113. štev. V Ljubljani, petek 13. maja 1921. v g.to™.i. jy jeto Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto pol leia . felrt lete Ja mesec K 360*— n 180-n w- 30 - 2-a inozemstvo: celo leto . K 480--pol leta. iefrt leta *• mesec 2-10-— , 120-— . 40- Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarje četrtletno. . 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po grabljenem prostoru in sicer t mm visok tet 55 mm širok prostoi za cnkiai 2 K za večkrat popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44. . ■— Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Irankirajo. — —- — Rokopisi se ne vračajo. ——1 Debata o ustavi. Razgovori vlade glede sprememb ustavnega načrta. Beograd. 12. maja. (Izv.) Današnjo sejo ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9. uri. Kot prvi govornik nastopi dr. Mate Drinkovič. poslanec Narodnega kluba, ki brani svoj klub pred raznimi očitanji in napadi. Trdi, da .le njegova domovina storila zelo mnogo v narodnem oziru in je tudi Po vojni vedno vršila svojo dolžnost. Govori o posameznih točkali ustavnega načrta ter povdarja, da mora ustava tvoriti najožjo vez med vsemi plemeni in narodnostnimi skupinami. Vsekakor se pa mora v tern vprašanju najti sporazum. Izjavlja se nadalje za pokrajinske oblasti ter kritikuje vladni načrt ustave. Ob koncu svojega govora pripominja. da ustavni načrt Narodnega kluba še ni popolnoma dovršen m je treba v njem še marsikaj spremeniti. a o tem tukaj govoriti bi bilo odveč, čeprav bi se dalo marsikaj pojasniti. Vlada naj se izjavi, je li pripravljena k sporazumu glede vprašanja pokrajinskih oblasti v lirvatski toliko v pogledu njih teritorija, kakor tudi njih kompetence, ki bi jo naj oblasti imele. — Za dr. Drinkovicem sta nastopila kot govornika radikalec dr. Dušan Krkič in dr. Korun. — Seja se zaključi ob 13. in pol uri. Beograd. 12. maja. (Izv.) Danes dopoldan se je vršil sestanek med dr. Korošcem in ministrskim predsednikom Pašičem, na katerem sta razpravljala o eventuelnih spremembah ustavnega načrta. Ta razgovor ni imel nikakega uspeha ter se bo ob priliki nadaljeval. Radičevci v Pragi. — Janečkov mandat se razveljavi. - Zagreb. 12. maja. Zadnje dn! »o vsi delegati Radičeve stranke odpotovali v Prago na poljedelske raz-. Mave. Tukaj je ostal edini Štefan Radič Beograd. 12. maja. (Izv.) Danes 'dopoldne je imel verifikacijski odbor sejo, na kateri je sklepal o vpra- šanju mandata poslanca Radičeve struke, Janečka. Ugotovilo sc je, da Janeček po volilnem zakonu nima pasivne volilne pravice, ker še ne biva 10 let v državi in mu torej manjka prvi pogoj za narodnega poslanca. O tem vprašanju se bo seja nadaljevala jutri ob 10. uri dop. Zavezniški vrhovni svet zboruje. 23.000 Črncev na nemškem ozemlju. Nadaljna okupacija ustavljena. London. 12. maja. V zbornici je •vojni minister sir Washington Evans odgovoril na vprašanje, da znaša število črnih čet. ki jih je Francija ■poslala v Porenje, približno 23.000 mož. V drugih delih zasedenega nemškega ozemlja ni črnih čet. Pariz, 12. maja. (Izv.) Pričakuje se. da se bo vršil prihodnji sestanek vrhovnega sveta 1. junija t. 1., pri katerem bodo zastopane tudi Zedinjene države in Nemčija. Pri tej priliki se bo razpravljalo o na-daljnih ukrepih glede plačevanja odškodnine, ki jo ima plačati Nemčija. 6 francoskih divizij, ki stoje v Diisseldorfskem ozemlju, ostane tamkaj tako dolgo, dokler ne izroči Nemčija prve milijarde zlata. Nauen, 12. maja. Po vesti iz DUssel-dorfa Je francoska vlada ustavila vse na-duljnje priprave za okupacijo. London, 11. maja. Na vprašanje Pottomleya. če se bo z ozirom na sprejem ultimata po nemški vladi ukinil nemški reparacijski zakon, je* odgovoril Lloyd George zanikujoče. NA VOLILNEM SHODU JDS SE RAZPRAVLJA NEMŠKI. Celje. 12. maja. (Izv.) Bilo je pred letom dni, ko so bile občinske volitve na vidiku. Naši liberalci-de-mokrati. so se pridno pripravljali na nje. Posebno so bili milostni in prijazni do Nemcev in nemškutarjev, da bi pridobili njih glasove za svojo stranko. Marsikaj so zatisnili v narodnostnem oziru ne le eno oko temveč kar obe. samo da bi si ohranili naklonjenost mestnih volilccv trgovcev in obrtnikov nemškutarjev. V hotel »Pri kroni« so slovenski demokrati sklicali celo shod Nemcev in nemškutarjev. Shoda se je udeležil tudi dr. Vekoslav Kukovcc, predsednik JDS. Predsedoval Je g. Rebek, ki je v svojem otvoritvenem govoru povdaril. da se lahkt^ razpravlja tudi v nemškem jeziku. — Volilni shod JDS v Celju v nemškem jeziku! To pove vse. pojasni mnogo! Narodnost je tem ljudem le krinka, kjer pa je bolje za strankarski interes teh ljudi drugače, te krinke ni treba. Osvežite prosimo, spomin javnosti na ta značilni shod. prič je dovolj. Res, predrznost je od JDS, da si upajo ti »narodnjaki« sploh še govoriti o narodnih izdajstvih v obmejnih mestih Slovenije. »RAZKRINKANI NARODNI SOCIALISTI.« Maribor, 12. maja. (Izv.) Gospod Tone Valitar piše v »Taboru« o razmerju NSS do JDS ter se huduje nad taktiko NSS, ki tioče biti poslušna dekla JDS. Pribijemo, da Je g. Tono Valitar tajnik mariborske kraj. organizacije JDS In pač mora pisat] tako, kakor mu zapovedujejo njegovi delodajalci. Prej Je bil g. Valitar tajnik marlbarskc kraj. organizacije NSS, a so ga JedeesarJi zvabili k sebi, kakor prej znanega »žnrnalista« g. Pirca. Take »narodne socialiste« privolimo odkritosrčno liberalcem. Poglavje o narodnosti. Uporniki gospodarji Šlezije. Zavezniki podlegli. — Francozi na strani Poljakov. — Antanta posreduje. London, 11. maja. »Times« javljajo iz Bytoma: Po dogovoru med medzavezniško komisijo in poljskimi vstaši, ki je dovedel do priznanja takoimenovane Korfantyjeve črte kot demarkacijske črte uporniškega gibanja, je prevzela medza-vezniška komisija odgovornost za nadzorovanje ozemlja, uporniki pa dobe kontrolo nad železnicami. Kakor poroča list dalje, _ je ponižanje zaveznikov v Gornji Šleziji popolno. Po poročilu lista se ne dasta z besedami izraziti srd in ogorčenje angleškega in italijanskega zastopnika. Že več mesecev je opažati francosko naklonjenost Poljakom. Italijani, ki so imeli 30 do 40 mrtvih, bodo težko ostali ravnodušni. Breslava, 12. maja. (Izv.) Na •podlagi sporazuma med vrhovnim vodstvom vstaških čet in medza-vezniškimi oblastmi so se nadaljne vojaške operacije ustavile, ter se je določila demarkacijska črta. pred katero so se uporniki ustavili. Ta črta odgovarja popolnoma pozicijam. katere so uporniki zasedli. Vojaške oblasti so prevzele jamstvo, da se ta črta obdrži in da se izvede oremirje. ' Pariz, 12. maja. (Izv.) Antantln vrhovni svet. katerega se udeleži tfcll Amerika, razpravlja 1. julija o položaju, ki je nastal vsled uporniškega gib&nia v Šleziji. Pariz, 11. maja. Agence Havas javlja iz Varšave, da so francoski poslanik ter angleški in italijanski opravnik že podvzcli po poslaniš-kem svetu sklenjeni skupni korak pri poljski vladi. Vsi trije zastopniki so naprosili poljsko vlado, naj se odpove uporniškim elementom. Glivice, 11. maja. Poljaki so zasedli Dest. Francozi so poljskega poveljnika imenovali za župana. V vaseh so morali Nemci pod orožje in morajo opravljati stražniško službo. Berlin, 11. maja. Po poročilu lista »Vo-sslcho Zeitung« Iz Londona ugotavlja nota, po poslaniškcm svetu poslana Poljski, glede Gorenje Šlezije, da poljska vlada ni popolnoma izvršila svojih obveznosti, ker ni ukrenila, kar je mogla, da bi preprečila naraščanje uporniškega gibanja v Gorenji Šleziji. Poljska vlada se pozlvlje, da Javno hi kategorično desavoulra vstaše. Varšava, 12. maja. Državni podtajnik za notranje posle Piltz je nemškemu oprav-nikti poslal odgovor na nemško noto z dne 5 maja glede Gorenje Šlezije. V noti veli, da ne more podati nobene uradne Izjave vlade, ker se Je zaščita v inozemstvu bivajočih Gorenje Šlezljcev poverila Franciji In ker sc nahaja glasovalno ozemlje po določbah versailleske pogodbo pod območjem incdzavcznlške glasovalne komisije. Poljska Je v velesilam objavljeni izjavi obljubila, da bo sodelovala pri omejitvi vstaje, zaprla meje in prepovedala nabor dobrovoljcev. KOMUNISTI V OBJEMU S KLER1KALICI. Devica Marija v Polju. 