Slev. 250.
¥ iHIv souoiojoe 20. Jecemra ki
Posamezna Številka stane 2 Din. LBlO ID.
Naročnina
za državo SHS: na mesec . . ca pol leta . M celo leto
. . Din 30
. . . 120 . . .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno r Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 6«
Cene inseradtom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din i'50 in Din 2'—, večji oglasi rad 45 mm višine po Diu 2 30. veliki po Din 3'— in 4 oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSinlna ptažsna v ootovlnl
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi
se ne vračajo; ncirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 30, upravništva 328.
Političen list
narod.
Demokratsko - radikalna nesposobnost.
Dne 28. junija 1921 je bila sedanja centralistična ustava podpisana. V imenu slovenskih demokratov jo je podpisal dr. Kukovec, v imenu samostojnežev Pucelj. Od tega časa so stranke sedanjega vladnega bloka s trimesečno izjemo bile neprestano na vladi, bodisi skupno, bodisi samo ena od njih. Za ves razvoj našega državnega življenja nosijo torej le one vso odgovornost. Pokazale so svojo popolno nesposobnost.
Narodnemu gospodarstvu demokrati in radikali niso znali utreti potov, ki bi bili potrebni in prikladni novi, mladi državi. Produktivnost poljedelstva se ni povečala, ampak vsled diletantske in ko-ruptne agrarne reforme celo zmanjšala. Čeprav je naša država predvsem agrarna država, naša agrarna politika ni usmerjena, brez pravca, se nahaja v kaotičnem stanju. Carinska politika se ni ozirala na poljedelske ali .induslrielne potrebe, carinski tarifi so se poviševali ali zniževali po trenotni potrebi državnih financ ali pa celo po vplivih dobičkaželjnih porodičnih ali strankarskih koterij. Tudi industrija, obrt in trgovina niso dobile od demokrat-sko-radikalnili vlad nikdar sistematične zaščite in podpore. Viden dokaz tej brezglavi narodno-gospodarski politiki je izseljevanje in brezposelnost. Nemčija, Francija, Južna Amerika mrgoli naših novih izseljencev, a brezposelnost se je razširila na vse industrijske in obrtne panoge, in (e oni, ki se peča s statistiko brezposelnih, bi nam znal pritrditi, kako grozeče narašča med nami rezervna industrijska in obrtna armada. Neviden, a tembolj občutljiv dokaz slabe demokratsko-radikalne narodno-gospodarske politike pa je ob-ubožanje mas in ustvarjanje maloštevilnih kapitalistov.
Tudi naša kulturna politika je na krivih potili. Srednjih šol imamo preveč, ljudskih premalo, strokovnih skoraj nič. Posledice so, da bomo imeli čez par let nad-produkcijo vseh akademičnih stanov, da stojimo z analfabeti neprestano na isti strašni višini in da si kvalificirane delavce moramo izposojevati iz Nemčije, Avstrije in Mažarske. Šolske knjige se uvajajo po špekulacijskih načelih tiskarn in pisateljev, nervozni naučni ministri menjajo med letom učne načrte po svoji razdraženosti in po željah svojih strankarskih prijateljev. Univerze se namenoma zadržujejo vsled nezadostnih dotacij v svojem zdravem razvoju, Umetnost in znanost morata rasti, kakor jima Bog da. Večja kultura nekaterih pokrajin se šiloma in s sadistično naslado nivelira na nižjo stopnjo. Demokrati in radikali so nosilci te nazadnjaške, antikulturne politike.
Notranjepolitično smo danes bolj raz-drapani nego ob dnevih zedinjenja. Politika narodne mržnje, narodne nestrpljivo-sti, nadvlade enega naroda nad drugimi je oficielna politika demokratov in radikalov. Namesto da bi gojili politično narodno edinstvo, ki se krije z državnim edin-stvom, nam vsiljujejo neko narodno edinstvo v tem smislu, da bi se morali Slovenci in Hrvati odreči za vselej svoje lastne narodnosti, svoje narodne individualnosti. Država ni urejena niti centralistično, še manj pa po vidikih, kakor si želijo narodi, da bi mogli v tej državi že vendar končno priti do mirne in bratske symbioze. Uradništvo je popolnoma proletarizirano, nestalno in ogroženo v svoji cksistenci, izpostavljeno skušnjavam korupcije in strankarske uslužnosti. Zunanjepolitično nimamo nikjer vodilne vloge, niti tam, kjer bi si jo z malo sposobnosti lahko ustvarili. Zato tudi pomanjkanje državljanskega ponosa, ki bi tudi za brzo konsolidovanje notranjih razmer ne mogel biti škodljiv.
Demokrati in radikali so neplodne, okorele buržujske stranko brez načel, brez idej, brez vsake ustvarjajoče moči. S svojo nesposobnostjo bi bile zmožne upropastiti stare države, kamoli konstruktivnih moči potrebne mlade države. One he zidajo, ampak podirajo, ono so po svojem bistvu subverzivne. Dne 8. febr. naj naši narodi zaščitijo državo pred njimi ter
Vladna akcija proti opoziciji.
GROŽNJE PROTI KOMUNISTOM TAKTIČNO SREDSTVO PROTI OPOZICIJI.
Belgrad, 19. dec. (Izv.) Celokupno režimsko časopisje je pričelo z objavljanjem senzacionalnih člankov o komunistični bolj-ševiški nevarnosti ne samo v naši državi iu v Belgradu, temveč v Evropi sploh. Ta nevarnost je po teh poročilih tako grozeča, da je na njo opozoril dr. Ninčič, dasiravno je znano, da se zunanjepolitični dogodki v našem zunanjem ministrstvu zvedo še le iztujega časopisja. Zato se smatra, da Nin-čičeva potovanja ne bodo prinesla režimu nobenega uspeha, kakor se ga nadejajo. Kljub temu režim nadaljuje svojo akcijo in se pospešeno pripravlja, da končno odkrito začne izvajati program, ki je resnično program PP. vlade in na katerega je ljudstvo že pripravljeno in o katerem vedo, da mora prejalislej priti. Predvsem je vladna reakcionarna politika naperjena proti Hrvatom in Slovencem ter proti ljudstvu v južni Srbiji in Makedoniji .
Pni udarec je vlada že dala s tem,
da je razveljavila in razpustila komunistično, stranko.. Iz vseh krajev države prihajajo poročila o številnih aretacijah komunističnih voditeljev. To je storila zato, da bi vse svoje akcije proti opoziciji mogla obeležiti kol protiboljševiško delo. Najprej so se te --aretacije izvršile v Skoplju. Za jutri in pojutrašnjem pa se pričakuje, da bodo are tirani vsi komunistični voditelji v Belgradu. V-irdni krogi razširjajo vesti, da bo še tekom jutrišnjega dne aretiran Si m a Markovič, znani komunistični voditelj. Širjenje .takih vesti je smatrati kot opomin komunistom, da bi pravočasno zbežali. S tem bi dali vladi povod za trditev, da so vesti o komunistični nevarnosti resnične.
Glede Radičeve HRSS še vedno ni padla končna odločitev , posebno ne glede izvajanja ofenzive proti Hrvatom in Slovencem. Tudi danes se jo vršil sestanek prvakov režima. Ni pa še' prišlo do nobenih sklepov.
Uprava Je ▼ Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za insarate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga tn Dunaj 24,797.
