoznal na Moravskcm. pa tudi Ceskem, da je gotica nemška med prostim narodom še veliko bolj razširjena kakor pri nas Slovencih bohoričica. Nismo skutniki Slovenci ne. — Milo se mi je storilo slišati, koliko pomanjkanje duhovnov je v bernski škofii. I.etos so bili le 4 posvečeni; treba bi jih pa bilo kacih 70. Sem ter tje je potreba tolika, da so ze iz Rima nekterim mogli dobiti privoljenje ob nedeljah in praznikih po dvakrat ma-ševati. Sploh je viditi, da je med slovenskim ljudstvom še velika, silo velika žetev; pravih apostoljskih delavcev pa je doslej šc premalo. Bog nam jih pošlji na prošnjo ss. Cirila iu Metoda ! Marhurg. 15. sept. Do duešucga dneva jc sprejetih v semenišč 17 novincev. — Razni zaderžki so bili krivi, da so sc Drobtinice letos silno pozno začele tiskati. Dncs se tiska četerta pola in menimo, da zdaj ne bo kaj več tiska zaderževalo. -- Glas, da hote imeli v Ljubljani sv. misijon, je pač kaj vesel. S tim svetim opravilom si bo pobožna Ljuhlj ana vpletla nov biser v krouo svoje bogoljub-uosti. Zares, misijonu mora vsak prijatelj biti, kteri sc ga jc kdaj vdeležil in nja blaženi sad opazovali. Veselim se, draga Danica! da boš tudi ti v malo tednih že te moje besede poterdila, ko boš z začudenjem gledala, kako se skalnate serca razjokujejo, merzlc duše za Boga ogrevajo in že ogrete v še lepšem plamenu Božje ljubezni gorijo! — Nc zamerim ti sicer, da si uni dan, ko si nemški misijou oznanila, vender z nekako otožnim očesom sc na slovenske Ljubljančane ozerla, kakor da bi bila hotla reči: „Ako bodo uni tako gostoljubno z obilno in prešladko nebeško hrano nasitovani, bodo mar otroci slovenskega jezika edini brez tega kruha pušeni?" Potolaži se; zakaj kdo ve, če ne bo nemški misijon s silovito močjo obudil svetih želj po slovenskem in i s i j o n u? In ali vam morebiti manjka v ljubljanski škofii za tako sv. opravilo sposobnih duhovnov in Ljubljani dostojnih cerkev ? Imate na sprebero eno in drugo. Velja tedaj samo resnične volje in terduega sklepa. Blagoslov je od Boga. Iz Tersta, 14. kim. Danes so naš mil. škof Jernej Legat v svoji stoljui cerkvi pri sv. Justu zapeli pesem: .,Veni creator Spiritus" in na to imeli slovesno veliko mašo, pri kteii se je z mnogim ljud«tvam vred še posebno lepo versto duhovnikov vidilo. Vzrok tega shoda pa ste bile dve v tukajšnji škofii utemeljeni bratovšini, in sicer ena „v podpor onemočnih duhovnih udov44 in druga „v verni spomin tistih duhovnih udov, ki jih bo vsmiljeni Gospod danes ali jutri po svoji sveti volji v večnost poklical.'4 — Po sveti maši so imeli visi pastir prav serčen nagovor k zbranim udam in so nektere izmed njih povabiti blagovili k svoji gostni mizi. kjer se je ta posebnost pripetila, de je med 15 gosti bil tudi visokočastiti gospod Jožef Crobath, doslu-žen profesor v goriški osrednji duhovsnici, iu de je izmed povabljenih z mil. gostilnikam vred dvanajst njegovih bivših učencev, ki jih je vsih skupaj v 43 letih svojiga učitelj-stva imel 1188, pričujočih bilo. Mil. škof so vrednimu možu zdravico napili, ki je bila prav čutljivo sprejeta in ponavljana. Iz Amerike od Omene naš rojak, g. misijonar Nace Mrak, svojemu očetu 15. mal. serp. 1863 piše nektere spomina vredne reči: Pravi n. pr.: „To leto sim kerstil starega moža, ki jc že bolan in menim, da ne bo več vstal; prav na večer je prišel v nograd delat. Komaj zna križ storiti, očenaša ne zna in ga ne bo nikoli znal. Kerstil