12. maja. (Izv.) Pri današnji volitvj župana so komunisti glasovali za klerikalnega kandidata Feliksa Svetka, ki Je bil tudi izvoljen s 15 glasovi proti 9 glasovom. Svetovalcem sta bila izvoljena dva komunista In trije klerikalci. Pes, značilen kompromis! NARODNI SOCIJALIST ŽUPAN NA BLEDU. Bled, 12. maja. (Izv.) Pri današnji prvi seji občinskega odbora je bil izvoljen za župana tovariš Herman Tomc. VOLITVE V ZIDANEM MOSTU. Zidan most. 12. maja. (Izv.) NSS + KDZ + JDS 4 odb., KORS 8 odb., SKS 3 odb., SLS 9 odb. Udeležba 60%. GROF SFORZA DEMISIJONIRAL? Rim, 12. maja. (Izv.) Zunanji minister grof Sforza Je demisljoniral. PEČUŠKI PREMOGOVNIKI. Beograd. 12. maja. (Izv.) Repa-lacijska komisija je prisodila naši državi 54% produkcije premoga od vseh 7 pečuških premogovnikov. PRIKLJUČITEV AVSTRIJE K NEMŠKI. Dunaj. 12. maja. (Izv.) V tukajšnjih krogih antantnih misij vlada veliko nezadovoljstvo radi ljudskega glasovanja v Salcburški o pri-klučitvi k Nemčiji. Če ne bo gibanje za priključitev nehalo, ie zelo verjetno. da antanta ne bo sodelovala pri kreditni akciji za Avstrijo. AVSTRIJSKA IMOVINA NA FRANCOSKEM. Pariz, 12.' maja. Danes se izvrši izmenjava ratifikacij francosko-av-strijskega dogovora glede predvojnih dolgov in postopanja z avstrijsko imovino na Francoskem. Odtlej dalje sc bodo pohištvo, hišna oprar va in vsi osebni efekti avstrijskih državljanov na Francoskem, ki so bili doslej pridržani, oddali po točki 12 tozadevne konvencije lastnikom nazaj, Časopisje, k) se imenuje napredno, narodno In svobodno, piše o narodnem izdajstvu mlade, napredne slovenske struje, ki se imenuje NSS. Ta mlada, napredna In socUalna slov. stranka Je namreč po mnen.\i kapitalističnih »naprednjakov« zagrešila narodno Izdajstvo s tem, ker ni v Ptuju glasovala za župana kandidata JDS. NSS — do danes vsaj — ni zagrešila še nobenega narod, škandala. In da se ta mlada stranka ukloni ter glasuje za ko-ruptno staro kliko, proti kateri je ravno ona vstala, zahteva z masko narodne hinavščine JDS. Ml mislimo čisto priticiplielno, da stranka po Imenu nar. napredna, ne sme po vsem tem, kar Je ona proti narodu zagrešila In kar ona proti njemu dan za dnem še greši, niti izdaleka uporabljati besede izdajstva proti katerikoli struji, ki Je mlada, napredna In socijalna, k) Je nastala v novem življenju po polomu Avstrije in ki zanika vse stare naše bojne metode. Kot smo dejali, te pravice nima stara iz Avstrije Izhajajoča struja vsaj toliko časa, dokler se nc bo ta nova socUalna, mlada In napredna struja, ki Je rojena v Jugoslaviji, omadeževala v Jugoslaviji. Naš namen ni, da bi podpihovali strasti. Pošten boj in po potrebi sodelovanje s poštenimi ljudmi sploh želimo, nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi se staro avstrijsko prokletstvo pod jugoslovanskim imenom vlačilo šc naprej v svobodni naši narodni državi. Iu zato nastopamo narodno polemiko. Izvoljeni ptujski župan I.ozinšeg Je bH med tistimi, k| jih j© NSS hotela črtati Iz imenika volilcev. t ln JDS tega črtanja ni pripustila. Več nam o neodkritem pisanju Jedees glasil menda ni treba govoriti. Ta velika klika Je pričakovala, da se bo NSS enostavno pokorila glede volitve župana njenemu diktatu, zatajila svoja temeljna načela in po hlapčevsko prinesla svoje glasovnice za liberalnega kandidata. Ne gospodje! Stranka Je imela po dejstvu, da je JDS bila proti črtanju gosp« Lozinška, samo en izhod in -ta Je bil: bele glasovnice, torej s pomočjo JDS Izvolitev župana, k] ga ie NSS hotela črtati celo kot vo« 111 c a. NSS, ker Je dosledna, ne more volit! niti Lozinška, ki ga Je hotela kot volilca izreklamirati, niti njegovih Jedeesarskih protektorjev, ki so mu omogočili izvolitev. Za NSS preostane v tem položaju med dvema zletna samo ena Pot: bele glasov« nice. Hinavske solze kapitalističnih gospodov, nas ne ganejo in tudi te vrstice smo napi« sall samo zato, da Izvedo tudi Slovenci širom dontvine, kar Je ptujskim Jasno. Sploh Je po Štajerskem bilo postopanje JDS v narodnem oziru izredno čudno. —* NSS Je tam mlada In z veliko močjo naraščajoča struja. 2e ta edini fakt nam mora biti dovolj, da moramo z njo resno računati. V njej so zastopani vsi sloji. In kaj se Jc godilo. Stranka, ki sl nadeva hne Jugoslovan* ske In demokratske struje Je ravno po Šti* Jurskem tista, ki zatira baš slovensko delavstvo. Protežlra delavce nemškutarje v naših najvažnejših centrih kot v Ptuju, Celju in Mariboru. Ima najbolje zveze po svojih reprezentantih z naj« hujšimi nemškimi kapitalisti ln Slovenec ima pod režimom te stranke napredovati prot! Nemcu samo toliko, v kolikor se pokori slovenski, po imenu napredni kliki, k| jc udlnjena nemškemu kapitalu. In ta klika jo po svojih Ustih zagnala krik o Izdajstvu struje, ki je nastala baS vsled odpora proti resničnim izdajnikom j narodovih koristi, i Mislimo, da Je dovolj. Določitev meje med Jugoslavijo in Italijo. Ljubljana, 12. maja. Topografske sekcije naše delegacije v razmejitveni komisiji odpotujejo danes na ozemlje, kjer bo tekla bodoča državna meja med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov iu Slovencev. Vsega skupaj so odposlane tri sekcije, ki bodo vršile svojo nalogo skupno z odgovarjajočimi italijanskim] sekcijami in sicer tako, da bosta po ena uaša in ena italijanska sek« cija skupno delovali. Delo teh sekcij bo začelo v okolišu v bližini Leskove doline (pri Snežniku) — Laze (pri Cerkniškem Jezeru) in bo obstojalo v tem, da sc bo določila mejna črta na terenu In da sc postavilo obmejni kamni, Delavske zbornice. Beograd, 12. maja. (Izv.) Ministrski svet Je podpisal uredbo o delavskih zbornicah, katero Je izdelala posebna komisija v ministrstvu za socialno politiko. Razun starih določb, na katerih Je obstojala dosedanja radnička komora v Beogradu ln ki so se prldžale, Je sprejeto nekaj novilt točk, n. pr. da sme minister za socljalno politiko za dobo jednega leta Imenovati nekatere člane te komore itd. — Ta uredbd bo parlamentarnim potom spremenjena v. zakon. TEROR FAŠISTOV NA REKI. Bakar, 12. maja. (Izv.) Glasom iz Reke dospelih vesti so navalili fašisti v mestnem vrtu na Zanelli-jeve pristaše, med katere ,go vrgli bombo. Pri tej priliki sta bili 2 osebi ubiti in več težko ranjenih. OGRSKO PREDVOJNO POSOJILO Budimpešta. 12. maja. (Izv.) Finančni minister Hegeduš odpotuje v prihodnjih dneh v London v svrlio ureditve vprašanja ogrskega predvojnega posojila v Angliji. KOMPENZACIJSKA POGODBA MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO Dunaj. 12. maja. (Izv.) Pooblaščenci Avstrije in Madžarske so podpisali dogovor, s kojim se podaljša dosedaj veljavna kompenzacijska pogodba. VELIKANSKA BREZPOSELNOST. London. 