Neille, da je dobil od albanske strani poročilo, da so se pristaši Ahmeda Zogu 3. L m. vrnili v Albanijo. Tem sc je pridružilo tudi nekaj plemen v Severni Albaniji. Angleški poslanik v Belgradu pa je dobil 8. t. m. nalog, naj opozori jugoslovansko vlado na nevarnost obmejnih sporov v Albaniji. Jugoslovanska vlada je odgovorila, da bo naročila vsem obmejnim oblastim, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Albanije.
Rim. 19. dec. (Izv.) Tukajšnje albansko poslaništvo javlja, da je albanska vlada odredila splošno mobilizacijo.
ITALIJANI IN NEMIRI V ALBANIJI.
Rim, 19. dec. (Izv.) Kakor poroča Agenzia Štefani, sta odpluli dve italijanski vojni ladji na albansko obrežje.
Koriiptne ramm v radikalni stranki,
Belgrad, 19. dec. (Izv.) Kakšne razmere vladajo v radikalni stranki, o tem poroča današnja Smotra sledeče:
»Glavni odbor radikalne, stranke pravzaprav odbor dr. Laze Markovlča, dr. Veli-zarja Jankoviča in Milana Stojadijioviča, je stopil v polno svojo veljavo. Izbirajo poslance, pa se ne upajo pred ljudstvo, temveč diktirajo. Žalostne so Vesti in žalostna so dejstva, ki prihaja jo z vseh strani o delovanju tega direktorija, spravljajo v veliko skrb vse poštene in iskrene radikale. Vse, kar oni delajo, jo tako daleč od načel radikalne stranke, da se morajo pravi radikali sramovati in obžalovati, da se na ta način postopa s stranko.
Pod zaščito policije zanaša ta direkto-rij veliko gnilobo in reakcijo v radikalno stranko, tako da se jo pričela disciplina stranke že krhati in se ljudstvo sumljivo vprašuje, kaj to pomeni in kam vodi. Vse kandidature, stare in nove, je ta sosvet razdelil v dva dela: 1. v pristaše špekulativ-nih elementov; 2. v poštene in prave člane stranke, ki se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da bodo v radikalni stranki skupaj z ljudmi, ki stranko eksploatirajo na najbolj nesramen način, pri tem pa razkoš-,io živijo, kvartajo, pijančujejo in vzdržujejo nešteto prijateljic na račun ljudskega znoja.
Za ualogo so si postavili, da bodo za* vsako ceno gospodarji položaja v novem parlamentu, da bi mogli nadaljevati nemoteno s preganjanjem in korupcijo, pri čemer se v eni uri zasluži na državnih lifera-
cijah 10 do 20 milijonov. Teror, ki ga uganjajo s pomočjo policijo nad ljudstvom, je tako velik, da se ga ne spominjajo niti iz časov najhujše predvojne reakcije. Nasilje, ki ga izvršujejo s triki, s katerimi se uresničujejo njihovi nameni, prehajajo v per-fidnost in sramoto. .:
Nadalje opisuje -Smotra-:', na kak na-i čiiv^o se izvrševale kandidature glede vo-' diteljev korupcije, kako so drč Lazica, Veli-zar, Milan in drugi prišli do kandidature in kako so bile uničene kandidature Ran-koviča, Vujiča, Milašinoviča, Miladinoviča, Baliča, Laze, Bakiča, Oraovca, Miše Tri-funovica in končava svojo kritiko-sedanjega režima s sledečimi besedami:
• Tako delovanje ne vodi k dobremu. Tako počenjanje najtežje zadene ljudstvo. Tega se radikali še niso naučili. Ljudstvo trpi pod takimi voditelji. Kaj bo s stranko, v kateri se udomači taka politika, bomo skoro videli. Ugotavljamo, da to niso ljudske kandidature, temveč kandidature dok-torijskega sosveta Velizarja, Lazica, Milana in drugih policajcev. Take kandidate smo spoznali ob volitvah 19. maja 1903. Kam so vodile te volitve, smo videli, kam bodo vodile sedanje, bomo videli.«
Nadalje poroča .---Smotra- , da je vsled svoje kritike postala nekaterim korupcio-nistom v radikalni stranki tako nevarna, da so prepovedali lastniku tiskarne nadaljnje tiskanje »Smotre«. Zaraditega ni mogla /Smotra« iziti v poslednji številki. Seliti se je morala v drugo tiskarno.
RADIKALI PROTI PRIBIČEVIČU.
Belgrad, 19. dec. (Izv.) Ožji odbor ministrov in Ljuba Jovanovič so danes razpravljali o sporazumu, ki bi se naj napravil med samostojnimi demokrati in radikali. Kljub dolgim konferencam ni prišlo do nobenega sporazuma in je stanje tam, kjer je bilo v začetku, namreč, da so radikali izigrali Pribičeviča in ne marajo niti enega njegovega kandidata na svoje liste.
PRAZNIK SV. NIKOLE.
Belgrad, 19. dec. (Izv.) Radi današnjega praznika sv. Nikole, na katerega več kot polovica Srbov slavi svojo slavo, je nastala precejšnja tišina v političnem življenju. Ni bilo nobene seje. Odbori posameznih strank niso imeli sej in tudi ožji odbor ministrov ni imel sestanka.
Krepka ameriška Sekcija.
Newyork, 19. dec, (Izv.) Senator Bo-rah, ki je predsednik komisije, ki ima sklepati o tem, ali naj Zedinjene države pristopijo k mednarodnemu razsodišču ali ne, je imel včeraj govor, v katerem je rekel, da Amerika nc more sodelovati z dr-
jih izbrišejo iz našega političnega življenja. Osobito Slovcnci, ker ne ena ne druga stranka ni slovenska.
žavami, ki imaio še vedno vojno na svojem programu. Najnovejša zgodovina dokazuje, da močne države prav rade napadajo šibkejše države, čeprav bi se bile lahko obrnile na razsodišče. Tako je nastopila Italija proti Grčiji v krfski zadevi in Anglija proti Egiptu. Bolje bi pa bilo, če bi velike države manj govorile o razorožitvi, a z vzgledom pokazale, da jim je res nekaj ležeče na ohranitvi miru.
Albaniji.
London, 19. dec. (Izv.l Reuter objavlja sledeče poročilo albanskega tiskovnega urada; »Poglavarstvo v Dibri poroča vladi v Tirani, da so jugoslovanske čete začele 16. t. m. ljuto obstreljevati albanske obmejne čete. Poveljniki albanskih obmejnih čet tudi poročajo, da so srbske čete prve napadle albansko mejo in jo prekoračile. Bitke sc bijejo ob celi albanski meji. Carinarji v Skadru so zaplenili 15. t. m. na jezeru transport municije, ki jc prišel od črnogorske meje. — Takoj po objavi tega poročila je bivši minister Bux-ton interpeliral ministra za vnanje zadeve, naj pojasni dogodke v Albaniji, in je zahteval, naj vlada da angleškemu poslaniku v Belgradu potrebna navodila. Na interpolacijo je odgovarjal državni tajnik Mac
ra
I
IZ ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
Rim. 19. dec. (Izv.) Pristaši Giolittije-vi so se včeraj zbrali na posvetovanje, da zavzamejo stališče k zadnjim dogodkom v parlamentu. Sklenili so, da so mora najprej rešiti alera podpredsednika Giunte, potem bodo pa sklepali dalje.
FRANCIJA IZROČI MALACRIJA.
Rim, 19. dec, (Izv.) Francoska oblast je naznanila tuk. preiskovalnemu sodišču, da izroči A, Malacria, sokrivca na umoru poslanca Matteottija. Malacria, ki jc bil pobegnil v Francijo, so aretirali v Mar-seillu.
DRAGINJA V ITALIJI.