sim tudi krivoversko dekle, ki se je sem k nam primožilo. I.ani se je njena sestra tudi sem omožila, in ko je takrat pervikrat bila tukaj v katoliški cerkvi, pripoveduje sama, ji jc grozno dopadlo in si je mislila: oh ko bi tudi jest bila v katolški veri! Spoluile so se njene želje. Celo zimo se jc učila katekizma in to spomlad že je vse znala, kar je treba, bolj ko marsikteri vaših kristjanov. Doma je 4 ure od tod. kjer so krivoverci. Pravi, da njen brat. ki je še manji, tudi želi katoličan biti. Veliko iz njene vasi jih jc pervo krivo vero zapustilo in so si drugo izvolili, njen oče pravi, čc bodo vsi vero spremenili, de on hoče katolišk biti, nc pa metodist. Kavno zdaj tudi učim ajdovsko dekle, ki se tudi hoče sem omožiti. — Pretečeni teden sim prišel domu s popotvanja, ko sim kraje obiskoval; 22 dni sim bil od doma, in tri nedelje so kristjanje tukaj sami molili brez duhovnega. Imel sim svoj čoln in dva fantiča seboj, in smo se vozili od kraja do kraja. Povsod sim maševal in pridigal; kerstil sim 12 otrok, v katolško cerkev sprejel krivoverko, . . . imel tri poroke. Do zdaj je bila v teh krajih pri lndijar»'h ena sama cerkcv, letaš so pa tudi še drugo naredili, 3 ure od tod. So pa vsakteri ljudje, večidel Nemci in Francozje. Pa uganite, kakošna je ta cerkev? 30 čevljev dolga in 25 široka, iz smrekovih, malo obdelanih hlodov, 4 okna. vrata, streha brez stropa; vi bi rekli, to je velik skedenj. Take so večidel perve cerkve po teh krajih; ko se pa ljudje množijo in denara pridobijo, potlej druge zidajo. Mislite, de je poljanska taka bila, kakor zdaj? To bi vam mogel povedati kdo pervih , ki so tam prebivali, kako so sekali divje drevesa okoli Sovre in Ločivnice in jih skup vlačili za cerkev; čudili bi se. Prav zadovoljiu sim, da mi ni treba več v hiši ma-ševati; pa nič še ni odznotraj, vsega je treba še napravijati. Slišim, de oltar so veči del že naredili. Drugi teden poj-dem v Milvvaukee, mesto trikrat veči ko Ljubljana, unkraj jezera, tako deleč kakor ko bi šel iz Ljubljane doli na Rimsko v Ankouo. V ognjeni barki pridem v 24 urah, in plača se 4 tolarje. Tam bom skusil kupiti, kar je nar po-trebnišiga. linam pa tukaj veliko kiajev, ki se tudi pripravljajo cerkve delati. Ko bi pač kak duhoven hotel sem priti! Kristjanje se zmiraj množijo, vsakrat ko pridem, jih veliko več najdem, ker tukaj zemlja še ui vkupljena. in zdaj prav malo velja, samo 12 tolarjev 160 oralov (johov). Jest pa sim veuder zmiraj le sam, in ko je toliko krajev obiskovati, ne morem dolgo na enim ostati, k večimu dva ali tri dni, — to je grozno malo v enim letu. Skof pa nimajo duhovnov, so kakor jest, tudi sami tam kjer je škofija, brez kakiga *) To je prava pisava te besede, kakor misijonar sam piše, iz „60-vreti,u tako se tadi po vsem Poljanskem izgovarja; ne pa popaoeao „8ora u Vred. duhovna, so tedaj škof, fajmošter, kaplan i. t. d. Od vojske ne vemo drujiga, ko po novicah, čutimo jo pa, ker vse je drago, posebno za oblačila. Do zdaj niso Indianov in Zamorcev v vojsko jemali, zdaj pa so dobri. Tukaj prostovoljno v soldate gredo, zdaj pa pravijo, de bodo klicani, kakor pri vas; imena so že popisali! (Kouec nasl.) Hazgieti po ker *a tiske m svetu. Nov papežev poročnik, mlgsp. Marijan Falcinclli-Antoniacci, je prišel 7. t. m. na Dunaj. Doma je iz Asiza v Cmbrii in je iz reda sv. Beuedikta. Piji IX. so mu bili dali škofijo Forli, pozneje so ga postavili vikšega škofa