10. maja. (Izv.LPo naj-novejši statistiki je znašalo 28. aprila v Angliji število brezposelnih 1,834.000. v katerem številu pa ni zapopadenih 1,200.000 stavkujočih uidarjev. Poleg tega je v Angliji 1,700.000 oseb, ki so samo na pol zaposlene in ki dobivajo zato tudi le pol plače, BORZNA IN TRŽNA POROČILA, l 12. maja. Valute in devize. Beograd: Valute: Dolarji 33—33,50* franki 273—275, lire 168—172, leji 55.50 do 57, levi 42—43, marke 65—65.50, drahme 170—175, avstrijske krone 6—6.20, napo-leondor; 115—116. Dunaj: Valute: Dolarji 581—588, marke 956—692, luntl 2335—2355, franki 4555—4895, lire 3040—3060, dinniii 1720 do 1740, poljsko marke 74.50—76.50, švicarski frank) 10.400—10.450, češkoslovaške krone 846—851. Praga: Valute: Marke 115.25, švicarski franki 1248.50, lire 361, francoski franki 582.50, angleški iunti 278, dolarji 68.75, dU narj| 197.50, avstrijske krone 11.50, poljske marko 7.87. C u r i h : Berlin 9.15, Newyork 560, London 2233, Pariz 4675, Milan 2950, Praga 8, Budimpešta 2.85, Zagreb 4.12 in pol, Varšava 0.73, Dunaj 1.30. Efekti. Zagreb: Efekti: Banka za Primorje 0—920, Jadranska banka 1950—1985, Jugoslovanska banka 515—525, Ljubljanska kreditna banka 900—910, Praštcdlona 10.000* Rijočka pučka banka 453—457. .1—v......II ■ ..... H—«■ VSI NA DELO ZA »JUGOSLOVENSKO MATICO*! Režim obznan. Beograd. 11. maja 1921. Vsled obznanske politike demo-kratsko-radikalnega režima je notra-nje-politični položaj vedno bolj zamotan. Beograjska oficijelna politika se poslužuje terorističnih metod, ki s svojo brezobzirno taktiko prav lahko povzroče najtežje situacije za državo. Ali hvalisana demokracija vladajočih strank se je izkazala kot obckurni policaiski režim, ki kmalu ne bo našel primere v nobeni drugi ustavni državi na svetu. Komunistično gibanje hoče zatreti vlada z znano obznano. ki razpušča komunistične politične in strokovne organizacije, prepoveduje časopisje in javne nastope. Prepričani smo, da se s takim postopanjem ne bo zastavilo pot komunističnim blodnjam. Večina pristašev komunizma absolutno ni uverjena, da bi moskovske teorije prinesle zboljšanje nesocijalnih razmer v državi. Priključili so se komunistom izključno le vsled tega. ker so zapeljani po vojni psihozi, hoteli radikalno stranko. ki bi vodila najostrejši boj z vladajočo kapitalistično skupino. Moč komunizma pri nas sloni pred vsem y hotenju po radikalizmu in nič drugega. Večino pristašev izgubi pa takoj komunizem, kakor hitro ne bodo Imele mase povod za šovinistično radikalno nastopanje. Povoda se pa ne odpravi z obznanami, ampak z uvidevno socijalno politiko. Delavnemu sloju mora država zasiglirati predvsem gospodarski in socijalni obstoj in konec bo demagoštvu fanatikov. ki prav pogosto v kalnem ribarijo s komunizmom. Beograjska vlada se do danes ni zavedala dolžnosti napram revnemu delavne-nm ljudstvu. Nasprotno, kapitalizem, bankokratstvo in osebno kristolov-stvo ima oporo v vladajočem sistemu. dočim so delavne množice — velika večina naroda — brezpravne 3n na milost in nemilost izročene izkoriščanju in preganjanju. S posebno obznano v Sloveniji, hoče pokrajinska vlada s silo preprečiti vsak kriticizem vladanja manjšine nad večino. Liberalizem se hoče s silo obdržati v vodstvu vladnih poslov, akoravno mu je ljudstvo pri volitvah ponovno izreklo svoje nezaupanje. Zagotavljanje demokratskega časopisja, da je obznana v Sloveniji uveljavljena samo vsled (ega. ker se širi protidržavno gibanje je prazen izgovor. V Sloveniji protidržavne agitacije ni. Res, z vlado je vse nezadovoljno in vlada pa šc ni država. Na Hrvatskem so tudi posebne razmere. Poleg komunistov, napravljajo vladni večini največjo preglavico Radičeve!. Za 16. t. m. sklicuje Radič v . Zagreb strankino skupščino, o kateri po Zagrebu krožijo razne alarmantne vesti. Radičeve namere hoče vlada s silo onemogočiti. Celo opozicijonalne stranke vabi na sodelovanje. Vendar vsi resni politiki svare vlado pred nepremišljenimi ukrepi. Trumbič in Pretič odločno priporočajo vladi, da ubere pot sporazuma z Radičevci. Kakor obsojamo Radičevo neiskreno in šarlatansko gonjo, tako tudi lahko obsojamo vlado, ki je zavrgla vsak poskus, omogočiti Radiču pot ,v Beograd. Danes se kratkovidnost vlade maščuje. S terorjem, fermani in obznanami ne bo mogoče popraviti pogreškov. V zunanjem svetu je izgubila naša država vsled obznanskih metod na ugledu. Zunanji sovražniki razširjajo o našem notranje - političnem položaju najneverjetnejše vesti. Zunanji svet smatra našo državo za kaos nasprotujočih si stremljenj, našo edinstvenost za needinstvenost. Temeljito bo revidirati notranjepolitično taktiko. Revidirati v interesu naroda in države. Jugoslavija ali SHS? Odločilna glasovanja o ustavi se bližajo. Med najbolj razpravljanimi In spornimi njenimi točkami se nahaja člen o imenu kraljevine. Vseh struj se polašča gotov nemir; saj se bo za bližnjo bodočnost odločilo, kako naj se imenuje naša država v ofi-cijalnih naslovih. Zato beremo ih ču-jemo neprestano o predlogih, resolucijah in zahtevah, tičočih se tega vprašanja. Mnoge skupščine in korporacije v Dalmaciji in v Hrvatski ter Sloveniji so se izjavile za ime Jugoslavija. Toda nasprotno pa beremo v neštetih srbskih, zlasti radikalnih listih o gibanju za ime kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev. V Subotici na pr. so zadnjič visokošolci s tamkajšnje pravne fakultete napravili velike pocestne kravale v korist imenu SHS in na škodo nazivu Jugoslavija. Mi smo že ponovno izrazili v tem oziru svoje naziranje. Jugoslavija sicer res da ni najsrečnejše ime, a ie kljub teinu najorikladnejše. Prvič nam označuje vse Jugoslovane-, to se pravi ne le Srbe. Hrvate in Slovence, marveč tudi ostale jugoslovanske drobce, ki se nahajajo v naši državi, a se doslej ne štejejo k nobeni od naših treh glavnih plemenskih skupin. To so Runjevci v Bački, ki so pravi Jugoslovani, a se ne štejejo ne k Hrvatom, ne k Srbom, dalje bosanski in novopazar-ski muslimani, ki so po krvi. in po-kolenju celo najčistejši Jugoslovani, a se vzprlčo dosedanjih verskih nasprotij ter turških in nato avstrijskih Intrig niso prištevali ne k Srbom, ne k Hrvatom. Naposled je dan Makedoncem. ki so kolebali med bolgarsko in srbsko »narodnostjo«. da se polagoma prilagode novemu stanju in se preko jugoslovanskega imena sprijaznijo s srbskim delom naroda. Naposled je ime Jugoslavija neprimerno praktičneje ko dolgi naziv kraljevina SHS in udomačilo se bo nedvomno kljub temu. da se bržkone uradno ne upelje. Popularno je že danes in rabi ga tudi zunaji svet. Toda pri srbskem delu naroda prevladuje odpor proti jugoslovanskemu nazivu, predvsem zato. ker Srbi ne »marajo žrtvovati staro-slavneca srbskega imena na korist zumetniškega naziva.* ki je navsezadnje izum Avstrije.