Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 Kld„ za po! leta H grld., za četrt leta 4 8ld„ za jeden mesec 1 gld 4(1 kr. V administraciji prejeman velja: « Za celo leto 12 *ld., za pol le.a ti (fld., za četrt leta 3 »ld., za jeden mesec 1 ?Id. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo tu ekspedlclju v „katol. TIskarni" Kopitarjeve ultce St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemaio. Vredništvo je v SemenlSklh ullrali St. 2, I., 17. izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldue. Vredniitva t«lef6n-štev. 74. SsJtev. V Ljubljani, v soboto 10. decembra 1898. I.,etiiiU X1VI Držimii zbor. Dunaj, 9. decembra. Vladne predloge. Začetkom današnje seje izjavita dr. Hofmann pl. Wellenhof v imenu nemško ljudske stranke in dr. Gross v imenu nemške napredne stranke, da bodeta s skrajno obstrukcij • pobijala vladno predlogo gledd začasnega pobiranja davkov od 1. januvarija do konca marca 1899, dokler vlada ne prekliče jezikovnih naredeb. Vlada je danes tudi predložila zbornici na-godbeni provizorij do konca junija 1. 18 99. Vprašanje o novem nagodbi nem provi-zoriju je torej na dnevnem redu, ker ni niti najmanjšega upanja, da bi bila nagodba parlamentarnim potom do novega leta rešena. Opozicija baje ni še jedina. ali naj bi pričela obstrukcijo tudi proti tej predlogi ali ne. Zmernejši levičarji baje naglašajo, da bi bila vsaka obstrukcija proti provizoriju brezvspešna. ker bi si vlada sicer po magala s § 14. V kratkem se pokaže, ali se uda skupna opozicija diktaturi nekaterih eksaltadov. Služabniške plače. Po volitvi nekaterih novih odsekov se je pričela debata o načrtu zakona gled^ uravnave plač državnih služabnikov. Ta uravnava je bila nujno potrebna, kajti pojasnilo vladnega načrta navaja, da je sedaj celih 34 raznih vrst plač med 70 in 600 gld. na leto in 90 raznih vrst plač z aktivi-tetnimi dokladami med 87 in 850 gld. Vseh teh državnih služabnikov ali slug je 22.928, na katere se ozira vladna predloga. Izvzeti so le začasni ali provizorni sluge, ki dobivajo navadno dnevnine iz uradnih pavšalov. Sicer so nekateri člani bud-getnega odseka zahtevali, naj bi se zakon oziral tudi na začasne sluge Toda večina je odklonila to določbo v zakonu, češ, da večina začasnih slug nima certilikatov in da so ti po zakonu z dno 14. aprila 1872 morajo umakniti s certilikatom dosluženim podčastnikom ; pač pa je večina sklenila resolucijo, s katero se vlada pozivlje, da pomnoži število stalnih služabniških mest ter imenuje primerno število začasnih slug stalnimi, mej-tem pa jim zboljša gmotno stanje Druga resolucija zahteva, da ne odpusti začasnih slug brez certilikatov, temveč jih drugod v državni službi primerno porabi. Načrt zakona določa štiri Bkupine slug glede plače in doklad; izvzeti so sluge pri poštnih in brzojavnih uradih, ker so bile plače te vrste državnih slug urejene z zak. z dne 20. maja 1889. V te štiri skupine bodo sluge razdeljeni po kakovosti in odgovornosti službe. Plače znašajo po 700, 600, 500 in 400 gld. Te številke dokazujejo znatno zvišanje, če se pomisli, da so doslej plače znašale od 70 do 600 gld. K temu pa prideta se dve starosta dokhdi po 50 gld., tako da po desetletni sluzmi znaš; fo plače po 800, 700, 600 in 500 gld. Aktivitetne doklade znašajo sedaj brez izjeme 25 % plače, v prihodnje pa bodo po razmerah znašale 50, 30, 25 in 20%. To so glavne določbe novega zakona, po katerem se bodo znatno zboljšale plače državnim slugam. Seveda to zboljšanje nekaterim poslancem še ne zadostuje. So namreč možje, ki radi s tujimi rokami gade love, to je, govord skozi okno ter iščejo popularnosti pri tej priliki. Tako je danes poslanec Prochazka, izvoljen v V. kuriji 2. volilnega okraja na Dunaji, nad dve uri kritikoval predloženi načrt. To je gotovo, da vsakdo želi boljše plače, boljše gmotno stanje, toda pomisliti treba, da so še drugi stanovi, s katerimi treba tudi primerno računati. In ti so v prvi vrsti tako-zvani produktivni stanovi, na katerih leži ogromna večina davčnih bremen. Govornikov je oglašenih še nad 20; sedaj govori Tiirk, ki želi še boljše plačo slugam, ob jednem pa se izraža proti zvišanju uiitninskih davkov. Finančni minister naj torej čudeže dela! Prihodnja seja je v torek. Kako so goriški Slovenci obhajali petdesetletnico. Iz Gorice. V spomin slavnega vladanja našega vladarja zgradili so goriški Slovenci monumentalno stavbo, kras Gorice, »Šolski dom«. V tem domu so vse slovenske šole, dosedaj tudi mestna slovenska šola. Napis v zlatih črkah priča, da je »Šolski dom« spomenik vladarske petdesetletnice. Za nas goriške trpine pa je krasna ta stavba tudi spomenik krivic, ki smo jih doživeli tekom let, dokaz, da moramo sami z lastnimi žrtvami vzdrževati vse, kar bi po postavi že davno morali preskrbovati drugi činitelji. Toda 2. december nam ostane neizbrisen v spominu. Ta dan se je »Šolski dom« blagoslovil in šolski otroci so obhajali spomin 50 letnice vladanja. Ob 7. uri zjutraj opazovali so že redarja pred »Šolskim domom«. Bila je javna tajnost, da čaka na slovensko trobojnico. V »Šolskem domu« je bila zbrana vsa mladež, okolu 500 otrok, z učiteljskim osobjem in mnogim drugim občinstvom. Bili so tam odborniki društva, drž. posl. dr. Gregorčič, nekateri dež. poslanci in drugi odlični rojaki. Ko se je pričelo cerkveno opravilo blagoslovljena (opravil č. gosp. kapelan in katehet Koršič,) so razobesili tudi slovensko trobojnico. Komaj so jo pomolili skozi okno, že je bil redar v hiši. Dr. Rojic mu je odgovoril, daje zdaj v sobi cerkveno opravilo, ko se konča, da že snamejo zastavo. — Redar je odšel. A takoj je pridrlo v dvorano 6 redarjev pod vodstvom oficijala Kratky. Ob na- LISTEK. Odlika. Bil je zimski večer, kakor stotine drugih zimskih večerov. Samo v tem razločeval se je večer za gospoda Zaslužnika od drugih zimskih večerov, ker je baš ta večer pričakoval zaslužni ta državljan poročila, da je za svoje velike zasluge odlikovan z redom ali vsaj s križcem. Prvi december je bil, in dunajski uradni list imel je ta dan objaviti imena vseh odlikovancev. Na Dunaju živeči znanec obljubil je bil Zasluž-niku, da mu brzojavno sporoči, kateri red bode odslej dičil zapono Zaslužnikove suknje. Kajti to je bilo gotovo, da dobi Zaslužnik red; križec s krono ali tudi brez nje bil mu je sigurno namenjen. Kako tudi ne. saj je bil ta mož sila zaslužen za občni blagor. Bil je predsednik »društvu za rejo kuncev«, tajnik klubu »danes tukaj, jutri tam, ali: domače lastavke«, kateri klub je na ta način podpiral jedno vrsto malih obrtnikov, da je vsak teden dvakrat zboroval, in sicer praviloma vsakokrat v drugej gostilni. Nadalje bil je Zaslužnik blagajnik društvu »žabji krak«, ki je imelo uvesti v naše dežele posebno vrsto žab, katere so hitro debele, posebno na krakih, naposled bil je navaden odbornik še drugim desetim društvom. V svojih prostih minutah pa je bil tudi trgovec. Koliko zaslug! Zatorej je z gotovostjo pričakoval reda ali vsaj križca. Pri Zaslužnikovih so bili vže povečerjali. Zaslužnik hodil je razburjen po sobi. »Ali bi ne kazalo, da bi šli otroci spat, saj bode že skoro deset,« rekla mu je žena. »Naj le počakajo še malo, brzojavka mora priti vsak hip, se bodo veselili z nama.« »Meni se zdi, ljubi moj. da .ne bode nič, ker brzojavka bi morala že davno priti. Mogoče, da je Karlunkelstein pozabil na vajin dogovor.« »Kaj, pozabil ? ! Ta bi bila lepa! Potem si takoj poiščem druzega agenta in Karfunkelstein mi ne bode prodal niti jednega zavojčka cikorije več. Tega pa se boji žid. Brzojavil mi bode torej na vsak način. Ali pomisli, kolike množine tacih brzojavk švigajo nocoj širom Avstrije, lahko je torej mogoče, da bodemo morali čakati še jedno urico.« \ 9» »Jaz pa se lo ne morem ubraniti misli, da ne bode ni?. Ko si zadnjič pristopil »društvu za rejo kuncev«, sem ti branila, ker to je trinajsto društvo, pri katerem si, gotovo nesrečno število.« »Draga moja, sedaj je jasno, da ne razumeš tega. Glej, ravno temu društvu postal sem predsednik in kot tak dobiti moram red in ne samo križca. Priznati pa moraš, da je red vse nekaj druzega, kot navaden križec. Sreča je torej zame to društvo.« Žena se po ženskej navadi ni hotela udati. »In vendar ni bilo dobro, da si pristopil temu društvu. 'Agradili sto »Kunčji dom«, kjer gojite kunce, pri tem pa ste naredili dolg. Ali se ni upravičeno bati, da predsednika zadolženega društva ne bodo odlikovali?« »Vidiš, kako si kratkovidna! Ali je naša občina brez dolgov? In vendar dobi župan red in se visocega!« »Ga še nima! Bodemo videli!