za tuje zemlje v Atenah; I. 1857 so ga storili apostoljskega medporočnika v Brazilii. V Zagrebu je mali Šmaren sprejetih in oblečenih 14 devic v samostanu milih sester; 13 pa jih je pri ravno ti priložuosti obljubo storilo, ker so poskušujo že dostalc. (Kat. I.) V Monakoveni bodo imeli 28. t. m. in naslednje dui katoliški učeni možje poseben zbor. Glasoviti možje Dolliu-ger iu llaueberg v Monakovcm iu Alzog v Frciburgu želijo, naj bi sc katoliški učeni obojega stanu sovražnikom hv. Cerkve vkljub bolj zedinvali in spoznavali, pa sc dogovarjali, kako bi se razhobotovavni nejeveri, negativnim in destruktivnim namenom v literaturi, v vedi in življemi nasprotva-lo s positivuim znanjem, kakoršuo je v katoliški Cerkvi. Torej kličejo za to leto namestovavce kat. vede. zlasti pa učene v filosofii, zgodovini iu natorozuaustvu v Monakov ua posvet, in želijo vsako leto zanaprej enake shode napravljati. Njih namen jc med drugim tudi nasprotno podpiranje znatnih učenih početij, bližujiši zveza in /.natiska vravnava raznih časnikov katoliške učenosti v prid ljuškega slovstva i. t. d. Na Beneškem neki zopet macinarji mereinarji z vso vnemo kurijo, dražijo iu ljudstvo podpihujejo k rovarstvu s tihotapskimi spni, skrivnim vpeljevanjem rogovilskcga orodja i. I. d. Cbogi Benečani! ali nc vidite, kako se godi vaši katoliški veri, vašim otrokom, vašim cerkvam in samostanom v sedanji Italii? Ali ste slepi in ne vidite, kako sc vaši bratje z brati mesarijo in koljejo po nekdaj tako srečnem Napolitauskcm in drugod? Ali nc čutite, da sc vaši katoliški Cerkvi v tako imenovani in lagani ..svobodni Italii" hujše godi kakor pod turškim polomcsccm? Ali menite, da bi vaš delež boljši bil, ko bi macinarjc poslušali in jeli rogoviliti?! Rogovilstvo jc naj poslednja in nar bolj za-veržljiva hudobija. Kadar se kako mesto ali dežela z nečistostjo, z mnogoterimi krivicami ifi mlačnostjo Bogu zameri, jih njegovo varstvo zapusti, rovarjem in roparjem izda. kteri s strahom in grozo napoltiujcjo tiste, ki niso umcli besede: ,,Bodite pripravljeni, ker ne veste nc dneva ne ure, kdaj Gospod pride." V Middle-Village-u, bliz novega Jorka v Ameriki, seje pred nekimi tedni zgodila reč, ki razkazuje mnogočislauo versko iu vestno svobodo in do neba povzdigovauo toleran-cijo (zložnost z drugimi verci) pri tistih, ki se z njo nai bolj ponašajo. Pridigar oudodne luterauske srenje se je bil s pridnim preiskovanjem sv. pisma in zlasti očetov pervih treh stoletij vse zlagoma prepričal, da je v luteranskciu uku silo zmot. Zlasti je žalno pogrešal sakrameuta sv. pokore, in skusil je tudi v svoji občini, da protestanški pridigat ima roke zvezane iu ne more nič storiti v prid duhovnega življenja svoje občine. Nektere je bil sicer pridobil, ali kuiali so se jeli zaderžki kopičiti kakor hribi. Ker je bil prepričan da jo ta nauk od Boga, sc ni dal tako lahko odveruiti. ii: je na sinodi (shodu pastorjev) v Reading-u imel govor zastran besed sv. pisma pri sv. Jan. 20. 