Rim. 19. dec. (Izv.) Vlada je z ozirom na višje cene žita na svetovnem trgu dovolila zvišanje cene za moko.
OPOZICIJA V ČEŠKEM PARLAMENTU.
Praga, 19. dec. (lzv.) Zbornica je danes začela razpravo o regulaciji uradniških in pokojninskih prejemkov. Socialist dr. Čevh je v imenu socialnih demokratov in ostalih opozicijonalnih strank izjavil, da opozicija pri reševanju tega vprašanja ne bo sodelovala. Po tej izjavi je opozicija zbornico zapustila. Vladne stranke so nato sprejele zakonski načrt v prvem čitanju.
RAZPAD ČFŠKE AGRARNE STRANKE.
Praga, 19. dec. (Izv.) Stranka ministrskega predsednika Švehle je razpad a. Bivši senatni predsednik Prašek in posl. Rychtera sta izstopila iz stranke z izjavo, da bosta ustanovila novo -češkoslovaško agrarno stranko«.
KRASIN PRI HERRIOTU.
Pariz. 19. dec. (Izv.) Herriot je danes v svoji bolniški sobi sprejel obisk Krasi* nov.
NOVI FRANCOSKI POSLANIK
V LONDONU.
London, 19. dec. (Izv.) Novi francoski poslanik v Londonu De Ferriant je izročil kralju poverilna pisma.
FRANCOSKI DOLG AMERIKI.
Washington, 19. dec. (Izv.) Glede poročil, da se bo Francija uradno pogajala z Ameriko o ureditvi francoskega dolga Ameriki, poročajo uradno, da so francoski dolgovi večji kakor angleški. Ker pa so bili vsi dolgovi narejeni za vojno, mora Amerika s Francijo ravno tako ravnati kakor z Anglijo.
PARIZ V MEGLI.
Pariz, 19. dec. (Izv.) Od srede je v Parizu gosta megla, ki je prišla od Canal la Manche. Promet jc močno oviran. Število policijskih stražnikov so morali povečati, da se ognejo nesrečam. Angleški potniški parnik 01ympique« ni mogel vsled goste megle iz luke Santhampton.
LADJI TRČILL
Pariz, 19. dcc. (Izv.) Francoski parnik »Capitain Edmondc Laborie«, ki jc bil na potu iz Rotterdama s 4000 tonami premoga, je blizu Boulognc trčil z angleškim parni-kom »Lindenhill«. Francoski parnik jc bil nevarno poškodovati.
FRANCOSKA EKSPEDICIJA PREKO SAHARE.
Pariz. 19, dcc. (Izv.) Dniga francoska ekspedicija preko Sahare jo pod vodstvom Haardta dospela do Čadskega jezera in vpostavila avtomobilsko zvezo do tega jezera samo po francoskem ozemlju.
VLADNA KRIZA V NEMČIJI.
Berlin, 19. dec. (Izv.) Po dolgotrajnih razgovorih z voditelji strank je kancler danes javil predsedniku Ebertu, da je sestava parlament, vlade nemogoča. Predsednik Ebert je nato odločil, naj stara vlada vodi posle tako dolgo, da se razmere razčistijo.
Berlin, 19. dec. (Izv.) Državni kancler je danes poročal o položaju. Navzoči ministri so izjavili, da bodo tudi naprej delali po njegovih navodilih.
IZPRAZNITEV KOLINSKE CONE.
London, 19. dec. (Izv.) Lord Curzon je v zbornici lordov izjavil, da bo Anglija kolinsko cono zapustila v sporazumu z zavezniki, ki imajo odločati o tem, ali je Nemčija svoje obveznosti izpolnila ali ne.
AMERIŠKI KREDIT ZA BAVARSKO INDUSTRIJO.
Monakovo, 19. dec. (Izv.) »Staatszei-iung« poroča, da se je posrečilo predsedniku bavarske industrijske zveze dr. Kuhlu dobiti v Ameriki za bavarsko industrijo kredit v znesku 30 milijonov dolarjev. — Kredite bodo dobili v prvi vrsti mali in srednji industrijalci.
j PORUŠENA ZGRADBA.
Neumiinster, 19. dec. (Izv.) Včeraj Se Je podrl del nove zgradbe mestne hranilnice. Mrtve so 3 osebe, 5 pa težko ranjenih. Ostali del zgradbe je dobil velike razpoke.
Neka i pripomb k sedanji srednješolski reformi.
% Zakaj je Korošec ukinil Pribičevičevo naredbo iz julija t. L?
Razveljaviti jo je moral deloma že radi tega, ker je bila proti zakonu. Opeto-vano se je že citiral čl. 13 šolskega zakona, da se učni načrt ne more spreminjati za dijake, ki so se po nekem učnem načrtu že pričeli učiti. To določbo ima tudi načrt novega srednješolskega zakona v členn 22. (Gl. Glasnik Profesorskog društva 1922, str. 289!) Pribičevič je hotel učni načrt spremeniti takoj v 1. in 2. razredu, dočim je jasno, da se mora vsaka reforma uvesti stopnjema, s 1. razredom. Če bi jo bil v juliju uvedel Pribičevič samo za 1. razred, bi se takrat z juridičnega tališča ne moglo ugovarjati. Sedaj pa je seveda za letos tudi za 1. razred že prepozno.
Po tej metodi bi lahko vsak minister spremenil učni načrt v vseh razredih in bi bili mi z reformami tako oblagodar-jeni, kakor smo z menjavanjem vlade.
2. Ali res nismo po prevratu v šolstvu ničesar reformirali?
Reformirali smo takoj prvo leto več nego v Avstriji v desetletjih. Spremenili smo n. pr. šest humanističnih gimnazij v realne: 2 v Ljubljani, po eno v Kočevju, Novem mestu, Celju in Ptuju. Jeseni 1925 bodo prišli na univerzo prvi abiturientje teh realnih gimnazij. Ali ni torej umestno, da počakamo, kako se bodo ti abiturientje izkazali v primeri z abiturienti humanističnih gimnazij in realk? Mi pa hočemo spreminjati še preden smo preizkusili . o
Po drugih državah tudi ne uvajajo reform kar mahoma na večjem številu za-
»Probuda« med narodom.
(Pri Javornikovih v Žalni.)
Bilo je letos lepega jesenskega popoldne. Avto nas je zapeljal proti prijazni dolenjski pokrajini. Obstali smo v tihi, skriti vasici — pri Javornikovih v Žalni.
Zakaj ravno pri Javornikovih? Ker je Javornikova rodbina stopila v krog narodnih delavcev, ki gojijo slovensko domačnost, slovensko narodno-umetnost. —• Javornikovi so dali na podlagi starega hišnega tlorisa postaviti novo stavbo po načrtih in pod vodstvom gradbenega odseka »Probuda«, katerega vodita g. univ. prof. inž. A. Hrovat in stavbenik Mudrov-čič. Hiša s svojo lepo, izrazito v narodnem slogu svoje okolice zgrajeno fasado napravi na gledalca imponujoč, a obenem prijeten, vabljiv očarujoč vtis. Popotniku se oko nehote ustavi na pročelju niše, ki te s svojo zunanjo dolenjsko romantičnostjo in milobo, s svojo nežnostjo in mirnostjo zaupljivo vabi v svoje notranje prostore. Vse se sklada, ujema z bližnjo in dalnjo dolenjsko okolico, vse izraža in diha pristno domače dolenjsko ozračje, iz vsej^ veje svež dih dolenjske pokrajine in njenega miljeja in značaja. — Načrt hišne fasade je napravil predsednik »Probude« prof. Grebene. Ni bilo lahko to umetniško ustvarjanje v narodnem slogu. Preden je ustvaril to fasado v narodnem slogu, je moral mnogo študirati krajevne razlike med Dolenjsko in Gorenjsko. Gorenjska zahteva oo svoji naravi in gorski krasoti maiastetičnih, visokih, močnih stavb in hiš. Dolenjska s svojimi nizkimi hribi in griči, s svojim
vodov, ampak reformo najprej preizkusijo na kaki drugi srednji šoli. Tako imajo n. pr. na Dunaju v V. okraju na istem zavodu pod istim ravnateljem in z i»timi profesorji humanistično in realno gimnazijo; na pia-ristovski gimnaziji v VIII. okraju so temeljni razredi humanistični, zraven so pa paralelke (letos že v I., II. in IIL razredu) po novem tipu tako zvane »nemške srednje šole«. Prav tako preizkušajo tip »splošne srednje šole«. Ta metoda more dovesti do zanesljivih uspehov .