« Tako se je trdovratno branita žena. »Kaj, da bi ga on no dobil ? 1 Bode ga, bode, on in drugi priznani voditelji naroda.« Tako je naposled s tem sijajnim argumentom premagal Zaslužnik ženo, — prvikrat, odkar sta U ' stopu redarjev nastala je grozna zmešnjava po dvorani. Otroci so se ustrašili mož s »pikelhav-bami«, pričeli jokati in se tresti, mnogim je samega strahu prišlo slabo. Tudi jedno učiteljico so nezavestno odnesli. Dr. Gregorčič je govoril ravno slavnostni govor, a sredi govora stopi k njemu oficijal Kratky ter zahteva, da se zastava takoj odstrani. Nastopal je, kakor da ima pred seboj največje grešnike. Dr. Gregorčič je slavnost takoj pretrgal, oziroma dokončal — ter poslal otroke domov, ki so vsi prestrašeni drli proti izhodnim vratom. Navzočnikov pa se je lotila sila razburjenost, katero je množilo skrajno predrzno nastopanje oficijala Kratkega. Slovenci so se udali sili, padla je cesarska zastava, za njo pa slovenska t r o b o j -niča, in »Šolski dom«, zidan v spomin cesarjeve petdesetletnice, ostal je gol. Med tem pa se je nabrala pred poslopjem goriška fakinaža, ki se je rogala in smejala. Da, iz tretjega nadstropja nasprotne hiše je celo letelo kamenje v sobe »Šolskega doma« in je bila jedna žena močno zadeta v ramo. Toda tega policija ni zapazila, ker je imela preveč posla s slovensko zastavo. Še le prizadeti Slovenci so jo opozorili na ta novi dokaz »avite culture«. Slovenci so morali raz hiše, katero so z lastno požrtvovalnostjo zgradili v spomin vladarske petdesetletnice, odstraniti slovensko zastavo Odstraniti so morali zastavo, ki je že od 1. 1848 pravoveljavno pripoznana, trobojnico, ki je hkrati zastava vojvodine Kranjske. Pasti je morala zastava, katero imajo naša društva potrjena v svojih pravilih, trobojnica, pod katero se je 1. 1848 zbirala »narodna straža v Gorici.« Med tem, ko je slovenska zastava svobodno vihrala povsodi v Trstu, Pulju, Celju, Mariboru itd., niso je smeli Slovenci razobesiti v Gorici. Mi dobro vemo, od kod veje ta sapa. Vemo tudi, da so se v nekem poslopju pri gospodi, ki bi po svojem poklicu morali biti nad strankami, shajali zagrizeni Italijani ter za zaklenjenimi durmi kovali zaroto proti slovenski trobojnici. Vse to dobro vemo in zato se ne čudimo, da je prišlo do tega. Tako smo goriški Slovenci obhajali jubilejno leto svojega vladarja. Kake vtise je napravila ta slavnost na nedolžne otroke, na navzoče občinstvo, je samo po sebi umevno. V dno duše užaljeni protestujemo proti takemu nečuvenemu na silstvu, pomilujemo oblast, ki se kaže tako sla botno napram nekaterim rovarjem, veselimo pa se, ker taki čini le vzbujajo narodno zavest v našem ljudstvu ter konečno le koristijo naši stvari. Mi vstajamo, a sovragov naših je strah ! Ne vdajmo se! _ Današnja Italija v pravi luči. (Po protestantski »Review of Reviewsc.) (Konec.) Streljanje na kapucinski samostan pod poveljstvom milanskega generala je bilo prav tako nepotrebno, kakor povoječenje železniškega slu-žabništva. Dozdevna sporazumnost med katoličani in socijalisti je bila zlobna izmišljotina. Trud vlade, kako bi dokazala zvezo katolikov s socijalisti, je pripravil oblastva in vladno časopisje ob najpriprostejši domači razum .. . Prostodušno izraziti pošteno politično mnenje se kaznuje hujše, nego vsako hudodelstvo. Ogleduhi nadzorujejo de lavce, kadar gredo k delu ali od dela, izprašujejo njih otroke, vlečejo na ušesa, kaj govore po prodajalnah in kavarnah .. . Duhovnika že zapro, ako reče, da je krivično, če se obeša po šolskih sobah kraljičina podoba mesto Marijine. Časnikarja vržejo v ječo, ako se navdušuje v kakem članku za republikansko ustavo. Slike Leona XIII. in Karla Marxa se na isti način zaplenijo in uničijo. Na stotine mladeničev in mladih mož zapirajo, ker prepevajo na prostem ali na cestah delavske pesmi, in na stotine katoličanov, ker pojo cerkvene in papeževe pesmi. Časnikarska svoboda je popolnoma odpravljena in hišne preiskave so na dnevnem redu. Armada se smatra za boga — in jedna beseda proti nji je največji zločin. Pred kratkim so poslušali nekega brivca v Florenci, ko je rekel v svoji delavnici, da je marsikateri vojak neveden. Zaprli so ga! Obstoječo ustavo se ima tudi za boga — in njo presojati je zločin. Prišli smo skoro v dobo rimskih cesarjev......... Živimo pod deapotizmom........Resnični izdajalci so tisti, ki so najprvo potlačili deželo v financijelno bedo, kakor se je godilo le za časa velike francoske revolucije — in kateri so sedaj tako drzni, da pričakujejo od dežele zahvale. Sprememba ministerstva ne predrugači ničesar, dokler ostane sistem isti. Težki stroj, ki izsesava iz kamenja kri, se vali dalje, naj ga vodi kdorkoli. Vzdržati bi se ne mogel minister, ki bi se odločil, prikrajšati na njenih pravicah armado, birokracijo, skrajšati civilno listo, pokojnine, podeljevanje redov, neskončno razsipnost z državnim denarjem, tolpo prislinjencev in splošno korupcijo tak minister bi v Italiji ne obstal. Največji in najvplivnejši minister je bil oni, v katerem samem je korupcija najbujnejše cvela (Crispi). Pred 50 leti je bila vlada teh mislij, da je državna oblast v ljudstvu, in ja .priredila plebiscit v Rimu. Zakaj je postal ta najvišji in starorimski princip sedaj veleizdajstvo na istih latinskih tleh ? . .Katoličani se ne udeležujejo volitev radi pokorščine do papeža. Toda cele množice ljudstva store ravno tako, ker vedo, kako se volitve »delajo«, in da so gola burka. Tudi šolska omika, katero se zahteva od volilcev, ima slabe posledice. Izključuje namreč več tisočev vrlih razumnih kmetov od volitev, ker niso vešči pisave, ki so pa sicer vsega spo štovanja vredni možje. Nasprotno pa smejo izrodki mestne fakinaže in razne dvomljive kreature glasovati. Toda, ako bi govoril Italijan tako na kakem shodu, kakor sem jaz tukaj pisal, ali bi dal kaj podobnega natisniti, bi ga zaprli in obsodili v ječo ali na denarno globo .. . Današnje nasilstvo je grozovito kakor ob času Sule, dasiravno ne tako krvavo . . . Ponosna na svoje vspehe, da je zamašila usta javnemu mnenju, namerava sedaj mo narhična stranka napraviti še »Staatsstreich« in odpraviti parlament. ..« Povdarjamo še jedenkrat, da piše tako neki protestantski angleški časopis. Važno in koristno je pač za vsakega, in posebno še za nas katolike, da vemo resnico o Italiji, da vemo, med kako zlobnimi ljudmi mora vrhovni poglavar krščanstva opravljati svojo visoko Blužbo. Članek od protestantsko-angleške strani je ob jednem najboljši odgovor na vse to, kar je liberalno časopisje pred kratkim pisalo o Italiji, papežu in o tamošnjih katoličanih. Članek pove tudi bolj zgovorno, kakor se je povedalo sploh kedaj na kakem katoliškem shodu, da papež pri tako propalem in cerkvi sovražnem državnem redu ni prost in da je rimsko vprašanje nujneje, nego prej kedaj. Ako bi ne bil propali državni red in celo slabo gospodarstvo in zatiranje ljudstva liberalno, bi zahtevalo že davno vse evropsko časopisje, da naj se odpravi. Liberalizem in liberalno časopisje pa odobrava ta red, ker je vseskozi cerkvi sovražno, dasitudi zatira italijansko ljudstvo in je pj^vedel prebivalce najlepše in najbogatejše evropske dežele do največje bede. Politični pregled. V Ljubljani, 10. decembra. Državni vojni minister pl. Krieghammer ostane za sedaj še na svojem mestu. Povodom burnih prizorov v ogerski poslanski zbornici radi Hentzijevega spomenika se je že precej majalo stališče skupnega vojnega ministra in po poročilu nekega dunajskega lista tudi minister sam ni bil prav na jasnem. V to svrho je pl. Krieghammer storil potrebne korake, ki so pokazali, da še ostane na dosedanjem mestu. Kako doigo, to seveda listi ne vedo poročati. Jezikovno vprašanje na Češkem. Razni nemško nacijonalni listi poročajo, da se pričetkom prihodnjega leta stori nov korak za sporazumlje-nje mej Čehi in Nemci. »Bohemia« mej drugim napoveduje, da predloži vlada češkemu deželnemu zboru dva zakonska načrta, na podlagi katerih naj bi se doseglo že davno zaželeno sporazumljenje. V jedni teh predlog jc govor o ustanovitvi nar. kurij, drugi bo pa določal v narodnem oziru potrebne spremembe volilnega reda za deželni zbor. »Bo-hernia« tudi pripoveduje, da je to vest posnela iz čeških listov. — Mogoče je res, da vlada zopet poskusi svojo srečo, ker gotovo ničesar bolj ne želi, nego da se čim preje doseže sprava na Češkem, vendar pa je najbrže tudi sedaj malo nade na vspešno rešitev. Položaj na Ogerskem se je po mnenju nekaterih poloficijoznih krogov nekoliko spremenil. Ti krogi namreč trdijo, da se je v zadnjem času zopet nekoliko utrdilo stališče barona Banffyja, da torej ta ostane in gre le zbornični predsednik Szilagyi. To svojo trditev skušajo podpreti z dejstvom, da se vedno bolj množe podpisi za načrt Kolomana Tisze, ki odobrava politiko ministerskega predsednika. Hrvatski ban Khuen-Hedervary je namreč te dni bival v Budimpešti ter je baronu Banffyju zagotovil tudi podpise hrvatskih za- stopila od altarja. Saj pa tudi ne gre, da bi se mož, kateri je brez dvoma sedaj že posestnik reda, kar tako udal dokazom ženske. »Sreča je le«, rekla je žena, »da je danes četrtek, ko bi se šele jutri, v petek razglašala imena odlikovancev, bi se reB bala « »Kaj boš tako praznoverna. Pojdi, ukaži Mici, naj družini, ki čaka v kuhinji, da ji sporočim veselo vest, skuha nekaj litrov vina, pol jednaj-stih je že in gotovo katerega zebe.