21—23, v kterem je bila jasno in neoveržljivo dokazana oblast odvezovati iu njena potreba v Cerkvi za vse čase iu torej tudi njen ravni nasledek, namreč spoved in pa tiha in posamezua spoved. Kaj stori sinoda? — Vsih 100 — 120 pastorjev se nobeden ue O upa zoper govor ugovarjati, — poslali pa so mu debelo posvarilo zavolj „nespremišljenih besedi14. Taki sadi njegovega dobrega namena in nadaljne skušnje so ga kar naglo goali k cilu namenov Božjih, namreč v katoliško cerkev. Odpovedal se je službi; v nedeljo 2. vel. serp. se je v poslednji pridigi pred svojo občino opravičil in pa kacih dese. glavnih uaukov luterskega uka pretresel ter dokazal, da so z naukom sv. pisma naravnost v nasprotji. Ali kaj stori tolerancija? Med vpitjem in logoviljenjem odide občiustvo; zvečer po 10 pa so pridigarju več oken pobili in en kamen je bil zadel celo njega, in skorej bi bila zadeta tudi žena, ki je z nar mlajšim detetom v naročji ravno mem šla. Njegov naslednik, mlad pastor, ki je pa čuditi, da je ravuo teh misel, kakor spreduik, je rogovileže še le ob dveh čez polnoč komej pregovoril, da so šli narazeu. Pisavec, protestant, ki je bil pričujoč, naznanilo sklepa s temi - le besedami: Zastran vse dogodbe se sme reči: ,..Jasno je iz tega, da prenapetost in zdraženost (fanatizem in intolerancija) je vselej desetkrat pri branivcih in zagovarjavcih zmote, prejdeu je enkrat pri branivcih resuice." (BI. a. T.) Lesniki, jabelka in lesnika. Napoleonu, ki svet čenča, da se vse po njegovi volji verti in suče, — Napoleonu se pred časnikarjem hlače tresejo. Znani katoličan Veuillot je že v drugo prosil pri ministerstvii privoljenja, da bi smel politišk dnevnik na svitlo dajati, pa ni uslišan, dasiravno Veuillot ni ne ,,sektirar," nc „rovar/* tudi ne ..enostranec*4 ali „vstavini nasprotnik,44 kakor pravi v svoji prošnji. — Pij IX, kakor ,,Giorn. di Roma44 piše, so v Sinigalii vstanovili več vstavov (kolegij), za 12 mladenčev zastonj živež v semenišu, sprejmiše za hirajoče. ubožnico, in tem napravam so izročili 1,800.000 škudov (terdnjakov ali tolarjev) iz svojega lastnega premoženja. ko jc „laška" vlada po prešičje bruhnila v Marke, je ludi prihodke tih zalog v svojo mavho pomašila... . To so ti ..liberalci*' non plus ultra! — Kteri so nar veči rovarji na Avstrijanskem ? Menda tisti, kteri skoraj vso Avstrijo dražijo, da naj zasramuje svojega očeta — rimskega papeža, in da naj v obličje pljuje svoji materi — katoliški Cerkvi, pa da naj svojim bolnim bratom in sestram ne privoši hladila — dušnega. Taki ljudje so sovražniki katoliške Avstrije in niso vredni avstrijanskega kruha, n. p.: konkordatohabavci, ultramontanohrustavci, milesestre-naulicemctavci iu drugi korenjaki z indijanskimi imeni iu pod-indijanskim scrcem. — Nesramnega bogokletneža Renan-a, ki je v neki hripavi knjižuri Jezusu božjo čast hotel utajiti, so jeli prav po zasluženji kloferničiti. Zastran njegove puhle učenosti je ves učeni svet ene misli. Celo rabinar Munk, pervi hebrejist v Evropi, je očitno rekel: „Jezerokrat rajiši bi veroval v Boga Jezusa, ki ga uči keršanstvo, kakor pa v človeka Jezusa, od kakoršnega Renan pripoveduje.44 Dobil je tudi med učenimi v akademii marsiktere, ki ga ne mara še bolj bole. — Med tem ko se pripoveduje, da pripravlja ruski car svobodo za svoje drage narode, se sliši pa drugo naznanilo, da kliče 48 polkov reserve v djansko vojno. Xai berže se boji car, da njegovi narodi ne bodo hotli sprejeti svobode; toraj pripravlja 48 polkov, ki bodo silili ljudstva sprejeti to predrago dobroto. (Arm.) Domače duhovne ettfe , sveto živeti in zveličano umreti. ( Dalje.) Božja pravica zmiraj strašnejši šibe pošilja, ker je življenje po mestih in po kmetih zmiraj bolj razuzdano in si malo kdo da dopovedati, dc bi od svoje grešne poti od- stopil. Tako kaže, de vse šibe hočejo nad nas z veliko silo planiti, ki v litanijah vsih