« Ta odpor, ki je vkoreninjen najbolj med radikalci, narašča še posebno vzpričo Radičevega nastopa, dočim kot reakcija proti njegovemu separatizma Iz vseh srbskih krajev prihajajo izjave za ohranitev imena kraljevine SHS. V konstituanti je nedvomno večina poslancev za naziv Jugoslavija. Kljub temu pa bo skoro gotovo ostalo pri dosedanjem nazivu, ker so se demokrati zavezali radikalcem, da glasujejo z njimi. Ali kljub vsemu: kakor v skupnosti. v edlnstvu bodočnost, prav tako bo prejallslej obveljalo skupno ime jugoslovansko. Takrat se bo izkazalo ,da smo imeli mi prav. ki smo ga želeli uveljaviti neposredno. Iraport falzliiclraniti tisočakov. Marca meseca 1020 se ie pripeljal z dunajskim ekspresnim vlakom v našo državo poljski žid Salamon Fingerhut. Prt carinski reviziji se Je zdel njegov kov Jek uradnikom sumljiv, kar pa je mož opazil In se takoj odstranil ter se je kovček vozil brez gospodarja pod nadzorstvom carinika do Celja, kjer se ie kovček zaplenil. V tajnem predala kovčeka se je našlo 66 tisočakov s .ponarejenimi znamkami in žigi. Fingerhut pravi, da ni vedel za vsebino kovčeka ter da »a mora za svojega prijatelja Adama Blum iz Dunaja spraviti v Zagreb. Po vsestranski preiskavi se je pa obtoženčeva krivda Izkazala in je bil radi poskušene goljufije obsojen na 5 mesecev ječe, ki pa jo je s 14 mesečnim preiskovalnim zapo rom že doslužil. Poljski možje. Vsled dogodkov v Šleziji stopajo Poljaki v ospredje in radi tega ho^ čem predstaviti Slovencem vodilne poljske može. Vojteh I(orfanty. Njegovo ime se je pri nas pisalo in imenovalo šele v najnovejšem času. ko se je vršil plebiscitni boj v Šleziji. Meni je pa živo v spominu trenotek. ko je prvič stopil pred mene. Bil sem v Krakovu. O Korfantyju sem vedel, da je razmeroma mlad človek, prišel je iz Rezije na Poznajsko. pričel delati politiko, ustanovil velik dnevnik s smerjo narodno - demokratične stranke (katero bi najlažje primerjal z našo »demokratsko«), zanesel v poljsko politiko bolj radikalno smer, postal državnozborski poslanec itd. Po tem. kar sem o njem slišal, sem si ga predstavljal kot temperamentnega in agilnega narodnega polili-karja. Naenkrat pa potrka nekdo na moja vrata in vstopi mož srednje starosti, raje mlad. gladko obrit, krepkih potez v obrazu, ne posebno velik a širokoleč, v kariranem ža-lcetu. nastop ima zelo miren in hladen. ter reče: »Jaz sem Korfanty«. Če bi ga srečal kje med potjo, bi ga smatral za popotnega Amerikanca. Korfanty je sin šlezijskega premo-garja in tudi sam rudar. Hotel ie študirati, a so ga izključili radi narodnosti. Delal je v rudniku, a so ga zaprli radi narodnosti. Postal je novinar. agitator, organizator, politik, a kjer se je lotil je imel uspeh. Med vojno je kandidiral v Šleziji pri velikih dopolnilnih volitvah za državni zbor , v okraju, kjer ne tvorijo Poljaki niti dobrih 50% prebivalstva in kjer je samo enkrat slučajno bil izvoljen poljski kandidat, drugače pa vedno Nemec — nemški katoličan od »centruma«, ali pa nemški naci-jonalist. Med vojsko gotovo ni bilo ugodno za poljsko agitacijo, toda Korfanty je zmagal z znatno večino. Očividno je moralo tudi precej Nemcev glasovati za njega! Poljska vlada ga je postavila v Šleziji za plebiscitnega komisarja, Nemci so razpisali na njegovo glavo milijon mark, najboljše znamenje, kako jim je ne-všečen. Na plebiscitnem ozemlju Šlezije tvori poljsko prebivalstvo 65%Poljaki so propadli z 41%. Odločili so tujci, katerih je prišlo glasovat do 300.000. Ljudje, ki so bili rojeni ali pristojni v Šleziji, četudi niso morda nikdar tam živeli in ljudje, ki so kedaj kot nemški uradniki tam nekaj let službovali, četudi so bili drugje rojeni in so ob času plebiscita zopet v Nemčiji živeli. Tudi kmečko prebivalstvo ni izvršilo v polni meri narodne dolžnosti. V Šleziji so namreč velikanska veleposestva. Sedem gospodov ima v rokah eno tretjino vse zemlje, poljsko ljudstvo je od teh grofov odvisno m stoji še preveč pod njihovim upll-voun. Toda delavec je bil za Korfan-tyja in po rudarskih okrajih so zmagali Poljaki. Sicer je pa tudi pred plebiscitom računal na to. da dobi večino v radarskih okrajih m to je najvažnejše. Sedaj se je proglasil Korfanty vojvodo Šlezije in vodi vstajo poljskega delavca proti Nemcem. Dalje prih.) _________ Gospodarstvo. CENE NEKATERIH ŽIVIL NA ANGLEŠKEM. Londonski trg zaznamuje te-le cene sledečim živilom: slanina 172 šilingov en cent (en šiling 28 jugo-slov. kron. en cent t. j. hund red. weight pa 50.8 kg), torej skoraj 95 jugoslov. kron en kg; sveže maslo 293 šilingov en cent. torej okoli ICO jugoslov. kron 1 kg; kava prve vrste (Castarica) 115 šilingov en cent, približno 64 jugoslov. kron en kg; kava nadnje vrste (Santos) 103 šilinge 6 pensov (1 penny je 2.33 jugoslov. kron) en cent. t. j. okoli 56 jugoslov. kron en kg; 120 jajc 31 šilingov 6 peusov, torej skoraj 7.5 K eno jajce; mast 121 šilingov en cent, t. j. okoli 66 jugoslov. kron en kg; riž (Rangon št. 2) 13 šilingov 9 pensov en cent., t. j. okoli 8 jugoslov. kron za en kg; sladkor v kockah 72 šilingov en kg, t. j. okoli 40 jugosl. kron za kg; sladkor zrnat 67 šilingov 6 pensov en cent, torej okoli 36 jugoslov. kron en kg; avstralijanska pšenica 88 šilingov 9 pensov en kvintal. torej skoraj 25 jugoslov. kron en kg; angleška bela pšenica 75 šilingov en kvintal. t. j. 21 jugoslov. kron en kg; pšenica La Plata 55 šilingov 6 pensov kvintal. t. j. 15.5 jugoslov. kron en kg. — Na prvi pogled bi se zdele angleške cene živil Še precej dražje, nego nase. Ce se pa pomisli, da so se na Angleškem dohodki proizvajajočih slojev in plače in mezde uradnikov in delavcev zvišale v razmerju zvišanih ceti živil, da se pa pri nas dohodki posebno pa plače in mezde niso zvišale v razmerju zvišanja cen in znižanja vrednosti denarja, se pride do zaključka, da je življenje na Angleškem mnogo ceneje, nego pri nas. H- »Ljubljanski veliki semeni« se vrši v Ljubljani v dnevih od 13. do 24. avgusta 1921. Opozarjamo intereslrane trgovske, obrtniške in Industrijske kroge v njih lastno korist še enkrat na to prireditev, ki nudi vsakomur najlepšo priliko za na j izdatnejšo reklamo. Podjetja in posamezniki ki nameravajo porabiti to priliko, da seznanijo širši trgovski svet s svojimi proizvodi, dobe brezplačno prHavnlce In selnitto red z izčrpnimi navodili in podrobnimi pogoji vsak dan v pisarni »Ljubljanskega velikega semnja«, Turjaški trg 6-II. Oglasiti se je osebno ali pismeno. Ker še prijave razstavljalcev na semnju sprejemajo samo do 31. maja 1921, se pozivajo v&l interesentje, da dopošljejo prijavnice, izpolnjene s potrebnimi podatki, najkasneje do označenega roka na scjtnskl urad. + Naredba o organizaciji gozdarske stroke. Ministrstvo za šume In rude pripravlja uredbo o organizaciji celokupne gozdarske stroke. V kraljevini se namerava ustanoviti 12 oblastnih direkcij. Pripravlja se tudi uredba za izenačenje plač vseh gozdarskih nameščencev v državi. + Javna prodala korenin za Izdelovanje krtač In metel. V gozdni upravi v De-liblatu (Banat) se bo vršila dne 30. maja t. 1. ob 10. uri potom zapu-tili pismenih ponudb javna prodaja okoli 36 metersklh stotov za izdelovanje krtač in metel sposobnih korenin od djipovine (Ghisopogon Kryllos — Re!swurzel). Pravilno koleko-vane zapečatene pismene ponudbe je vložiti do najkasneje 20. maja 12. ure pri goiri omenjeni upravi. Ponudbi je priložiti potrdilo, da je ponudnik pri blagajni šuinsk« uprave v Deliblatu ali pri kateri drugi dr« žarvni blagajni kraljevine Srbov, Hrvatov, in Slovencev položil 10.800 kron kavcije. V ponudbi mora biti navedeno, da so po* nudniku dražbeni pogoji znani in da iih sprejme. Dražbeni pogoji, formular za po-nudbo in za napis na omot ponudbe, kakot tudi vzorci blaga so pri navedeni upravi r.a vpogled. Prodaja se vrši na železniški postaji Mramorak - Deliblat. Vreče ln ma<: terijal za vezanje mora kupec preskrbeti -t- Izvoz koruze lil ovsa. Izvoz koruzi je prost, izvoz ovsa pa do 8000 vagonov, toda izvozniki morajo predložiti tudi dogo« vor z vojnim ministrom. + Prodaja odpadkov od kompozicijo. Dne 23. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne se bo potom javne licitacije prodalo v materija!