« Ko je žena odšla, vzdihnil je Zaslužnik globoko, potem pa se je stresel in groznično prijemal za čelo in teme. Kaj pa, ko bi ne dobil ničesar ?! Ta misel napolnjevala mu je z grozo duha. Hodil je po sobi, »viharjev notranjih igrača«, kakor pravi veliki pesnik. Ker žene ni bilo nazaj, podal se je v kuhinjo, kjer je bil že pripravljen velik lonec z vinom. Zaslužnik vzel je iz shrambe za sladkor pe-rišče sladkorjevih kock, in spuščal kocko za kocko v vino. Zraven pa je tiho za-se štel »dobim, ne dobim, dobim, ne dobim itd.« Kocke so naposled pokazale »dobim«. Veselo se je podal Zaslužnik zopet nazaj v sobo. Hlapec Miha pa je govoril za njim te le modre besede : »Boljše je za nas, ker že imamo kuhano vino, kot za našega gospoda, kateri mora na red še čakati.« In čakal je gospod Zaslužnik do jednajstih, čakal do polu dvanajstih, čakal do dvanajstih, čakal do jedne čez polnoč. Jezeč se nad Židom KarfunkelBteinom, legel je naposled utrujen k počitku in predno je zaspal, še rekel ženi: »Kaj, če danes nisem dobil poročila, saj bodejo imeli jutri vsi dunajski listi moje ime med odlikovanci.« Toda niso ga imeli dunajski listi med odlikovanci imena gospoda Zaslužnika. Manjkalo je poleg druzih imen, katera so pogrešali — njihovi nosilci. Sedaj pa nima »društvo za rejo kuncev« predsednika, »Domače lastavice« letajo po svetu brez tajnika, »Žabji krak« je brez blagajnika in deset društev brez navadnega odbornika. »Sem dolgo upal in se bal, Slovo sem upu, strahu dal; Srce je prazno, srečno ni, Nazaj si up in strah želi.« Spomini na dijaška leta. Spisal J B—c. (Dalje.) Rad sem zahajal po premnogih stopnicah o nedeljah in blagdanih na naš slavni Trsat, čegar ime so mi že pokojna mati s takim spoštovanjem imenovali ter mi pripovedovali mlademu dečku, kako svet, kako častitljiv je Trsat, katerega je Bog sam počastil s tem, da je hišico preblažene Device po angeljih tje preložil, kjer je stala, dokler je ni božja previdnost Jugoslovanom odvzela ter drugam postavila. Zatorej se verni Slovenci tako radi priporočajo Trsaški Materi Božji ter tako veseli romajo v to Marijino svetišče, kjer prejemajo dušne in telesne milosti. Posebno mno-gobrojno potujejo o jesenskih Marijinih praznikih Trnovski župljani na Trsat, ki je naj bolj znana, naj bolj priljubljena jugoslovanska božja pot. Ko sem se priporočil sveti Devici in si ogledal njeno svetišče, sem se na prostem veselil prelepega razgleda na Reško mesto, ki je zidano v podnožju hriba; na Kvarnerske otoke, na Istro, na Hrvatsko primorje. Redko kje ima človek b stopnikov v državnem zboru. Na ta način bi lex Tisza dobila potrebnih 250 podpisov in Banflyjev Btolec bi bil z nova podprt. Toda popolno gotovi možje vender še ne morejo biti, kajti še vedno Be oglašajo posamni člani liberalne vladne stranke, ki naznanjajo svoj izstop in preklicujejo podpis na omenjenem načrtu. Mej drugimi je naznanil včeraj svoj izstop iz vladne stranke prvi zbornični podpredsednik Lang. Toda tudi tedaj, ako so baronu Banfi'yju res posreči dobiti na svojo roko potrebno število mamelukov, še vender ni dovolj utrjeno njegovo stališče, kajti opozicija, ki se je sedaj znatno pomnožila, bo najpreje skušala preprečiti izvolitev zborničnega predsednika, na katero mesto kandiduje vlada Štefana Tiszo, potem bo pa uporabila vsa mogoča sredstva, da onemogoči parlamentarno rešitev nagodbenega in proračunskega provizorija, katera predloži Banffyjeva vlada jednako naši vladi v prvih dneh prihodnjega tedna. O posledicah, ki bi nastopile v tem slučaju, smo govorili žo včeraj, in vrlo dvomljivo je, da bi baron Banffy v takih razmerah mogel vztrajati še dalje na krmilu. Že v današnji seji pri volitvi predsednika bo moral prenesti več neprijetnosti, ki mu za sedaj morda še ne bodo dosti škodile, ker je namreč že precej navajen takih ovacij. Novi predsednik nemškega državnega zbora, grof Fran Ballestrem je bil rojen 1. 1834 v Gorenji Šleziji. Posvetil se je najpreje vojaški službi ter se udeležil vojske 1. 1860 in 1870/71 in sicer prvič kot nadporočnik, drugič pa kot prvi pribočnik. Vsled padca raz konja pa jo moral dati slovo vojaški službi ter je 1. 1872 bil izvoljen v državni zbor, kjer so je pridružil centrumu in marljivo udeleževal razprav o kulturnem boju. V letu 1890 je bil izvoljen prvim podpredsednikom, katero mesto pa mu je vzel razpust drž. zbora 1. 1893. Do letošnjega leta se mož ni vtikal v politiko, vkljub temu ga je letos centrum zopet postavil za kandidata ter je bil tudi izvoljen. Novi predsednik jo tudi papežev častni komornik. Dohodninski davek v Franciji. Francoska republika dosedaj še ni poznala direktnega dohodninskega davka. Uvedenih je sicer že celo vrsto direktnih davkov, kakor: zemljiščni, patentni, rentni, < sebni, mobilarni ter davek od vrat in oken, toda ta zistem ima le pomen realnega obdavčenja. Finančni minister pa je sedaj predložil načrt zakona, po katerem se uvede v Franciji našemu podoben osebni dohodninski davek, čegar načrt je pa v nekem oziru boljši od našega. V Franciji namreč davčne oblasti ne bodo silile posamnike, naj sami napovedo svoje dohodke ali podajo fasijo, kakor je določeno po naših zakonih, marveč tam bodo oblastva po zunanjih znamenjih sama določila davčno mero in svoto. Ozirala se bodo pri tem na visokost mitnine, na eventuvalno posest parkov, vrtov, teras, na število služabniškega osobja, na luksus vsake vrste in drugo. Kdor se bo toraj bolj bahal na zunaj, plačati bo moral večji davek. Na drugi strani bo pa imela tudi ta zakonska osnova lahko slabo stran, ker bodo deloma bogataši sami prikrivali svoje bogastvo, deloma bo pa vlada trdila, da se to godi, akoravno večkrat ne bo resnica. primerno ne visokega hriba tako obširen in krasen razgled, kakor ravno s Trsata. Tudi Trsaški grad, ki hrani nekaj staro rimskih starin in drugih zanimivosti, ter je sozidan na razvalinah rimskega Tersactica, je vreden, da si ga človek ogleda. Omenjena je bila sicer že cerkev sv. Vida, kjer so imevali gimnazijci božjo službo; vendar bodi tukaj še povedano, da hrani ta cerkev drago svetinjo, staro podobo križanega Zveličarja. Ta starinski križ se hrani na velikem oltarju; na obeh straneh sta mu kipa sv. Vida in Modesta, zavetnikov reškega mesta. Križ je stal do leta 1296. na trgu pred cerkvijo. Igrali so na trgu mladenči, med njimi neki Peter Lončarič, ki je imel takrat pri igri posebno nesrečo. Razsrjen je vrgel brezbožnik, izgovorivši grozno kletev, kamen v podobo na križ razpetega Jezusa. Dogodilo se je čudo. Iz rane, katero je na kipu pro-vzročil kamen, je začela teči kri, ki se je cedila v sreberno posodico, katero so potem zapečatili in hranili, kot dragi zaklad corkve sv. Vida. Tudi podobo Križanega so prenesli na veliki oltar, kjer se še sedaj nahaja. Rečani zelo častijo ta častitljivi stari križ kot milostno podobo, po kateri je Tedenski koledar. Nedelja, 11. decembra: 3. adventna, ev.: Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1. Damaz p. — Ponedeljek, 12. decembra: Sinezij m. — Torek, 18. decembra: Lucija d. m. — Sreda, 14. decembra: Kvatre, Špiridijon šk. — Četrtek, 15. decembra: Cecilija m. — Petek, 16. decembra: Evzebij šk. — Sobota, 17. decembra: Lazar sp. — Solnce izide 15. decembra ob 7. uri 43 minut, zaide pa ob 4. uri 9 m. — Lunin spremin: Mlaj 13. decembra ob 12. uri 41 minut popoludne. — Musica sacra v nedeljo 11. decembra: V stolni cerkvi sv. maša ob 10. uri: tretja maša instrumentalna, zl. Bernard Hahn, graduale dr. Fr. Witt, offertorium Fr. X. Brtlcklmayer. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa in honorem st. Cae-ciliae, zl. Ad. Kaim, graduale Foersterjev, ofertorij Wittov. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. decembra. (Z Dunaja) se nam poroča: Včeraj 9. t. m. se je v Prago k današnji slavnosti povodom Ilie-grove SOletnice z Dunaja odpeljala deputacija »Slov. krščansko-narodne zveze«. V imenu Slovencev, Hrvatov in Rusinov, združenih v klubu, izroči baronu dr. Riegru nastopno čestitko: V zgodovini raznih narodov zgodilo se je često, da Previdnost božja narodu, ki je že blizu pogina, daruje moža, ki narodu pomore do preporoda in vstajenja. Takega moža je dobil češki narod v Vaši osebi. Vi ste vzgled nesebičnega rodoljuba, ki je vse žrtvoval svojemu narodu. Vi ste vzgled, ki naj bi ga posnemali vsi, ki se hočejo boriti za čast in pravo svojega naroda. Zato z veseljem porabimo priliko Vašega osemdesetega rojstvenega dne, da Vam izrazimo svoje spoštovanje. Pridružujemo se onim, ki Vam odkritim srcem žele, da Vas ljubi Bog blagoslovi in ohrani. Živeli. Na mnoga leta. (Prvi glasbeni večer), kojega so priredi, v sredo učitelji »Glasbene Matice«, gospodje: J js.p Vedral, vijolinist, Julij Junek, čelist in Josip Prochazka, pijanist, zaslužil je pač večega zanimanja od strani občinstva. Že pred leti je začela naša »Glasbena Matica« gojiti tako zvano komorno glasbo, ali obžalovati moramo, da se naše občinstvo za te vrste glasbe premalo zanima. In vendar so prireditelji zaslužili vse priznanje. Ne bodemo govorili o vijolinistu in čelistu, ki sta že od poprej znana, ki sta tudi sinoči kazala spretnost in fino prednašanje vsak na svojem instrumentu, omenjati nam je jako pohvalno gospoda pijanista, ki je pri prvem nastopu pokazal svojo bogato tehnično izobraženje na glasoviru, katero smo opazovali zlasti, ko je igral na izust Lisztovo koncertno parafrazo. Ako bi nas kdo vprašal, katera izmed štirih točk nas je najbolj zadovoljila, bili bi zares v zadregi za odgovor. Ali to moramo pribiti še jedenkrat, da je bil vsak navzočnik iz-vestno zadovoljen, toda udeležba je bila mnogo prepičla. Naj bi pomislilo naše občinstvo, da ne ...............——i ' --I -36 Gospod mestjanom neštete dobrote dušne in telesne, izkazal. Ko je pred sto leti potres dolgo časa z grozo in strahom navdajal prebivalce, ko so o Napoleonovih vojskah Angleži bombardovali mesto, ko je leta 1855. kolera grozovito ljudi morila, in v vsaki britkosti sploh so se zatekali verni Rečani razun k Mariji Trsaški tudi do čudodelne podobe križanega Gospoda, ter pred njo prosili pomoči in milosti Božje. Leta 1896 se je praznovala v Reki jako slovesno šeststoletnica omenjenega čudeža na podobi Križanega. Velikansko procesijo in sploh vse slovesnosti je vodil svitli vladika senjski sam, ki je bil v ta namen prišel v Reko. Versko življenje, ki je v Reki, kakor navadno v primorskih, trgovinskih mestih jako opešalo, se je po teh slovesnostih nekoliko povzdignilo in poživilo. K temu ; je tudi pripomogla pred nekaj leti na Trsatu sve- i čano praznovana šeststoletnica prihoda hišice Ma- i tere Božje, katero so bili angelji 1. 1291 na ta : hrib prenesli. Vera in le vera zamore tudi su- 1 rove, materijalistične pomorščake omikati in jim ; srca oblažiti. Govoreč o ti znamenitosti reškega < mesta, naj tukaj omenim, da je imela Reka uče- bo nihče rad sviral pred samimi stenami. To v blagohoten opomin. (Ljubljanski obrtniki,) združeni v »Bolniški blagajni«, so v četrtek praznovali desetletnico obstanka te blagajne. Dopoludne so imeli v cerkvi Jezusovega srca sveto mašo, katero je opravil katehet gospod M. Šarabon, popoludne pa so so zbrali pri Hafnerju. Predsednik Šlegel je navdušeno nazdravil cesarju, podpredsednik Breskvar je v priznanje zaslug za blagajno izročil s primernim ogovorom gospodu Kuncu diplomo častnega člana, za kar se je gospod Kune zahvalil, vspod-bujajoč navzoče obrtnike, naj delajo složno za obrtnikov napredek. Povodom cesarjevega jubileja je blagajna napravila ustanovo 40 gld., ki so vsako leto razdeli mej uboge obrtnike. (Sreča v nesreči) V pondeljek 5. t. m. popoldne je brodar na Dolskem brodu pod Zalogom prepeljal devetletno deklico čez Savo. Sredi deroče Save se odtrga vrv, krmilo se zlomi in vrže brodarja v vodo ; on se hitro oprime čolna in reče deklici, naj skoči z broda v čoln. Deklica skoči k njemu ter brodarja drži za glavo in lase, ter mu tako vzdržuje glavo nad vodo ; tako plava revež za brodom po Savi. Pri Gostin-cah zagleda sestra svojega brata brodarja visečega za brodom ob ladiji, že skoro omagujočega. Sestra mu skoči s čolnom na pomoč, toda reši le deklico, brata pa mora prepustiti valovom. Brod priplava do Laz, kjer ga je zagledal gostilničar Jakob Lenček. Hitro gre s čolnom na pomoč, posreči se mu, da potegne brodarja iz vode in ga srečno pripelje na suho, kjer ga bratski okrepča, kakor dober Samaritan. (Prva ljubljanska družba strelcev balistov) je dne 6 t. m. v svojem klubovem lokalu »pri Zvezdi « praznovala petdesetletnico cesarjevega vladanja. Načelnik gosp. dvorni založnik Ivan Ma-thian je imel patrijotičen govor. V spomin na ta dan je dobil vsak član krasno spominsko svetinjo. Pri tej priliki bodi omenjeno, da obstoji prva ljubljanska družba strelcev balistov že od 1. 1820. (»Delavski prijatelj«) z novim letom preneha izhajati. Namestoval ga bo »Primorski list« s tem, da bo odločil poseben predal za socijalno vprašanje. U Matica Hrvatska".) Prijatelje hrvatske književnosti vabimo, da pristopijo k »Matici Hrvatski«, ki podari krog novega leta svojim članom devetero ali celo desetero leposlovnih in poučnoznan-stvenih knjig. Izmed poslednjih opozarjamo na Hoičevo knjigo: »Rusija«, ki bo z besedo in s slikami opisala najmogočnejšo slovansko državo. Želeti je, da bi se zlasti ta knjiga razširila med Slovenci, katerim sta Kitaj in Japan bolj znana nego slovanski svet. Zanimala bode takisto Iv. Ra-bra knjiga: »Poviest najnovijega vri-emena 1815 — 187 8. Praktiške vrednosti bode dr. Lobmayerjev spis: »Čovjek i njegovo zdrav I je«. Stari in novi člani, kateri poslednji dobe brezplačno Hrvatsko-slovenski slov-nik, naj blagovole poslati letnino 3 for. vsaj do 18. t. m. tukajšnjemu poverjeniku »Matice Hrvatske« župniku I vanu Vrho vniku ali pa njegovemu pooblaščencu g. trgovcu in knjigovazcu Ivanu Bonaču. nega in marljivega krajepisca in zgodovinarja v osebi ranjkega Ivana Koblarja, ki je mnoga leta raziskaval in zbiral gradivo ter spisal v mnogih zvezkih temeljito in obširno zgodovino Reke in okolice. Mož je bil sin slovenskega očeta Gorenjca, ki se je bil nastanil v Reki kot trgovec. Zgodovinar Koblar je bil vikši uradnik, ki je vpo-kojen živel in umrl v Reki. Svoje krasno delo je daroval reškemu mestu; starešinstvo ga je hvaležno sprejelo in na mestne stroške dalo leta 1897. na svitlo. Svojemu zgodovinarju Koblarju je pa vzidalo na poslopje, kjer je izdihnil dušo, krasno spominsko ploščo. Znano je, da Rečani strastno politikujejo ter da branijo svoje stare pravice in avtonomijo reškega mesta. Pred štiridesetimi leti je bila Reka popolnoma zedinjena s Hrvatsko kraljevino, ura-dovalo Be je pa vendar italijansko, deloma tudi nemško. Bil je takrat vrhovni župan v Reki slavno-znani državnik in pozne ji minister Grof Karol Hohenwarth. Ko je pa na Hrvatskem padel Bachov zistem, je postal vrhovni župan znani hrvatski domoljub, baron Jernej Zmajič. (Slovenske zastave v Gorici) ho dne 2. decembra dale opravila »možem postave«. Kjerkoli seje katera pokazala, žal da jih je bilo malo, je bila takoj na mestu policija ter zahtevala, da se odstrani. Ponekod so jih morali odstraniti policaji. Z narodnimi so vselej padle cesarske zastave. Pa naj reče kdo, da ne živimo v lepih razmerah. (Ilustrovani narodni koledar) je tudi za leto 1899 izdal založnik Dragotin Hribar v Celju Koledar je lično opravljen in donaša tudi raznega slovstvenega blaga. Cena lepo vezanemu 1 gld., broširanemu 70 kr. (Zdravje t Ljubljani) od 27. nov. do 3. decembra: Število novorojencev 20, umrlih 21; med njimi za vratico 2, za jetiko 4, za različnimi boleznimi 15. Med njimi je 7 tujcev in 11 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 4, za tilusom 1, za vratico 3, za ušenom 2. (Razglas.) Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri novoustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Lazah, okraj Kamnik, proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal za vzdržavo jednokratne vozne pošte med Kamnikom in Motnikom, ki se ima še le določiti. Pripominja se, da se more poštno vožnjo tudi kakemu tujemu prosilcu podeliti. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. (Krojaški tečaj.) Ker je obrtnikom težko, pohajati dunajske krojaške tečaje, zbralo se je nekaj krojaških mojstrov v Zagrebu, ki so osnovali doma tak tečaj za izdelavo gosposkih oblek. Začel se je dne 4. dec. (V samostan salezljank) v Hotešovu (zahodno Češko) je vstopila princezinja Poliksena Lob-kovičeva, hči vrhovnega deželnega maršala češ. Hugona Lobkovica ter dobila ime s. Marija Vojslava. Vojslava je bila sestra blaženega Hro-zaste (f 1217), ki je ta samostan ustanovil. Bilje sorodnik sv. Ljudmile, njegovo češčenje je potrdila apostolska stolica dne 16. sept. 1. 1897. (Stenografija.) Zbirko brzopisnih kratic je izdal zagrebški gimnazijski profesor Ivan Jamnicky pod naslovom »Samoznaci i pokrate hrvatske stenografije«. Nauk o samoznakih je najvažnejši del stenografije, s katerim brzopis šele doseže svojo veljavo; sploh so slovenski samoznaki podobni hrvaškim. (Novega denarja) bodo prihodnje leto nakovali v skupni vrednosti 40,050.000 kron, in sicer za 2,000.000 kron novcev po 20 K za državo, za 20,000.000 kron takih za avstro-ogersko banko in za 2,000.000 kron za zasebnike, 15,000.000 kosov po 1 K za državo, za 1,000.000 kron novcev po 2 in za 50.000 kron novcev po 1 vinar. — Skupno se bo kovalo za 38,250.000 kron manj, nego v tekočem letu. (Bogati socijalisti.) Francoski socijalist Jau-res, ki v zbornici tako rad napada cerkev in ji hoče pobrati vse dohodke, je posestnik 120 ha. zemlje in ima mnogo hiš v Bassoulu, Chiffenlieu, Bougoulieu. Bebel ima veliko letovišče ob cu-riškem jezeru, katero se v daljavi krasno vidi. Okoli gradiča je krasen drevored, katerega si je z ogromnimi svotami postavil s tem, da je pre cejšen kos jezera zasul. Zasajene ima v njem naj-plemenitejše trte. Kak sovražnik komunizma je Bebel v praksi, kaže s tem, da je to krasoto obdal z granitnim zidom. To posestvo se ceni na 300.000 gld. Poleg tega ima hiše v Berolinu. (Proti dvoboju) V lisabonskem listu »Correio nacional« je polemizoval vrednik Josč Fernando de Souza z nekim vitezom de Ribeira Brava. Ta se je čutil razžaljenega ter je imenovanega vred-nika poklical na dvoboj. Vrednik pa je dejal, da se ne dvobojuje, ker mu to prepoveduje cerkveni zakon. Drugi dan pa ga je zato vitez de Ribeira napadel na sprehodu ter mu z bičem zadal hudo rano na glavi. Portugalski katoličani pa so ob tej priliki pokazali slovesno, da složno z napadenim vrednikom stoje za svetost cerkvenih zakonov. Kardinal - patrijarh lisabonski je pohvalil srčnost katoliškega časnikarja, bivšega vojaškega častnika ki je trpel za sveto stvar. Temu vzgledu so sledili tudi drugi škofje, duhovni, razni zavodi, vseučilišče v Coimbri, zveza katoliške mladine, tako da je Jose Fernando Souza kar čez noč postal najbolj popularen mož na Portugalskem. Ta demonstracija proti dvoboju je res hvalevredna. (Sejmi po Slovenskem od 12. do 17. dee.) Na Kranjskem: 11. v Litiji, Zagorji, Kostanjevici in Višnji gori; 12. v Metliki, Gor. Logatcu, Mengšu, Radovljici, na Slapu pri Vipavi, v Senušah; 14. v Mišjem dolu; 15. v Škocijanu. — Na Bloven. Štajerskem: 13. v Ljutomeru. — Na Koroškem: 11. v Paterjonu; 17. v Milstatu. — Na Primorskem: 11. v Palmi; 12. v Sežani; 14. v Kastvi in Venci; 16. v Ogleju. _ Društva. (Društvo Gospodinjska šola) otvorilo je 1. decembra dnevno gospodinjsko in kuharsko šolo, k»*r se je za prvi tečaj zglasilo zadostno število iiownfc. Tudi za bodoče tečaje je zglHšemh prec»>j u' enk, vendar je za prihodnje mesece Se nekaj mest praznib. One gospodične, ki refiektu-jejo na pouk v kuhi, zglasijo naj se pri društvenem odboru pismeno ali pa ustmeno v društveni gospodinjski šoli na Rimski cesti 4t. 9, od 10—12 dopoludne ter od 6—8 zvečer. Učnina znaša 6 gold. na mesec. Predmeti pouka so: kuhanje (vsaki dan od pol 10 do pol 1 ure) t«r pranje in likanje (dvakrat na teden popoludne). Ker j« učiteljica v kuhi svojemu poslu izredno vešča in se poučuje kolikor moči zistematično, opozarjamo na to šolo vzlasti hčere naših meščanskih krogov. Društveni odbor. (Čitalnica v Novem Mestu) imela bode dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih redni občni zbor s sledečim vsporedom: L Nagovor predsednika, poročilo tajnika in blagajnika; 2. volitev pregledovalcev računov; 3. volitev novega odbora; 4. nasveti. — K obilni udeležbi vabi odbor. (D r u ž b i s v. C i r i 1 a i n Metoda.) Deželni šolski svet v Celovcu potom kranjskih oblast-nij naznanja, da je knjižice Fran Ilubad: Franc Jože! I., cesar avstrijski; J. Leban: Andrej baron Čehovin in Tomo Zupan : Naš cesar Fran Josip I. slovenskim ter Blovensko-nemškim šolam po Koroškem v nakup priporočil. »Naša straža." Daljni ustanovnik i: gg. Valent Podgorc, prefekt v Celovcu 10 K, dr. Karol Triller, odvetnik v Tolminu 10 K; Fr. Schvveiger, župnik in dež. poslan, v Radovici 20 K; Anton Zupančič, prof. bogoslovja v Ljubljani bO K; I. Perhavc, revizor »Gospodarske zveze« v Ljubljani 10 K; Rok Merčun, mestni katehet v Ljubljani 10 K; Martin Narobe, župnik v Zapogah 10 K; Jos. Rozman, urednik »Mira« v Celovcu 10 K; Matija Sila, dekan v Tomaju pri Sežani 10 K; dr. Henrik Tuma, dež. odbornik v Gorici 20 K. Redni udje: gg. dr. Fr. Papež v Ljubljani 1 K; Jos. Švigelj, kaplan v Poljanah 1 K; Peter Bohinjec, župnik v Horjulu 1 K; Ant. Hočevar, župnik v Brezovici 2 K ; Ant. Fettich-Frankheim, dekan v Št. Jerneju 4 K; Karol Čik in Ant, Jarc, kaplana v Št. Jerneju, vsak po 2 K ; Anton Rogač, dekan v Hrušici 4 K; Zorko Klun, kaplan v Hru-šici 4 K; Fran Waišel, nadučitelj v Hrušici 1 K; Avgust Nadilo, pos. uradnik v Podgradu 1 K; Josip Strnad, kaplan v Podgradu 2 K; Rajko Logar, kaplan na Pregarijah 2 K; Vekoslav Pele, posoj. uradnik v Ljubljani 1 K; Anton Volta, poBoj. uradnik v Ljubljani 1 K; Nina Meden, posoj. uradnica v Ljubljani 1 K; Pliberšek Ivan v Ljubljani 1 K; Ivan Rakovec, urednik v Ljubljani 1 K; Josip Trefalt, delavec v Ljubljani 1 K ; Ivan Pirnat v Ljubljani 1 K ; Ivan Sket, jurist v Ljubljani 1 K; Alojzij Rasberger, gostilničar v Ljubljani 1 K; Anton Zlatnar v Ljubljani 1 K; Ferd. Omejc v Ljubljani 1 K; Alojzij Vidic v Ljubljani 1 K; Anton Zore v Ljubljani 1 K; prof. I. Jenko v Ljubljani 1 K; Ant. Žgur, župnik v Belicerkvi 1 K; Martin Poč, župnik v Komendi 1 K; Franc Fik, kaplan v Komendi 1 K; iz Raj-henburga: gg. Fran Podkrajšek, načeln. postaje 2 K; njegova soproga Ana Podkrajšek 1 K; Jakob Mere, župnik 1 K; Fran Walter, župnik v p. 1 K; dr. Matija Schmirmaul, zdravnik 1 K; Josip Vodušek, kaplan 2 K; Ivan Čemažar, kaplan 1 K; Gustav Unschuld, župan l K; Benko Kunej, posestnik 1 K; Anton Kunej, pos. in župan 1 K; Fran Kacijan, trgovec 2 K; Antonija Toman, za-sebnica 1 K; Marija Toman, zasebnica 1 K; An tonija Unschuld, županova soproga 1 K; Angela Schubert, učiteljica 1 K; Ana Ljubeč, davkarjeva vdova 1 K; Fran Ovsenjak, čevlj. mojster 1 K; Gregor Einspieler, dež. posl. v Podkloštru 6 K; Jan. Šuster, župnik v Svečah 2 K; J. Knaflič župnik v Ločah 2 K; Jos Vint.r, župnik v Bil-čovsi 1 K; Iv. Drunecky, župnik v Podgorjanih 2 K; Fr. Virnik, župnik v Lipi 2 K; Mat. Raiun, župnik v Št. Jakobu v Rožu 2 K; Fr. Schanbach, dekan v Domačalah 1 K; Ant. Pelnaf, kaplan v Celovcu 2 K; Jos. Hribar, kaplan v Celovcu 2 K; dr. Mart. Ehrlich, kaplan v Beljaku 4 K; Jos. Jugger, kaplan v St. Jakobu v Rožu 1 K; Fran Kobentar, župan v Št. Jakobu v Rožu 4 K; Jan. Šumah, župan v Sinčivesi 2 K; Ivan Hutter, c. kr. prof. v Celovcu 2 K. Društva: hranilno in posojilno društvo v Celovcu 100 K. Darovi: Zbirka ljublj. obrtnikov zbranih v »Narodnem domu«, po g. I. Kregarju 10 K 92 b, * * » Naznanila pristopov in plačila za »Našo stražo« sprejema začasni tajnik in blagajnik dr. Janko Brejc v Ljubljani. * * * V veliki slovenski vasi na Goriškem je na prodaj hiia, v kateri se nahaja trgovina z jestvi-nami. Ta trgovina zamore izvestno dobro vspevati, ker je v dotičnem kraju mnogo tovarn in delavskih odjemalcev. Slovenski trgovec, ki bi hotel to trgovino prevzeti, bi gotovo dobro shajal. Treba le, da ima toliko denarja, da zamore trgovino z jestvinami pričeti in vrhu tega še 2 — 3000 gld. h kupni ceni hiše prispevati. — Ponudbe naj se pošiljajo »Naši straži« v Ljubljani; ta reflek-tantom naznani tudi natančnejše pogoje in od-nošaje. * * * Nekateri pristopivsih p. č. članov žele potrdila poslanega denarja. Dotičnike prosimo, da naj se zadovolje b priobčenjem njihovih imen in zneskov v časopisih, kar naj služi mesto posebnih potrdil. Gospodarska organizacija. Pravice konsumnih društev. Znann je, da so konsumna društva in druge zadruge, ki se pečajo z oskrbovaniem svojih udov s konsumnim blagom, predmet hudih napadov od strani obrtnikov sličmh strok — vzlasti trgovcev i mešanim blagom, gostilničarjev itd. Tako je pri nas, tako pa tudi v drugih deželah v celi Avstriji. To gibanje je vedno