svetnikov prosimo, de naj hi jih Bog od nas odvernil. Kaj čemo druziga, razun bolj živo bo treba moliti. In pri molitvi smo tudi s temi vajami bili ostali,namreč pri znotranji molitvi ali premišljevanji. l4Hi smo zgodovinsk in versk zgled iz sv. pisma za premišfievftnje, prevdarimo še eniga, ki se čutila ali serca tiče. »Grajal te bom in pod oči ti bom postavil." (Ps. 49, 21.) Te besede sv. pisma žogajo grešniku s prihodnjo sodbo. Dobro pretehtaj besede! „Grajal te bom.44 Kdo? Jest, tvoj Bog, ki sim priča in sodnik tvoj ob enim, — ki mi ni uič skritiga, tudi nar bolj skrivne misli ue. Jest bom tvoje pregrehe očitno našteval; povedal bom takrat vsim, de zavolj tvojih skrivnih grehov sim pošiljal oginj, točo, sušo itd. ravno vtem in tem kraji, v tej in tej deželi, ta in ta dan; pa nisi na kolena padel, nisi spoznal, se uisi spreobernil. Razodel bom tvoje hudobije iu pregrehe, povedal bom njih velikost, težo, množico. Povedal bom tebi in vsim, kako so zavoljo tvoje terdovrat-nosti žalovali tvoji duhovui, spovedniki, tvoji starši in drugi dobri ljudje. „Pod oči ti bom postavil.44 Kakor v nar čistejšim ogledalu se boš vidil samiga sebe, in kar koli ti bom očital, nobene reči ne boš mogel utajiti. Tako premišljuje spomin. Um pretehtuje, kako strašna in polna groze je ta večna resnica, naj se kdo ozira ua Sodnika, ki se ne da takrat nič več vtolažiti, ali pa na zadolženiga hudobneža, ki se ne bo mogel nikakor izgovarjati. Volja se začne mečiti. Dela svete sklepe in obuduje zveličavne čutila. Želi si tako pretečeno življenje, de bi Božji Sodnik nad njim nič graje vredniga ne našel. Od-meui si za terdno, svoje grehe spovedniku prav odkrito-serčno razodeti in pa hitro to opraviti. Kliče v svoji slabosti v Božje usmiljenje, de naj mu zavolj prelite presv. Rešuje Kervi prizauese, de naj ga Bog ne tepe v svojim serdu in ne pogubi v svoji jezi. Tako zamoreš vsak stavek sv. pisma zveličavno premišljevati, n. pr. v prid svete čistosti besede: „Vaše ledja naj bodo opasane.44 (Luk. 12.) De se te učenosti navadiš, začni pri ložjih rečeh, n. pr., pri očenašu. Pri vsaki prošnji, še pri vsaki besedi se pomudi, de ti kaka dobra misel pride, ali pa se ti kako dobro čutilo v sercu obudi. Potem pojdi dalje; tako se boš navadil premišljevati, kar je potrebno, de se sveta gorečnost k dobri-mu v sercu obuduje in poživlja. (Dalje nasled.) Duhovske spremembe. V lavantinski školii. Prestavljeni so gg. kaplani: Janez Trampuš, za namestnika v Soboto, Mihael Šantelj za kaplana k vsim Svetcem pri Mihalovcih; Henrik Križan v Griže; Fr. N a p r u d n i k v Žavec; Anton B e I š a k v slov. Gradec; J o ž e f L a h v Galicijo, Martin Kramberger v Dobovo; M a t i j a Ca u k v Gotovlje, Jož. Vojsk k sv. Barbari pri VVurmbergi; Anton Pučko v šent-Jur v si. gor.; Andrej Vodeb v Brašloviče; Jož. Zadravec k sv. Urbanu pri Ptuju; Janez Cocej v Smartin na Pohorji; Matija Vurcerv Ruše; Fr. Petan v Kapele; Raj m und Ko cel i k sv. Jakopu v Dolu. Gg. novoposvečenci so vmesteni za kaplane: Anton Jazbec v Vojnik; Fr. Ž ličar v Vitanje; Anton Drozeg v Sromlje; Jožef Kukovec v Trebovlje; Janez Gaj-šek v Loko; Fr. Pirkovič v Reče; Matija Rola v Vuzeuico; Anton Breznik k sv. Frančišku; Valentin K raj nec k sv. Vidu pri Poukvi; Janez Sparhakel v I.uče; Franc Lipold pride v zavod višega izobraženja za svetne duhovne v Beč. Odgovorni vrednik : Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.