« nem skladišču glavnega kolodvora državna železnice v Sarajevu približno 9400 kg od« padkov od kompozicije (Lagermetallgr&tz« ze). Kupec mora 25% kupnine takoj ob 11« citaciji plačati, ostanek Pa kadar blago od« pelje, a najkasneje v osmih dneh po Hcita« clji. 4- Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti Je iskalo v preteklem tednu od 1. do 7. maja 1921 dela 156 moških In 67 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 716 moških in 84 ženskih moči. Po« sredovanj se je izvršilo 261. Promet od 1', januarja do 7. maja 1921 izkazuje 10.535 strank In sicer 5466 delodajalcev in 5069 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 2080. Dela iščejo: pisarn, moči. kovinarji, krojači, čevljarji, zidarji, kletarji, natakarji, natakarice, slikarji, sedlarji, trg, sotrudniki, pnodjalke, dninarji, dninarice, polj. delavci, polj. delavke, boln. strežnic^ vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, mizarji, čevljarji, zidarji, te« sarjl, strojni ključavničarji, vrtnarji, ple« tarji, likarice, perice, vzgojiteljice, sluZ« kluie, kuharice, vajenci, vajenke itd. ■k + Gospodarski položaj Bolgarije. Re« paracOska" komisija po dobljenem nalogu proučava finančni in gospodarski polor&d Bolgarije. V skladu z bolgarsko vlado, kf hoče učvrstiti notranji položaj, išče komU sija sredstva, da bi Bolgarska mDgla kon« solidirati svoje razmere in povzdigniti produkcijo. Olede plačila obnove v zmislit mirovne pocodbe proučava reparacliski komisija Izboljšanje valute in sredstva, da bi Bolgarska spravila svoj proračun V ravnotežje z zmanjšanjem cirkulacije dr< žavnih obveznic In s povečanjem izvoza* Sklepi bolgarske vlade v tei stvari so b>< do izročili reparacijski komisiji v odo« brenje. + Pogajanja glede madžarskih trgo«. vinskih naprav In poslov Avstro-ogrska banke zaključena. Po Informacijah s prt« stojne strani so se pogajanja glede pre« vzetja madžarske organizacije in trgovin« škili naprav, kakor tudi madžarskih poslov Avstro-ogrske banke zaključila povsem zadovoljivo in je bila tozadevna pogodba podpisana s strani finančnega ministrstva« kakor tudi s strani likvidatorjov omenjen® banke, ozir. bančnega vodstva. + Iz Rusije. »Izvestiac pišejo, da bodo v djveh tednih vse tovarne v Petrogradu prenehale z delom. V vsej Rusiji vlada ve« lika suša, tako da bo prejkonc Izredno slaba žetev. Svet narodnih komisarjev pripravlja zakon, da se v Rusiji kot uradni Jezik uvede esperanto. Dne 3. julija bo V. Moskvi kongres tretje internacionale. Dve metodi. a) Ena ob ponedeljkih, ko je treba ljudi tlačiti v blato. b) Druga med tednom, ko je treba blato strgati. Se priporoča: Tvrdka na Miklošičevi cesti. Strokovnjak. »Strasti in vina polna glava,« pravi »Pondeljek«, lahko dosti hudega stori. . On že ve, saj izhaja na »plav«- dan. ------------------J—jggfrgM ~"1 ' 1111 f Dr. Jakob Rajh. Nad ljubljanskim »Leoniščem« je V sredo popoldne zaplapolal anglej smrti in presekal nit življenja najidealnejšemu Jugoslovanu, najpopolnejšemu človeku dr. Jakobu Rajhu. Prirojeno mu je bilo preživeti jedva 46 let. Pokojni dr. Rajh je bil rojen v Dramljah pri Celju. Oba z bratom 'dr. Štefanom, odvetnikom v Kočevju, sta bila izredno nadarjena dijaka. Pokojni Jakob je odprl odvetniško pisarno v Gradcu, kjer je bil duša slovenski koloniji, posebno našim visokošolcem. Njegovo delo pa je bilo širši javnosti prikrito, ker se ni nikdar in nikjer rinil v ospredje. Zadostovala mu je sladka zavest, da ie storil dobro za narod, domovino in za svojega bližnjega. Pri vsaki | teden na Koroško agitirat za plebt-taki zavesti je prešinil njegov obraz | scit. Vprašan, zakaj se m varoval, blaženi nasmeh. ki je bil nekaj po- s— oatrovoru. sebnega. pač odraz skoraj otroško . naivne srčne dobrote. Z ustanovitvijo Jugoslavije je prihitel v njeno naročje ter se naselil v Slovenjgrad-cu V dveh letih si je že osvojil srca ceiega okraja, kar je pri odvetniku gotovo zelo redka izjema. Dasi je tudi v novem bivališču hotel ostati skromno v ozadju, postavili so ga someščani na čelo raznim društvom in korporacijam. Pred dobrim letom si je izbral za družico življenja svojo ožjo rojakinjo učiteljico Amalijo Šketovo, ker je hotel ostati dosleden in zvest svojim mladeniškim idealom. — Lansko jesen je začel bolehati na črevesju, vkljub bolečinam in ovirani prebavi ie odšel za celi IZ KOROŠKEGA VILAJETA. Velecenjeni gospod uredniki Z ozirom na članek »Iz Koroškega vilajeta«, priobčen v Vašem listu »Jugoslavija« z dne 6. maja 1921 Vas kot zastopnik g. Viktorja Stuzzi, lesnega trgovca in Silvestra Perka, trgovca, oba v Ljubljani sklicujoč se na § 19 tisk. zak. poživljam, da v Vašem listu v zakonitem roku, na Istem kraju ln z istimi črkami priobčite sledeči popravek: 1. Ni res, da sta gg. Stuzzi in Perko take vrste človeka, ki bi dobivala od nemških oblasti lahko in brez ovir dovoljenje za potovanje na Koroško vsled tega, ker sta znana pni nemških oblastvlh »kot taike vrste ptiča«, ki nesramno, sramotno in strastno agitirajo proti Jugoslaviji. Res pa je, da sta gg. Stuzzi in Perko zaliajala na Koroška pred plebiscitom izključno le v kuipčijskih zadevali, in nista ne preje in ne pozneie nikdar in nikjer niti najmanj agitirala proti državi, kor nista v to imela najmanjšega povoda ter je vsaka nasprotna trditev enostavno Izmišljena. Po plebiscitu sta pa bila Imenovana gospoda samo dvakrat na Ko- je z blaženim nasmehom odgovoril: »čutil sem dolžnost!« Kmalu nato se je moral podati k operaciji v Ljubljano, toda bilo je že prepozno Slovečemu drj Šlajmarju sc je sicer posrečilo, da mu je skoraj za pol leta podaljšal življenje, toda smrti ga ni _ bilo mogoče več rešiti. Bolezen je i roškom, in sicer 7. marca in 4. aprila 1921 prenašal junaško. Do zadnjih trenot- | in sicer edinole v Borovljah, kjer sta imela kov se je silil k nasmehu, samo da bi dajal pogum ljubljeni soprogi in vsem. ki so mu bili dragi. Celo življenje pokojnega je opisano v stavku: Ako bi se vsi pošteni Slovenci združili v skupno društvo, morali bi bili izvoliti pok. dr. Jakoba Rajha za svojega predsednika. Ohranimo mu večen spomini i opravka pri tamošnjesm okrajnem sodišču radi intervencije v obširni izvršilni zadevi proti nekemu boroveljskemu trgovcu, kar se iz spisov okrajnega sodišča v Borovljah E 22-21 zamore ugotovtl. Za obe navedeni potovanji dobila sta potna dovollenja Iz Celovca od pristojne oblasti na podlagi pismeno vloženih prošenj in Izrecno le vsled nujnih opravkov pri sodišču v Bo-rovllah. V obeh slučajih dobila sta dovo- ljenje za le 3 dnevno bivanje na Koroškem. 2.) Ni res, da sta gg. Stuzzi in Perko m»« ža, ki imata od celovške oblasti dovoljenje ne samo, da se vozita s Kranjskega na Koroško, kadar hočeta, ampak da smeta tudi stalno stanovati v slovenski občini Selah. Res pa je, da gg. Stuzzi in Perko nimata nikakega dovoljenja za vožnjo na Koroško,; kedar bi hotela, marveč sta pot pod 1. navedeno morala _ za 2 potovanji yselej P> sebej prositi za potno dovoljenje radi nujnih sodnijskih poslov. Ravno tako je res,; da imenovana gospoda v Selah aploh nista ne bila, in ne prebivala in da tudi nimata nikakega dovoljenja za trajno bivanje v Selah, ker za tako dovoljenje nista nikdaii prosila. 