Tako bi bilo tudi pri nas primerno, da bi se uvedel novi (srbski) tip realne gimnazije najprej kot paralelka na kakem mčžnem zavodu, kjer so paralelke stalne (n. pr. na II. drž., realni gimnaziji v Ljubljani). Potem bi profesorji lahko primerjali končno znanje dijakov ob odhodu z gimnazije. Zanesljivo more primerjati samo tisti, ki poučuje istočasno na obeh tipih. Tak poizkus bi brezdvomno tudi ugotovil, da še nismo znašli norinbcrškega lijaka, s katerim bi se dijakom omogočilo, da se naučijo v štirih letih lahko v bistvu isto glede jezikov, česar so se doslej učili 8 let.
»Pa ta metoda je prepočasna!« bo kdo ugovarjal. Vsaka temeljita reforma rabi svoj čas. Reforme zaslužijo, da se pošteno pretehtajo pred uvedbo, ker se ne uvajajo samo za par let. Na mladini naj se kar mogoče malo — eksperimentira!
3. »Od latinščino nimam niresar.«
Kdor tako pravi, se mi zdi podebsn tistemu, ki ga je pil iz več »glažkov«, potem pa ni vedel, od katerega je pijan. Da govo-
milejšim podnebjem in bolj nežnim bolj lahkim značajem je tudi pri svojih domovih osvojila milino in srčno nežnost, rekli bi skoro, mehkobno romantičnoet.
Izraz domačih, duševnih, srčnih strun presaditi na zunanjo ornamentiko in formo stavbe in v njeno notranjrst, to ni lahko delo. Treba je poglobitve v narodovo dušo, njegovo ozračje, treba je, da umetnik takorekoč zajame celotni narodni značaj — njegov centrum, njegovo psi-ho. Doživeti mora sam v sebi vso narodovo duševno notranjost in zunanjost, vse duševno valovanje, ki preveva, obdaja, napaja in nasičuje dotično okolko, pokrajino — njegovo dušo.
Prof. Grebene je hotel v tem primeru ustvariti pristen tip »boljše hiše« na deželi, ki pa seveda spada po svoji zunanjosti, po svojem celotnem slogu, zidavi in ornamentiki, po svojem splošnem vtisu v duševni okvir dotične okolice. In res se nova Javornikova hiša ne razlikuje bistveno od drugih domačih, kmečkih stavb v tej okolici. Vse na hiši je prirejeno v domačem, dolenjskem slrgu, okusu in duhu. Prof. Grebene je v to svrho preštudiral, prerisal marsikaj narod, motivov, jih zbiral in primerjal med seboj po raznih dolenjskih vaseh, bišah in stavbah, dokler ni imel zbranega zajesti materiala za tako hišo v pravem domačem narodnem slogu.
Čar, lepoto novi stavbi ie terej navdahnil z motivi, ki so vzklili v domači duši, vzrastli na domačih tleh, ki predstavljajo dolenjske kraje in ljudi. In mična Dolenjska mu je zalo nudila oliieo raznovrstnega domačega blaga, o katerem j se neukemu človeku še sanja ne.
rim jasneje: prof. Zupančič n. pr. nam je povedal iz lastne izkušnje, da so bili na univerzi in na tehniki za matematiko »absolventi klasičnih gimnazij vedno in povsod neprimerno boljši kakor absolventi realk«. Odkod ta superior-nost tipa gimnazijca nad tipom realca? Vzrok ne more tičati v predmetih, ki so obema zavodoma skupni, ampak samo v tistih, ki so različni torej po izjavi g. profesorja predvsem v učenju latinščine. Vendar pa dvomim, da bi se tehniki — bivši gimnazijci tega zavedali. Mi se namreč splošno — tudi sebe ne izvzamem — ne zavedamo v zadostni meri vrednosti formalne izobrazbe, ki jo da baš latinščina; mi podcenjujemo vrednost duševne discipline in vaje v logičnem mišljenju, ki jo daje baš gojenje tega jezika. Mislim, da se sme reči, da imajo od napornega dela, ki ga opravlja učitelj baš v 1. in II. razredu, korist profesorji in učenci pri vseh drugih predmetih. V tem oziru bi bilo zanimivo, da bi poročali o svojih skušnjah strokovni učitelji rcalij in modernih jezi- i kov, ki so poučevali isti predmet na ist: , stopnji in če mogoče še v istem šolskem letu na girrnaziji in realki. Govoril sem tozadevno z nekaterimi tovrrlši, pa so mi vsi rekli v istem zmislu, da je ludi za njih predmet »tip gimnazijca nad tipom realca« ! (Zupančič). Nočem pa seveda s tem prejudicirati morebitneiru nasprotnemu mnenju kakega tovariša. In po novem učnem j načrtu sploh ne bomo več imeli ni^je re- j alne gimnazije, ampak imeli bomo samo ; skupno nižjo srednjo šolo za realno gimnazijo in za realko; in ta skupna nižja srednja
i
Dolenjski kozolci s svojo bogato, ' skoro bi rekli, ornamentMno razporeditvijo tramovja in umetnimi rezbarijami, ki , jih krase, služijo včasih umetniku kot pravi »kabinetni« komadi, ki harmo-nirajo z domačo hišo in dušo, ki biva in živi v njej. — Marsikdo je že skušal take narodne motive uporabljati na dru£em, nepravem mestu in materialu, toda zato se je tudi spodtaknil s svojo umetn'ško nogo ob taki nepravilni rabi materiala. (Nr. pr. nepravilna unoraba tkalnih motivov na posodah!) Prof. Grebene je to kočljivo vprašanje rešil tukaj prilično jako dobro.
Tramovje tipičnih, domačih dolenjskih kozolcev, postavljeno na vsakem pročelju navzkriž v šahovskem smislu, to izrazito domače tramovje je vstavil kot glavni dekorativni element nad hišnim balkonom. In ravno ta pristna domača »kozclčeva* ornamertika dela novo stavbo originalno domačo, lepo, krasno, skoro impozantno. Sveži, čisti romantični narodni duh veje iz cele stavbe, ki predstavlja izrazito narodno delenjsko umetnino. — So pa še drugi plastfčni, domači motivi, ki se zrcalijo v stavbi, in so vzeti iz starih hiš bližnje okclice, a vse nava-iati bi bilo preveč. Ponotnik. oglej si jih! Prezreti pa ne smem sledečih nosebn°sti, ki istotako harmonično v narrdncm slngu in duhu krasijo novo stavbo. Jo so fresko slike na obeh hišnih pročeljih.