bolj naraščalo, dim bolj so se množila konsumna društva. Znano je, da so se oblike konsumnega društva pojavile najprej v uradništvu. Dokler to gibanje ni šlo dalje, mu ni mhče nasprotoval. Se le ko so se začela snovati konsumna društva tudi od strani drugih stanov, pojavljalo se je omenjeno sovražno gibaDje. Ko pa so začeli snovati tudi kmetij -ska konsumna društva, je to gibanje postalo uprav strastno. Najbolj čuditi se pa je, da se od tistega hipa, kar so se jela snovati kmetijska konsumna društva, tudi ces. kr. in druge oblasti čimdalje bolj udajajo temu nasprotnemu gibanju. Predaleč bi vodilo, če bi hoteli razvoj tega gibanja v teh vrsticah podrobno pretresovati. Zatrjujemo tukaj le skratka, da nihče ne bi bil mislil na snovanje konsumnih društev na kmetih, če ne bi bili v nekterih krajih trgovci svojo obrt zlorabljali v dveh ozirih. Prvič s tem. da so nevednost ljudstva glede vrednosti in tržnih cen blaga in pa denarne zadrege posameznih kmetov na nečuven način zlorabljali in si tako pri neznatnem prometu z majhnim obrtnim kapitalom nakopičili primerno veliko premoženje. Drugič, da so svoje potom oderuštva pridobljeno premoženje in gospodarsko premoč zlorabljali v to, da so zahtevali od ljudstva hlapče-vanje tudi v političnem oziru. Ne trdimo, da so povsod na kmetih vladale take razmere, pač pa so vladale in vladajo v mnogih krajih. Tem razmeram je treba kljubovati s tem, da se osnujejo konsumna društva ; kjer pa takih razmer ni, tam pa je tudi konsumno društvo ali pa sploh zadruga, ki bi se pečala s preskrbo-vanjem konsumnega blaga, nepotrebna. Toda naš namen danes ni, pisati o potrebi ali nepotrebi konsumnih društev, temuč o vplivu, katerega mora imeti sedanje stanje sovražnega gibanja na vprašanje, kako naj se temu nasproti vedejo že obstoječa konsumna društva in kako da je s snovanjem novih konsumnih društev. V kolikor se to sovražno gibanje omejuje na zasebne nasprotnike, nas isto nič ne briga; resno pa je to gibanje, v kolikor se je isto polastilo c. kr. oblastev. To Ribanje meri na to, pravice kon-sumnih društev kolikor mogoč« omejiti. To stremljenje upravnih oblasti kaže se vzlasti v dveh osirib. 1.) Hoje se konsumnim društvom vzeti pravica točenja in jih v tem pogledu postaviti popolnem pod obrtni zakon. Doslej je bilo priznano, da konsumno društvo, če toči le svojim članom, ne potrebuje za to ni-kake koncesije ; odslej nadalje pa hočejo nekatere upravne oblasti zahtevati, da mora konsumno druStvo ravno tako, kakor gostilničar, dobiti koncesijo. To naziranje upravnih oblasti imelo je nasledice, da so bili načelniki nekaterih konsumnih društev kaznovani od upravnih oblasti z denarnimi globami, češ, da konsumno društvo ni opravičeno točiti, ker ni imelo gostilniške koncesije. To postopanje upravne oblasti I. instance je bilo tem bolj čudno, ker je deželna vlada kranjska z odločbo i dne 28. marca 1896. st. 10.478 v zadevi delavskega konsnmnega društva v Ljubljani spoznala, da konsumno društvo za točenje svojim udom n« potrebuje nikake obrtne koncesije. Ta odločba je bila v svojem času objavljena v naSem listu. Pravno mnenje visoke ces. kr. deželne vlade ii leta 1896 bilo je potem za nadaljno postopanje merodajno. Obsojeni načelniki so se pritožili na deželno vlado in radovedni smo, kako bode ista reSila protislovje med navedenimi obsodbami in pa svojim lastnim pravnim mnenjem iz leta 1896. Čudno je vsakako, da se kaznujejo ljudje za-r a d i tega od okraj nega glavarstva, ker so se držali pravnega mnenja c. kr. deželne vlade! Drugo oporno vprašanje je naslednje : Razna konsumna društva pri nas in drugod so se pečala tudi s posli, ki spadajo v mesarsko in suSilsko obrt. Z vprašanjem, ali je to dovoljeno ali ne, bavila se je nedavno trgovska in obrtna zbornica na Dunaju in sicer vsled vprašanja ces. kr. Nižjeavstrijskega namestniStva. Delavsko konsumno druStvu v Leobersdorf-u je namreč cele komade goveje in drobne živine za svoje ude razkosavalo in tudi meso sušilo. Ker se mu je to od strani okrajnega glavarstva prepovedalo, se je to konsumno društvo pritožilo na namestniStvo ; namestništvo pa je vprašalo trgovsko in obrtno zbornico za njeno mnenje. Poslednja se je zopet obrnila na gremij Dunajskega trgovstva, in na razne obrtne zadruge za njih mnenje v tem oziru. Obrtne zadruge so omenjeno pravico konsumnega društva zanikale, gremij Dunajskih trgovcev pa se je izrekel za spodbijano pravico iz naslednjih vzrokov: 1.) po zakonu pridobitnih in gospodarskih zadrug imajo iste namen povspeševati gospodarstvo svojih članov potom skupne obrti. Tendenca kon-sumnih društev meri tedaj na skupno nabavo živil. V ta namen je potrebno blago nakupovati na debelo — oddaja živil članom pa se vrši po potrebi, tedaj se mora blago razdeliti. Gremij smatra tedaj konsumno društvo' opravičeno, spodbijana posla opravljati ravno tako, kakor je večja rodbina opravičena n. pr. skupno prešiča kupiti in med se razdeliti ter meso sušiti. Predpogoj pa je, da se blago daje le članom društva. Trgovska in obrtna zbornica Dunajska pa se je temu mnenju le deloma pridružda. Razsodba namestniStva v tej zadevi bode vsakako zanimiva. Tudi na Kranjskem se je nednvno načelnik konsumnega društva kaznoval zaradi tega, ker je društvo pečalo se z mesarskim opravilom. 0 tem bode v kratkem imela razsoditi deželna vlada. Tukaj pa Se konstatujemo, da se v drugih deželah v enem oziru bistveno drugače postopa kakor pri nas. Pri nas se načelniki kaznujejo, akoravno se ne gre tukaj za kak kaznjiv prestopek, ampak le za pravno vprašanje, v katerem so različne osebe in raziiCne oblasti različnega rane nja. V drugih deželah najpred resno, trezno in temeljito pretresavajo pravno vprašanje in potem načeloma razsodijo, k čemu je zadruga opra vičena in k čemu ne. Šale potem, kadar je to ne- spodbitno dognano, se kazensko postopa. Nadejati se je, da se bode tudi naSa deželna vlada pridružila temu načinu pustopanja pravnih oblastij drugih dežel. Kar se spornega vpraSania samega tiče, bode imelo konečno besedo upravno sodišče. Dokler pa upravno sodišče ni govorilo, ostanejo vsa ta vprašanja sporna in potrebno je tedaj od strani konsummh društev velite previdno-ti pri njihovem poslovanju Nova konsumna ruStva naj ae pa najbolje n * s n u-ej o, dokler se vsa ta sporna pravna praSanja definit. nedoženejo. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Gosp. M. Narobe, župnik v Zapogah, 5 gld. — Iz Radeč za Miklavža 9 gld. — Fr. Nastran iz Rudnega 1 gld. 50 kr. — G. Ivan Zorman, posestnik in trgovec v Šiški, 5 gld. — Neimenovan pod geslom: »Hrabro naprej v podporo naši mladini!« 5 gld. — P. Bernard Vovk v Brežicah 2 gld. — Gosp. Gribarjeva kot kruhe sv. Antona 2 gld. Bog plačaj ! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 10. decembra. Današnja „Wiener Zeitung" objavlja naslednje cesarjevo lastnoročno pismo z dne 8. decembra: „Ljubi grof Thun 1 Milost Vsemogočnega mi je naklonila doživeti petdeseto obletnico dne, ko sem zasedel prestol svojih prednikov. Ginjenega srca sprejmem to redko darilo neba in resno se oziraje na dolgo, dogodkov polno dobo zahvaljam Previdnost za napredek države na moči in ugledu, za ves napredek svojih narodov na dobrodelnem in kulturnem polju, s čimur so poplačane skrbi mojega vladanja. Akoravno je moral ta spominski dan minuti brez glasnega navdušenja in prazničnega slavlja, vendar ni ostal zame brez tihe radosti in čistega zadoščenja. Znova sem prejel neštevilne dokaze iskrene naklonjenosti in na novo se je utrdila vez, ki mene in mojo hišo nerazdružno veže z mojimi narodi. Z mnogobrojnimi ganljivimi prireditvami, ki so izhajale neposredno iz slobodne volje ljubečega ljudskega srca,vse je v vseh deželah slavil spominski dan, pred vsem v mojem ljubljenem mestu Dunaju. Najlepše spoštovanje pa se mi je skazovalo z dejanjsko ljubeznijo do bližnjega, kot najbolj ganljivo, mojemu srcu najprijetnejo čestitko pa sem pozdravil, da je nebrojua vrsta javnih zastopstev, zasebnih družb in posamnikov, ustre-zaje moji želji, in nad vse moje pričakovanje slavila dan s plemenitimi čini dobrodelja, ki bodo še v poznih časih donašali obilen blagoslov pomoči potrebnim in stiskanim.