3.) Ni res, da bi bila gg. Stuzzi. In Penko nemčurska protislovanska agitatorja s Kranjskega, ki hujskata slovensko ljiid« stvo. NI res, da sta gg. Stuzzi in Perki i taka elementa, katerim bi morale jugoslo* vanske oblasti gledati na prste doma in j!li ne pustiti na Koroško agitirat proti Jugoslaviji. Res pa je, da se omenjena gospoda nista nikdar politično udejstvovala ali agitirala proti naši državi, temveč sta vedno le v trgovske svrhe posečala Koroško. vse nasprotne vesti so zlobna Izmišljotina, iit si .jih gg. Stuzzi in Perko ne moreta drugače tolmačiti, nego da ta natolcevanja izviralo Iz bližine znane osebe, ki se hoče maščevati nad njima radi izgubljene pravde. — Z odličnim spoštovanjem: dr. Milan Šubic. — NB.: Uredništvo »Jugoslavije« obžaluje, da je izšla v listu žaljiva vsebina ter uredništvo pač ni imelo namena, imenovana gospoda žaliti, temitč ie bilo po dopisniku ntistificirano. v Dnevne vesti. —> Rekonstrukcija deželne vlade ra Slovenijo. Kakor poročajo iz Beograda, so pogajanja radi izpopolnitve dež vlade končana. V vlado pride razven že omenjenih zastopnikov bKS, dr Niko Zupanič, ki bo prevzel Poverjeništvo za socijalno skrbstvo. Dosedanji poverjenik za socijalno skrbstvo Adolf Ribnikar pa prevzame poverjeništvo za notranja dela. Sedaj bodo torej v naši deželni vladi zastopane vse vladne stranke, ker dr. Zupanič je pristaš radikalne stranke. Me?- 'a ga je postavil Pasic na to mesto, da bo imel tudi v Ljubljani svojega zaupnika. Razmejitev »a Koroškem je odvedena na nedol 'en čas. ker je iz Pariza došlo obvestilo, da je vrhovni svet vzel na znanje jugoslovanski protest proti krivičnemu plebiscitu. — Razpisana je služba upravitelja za državno posestvo »Belje« v Baranji, ki je bilo lastnina nadvojvode Friderika. Natančnejši pogoji bo navedeni v 48. štev. »Uradnega lista« za Slovenijo. — Radovedni Smo, če sc je demokratska kupčija s Kristanom razbila, ali pa je razpis '*amo. da se varuje decorum. -- Razpis natečaja za spomfenik Zasedenemu oc juilju. Jugosloven-Bka Matica poživlja vse naše umetnike. da čiiruprejc, vsaj pa do 22. t. in. pošljejo svoje osnutke, oziroma načrte za spomenik na naslov Ju-Roslovenske Matice v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3, I. nadstr. — Poučna predavanja o zasedenem ozemlju. Glavna podružnica Ju-goslovenske Matice v Ljubljani priredi meseca junija t. 1. v 11 največ-jih mestih naše države predavanje d našem zasedenem ozemlju. Predaval bo vseučiliščni profesor dr. Fran Ilešič. Predavanje bo pojasnjevalo nkolo 100 skioptičnih slik iz Goriške, irsta. Notranjske, Istre in Koroške-|a- Pred in po predavanju bo pel dr. ozinov kvartet najlepše slovenske mene. umetno in narodne pesmi, t redavanje združeno s koncertom se vrši v Osjeku, Novem Sadu, Beogradu. Kragujevcu. Nišu. Skoplju, Sarajevu. Mostarju. Kotorju. Dubrovniku in Splitu. Tako hoče naša Jugoslovcnska Matica zainteresirati vso našo javnost širom kraljevine za naše neodrešene brate in sestre. Krasno zasnovanemu podjetju naše Matice, ki bo poleg glavnega namena tudi mnogo pripomoglo k boljše-.hiu medsebojnemu spoznavanju Srbov, Hrvatov in Slovencev, želimo naj večji uspeli. — Okupacija 1. in 2. pasa v sektorju Reka. Dne 9. t. m. smo izvršili Dkupacijo prvega pasa v sektorju Reka. Okupacija drugega pasa se izvrši 14. t. m. — Tobačne tovarne se razširijo. Da se poveča produkcija tobaka v naši državi, je finančno ministrstvo sklenilo, da se tobačne tovarne v Sloveniji in Bosni znatno razširijo, v Srbiji pa se ustanovi nekaj novih tovaren. — Prepovedani časopis. Minister za notranje stvari je s svojim sklepom od 4. t. m. J. br. 12.226 prepovedal listu »Siidslavische Korres-pondenz«. ki izhaja na Dunaju v nemškem jeziku, razpečavanje in razširjanje v naši državi, ker piše tendenčno o naših razmerah. — Pr| usposobljenostnem izpitu za meščanske ozir. ljudske šole v aprilskem terminu t. 1. na državnem učiteljišču v Ljubljani so bili usposobljeni sledeči: A) Za meščanske šole s slovenskim učnim (jezikom; Kovač Minko (II. skup.), Kunc Ivan (II. skup.), Lenarčič Janko (I. skup.) z odliko, Medič Pavel (III. skup.) z odliko, Poljšak Alojzij (III. skup.), Kern Marija (II. skup.), Krakar Angela (II. skup.), Lorber Olga (III. skup.), Novak Marija (III. skup.), Pirc Ana (s. Ksaverija, III. skup.) z odliko, Potočnik Helena (I. skup.), Štam-car Antonija (III. skup.), Vidic Marija (I. skup.). B) Za obče ljudske šole a) s slovenskim učnim jezikam: Horvat Rudolf, Kresal Alojzij, Kobentcr Anton, Kramar Franc, Križaj Ivan, Pirnat Viktor, Rozman Ljudevit, Skubic Jakob, Stovičck Svato-pluk, Šuštaršič Josip, Wittine Ivan, Ahčin Natalija, Benedičič Slava, Dular Marija, Falle Julija, Diili Ema, Fiaiss Andrejana, Gruden Štefanija, Kramaršič Erna, Lobe-Bernik Avgusta, Magerl-Zink Manija, Malenšek Marija, Markizcti Marija, Menard Ana, Morič Roza, Petrič Vera, Podboj Berta, Rak-Plcvelj Zora, Rossmann Akna, Rupnik Ivana, Schitnik Marija, Selan Ma-Hia, Traun Albina, Vyzourek Zofija, Zdolšek Marija, Žumer J osipi na; b) s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Gole Josip, Bahovec Antonija, Kren Elizabeta, i \ Marha, Kunc Terezija (s. Arilian-gcla), Perko Pavlina, Počlvavšek Marija (s. Hildegarda), Rastciger Rudolfina, Seku-Oa Martina* Simončič Rudolfina.. Turk .Te- rezija. Med ustnim Izpitom jtli je odstopilo 7, k izpitu nista prišla 2. C) Špccijalni izpit iz italijanščine je napravila Vidmar Marija. — Za šolstvo v osvobojeni Notranjski bo treba nekaj ukreniti. Cela Notranjska nima niti srednje, ne meščanske šole, do-čirn so imeli poprej Notranje! realko v Idriji in meščanso šolo v Postojni. 'Saj ena meščanska šola se bo morala ustanoviti v Logatcu ali Cirknici. — Izpremcmbe v osebju. Uradni žlvl-nozdravnik dr. Ivan Zavrnik pri civilnem komisarijatu v Murski Soboti je imenovan za profesorja na veterinarski visoki šoli v Zagrebu. — Računski revident pri deželni vlad! za Slovenijo Ivan Rus je imenovan za knjigovodjo ljubljanskega narodnega gledališča v 7. čfnovnem razredu. Hinko Lotrič je imenovan za revirnega nadzornika pri oddelku varnostne straže v Ljubljani. — Službe okrožnih zdravnikov so razpisane do 15. junija t. 1. v Trbovljah, Gor. gradu In Ljubnem. — Javna dražba občinskih lovov. Dne 3. junija ob 10. dop. se bo pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani (soba 3) oddal potom ‘javne dražbe v zakup lov občine Grosuplje za dobo 5 let. — Drugi dan dne 4. junija se bo istotain dražbal lov občine Št. Vid nad Ljubljano tudi za 5 letno dobo. Dražbeni pogoji se lahko pogledajo vsaki dan ob uradnih urah na okr. glavarstvu. — Tečaj za gozdne In lovske čuvaje. Pri gozdnem oskrbništvu v Kostanjevici na Dolenjskem se vrši od 1. do 8. junija t. L tečaj za gozdne In lovske čuvaje in pouk o ribarstvu. Tega točaja se lahko udeleže vsi, ki se zanimajo za ribarstvo in ribo-gojstvo. Poverjeništvo za kmetijstvo je namenilo 5 udeležencem podporo po 300 K. Prijave kakor tudi prošnje za podporo, katerim je priložiti Ijudskošolsko odpustnico nravstveno in ubožno izpričevalo ter morebitno izpričevalo gospodarja, pri katerem je prosilec uslužben, je vložiti pri podpisanem poverjeništvu najkasneje do 21. t. m. — PodražcnJe tobaka. Kakor dozna-vamo, se bodo cene tobaku ponovno zvišale. Te bi se povišale le pri tobaku slabše kvalitete, dočim bi cene finemu tobaku ostale kakor do sedaj. — Pokradena zlatnina In srebrni denar. Posestnici Tereziji Dolčič v Šmartnem ob Savi so bile dne 9. t. m. iz stanovanja pokradeni sledeči predmeti: 3 pari zlatih uhanov, 2 zlata prstana, 3 žepno ure, 50 srebrnih kron, 10 srebrnih dvojnih kron. Ljubljana. — Češki