Na sprednjem, flavnem hišnem pročelju je okusno izd-lana fresko slika, ki predstavlja sv. Jožefa — mizarja - delavca, ki daje stavbi še poseben domač čar in privlačnost: simboi družinske sreče, l združene v pridnosti in delavnosti. Slika
šola bo realka! Delitev .so bo pričela šele v V. razredu.
4. Ali naj torej vsakega dijaka »mučimo«
z latinščino?
Nikakor ne, ampak latinščine naj so uči predvsem tisti, ki mu to učenje n i muka; in takih dijakov je, hvala Bogu, med Slovenci še precej. Če bi se hotel banalno izraziti, bi rekel: Ne silimo žabe, da bi grizla oreh; veverici pa nikari tega ne branimo! Nadarjenost ljudi je zelo različna; smili se mi otrok, ki ga silijo starši v srednjo šolo, dasi nima nikakega veselja do učenja. Namesto da bi postal iz njega dober obrtnik v poklicu, ki bi ga veselil, se sili za delo v poklicu, kjer se ne bo počutil v svojem elementu. Vrednost človekova ni odvisna od poklica, ki ga zavzema, ampak od načina, kako svoje mesto izpolnjuje. Dandanes tudi gmotni položaj inteligence nikogar ne vabi, da bi silil na visoke šole; hudo inteligentu, če mu njegovo delo samo ne nudi zadoščenja!
Za tiste pa, ki imajo v sebi željo po višji izobrazbi in zmožnost za višjo izobrazbo, naj se ustvarijo tudi možnosti, da tej svoji potrebi zadostijo! Od takih ljudi bo imela javnost samo koristi, pa četudi gredo n. pr. po dovršeni nižji srednji šoli k obrti ali trgovini. Možnost za tako izobrazbo se pa ne sme n. pr. v vsej mariborski oblasti nuditi samo v Mariboru. I. D.
V	dobi Jborovalne
svobode.
V	Šmihelu pri Žužemberku se je vrši! ta teden volivni shod. To ni nič neobičajnega in menda v dobi volivnega boja nekaj samoobsebi razumljivega. Do tukaj bi bilo vse v redu. Zakon ščiti zborovalno svobodo, zakon je celo tako širokogruden, da dovolj :je shode v zaprtih prostorih vse-prek in vsakemu. Nobenega takega shoda ni treba javiti nikomur, seveda tudi ne okrajnim glavarjem. Vsak imej prostost, da pridobiva volivce za svoj program. Tako je bilo dosedaj in tako je povsod na celem svetu v modernih demokratičnih državah. V tem volivnem boju so pa slavni vladni možje vpeljali druge navade in menda tudi druge zakone.
Novomeško okrajno glavarstvo }e po« slalo — menda brzojavno — žandarmerijo v Šmihel, da preišče in pregleda, če je bilo na tem shodu vse pravoverno in v soglasju s programom reakcionarnega Pašič-Pribi-čevičevega režima. Prvo vprašanje;ki jso ga morali po nalogu okrajnega glavarstva staviti, je bilo, če je govornik litijska!':— seveda proti državnemu edirižtVu itd. Ve« mo, da imajo orožniki strog ukaz, da morajo takoj o vsakem shodu najnatančnejše poročati o vseh podrobnostih, ki jih mo-rejo izslediti. Imamo torej skrbne državne upravitelje. O vsaki besedi, ki se kje na kakem shoda izgovori, hočejo biti natančno poučeni in nič ne sme uiti njihovim očetovskim ušesom. Saj so oni postavni in zakoniti varuhi in predstavniki države — to se pravi: velika večina državljanov se mora klanjati in ubogati oblastno manjšino,
Volivni boj se torej vrši v znamenju varuštva manjšine proti ogromni večini državljanov. To svoje reakcionarstvo pa odevajo v najpogubnejšo obliko, ki so si jo bili mogli izbrati, češ, da čuvajo državo
sv. Jožefa je pri nas narodu splošno simpatična, ker predstavlja svetnika kot mizarja - delavca in varuha družin.
Na stranskem pročelju — na vzhodni strani, je originalna slika domačega »Sejalca«. Model je vzet iz domačega kraja — in ravno to poveča vtis hišne domačnosti. Scjalca je predstavljal, uprizarja! vpričo slikarja domač fant, ki je moral ob kozolcu s sevnico v roki po njivi »sejati« žito. Vse poteze, cel tip, vse barve, vse je originalno, demače! — Obe fresko sliki je napravil naš znani slikar prof. Šantel. Obe sliki sla v veliko čast in ponos rodbini, stavbi in slikarju.
Naj pripomnim cb tej priliki nakratko nekaj besedi o fresko slikanju pri naš v Sloveniji. Škcda je, cla se fresko - mantra v freeko-slikanju pri nas v Sloveniji tako malo upošteva in uporablja.
Fresko slikanje je bilo svoje čase pri nas mnogo bolj v navadi in češčeno i" cenjeno kot dandanes. Bili so časi tudi pri Slovencih, ko so lepe fresko slike krasile skoro vsako, ne samo gosposko, ampak tudi kmečko boljše zidano hišo. Dandanes je fresko slikarija pri nas skoro zamrla med narodom — razen pri neka< terih cerkvah.
Narod — ljudstvo ne pozna več nje' ne vrednosti in trpežnosti, ki sledi iz načina fresko slikanja. Pri fresko slikanji) se izleči apno iz sveže (freeko) malle, ki se spoji z barvili, jih vpeji, pokriva^ i" varuje, tako da so takorekoč neizbrisljive In ravno pravilna fresko (sveža) spojitev apna z barvili jc najtežja, če hoče fresko-slikar doseči, du jc njegovo delo solidno, tnaino, da postane umoivor. Težava i tiči tudi v izbiraniu barv. kaiti fresko-
Med pisa'nimi stroji rabav-!i nimi rri Vaši tvrdki se v nrvi vrsti odlikujejo »REMINGTONf Mod 12«. Stroji »REMINGION Mod 12« tečejo lahko, gladko in brez ropo'a. Akoravno pi ejo na njih v šoli začetniki vsaki dan po 4 ure, fti bi o pritožbe. Pisalni stroii »REMINGTON Mod. 12« se odbkujejo kot izvrstni pisalni stroj .
Ravnateljstvo ta stroj toplo priporoča!
navnatelistvt) Masne trgovshe akademije v Ljubljani.
D. h. U. fcftiim l r.
V Lin M jao i, dne 18, de. cembra iy24.
Izključno zastopstvo;
FRANC BAR, pisalni stroii
Ljubljana, Cankar.evo nabrežje 5» Telefon 407,
pred lastnimi državljani. Vsemu svetu na ta način oznanjajo, da smatrajo večino državljanov za veleizdajnike, ki ne mara svoje lastne države. To se menda ni še na celem svetu dogodilo. S tem hočejo tudi opravičiti svoje policijske in tiranske odredbe, ki jih uvajajo v volivni boj. Ali niso mar programi strank, ki, v volivnem boju nastopajo, znani? Čemu policijsko nadzorstvo nad vsako besedo, ki jo izgovore kandidati ali govorniki obče znanih strank in obče znanih programov? Svoboda zborovanja je suspendirana in na mesto zboro-valne svobode so sedanji oblastniki postavili inkvizicijo!