— Vsem, ki so na tak način z besedo in dejanjem, v ljubezni in zvestobi sodelovali, izrekam iz globoko ginjenega srca svojo prisrčno cesarsko zahvalo. Molim k Bogu Vsegainogočnemu, naj blagoslavlja moje zveste narode ter jih poplača ža vso tolažilno ljubezen, s-katero so me obdali v teh dneh pomenljivega spomina, sebi pa prosim milosti \jieba, naj bi mi naklonilo zazreti jasen večer mojega življenja po neskaljeni sreči vseh mojih narodov. Naročam Vam, da objavite to mojo zahvalo". Dunaj, 10. decembra. Vcerajšni nastop levice kaže, da hoče zopet pričeti z najhujšo obstrukcijo. Vsled tega so nastale razne govorice. Nekateri na desnici so te misli, da bi bilo tudi v Avstriji po vzgledu na Ogerskem nabirati med poslanci večine podpise, da se pokaže, da je večina za nagodbo, potem naj bi pa vlada nagodbo uvedla po § 14. To so pa najbrže samo vladne želje. Dalje se je govorilo, da vlada takoj zaključi državni zbor ter ga skliče še le jeseni prihodnjega leta, da izvoli člane v delegacijo. V tem slučaju menijo nekateri, da bi bilo najbolje namesto začasne nagodbe kar nagodbo za deset let vvesti. To pa je prazno govorjenje. Zopet druga govorica je ta, da vlada vkljub obstrukciji hoče rešiti predloge o n* r 8. decembra. Frančiška Mihel, uradnega sluge vdova, 80 let, Slomškove ulice 12, kap. 9. decembra. Alojzij Skerjane, posestnikov sin, 17 ines., Opekarska cesta 48, davica. V h i r a 1 n i o i : 7. decembra Alojzij Poljšak, posestnikov sin, 32 let, vsled raka v ušesih. V b o 1 n i š n i o i: 7. decembra. Ivan Pečar, dninar, 68 let, srčua hiba, splošna vodenica. Tržne cene v Ljubljani dne 10. decembra. gTjkr. gl. kr. Pšenica, m. st. . . 10 50 Špeh povojen, kgr. . — 70, , Rež, „ . . . 8 60 Surovo maslo, „ . — 85 Ječmen, „ . . . 7 50 Jajce, jedno . . . — 3I Oves, „ . . . 6 50 Mleko, liter . . . — 8! Ajda, „ . . . 8 80 Goveje meso, kgr. — 56 Proso, „ . . . 8 50 Telečje „ „ . _ 60' j Koruza, „ . . . 6 50 Svinjsko „ „ . — 58 Krompir, „ . . . 3 _ Koštrunovo „ „ . — 36 1 Leča, .... 12 — Piščanec .... — 45 Grah, „ . . . 8 — Golob..... — 18! Fižol, „ . . . 10 — Seno. m.stot. . . 1 80 Maslo, kgr. . . — 96 Slama, „ „ . . . 1 60, ! Mast, „ . . _ 70 Drva trda, 4 kub. m. „ mehka. 4 „ „ 6 70 : Špeh svež, „ , . 1 — 62 4 80 Zahvala. 861 1—1 Vsem p. i. dragim prijateljem in znancem, kateri so mi ob mojem cesarskem odlikovanji tako srčno čestitali, tem potom izrekam svojo iskreno zahvalo, in se ob jednem vsem v nadaljno prijaznost in prijateljstvo najtoplejše pri-poročam. j Rozman župnik pri sr. Jakobu v LJubljani. mm Služba organista»cerkvenika ki naj bi se ob jednem pečal s kakim rokodelstvom, se odda z novim letom. Župni urad Ajdovec, pošta Žužemberk. 856 3—2 Velika zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Primerna darila Janko Klopčič Raznovrstna darila za me. , novo leto. Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula-, amer. plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrstne lično izdelane budilke. Iijubijaiia Prešernove ulice št. 4. Srebrne, Tula-, Double-,amerlk.plaque novo-zlate, Sne, 14 karatne zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepkl, gumbe za manšete in srajce. Zapestnice, uhani, zapone, Igle za kravate lz granatov. Razne stvari v Chlna-srebru. Prstani ln uhani z dljamanti ln brllantl. Speoljalltete vsake vrste v zalogi. mr Nikjer se ne kupuje ceneje! Popravila zanesljivo, točno in ceno — V obila naročila se priporoča z Telespoštovanjem (869 3-1) janko Klop6i6. Ovinjene (weingrune) sode različne, majhne in velili©, stare in nove prodaja J. Buggenig, sodarski mojster, 851 3-2 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani. Na prodaj so trije križevi poti jeden 95 cm. visok, velja .... gld. 65.— drugi 1J50 cm. visok s križem iu podstavkom vred, velja..... tietji 150 cm. visok, velia .... » pri Pr- Toman-U, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniskem trgu št. I. 853 12—1 » 120 — 250 — 100 do 300 m na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgub«, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, BudapostVIll Doutschegasse 8. 826 10 3 367 10-1 JH5H5H5HSH5E5Č Uradne in trgovske s Urino priporoča KAT. TISKARNA | v Ljubljani. Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojnikom ln dobrotnikom priporoča podpisani svoje lepe izdelke cerkvenih posod in orodja. Že izgotovljene reči. katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov, lestencev itd., prodam 20% nižje od prejšnje cene. Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zantsljivo dobro in v kratkem času izvršiio Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko. Z največjim spoštovanjem Leop. Tratnik, 302 20—17 pasar srebrar, Sv. Petra cesta štev. 27. Na prodaj je v Topoljah pri Mengšu s pohištvom, poljem, gozdi in travniki, vse v dobrem stanju. — Proda se skupno ali pa v posamnih parcelah. Več pove Ant. llihar v Mengšu ali pa Jan. Zorman v Ljubljani v Kolizeju. 861 3—1 Zobotrebce 6blane, zrezlane, likane, kupujem v vsaki množini od izdelovalcev na železnico postavljene proti povzetju. Ponudbe pod »I. G. Z.« na inseratni zavod A. Oppelik, Dunaj, I., Griinangergasse štv. 12. 865 3—1 >J ki bi imel vso oskrbo pri svojih stariših, takoj sprejme kot UČenea M U. Supan, trgovec s špecerijami v Ljubljani, Dunajska cesta. 863 2—1 Na najvišje povelje Njih c. in k. apost. Veličanstva Koledar katol. tisk. društva xa leto 1899, namenjen zlasti slovenski duhovščini, obsega tudi „imenik učencev" za več ko 400 šolarjev. — Neudom stane krasno vezan gld. P20. XXXII. c. k. državna loterija za civilne dobrodelne namene avstrijskih dežčl. Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuščena — ima 12034 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 401.800 kron. Olaviii dobitek znaša: 200.00O kron. Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebanje bode nepreklicljivo dni IS. decembra 1898. Jedna Nročka Ntano 4 krone. Srečke so dobiti pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, t loterijskih kolekturah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrti za kupovalce srečk zastonj. 891 10—10 Srečke ne pošiljajo poštnine prosto. 3*0 5 c. k. vodstvo državne dohodnije Oddelek za državne loterije. Alojzij Tečaj Izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 15 50 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljioe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane oene! Trijeri (čistilni roji za žito v natančni izvršitvi. Saill-nloe za sadje in zelenjavo. — Skropilnioe proti peronosperi, zbol.išani sestav Vermolerov. — MlatUnloe, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino ln sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stl-■kalnioe za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi G. HELLER na Dunaju, II/2 Fraterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo. 66 20-18 I Valentin hm zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14, se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera zidarska dela. Prodaja tudi iz lastne opekarne 588 30 opeko vseh vrst. Veliki polom. V Novem Yorku in Londonu čutijo tudi evropejske dežele. To je nagnilo neko veliko trgovino s srebrnino, da odda vso svojo zalogo proti mali odškodnini lastnih stroškov. Pooblaščen sem, da izvršim to razprodajo. Slehernemu pošljem za gld. 6*60, naslednje predmete: 6 finih namiznih nožev z angleško ostrino, 6 vilio iz amerik. patent-srebra, 6 jedilnih žlic iz amerik. patent-srebra, 12 žllcio za kavo iz amerik. patent-srebra, 1 žlloo za zajemanje Juhe iz amerikan- skega patent-srebra, 1 zajemnik za Juho iz amer. patent-srebra, 1 zajemnik za mleko iz amerik. patent-srebra. 2 posodici za jajoa iz amerik. patent-srebra, 6 angl. Vlktorija-skledio, 2 lepa namizna svečnika, 1 cedilo za čaj, 1 fine kleiloo za sladkor. 44 kosov za le gld. 6'60, kar je prej stalo 40 gld. Amerikansko patent-srebo jfc bela kovina, ki 25 let ohrani barvo srebra, za kar jamčim. Najboljši dokaz, da ta inserat ni sleparija, je lo. ker izjavljam, da slehrnemu vrnem denar, komur blago ne ugaja. Ta lepa zbirka je posebno primerna za krasno božično in novoletno darilo in sploh za vsako boljše gospodinjstvo. Dobiti je je v 895 3-1 A. Ilirschberg-a glavni zalogi blaga iz amerik. patent-srebra. Na Dunaji, II., Rembrandstrasse 19/9. Telefon št. 7114. V provincijo pošiljam proti po- vzetji ali gotovemu denarju. ^/jn/tf, Štupa za snaženje 10 kr. ^ S® *. Pristno le s tu pristavljeno varstveno znamko. A Nekatera priznanja: Pošiljatev sem prejela, zelo zadovoljna, prosim blaga Se za 6 gld. 60 kr. Kalosvar. Baronica B;inffy. Prejela sem poslano in sem zel6 zadovoljna. Giiad, Ogersko, 1. sept. 1898. Grofica C. Cliotek-Gudenus. Z Vašo garnituro sem čez vse pričakovanje zadovoljeni priporočil Vas bom svojim znancem. Kuttenplan. Karol Janiseh, predstojnik postaje. MM bro Liniment. Capsici compos 352 U l*kam* Biohter-jeve v Projjl 24-; prignan* levrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodic« po 40 kr., 7U kr. in 1 ({ld. v vsek lekarnah. Zahteva na.i se to sploh priljubljeno domač* zdravilo kar kratko kot 759 40—10 Richter-jev liniment s .sidrom* ter sprejme u previdnosti le v steklenicah t inano varstveno marko „nidro"* kot priitt*. Riohter-jeva lekarna pri c I a te m lev ii v Pr*|l, f dvorni založnik Nj. svetosti papeža LeonaXIII. lekarnar ,,pri angelu" v Ljubljani,Dunajska cesta. Železnato vino. Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v železn a tem vinu lekarnarja Pioooll j& v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. JUT Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. 827 3 Janez Schindler I ™ c. kr. imetnik '^sj? privilegijev na Dunaju, III., 1., KrdbcrifstruNse 12 razpošilja brezplačno in franko cenike v slovenskem jeziku (528) z več ko 300 podobami (1010) raznovrstnih strojev in orodja za poljedelstvo, vinogradarstvo itd. Ceneje kit povsod drni/ej. Za blago jamčim, dajem na poskušnjo, olajšujem plačevanje 1 Iščem krščanskih agentov. Obrniti se je naravnost na Jan. Sohindlerja, Dunaj, 111., 1., KrdkrrKHtrasse 12. Dr. Rose-jev tatom Prašto domače mazila za želodec «• il lekarne It. IKK.UIt v Prosi je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rune čiste ohrani, vnetje in bolečine 1 a j i a in hladi. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka. F S> Glavna zaloga ; lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu" v Pragi, Se vsak dan razpošilja. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardctschliiger, J. Mayer in vseh drugih lekarnah Avstro-Otferske. 187 28 -17 St. 42493. Razglas. 868 3-1 Podpisani mestni magistrat daje s tem naznanje, da se bode vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 29. novembra letos od 15. t. m. naprej prodaja drva premestila s cesarja Jožefa trga, odnosno s Poljanskega nasipa na sv. Jakoba trg iu na dalje le na tem mestu dopuščala. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 5. decembra 1898. ^^-.'{V;., X < ... ' ' •■ ■ je najboljši in najčistejši primesek h kavi! telite gospodinje! 221 50-38 Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. Prva liaiveeja kroniska tvrdka. X X Od 1. novembra nadalje: Dunajska cesta št. 6, poleg lekarne Piccoli. Ilustrovaue cenike pošiljam na zahtevanje brezplačno. Fran Primožič, g jermenar in sedlar X Sv. Petra cesta 34 ^ lijubljaiia. X n priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v vsakoršno $$ izdelovanje || jermenar skih in sedlarskih proizvodov, g katera okusno, trpežno in ceno izvršuje. Ravno tam je velika zaloga različnih konjskih oprem za vožnjo ^ X ln Ježo itd - Izdelovanje jermon za stroje, mline in zvonove. ^ Popravo se dobro in po ceni izvršujejo. 471 50-45 M Zunanja naročila se vestno in točno izpolnjujejo. "TSs@ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx K sezoni K sezoni priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municlje, posebno pa opozarjam na v katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. Ker sem na Kranjskem jedini pufkar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem 1-T B VIV NE>'Čl 1 v 564 20-17 puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. fi?tSr~ Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. r Priložnostna darila! -5 Friderik Mmann, urar, 388 26-16 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseh ^ rst jv v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravno tako tudi 111 nacumm ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih ceuah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. C«r Poprave se dobro In solidno izvršujejo. X M | Zarezano strešno opeko mmmmmm (Strangfalz-Dachziegel) | prešano opeko za zid in navadno opeko za zid p ponujata po znatno znižanih cenah 227 36 Knez & Supančič p tovarna za opeko v Ljubljani. Q , ..ev in potu'oi>b a':e".ov. Zagotavliaje biiro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo j ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča Sl 52 46 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani. Gledališke ulioe 4. Posojilnica v Radovljici obrestuje hranilne vloge po 4% odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama iz svojega plačuje. 468 6-6 | Primerna darila zaBožič in novo leto! Svojo izborno zalogo najraznovrstnejših ur, verižic, zapestnic, uhanov, prstanov sploh vseh novostij v zlatnini in srebrnini po najnižjih cenah in tudi pod ceno priporočam slav. občinstvu povodom bližajoči?« se praznikov božičnih in Novega leta. Opozarjam in priporočam v nakupovanje OT^ biciklje najboljšega zistema 862 4-1 šivalne stroje, za katerih izvrstnost jamčim. — Vsa popravila izvršujem točno in dobro. V obilo nakupovanje se priporočam velespoštovanjem Pran Čuden,urar li^it^T'trs Ceniki na zahtevanje franko. $ m m is m m Odvetniškega koncipijenta proti d o b r i plači išče 1>R. JOSIP FIJHLAN, advokat v Ljubljani 859 3-2 it POZOR! ^m X W Podpisana tvrdka pri|oroča slavnim prostovoljnim gasilnim dru- iV, štvom, občinam in župniščem za nabavo vsakojakih brizgalnic, gasilnega orodja, pasov itd., kakor tudi kmetijskih strojev in peronospera-škropilnic svojo bogato za'oženo podružnico y Zagrebu, Frankopanska ulica štev. 9. Postrežba točna, solidna, z nizkimi cenami pod ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na obroke w Pohvalna pisma in spričevala s Kranjskega na razpolago. Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem W roi 12-11 podružnica R. A. Smekal. Puškar 563 17 Franc Kaiser, Šelenburgove ulice št. 6, Ljubljana, se uljudno priporoča ob priliki lovsfie sezone. Vnanja naročila izvršuje najtoeneje. Severonemški Lloyd v Bremi. 1 ^mms^smsBSsm^^i 866 30-1 Od vis e. kr. ministerstva vsled ukaza dnž 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: I/. Breme vsak torek in soboto zveiVr IzSoutliamptona dotaknivši seev. Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. Cherbourga vsako sredo in nodeljo Iz Genove dotaknivši sp NeapnU via Gibraltar Brema-lužna Amerika. Do Montevideo. Do Baltimore. dv* ali trikrat na. mesee. Brema - Vzhodna Azija. B Do Do Kitajskega. | Buenos-Ayres. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. vožnja po luorji čez oeean do Novi-.Iorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša ln najoeneja prl-EE5£2E£-5SSSKSKid« ložnost za potovanje. Glavni zastopnik v Ljubljani: Do Japonskega. Si I > u n a j s k a borz; 8K3—_ Kreditne srečke, 100 gld..............203 gld. 50 kr 4°/„ srečke dunav parobr. družbe, 100 gld. 170 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 glil.......25 Salmove srečke, 40 gld........85 St. Genois srečke. 40 gld. . •.....84 \Valdsteinove sre"ke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 1"6 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3510 Akcije tržaškega Lloyda 50D gld. . . 432 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 64 8p'ošna avstrijska stavbinska družba . . 112 Montanska družba avsi.r. plan.....202 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 175 Papirnih rubljev 100........127 One 9. decembra. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 10 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 . i 5 » Avstnjska zlata renta 4.......120 » 35 » Avstrijska kronska ren a 4"/„> 200 kron . 101 » 20 » Ogerska zlata renta 4°/„.......120 > 10 » Ogerska kronska renta 4"/„. 200 .... 97 » 55 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 915 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............360 » 85 » London vista.........120 » 67'/,» Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž. velj. 59 » 05 » 20 mark........................11 > 80 . 20 frankov (napoleondor)............9 » 56'/,» Italijanski bankovci........44 » 60 » C. kr. cekini......................5 » 70 » Dne 9. deoembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 166 gld. 50 kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 159 » nO » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....193 » 50 » 4°/0 zadolžnice Rudolfcve želez, po 200 kron 99 » — » Tišine srečke 4%, 10D gid.......13S » 25 > Dunavske vravnavne srečke 5°/„ . . . 130 > 50 > Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107 » 70 > Posojilo goriškega mesta.......112 » — > 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 25 > Zastavna pisma av. osr.zem kred. banke 4°/0 98 » — . Prijoritetne obveznice državne železnice . . 220 > — > » » južne železnice 3"/„ . 180 > — » » » južne železmce 5°/n . 125 » 25 » » » dolenjskih železnic 4°/0 99 > 50 » 50 50 50 50 25 75 50 40 37