pevci v Ljubljani, čeških gostov je naznanjenih 158, ki pridejo v Ljubljano na binkoštno soboto. Spored je naslednji: Zbirališče društev z zastavami, narodnih noš in drugih korporacij ob 14.30 na Kongresnem trgu pred univerzo. Odhod točno ob 15. uri z vojaško godbo na čelu po Šelenburgovi ulici. Dunajski cesti na glavni kolodvor. Goste pozdravijo na kolodvoru zastopniki deželne vlade, mestne občine. narodno ženstvo in zastopniki pevskih zborov. Po pozdravu odhod v sprevodu s češkimi gosti po Dunajski cesti, Prešernovi ulici do Prešernovega spomenika, kjer je razhod. Ob 8. uri zvečer koncert v veliki dvorani hotela »Union«. Gostje odidejo v nedeljo ob 11. uri 57 minut. Vabimo naše občinstvo, da se udeleži v čim večjem številu tako sprejema v soboto, kakor tudi poslovitve v nedeljo na glavnem kolodvoru. — Društvo slušateljev jurid. fakultete v Ljubljani si je pretekli mesec nabavilo iz čistega dobička plesa, prirejenega dne 7. febr. t. 1., od članarine članov ter raznih daril strokovno knjižnico, ki pa vsled izredno visokih cen knjig in pomanjkanja Istih niti daleko ne zadostuje. Ker pa se ie na lanskoletno prošnjo odzval le eden ljubljanski odvetnik in poslal društvu knjige, se obrača društveni odbor ponovno na vse .pravnike in drugo občinstvo, da odstopi društvu strokovne knjigt; ali brezplačno ali pa proti odškodnini. — Odbor. — Občinstvo se opozarja, da so vsi denarni zavodi na Binkoštno- soboto 14. t. m. zaprti. — Mestni popisovalni urad bo na binkoštno soboto radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so samo res nujni in neodložljivi slučaji. — Gospodične — Korošice, ki prebivajo v Ljubljani, se vabijo danes v petek ob 4. pop. na sestanek na magistrat I. nadst. — »Gosposvetski Zvon«. — Dramatični odsek Sokola Vič uprizori na binkoštni pondeljek 16. t. m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu na Viču S. Tu-cičevo dramo Golgota. — Prostovoljno gasilno društvo na Brezovici pri Ljubljani bo proslavilo usta-novljenje novega društva iti blagoslovlje-nje brizgalne na binkoštni pondeljek dne 16. t. m. Popoldan se vrši velika veselica, na kateri sodeluje pevsko društvo »Slavila« iz Viča in polnoštevilna godba jug. železničarjev Iz Ljubljane. — Pogreb pok. dr. Jak. Rajha se vrši danes ob 4. uri popoldne iz Leonišča. — Pehtran la pelin. Ivani Rakuš, ženi užitninskega paznika je neka soseda pokradla z njive ob Cesti V mestni log svežega pehtrana in pelina za 200 K. Ker je okradena tatici na sledi, ji hoče pri sodišču zagreniti življenje. — Tatvina koles. Višjemu pošt. oflcl-jalu Alb. Železniku je nekdo odpeljal iz stopnišča njegovega stanovanja na Večni poti črno pleskano kolo znamke »Puch«. — Dne 9. t. m. je bilo izpred Cinkoletove gostilne v Kopitarjevi ulici ukradeno 2500 K vredno koio znamke »Kinta«. — Dne 10. t. m. je izpred Zargijeve trgovine na Sv. Petra cesti nekdo odpeljal žensko kolo, last šivilje Mar. Cedilnik iz Podgorice. — Tatvina blaga. Iz prodajalne Mar. Rogelj na Sv. Petra cesti sta dva nemško govoreča moška ukradla 28. m. m. črnori-žastega moškega blaga, nekaj dni prej pa 40 m blaga za ženske narodne noše. — Zaboj rozlu je ukradel Mih. Jager iz Hrušice pri Ljubljani branjevcu Pavlu Stele na Sv. Petra nasipu. Jager je rozine prodal, sedaj ga išče policija. — Prijazen sodelavec. Notico, katero smo priobčili včeraj pod tem naslovom, popravljamo v toliko, da Vončina ni zabodel Kušarja v gostilni »Sokol«, temveč na cesti pred gostilno. Maribor. Kal delajo takšni ljudje v Mariboru? Po Mariboru se še vedno sprehaja stari nemški nacijonalec Ivan Barta, ki se je izrazil, da bi najrajše pognal magistrat in policijo v zrak. Ker so mu tla v Žagosah postala prevroča, je prišel v Maribor nazaj, čeprav je izjavil leta 1919: »Im vvindischen Marburg bleibe ich nicht.« Slabo je naletel. Šofer hotela Union. Mirtič sc je 10. t. m. odpeljal r. avtom proti meji, katero je skušal jirekoračiti pri Pesnici, z namenom avto v Nemški Avstriji prodati. Ker se mu to ni posrečilo, se je odpeljal k svoji ljubici v Mariji Brezju št. 70, kjer je bil vsled od lastnika hotela Union podane ovadbe zasačen in aretiran. Avto se je nepoškodovan vrnil lastniku. Aretiran hujskač. Radi protidr-žavneua govorjenja je bil aretovan in sodniji oddan Ferdinand Koren. Tatvine. Neznani tat je ukradel Stipici Petroviču na kolodvoru potni kovček, v katerem se je nahajala obleka in nekaj denarja. — Ivanu Jurkoviču'je bilo Iz veže okrajnega glavarstva ukradeno 3000 K vredno kolo med časom, ko se je mudil v uradu. Tat jo je s kolesom neznano kam pobrisal. • Dne 11. t. m. je tržno nadzorstvo na Glavnem trgu preiskalo mleko 48 strankam, med temi se je zasačilo 3 stranke s sumljivim, ozir. navodeniin mlekom, nakar se je mleko izročilo drž. kem. zavodu. 'I rg je bH živahen. Celje. Občinske volitve v celjski okolici. V dosedanjem občinskem odboru je bilo 8 naprednjakov. 12 klerikalcev in 10 Nemcev. Naprednjaki so svojo pozicijo obdržali (3 JDS, 2 SKS, 3 NSS), klerikalci so izgubili 2 mesti na korist soc. dem. Kovinarska 1» stavbena zadruga v Celju je sklicala za nedeljo 8. inaj-nika izredni občni zbor. ki je ob po-voljnem obisku pod predsedstvom g. Iv. Rebeka sklenil pritrditi izločitvi kovačev in zidarjev iz zadruge, ker iste stroke ustanavljajo lastne strokovne zadruge, prva za Celje, druga za Ljubljano. Nadalje se je učna doba za vajence stavbnih in kovinarskih obrti določila na 4 leta. Kužne bolezni v celjskem političnem okraju. V tednu od 2. do 8. t. ni. ste na novo oboleli v političnem okraju Celje 2 osebi za kozami, in sicer: Sv. Krištof 1 in Ljubno 1. Vsega skupaj se je nahajalo v evidenci 14 za kozami bolnih oseb. Umrla je 1 oseba. — Za logarjem je zbolela 1 oseba v Sv. Krištofu. Denarni zavodi celjski ostanejo od sobote zjutraj čez binkoštne praznike do torka zjutraj zaprti. Občni zbor celjske Posojilnice se vrši dne 23. t. m. ob pol 6. uri v Narodnem domu. Umrl je na Lavi pri Celju trgovec „ in posestnik' g. Franjo Karlovšek po kratki bolezni v 52. letu starosti. Umrla je v Mostaru gospa Josi-pina Kuss. soproga poštnega uradnika, g. Ant. Kussa v Celju. Šport in turistika. Nogometne tekme Ilirija: $parta, Zagreb se vrše na binkoštno nedeljo in pondeljek na športnem prostoru pred drž. kolodvorom. Pričetek obakrat ob 17. uri. Vstopnina sedeži I. vrste (numeriranl) K 20.—; II. vrste K 16.—; stojišča K 10.---; člansko in dijaške vstopnice K 6.—. Slednje le v predorodali pri hlačami na igrišču v nede- ljo in pondeljek od 10. do 12. ure. —Hrv. Š. K. Spar ta je med najboljšimi prvorazrednimi klubi Zagreba. Njena igra je ljubljanski športni publiki v najboljšem spominu. Turiste In izletnike opozarjamo, da bodo o Binkoštih odprte sledeče koče in Domovi Slov. Plan.’ Društva: Turist, hotel »Zlatorog« 523 m ob Bohinjskem jezeru, Bistriška koča 600 m v Kamniški Bistrici in Valvazorjeva koča 1180 m pod Stolom. Na novo pa se otvorlte obedve koči na j Golici in sicer Jeseniška koča 1582 m in I Kadilnikova koča 1835 m vrh Golice. Pripominjamo, da je nad Jeseniško kočo po Golicah še mnogo snega in naj se turist! primerno opremijo. Cojzova koča 1799 m na Kokrskem sedlu pod Grintavcem bo odprta samo na Binkoštno nedeljo in pon-deljok; oskrbnik bo gori. Aljažev dom 1000 m v Vratih o Binkoštih še ne bo otvorjen vsled vremenskih ncprCik in nenadnih izpreinemb v oskrbništvu, pač pa se otvori čimpreje. Kamniška koča 1800 m na Kamniškem sedlu ostane vsled snežnih razmer še nekaj časa zaprta in se otvori, kakor hitro bodo dopuščale razmere. Ob tej priliki javljamo tudi planincem in planinkam razveseljivo vest, da je prešel hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru v oskrbo SPD ter sc vrši ravno te dni prevzemanje Inventarja. Gledališče in glasba. Opero Dimitrij, ki pomeni za Dvoraka toliko kot »Dalibor« za Smetano so ob 171etnici skladateljeve smrti nanovo naštudirali in uprizorili v Narodnem divadlu v Pragi pod vodstvom šefa opere Otokarja Ostrčila. Delo je uspelo imenitno. Zanimivo je, da se je češki glasbeni svet boril proti Daliborju in očital Smetani vvagnerijanstvo, »Dimitriju« pa meverberarstvo. Danes ste obe operi po zaslugi spoštovani. Diči jih krasota glasbenih misli, prirojena dramatičnost in popolnoma slovanski značaj. Praški »Hlahol«, ki bo 13. maja v Mariboru in 14. maja v Ljubljani koncertriral, ima slavno zgodovino za seboj. Ustanovljen je bil 1. 1891. Njegovi pevovodje so bili: Lukeš, Heller, Kavan. Bedrich - Smetana (slavni češki komponist), Karol Bendi, Karol Knitl, Klička. Douša, Piskaček in Jaroslav Krička. Sedanja pevovodji društva sta: K. B. Ji-rak in njegov namestnik dr. Jaroslav Krupka. oba profesorja državnega konservatorija v Pragi. Po 15 letih svojega obstoja se je »Hlahol« šele razširil iz moškega zbora v mešani zbor in s tem začel izvajati a capella Jela češke literature in velik del svetovnega repertoarja, izvajala so se večja dela: Bendi: Kališnicl. Elegija. Svanda dudak. Po bitve Belohorske, Šter:dry den, Bratfl z Kalicha; A. Dvorak: Dedicove Bile hory. Psalm 149. Stabat mater. Sv. tebni košile, Sv. Ljudmila; Zd. Fibich: Jarni romance. Nehizina; J. B. Foerster: llvmnus andelu, Stabat mater; B. Je-remiaš: Mistr Jan Hus; J. Klička: Pohreb na Kaniču. Psalm 47, Pri-chod Cechu na Rip, Lumiruv odkaz; V. Novak: Ballady. Boure. Svatebni košile; A. Piskaček: Marja, Kral Svegder, Sv. Vojteh: B. Smetana: Češka pisen. Od tujih: Bali: H-mol mše; Balakirev: Kantata Glinkova, E. Bossi: Pisen pisni; H. Berlioz: Rcquiem, Te Deum; Beethoven: Mis-sa solemnis; V. Bruch: Rimska pani-chida. P. J. Čajkovskij: Moskva; F. David; Poušt; Glazimov: Koruno-vačni kantata; Gounod: Gallia; Grieg: Plav Trigwason; dr. Hartmanu: Večefe Pane; Liszt: Chri-stus; dr. K. Loeve: Jan Hus; C. Franck: Blahoslavcnstvi. Pevskemu društvu »Hlahol« iz Prage se bo izročila ob priliki koncertiranja v Ljubljani od Zveze slovenskih pevskih zborov umetniško izdelana diploma, delo gospoda Gasparija. Okvir Je bil izvršen v obrtni šoli. (Slfka predstavlja pogled na Bled; na eni strani Ceh z vijolino v narodni noši, na drugi strani Slovenka v narodni noši z lipovim vencem.) Slika je razstavljena v izložbenem oknu tvrdke Gričar in Mejač v Prešernovi ulici. Pokrajina. Zagorje. Na sestanku NSS, ki se ie vršil v soboto 7. t. m., se je sklenilo, da se takoj ustanovi pri nas v Zagorju izobraž. društvo »Bratstvo«, Na podlaigi tega sklepa poživljam vse, da se udeleže sestanka, k! se vrši v ponedeljek 16. t. m. ob 4. pop. v gostilni gosp. Jana v Zagorju. Dnevni red se naznani na sestanku. — Prosi se obilne udeležbe. — Sklicatelj. Iz Kočevja. Ko so začele pred par meseci prihajati iz našega rudnika pritožbe, da postajajo slovanski rudarji vedno bolj brezpravni, da jih nemški inžcnerjl in pazniki prt vsaki priliki zapostavljajo, jih iz najmanjšega vzroka ali pa celo brez povoda odpuščajo, je šla narodna socijalistlčna stranka, ki Je uvidela skrajno potrebo, po- magati tem trpinom, z veseljem med rudar* je in jim ponudila odkrito svojo pomoč, Rudarji so se stranke, v kateri so videli zmago v narodnem in gospodarskem boju( navdušeno oprijeli in danes bi bilo slovensko delavstvo odločujoč in vpoštevan faktor, da niso začeli tukajšnji socijalpatrijoU izpodkopavati delavsko solidarnost, ki jiru je hotela prekrižati njihovo izdajalsko delo. Njih vodja renegat Pavliček, ki ni bil zadovoljen s tem, da je NSS postavila za občinske volitve svojo listo, je organiziral ves nemški element svoje stranke, ki je že iz nacionalnega sovraštva prav z veseljem zasejal razdor med Slovenci in končno dosegel, da so zapeljani kratkovidneži podpisali socijalpatrijotsko - nemško listo. Na tej listi ie bil med drug. zakrknjenimi Nemci in nemčurji tudi velezanimlvi protcktoii delavcev neslovanskih narodnosti Gansl-mayer. Pred kratkim je ta mož sprejel V. svoje podjetje okoli 50 italijanskih delavcev. V javnost pa je raznesel nek falot vest, da je teli 50 tujcrodcev spravila V. Kočevje NSS, ki ima v prvi vrsti skrb, dajati našim ljudem delo! Na srečo delavcev tudi lista takih mož ni prišla v poštevl Nadalje se je po rudniku govorilo, da Jo hotel predsednik NSS- vzeti na rudniku 3800 K delavskega denarja. Pri sodniji so bo ta obdolžitev kaznovala. Gospodje so« Cijaldcmokratl! Vemo, da razširjate v javnost take in slične laži z namenom, da uničite delavsko vzajemnost, da Obdržita slovonsko delavstvo še nadalje v nemško« kapitalističnih krempljih. Ne bo se Vam posrečilo! Delavci, rudarji, premislite to hinavsko delo vaših nasprotnikov dobro in sprevideli boste, da ne spadate nikatnol drugam, kakor v narodno socijalistična stranko, ki Vas bo vsestransko podpirala in pripeljala do zaželjene zmage. Vsi k stranki, ki dela v prvi vrsti za dobrobit svojega in ne tujega naroda! Pošljite naročnino! Mali oglasi. Proda se: PRILOŽNOSTNI NAKUP I Posestvo, 28 johov, 2 stanovanjski hiši, hlev, 5 govedi, prašiči itd., 1 uro od Maribora, 450.000 K. — Posctvo, 16 johov, vsevrstne kulture, 5 govedi, prašiči etc* stroji, krasni nasadi sadnega drevja, 320 tisoč kron. — Posetvo, 17 johov, na hribčku, nova hiša, 70.000 K. — Posestva od 1 do 3 johe pri Mariboru z vilami. — Kovačije, ključavničarske delavnice v mestu ali trgu. Velike in male vile za različne cene. — Oddaja trgovin na najboljših prostorih. — Trgovska hiša, prvovrstna. — Rcalitetna pisarna Rapid, Maribor, Gosposka ul. 23, Priložiti znamko za odgovor! 839 VREČE juta od soli in večje število papirnatih, proda Gospodarska poslovalnica drž. žel., Ljub« liana, državni kolodvor. 831 POSESTVA veleposestva, grajščine od 4 do 400 oralov, Krasne stanovanjske hiše, 2 krasni 3 nadstropni hiši, hotel, vile, gostilne, mlin proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Dopisi le proti znamki. 809. ENONADSTROPNA HIŠA v sredini Maribora z veliko dvoriščno stavbo, pripravna za vsako trgovino ali obrt ev. tudi za tovarno, sc proda. Ponudbe na anončni zavod J. Sušnik, Maribor, Slovenska ul. 15. 800 SVILEN IN KRF.P PAPIR VSEH VRST. Žice za rože In -cvetlice vse številke. Perje za rože vse vrste. Vence In šopke za neveste in birmance. Svilene trakove vse barve in širine. Cigaretni papir: Ollcsctnu z vojakom ln tičem z vodenim tiskom. Aba-die, Golub, Altesse itd. Stročnice št. 2 in 3. Razpošilja papirnica J. Uran, Ljubljana, Mestni trg 11. 123 VEC ZABOJEV velikih starih. Cena in naslov v upravni-štvu Jugoslavije. 6i4 PRODAJA KOČIJE!!! Proda se iz proste roke krasna skoraj nova, popolnoma izborno ohranjena kočija. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo Jugoslavije pod »kočija« Kupi se: VOZIČEK (CIZA) se kupi. Ponudbe na J. čopič. Olince 22, 827 Siutbe: TRGOVSKI SLUGA ki bi obenem bil hišnik, se sprejme v veletrgovini. Ponudbe na upravo tega lista pod št, 829. 829 UČENEC poštenih starišev, ki ima veselje do trg.n vine in s primerno šolsko naobrazbo, se sprejme takoj v. trgovini z železnino '