■j- Spor med našimi demokrati iu radikali zaradi kandidatnih list postaja vse ostrejši. Radikali očitajo demokratom, da so jih prevarili, da so so pogajali le s posamezniki, a ne stranke s stranko. Radikali ne dovoljujejo, da se vložene kandidatne liste nazivajo liste ' Narodnega bloka« in zahtevajo, da se umaknejo ali pa naravnost uradno razveljavijo. V tem oziru so so obrnili tudi na Glavni volivni odbor radikalne stranke v Belgradu. Mi smo zadovoljni, da se bodo sedaj tudi radikali prepričali, kaki cigani se nahajajo med samostojnimi demokrati. Upamo, da bo tudi dr. Korun prišel do tega prepričanja in ne bo uravnaval taktike svoje stranke v korist demokratom.
-j- »Slovenski republikanec« tudi svoje zadnje številke ni napolnil z ničemer drugim kakor z napadi na SLS. Za " Slovenskega republikanca ni nasprotnik slovenske politične samostojnosti g. dr. Žerjav, kajti njega in njegovo stranko pušča popolnoma pri miru. Pač pa se zaletava od prve do zadnje besede v dr. Korošca, ker se ta bori za suverenost slovenskega naroda in je za vse tiste ideale, katere je prevzel v svoj program gosp. Prepeluh, ki se diči s pavo-vim perjem. Vse to je dokaz, da g. Prepe-luhu tudi republika ni resen političen, cilj, kakor mu tudi .vse drugo ni, marveč da mu vse to služi le kot sredstvo za cilj, to je, za dosego mandata. Njemu gre zgolj za to, da SLS odžene par glasov, zato tudi centrali-stov ne napada, kajti ti mu itak ne morejo nič dati ne vzeti, pač pa bi imeli tako demokrati kakor Prepeluh korist, ako bi se dala SLS oslabiti. Zato »Jutro« tako očitno par-donira Prepeluha, Prepeluh pa Žerjava, v bratski slogi pa se obadva ta junaka zaganjata v SLS. Kdor tukaj ne vidi zveze med SDS in SKS, ta je udarjen s kurjo slepoto. Ker so pa Slovenci brihtni, ni čuda, da republikanci, ki resno in odkrito mislijo, o Prepeluhovi akciji nočejo nič slišati, ampak bodo volili SLS, v kateri imajo vsi prostora, ki dejansko hočejo politično samostojnost slovenskega naroda, ne pa, da bi Slovenci bili velika županija hrvatske republike«, v kateri bi nam "komandiral Radič, oziroma njegov kompanjon, veleindu-strijalec Prpič. Žerjav nas prodaja Pašiču, Prepeluh pa Radiču, ki je nas Slovence imenoval javno »kranjske magarce« zato, ker mu ne nosimo jajc in puranov kakor hrvatski kmetje. Če misli Prepeluh, da bodo^ Slovenci morebiti njemu nosili kot Ra-dičevemu namestniku, v Sloveniji velikonočne košare, se presneto moti, ker >ma-
slikar mera uporabljati samo zemeljske barve in torej nima mnogotere izbire, šest do sedem barv — in še med temi nima nobene posebno izrazite, recimo: rumene ali rdeče ali zelene. Vse so bolj temne rjavkaste polti. Nima izrazitih nians.
Freskoslikar pa mora kljub temu ne-dostatku slikati tako, da gledalec-opazo-■ valeč nima občuta, da pri slikah kaj manjka.
Tudi Šantelnove slike na Javornikovi ) stavbi kljub nepopolnosti freskobarv — če se smem tako izraziti, ne trpijo nič na enotnosti in popolnosti, temveč ta mirnost ; ne kričečih barv, enotnost slik še poveča in povzdigne. Drugih narodnih okraskov (n. pr. slikanih šopkov) na fasadi ne bom omenjal; hotel sem posneti le glavno karakteristiko hišnega sloga v narodnem duhu.
Naj omenim še notranjo razdelitev stavbe, da vidimo, kako praktično se je vporabil stari hišni tloris.
Pri vstopu v notranjost vidimo, da je v pritličju združeno vse, česar je navadno treba pri mestni in pri boljši, večji podeželski hiši: prostrana veža, dve večji, svetli sobi, družinska soba, velika kuhinja z vsemi pritiklinami in hodnikom. Iz veže te vodijo okusno izdelane stopnice (delo g. mizar, mojstra Ahačiča iz Ljubljane) v prvo nadstropje, ki napravi prav i prijeten in udoben vtis. Celo prvo nad- j stropje ima povsem mestni značaj, toda ' vedno te obdaja čut, da si v posebni > na- j rodni'< hiši, v posebnih mehko te boža- i jočih sobah, ki te s svojo okusno, fino I slikarijo popolnoma očarajo. Prvo nad- |
garci« nismo. Svojo samostojno Slovenijo si bomo sami uredili brez Radiča in Prepeluha, ki sta dozdaj dokazala samo, da znata pac dobro poskrbeti zase, ne pa za Slovenijo. V svojih napadih na SLS se Prepeluh seveda laže in sicer pobira vse laži i v, : Jutra«. Tako pravi, da je bil on — Prepeluh — republikanec že takrat, ko je dr. Korošec bil prvi ministrski predsednik. To Prepeluh pravi danes, takrat pa js> o republi-kanstvu molčal kakor riba in ga je začel oznanjati šele zadnje čase, ko ni vedel druge poti, kako se dokopati do mandata. Mogoče nam bo prihodnjič odkril, da je bil republikanec že, ko je pil materino mleko. Samo da nihče o tem ni nič vedel!... Strašno se Prepeluh tudi brani očitka, da je stopit v Radičevo službo, popolnoma pa molči na to, da pomaga Radiču osvajati slovensko Prekmurje in tudi tega ne pove, da Radič kandidira kot nosilec liste na Štajerskem in da SHS v Sloveniji, sploh ne kandidira, ampak, da kandidira edino HUoS, da je torej Prepeluh 2 vsemi drugimi republikanskimi« kandidati na Slovenskem vred zgolj mandatar Radiča, oziroma Hrvatov! 0 tem v Slovenskem republikancu- seveda ni niti besedice, ker je Radičevo glasilo to našo trditev samo potrdilo, tembolj pa zabavlja zoper slovensko ljudsko stranko. Laž je tudi in sicer »Jutrova/, ki si jo je osvojil sedaj »Slov. republikanec«, da je SLS v vladi g. Davidovica zatajila avtonomijo; nasprotno je pa res, da je SLS baš zato šla v to vlado, ker jc pridobila za avtonomistično politiko Davidovičevo stranko in je Davidovičeva vlada bila za politično samostojnost in samovlado nc samo Slovencev, ampak tudi Hrvatov. Saj je tudi IIRSS baš zato podpirala Davidovičevo vlado! G. Prepeluh torej samega sebe prav pošteno bije po zobeh. In g. Prepeluh tudi ne more utajiti, da je g. Radič podajal monarhistične izjave, izgovarja se saino, češ, da je Radie s tem hotel olajšati stališče vlado g. Davidoviča. Toda če je temu tako, potem Radič ni noben načelen republikanec, kajti načelen republikanec se ne more izjaviti za monarh ista tudi ne na ljubo svojim političnim prijateljem. Kdo mu bo potem verjel? In zaradi lega Slovenci tudi g. Prepeluhu ne morejo verjeti, ker se obrača tako, kakor zapiha Radič. Takih vetrnic pa Slovenci ne bomo volili, ampak SLS, ki svojega programa ni nikoli menjala.
-I- Nad vse objektiven uradnik je dr. Baltič. V Mošnjah na Gorenjskem so bile občinske volitve razpisane, reklamacijsko postopanje že izvršeno, kandidatne liste vložene, toda prišel ie dr. Baltič in na ukaz JDS preložil občinske volitve, baje radi tega, ker ni pripravno, da se vrše občinske volitve med pripravami za državno-zborske. V resnici pa se je to zgodilo radi tega, da si liberalni župan še za par mesecev podaljša živ j en je. V Žužemberku na Dolenjskem pa se je zgodilo narobe. Veliki župan je ukazal, da se morajo občinske volitve takoj izvršiti. Tako zelo se mu je mudilo, da je prepovedal razpisati štirinajstdnevni rok za vlaganje reklamacij. Tam se pa menda morajo vršiti občinske volitve v času, ko so v teku priprave za državnozborske, ker potem v občini ne bo dvojnega razburjenja. Ta dva slučaja precej lepo pokažeta dr. Baltiča kot strogo objektivnega velikega župana.
stropje obsega: pet krasnih, svetlih sob z lepim razgledom na bližnjo okolico, katerega nudi okusni balkon 2 verando.
Enake stopnice kot prej te povedejo v podstrešje, kjer se zopet nahajajo tri prav lične sobice za posle in potrebne shrambe. Zanimivo je tudi, da se na podstrešju nahaja rezervar, v katerega avtomatično črpa vodo električni motor iz zunanjega vodnjaka. — Da ima hiša moderno električno razsvetljavo, je samo-obsebi umevno.
Javornikova družina si je s to postavitvijo oziroma renoviranjem svoje hiše v modernem dolenjskem narodnem slogu stekla velike zasluge za probudo, po-vzdig in praktično umevanje in uvajanje narodnega sloga in domačih motivov med narodom. Kljub temu, da je stavba v čisto svežem, narodnem stilu sezidana, vendar stroški niso bili za to nič večji — ker je gospodarsko - industrijski odsek »Probu- j de« sodeloval s čistim idealizmom, samo j cla z mecensko roko Javornikovih vpelje j polagoma narodni slog in domače narod- ; ne motive pod domačo streho — med slo-\ensko ljudstvo. Slovenci, zlasti Dolenjci, ki si hočete postaviti nove, lepe, udobne, v domačem slogu zidane stavbe, poglejte j si prej Javornikovo hišo v Žalni. Gostoljubna vrata pri Javornikovih so vam vsem vedno na stežaj odprta. Dr. V. R.
4- Kaj jc > nacionalni« blok? Nacionalni blok so se začeli imenovati samostal-ni demokratje in radikali. H kateri na-cijk spadajo ljudje, ki nočejo biti več Slovenci, ki prezirajo slovenski jezik, slovensko književnost, slovensko šolo itd.? Bržkone je to ona »nacija«, ki je »nacionalizirala • koroški svinec, Bambergovo tiskarno, Trboveljsko družbo in mnoga druga podjetja. Pri vseh teh podjetjih so se izvršile od te nove nacijer smrdeče goljufije ali so se prstaši te »nacije« prodajali narodnim tujcem kot zunanje firme, da se je lažje goljufala državna uprava pri svojih ukrepih glede sekvestra, davkov itd. Sedaj se ta • nacija« pojavlja naenkrat tudi pri volitvah. In zopet so goljufije na dnevnem redu. — Demokrati postavljajo in vlagajo kandidatne liste Nacionalnega bloka, a radikali o tem nič ne vedo. Svetovali bi radikalom, da si ne jemljejo preveč k srcu, ako ne spadajo v to najnovejšo nacijo« na Slovenskem, v kateri se nahajajo tudi mnogi temni, goljufivi elementi, ki se sučejo siuer v dobrih družbah, a spadajo v temnice. kamor še samo zaradi tega niso prišli, ker so s svojim subverzivnim delovanjem znali preprečiti zakon proti korupciji kakor tudi mnogo drugih zakonov.
r Dokument Kakor smo že včeraj poročali, je objavila Pribičevičeva »Reč« besedilo pogodbe, ki so jo baje sklenili sovjeti z Radičem. Isto besedilo je objavilo tudi »Jutro«. Dokumentu se vidi že na prvi pogled, da je silno nespretno narejen. Vsebina je tako zmedena, da je nihče ne more pripisovati ljudem a la Zinovjev ali pa Ry-kov, ki končno tudi niso od včeraj. So pa tudi vnanji znaki, ki govore za to, da je celo skrpucalo navaden falzifikat. Na eno tako točko opozarja tudi dunajska »Neuc Freie Presse«, ki pravi: »Zanimivo je, da izjavlja »Reč«, da je to pogodbo objavila že tretja internacijonala, ne pove pa vira, odkod je dobila ona svoje besedilo.« — Tako pada Pribičevič iz ene svoje »diplomatske« smole v drugo.
f Dr. Trumbičeva kandidatura. »Die Drau« poroča, da bo dr. Trumbič kandidiral v Osjeku na Radičevi listi.
r Ga priporočamo. »Hrvatski list« poroča, da postajenačelnik Pevec v Šamcu sili železniške uslužbence, da se vpišejo v organizacijo »samostojnih demokratov«, ali pa jih bo za Božič odpustil iz službe.
sc jako nakuha, ker jc POLNOMASTEN in je ; vsled lega NAJCENEJŠI.
Na vse strani. Kadar se bližajo volit-ve;\se naši demokratje živahno gibajo. Zanimajo se naenkrat za invalide, spominjajo se uradnikov, celo na duhovnika ne pozabijo. Tudi .»kulturno: so začeli delati, prav po vzgledu preklicanih »klerikalcev«. Zveza kulturnih' društev dela s polno paro in predava ter predava neumorno nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom. Kulturni delavci c: se pa hvalijo: »Zakaj pa bi ne, če nas dobro plačajo. Dobimo voznino, kilometražo, dnevnice.« Kulturni »delavci imajo prav. Samo zanimivo bi bilo zvedeti, odkod imata stranki naenkrat toliko denarja. Ali je morda dr. Žerjav prodal delnice Trboveljske družbe? Ali pa stranka zajema naravnost iz državnih jasli? — Kdo plača?
Mi smo framasoni. Sedaj smo od »Jutra r razkrinkani! Mi smo framasoni. Tajiti ne pomaga tu nič več. Dr. Veljkovič, član demokratskega kluba, je veliki mojster framazonske lože. In ker je obenem član širjega bloka, so vsi člani širjega bloka framasoni. Jasna logika, tu ni ugovora! »Jutro« je govorilo! Kolikor mi vemo iz srbskega framasonskega lista »Neimar«, je veliki mojster jugoslovanske framasonske lože guverner Narodno banko Jurij Vai-fert. Ali je Veljkovič irainason ali ne, nam ni znano, to bodo res bolje znali žerjavov-ci, ki so se pet let ž njim pajdašili. Glede framasonstva pa žerjavovci niso tako nedolžni, kakor se delajo. V Ljubljani obstoje framasonske organizacije. Stal ji je na čelu — ali še danes stoji, ne vemo, dr. Novak. Framasonsko organizirani so po francoskih poročilih dr. Kramer, dr. Žerjav, dr. Budisavljevič, dr. Šurmin, dr. Lukovič, dr. Drinkovič, dr. Ninčič, dr. Spalajkovič itd. Da ta organizacija za osiguranje dobrih služb in lepih mest jako dobro deluje, videlo se je. posebno pri zadnji vladni krizi. Klerikalci" pa se vaših framasonskih lož presneto malo bojimo, ker niso nič drugega in se tudi v širjem svetu drugače ne smatrajo, nego šole za korupcijo.
Ata ne zmtjo več brati. Slov. narod« piše včeraj o znani izmišljeni tatvini nekih tajnih dokumentov i" sovjetskega poslaništva na Dunaju in pripoveduje, da jo »Slovenec • takoj pograbil to vest in izrekel prepričanje, da so tatvino teh aktov izvedli (slovensko pravimo, da so akte pokradli, ne pa da smo tatvino izvedli ) agenti jugoslovanske vlade-:. Če bi bili ata nataknili na konec svojega nosu boljše sorte špegle, bi bili videli, da je Slovenec pisal, da aktov iz sovjetskega poslaništvu na Duna-
ju ni prav nihče ukradel, ampak da so ponarejene akte liferovalk belgrajski vladi njeni dunajski špijoni za dober denar in morebiti celo po naročilu vlade. Nekaj dni pozneje pa smo objavili članek Leopolda j Mandla, ki ga je bil objavil v »Wiener A lig. Zeitung «. Tudi g. Mandl trdi v svojem članku, da na sovjetskem poslaništvu 111 nihče ukradel nobenega akta. — »Slov. narod pa piše včeraj, da se mi sklicujemo na g. Mandla kot pričo, da so neke akte pokradli agenti jugoslovanske vlade! Tega, kar mečka : Slov. narode, ni trdil ne g. Mandl in ne »Slovenec«, pač pa je g. Mandl prav lepo povedal imena vseh tistih temnih gentlemanov na Dunaju, ki se profesi-jonalno pečajo s ponarejanjem izmišljenih diplomatskih listin in jih obešajo za drag denar vsem, ki jih potrebujejo za snovanje raznih temnih in umazanih političnih intrig. Da je bil pred vojno g. Mandl sam zapleten v razne falzifikatorske afero, je tudi nam prav dobro znano, zato pa tudi danes lahko o takih zadevah govori kot »stručnjak« in bo že marsikaj res, kar pove. O takih »zvezah« g. Mandla s ./klerikalci', ki nam jih očita »Narod«, pa nam ni prav nič znanega. Nam je znano edino to, da »Narod« pomaga igrati današnjemu režimu tisto igro proti Hrvatom in Slovencem, kakor sta jo igrala nekdaj Berchtold in Forgach s pomočjo ponarejenih dokumentov proti Srbiji. Ata sind und bleiben halt immer k. k., namreč haka.
m pri
r
priporoča ara praznike različna izbrana VINA. -Posebno sc priporoča izborni fladek MOSLER iz graSfine Ormož, Dolenjska PORTUGALKA in PIKERČAN, letr.ik 1921.
Iz Žužemberka. Že nekaj let ne moremo skoraj iz našega trga poslati dopisa, da ne bi obenem bili prisiljeni, c!a imenujemo tudi našega notarja. Ni da bi bil kaka znamenita oseba, žalibog je pa povsod zapleten v prav vsako afero, kjer gre proti kmetu in ljudskim pravicam. Sedaj imamo v trgu zopet tako afero. Trška posojilnica, ki so jo trški magnatje za svoje dobičkanosne namene iztrgali iz rok kmetov, sedaj okoliškim kmetom kar trumoma odpoveduje — nc morda vlog —, ampak posojila. Ta rabeljski posel opravlja po našem r,slavnoznanem kmetoljubu« notarju Carliju. I7: tega si je napravil la človek naravnost sijajao dobičkanosno podjetje, ki mu nosi lepe tisočake. Stvar prakticira na sledeči način: Najprvo odpove v imena posojilnice posojilo, nato poziva, da kmetje tekom 14 dni vrnejo posojilo, ki ga bo on kasiral, hranil in vrnil. In za vse te posle si zaračuna n. pr. pri posojilu od 9000 Din okrog 860 K. Ali ni to kava-lirski človek? In ali nima naravnost očetovskega srca za kmeta? Mi pa svetujemo kmetom sledeče: Za poziv, da vrnete posojilo, ste dolžni plačati po tarifi določeno svoto; za vse druge posle pa niste dolžni niti vinarja plačati. Če Vam posojilnica posojilo odpove, morate posojilo vrniti posojilnici. Če je pa posojilnica komu drugemu poverila prejemanje in shranitev denarja naj mu za la posel posojilnica sama plača, Vi niste dolžni nositi teh stroškov. Toliko jurista bi bil tudi g. Carlj lahko, da bi to vedel. Za ta način uradovanja bi se pa vendar morala zanimati tudi notarska zbornica.
Sv, Katarina pri Tržiču. Dopisniku v sobotnem »Jutru« ne ugaja župan naše občine, ker je pristaš SLS! Dejstvo pa je, da so občani Loma in Doline z novim županom splošno zadovoljni. Kaj brige neobčane naš župan? Gospodje v Tržiču se naj nc vtikavajo v naše občinske razmere! Hvalijo prejšnjega župana, to jc popolnoma pravilno, samo tega ne povedo, da je tudi on odločen pristaš SLS. — V pomirjenost dopisniku in resnici na ljubo pov-darimo še enkrat, da je mož na svojem mestu. Tajnika pa sploh ne obstojata, pač pa vrši tc posle marljivi g. podžupan kadar jih g. župan sam nc more radi oddaljenosti od občinskega urada. Ne novi ne prejšnji župan pa se no bosta pri svojem delu ozirala na Jutrovske intrige.
Iz Tržiča. Meščanska šola priredi svoji deei vsakoletno božičnleo v nedeljo, dne 21. dec. 1924. ob 4. popoldne v šolski telovadnici s posebno zanimivim sporedom. Iz prijaznosti sodeluje salonski orkester. Vabljeni po stnrlši in svojci otrok. Vstopnine nI. — Pocl-ružuica sadjarskega in vrtnarskega društva v Tržiču ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 28. dec. 1924. ob 9. v risalnici meščanska šole. Udeležbo ji1 dolžnost vsakega člana. V preteklem lehi smo itneli S4 v hodočuin moramo imeti 100 članov.
Šmartno pri Litiji, Na orlovski praznik, dno 8. decembra smo imeli šmartenski Orlici zopet vesel dan. Ob S jc bila sv. maša. in sv. obhajilo. Popoldan je otvoril orlovsko slav-sko slavnost g. P. Erzin, predsednik orlovskega odseka v Šmartnem. Sledile so di?kl;t-macijc, potem lep go\or 't. predsednika na Orle in Orliče. — Nato je hilo sprejetih šest novih članov Orlov. Po predsedniku prisrčno pozdravljeni so zapeli vsi skupaj Orlovsko
1PBF" liUKUIiO dišave v zavofcbLlli so najboljše!
himno, na kar je bila ta lepa slavnost zaključena.
Na Rovih je priredil državni higijenski zavod v Ljubljani protialfcoholno predavanje dne 17. t. m. Predavatelj g. Puhar je res dober govornik, ki zna prepričati in pridobiti, ln obziren, da nikogar ne žali. Njegov govor temelji na znanstveni podlagi, je poljuden, »daj veder, zdaj genljiv in pretresljiv. Ker priredi zavod vsako predavanje popolnoma brezplačno, ni čudno, da so oddana predavanja v nedelje in praznike že mesece vnaprej, dasi gredo pogosto te dni kar trije gospodje tega zavoda s poukom med narod. Res časa ln razmeram primeren in potreben institut.
Mežiška dolina. Nevarna tatinska družba zasačena. Zadnji čas je bilo v prevaljskem okraju izvršenih več drznih tatvin in vlomov. Vlomili so tatovi v Prevaljah v prodajalno kmetijske zadruge ter odnesli raznega blaga v vrednosti več stotisoe kron, nadalje so vlomili v gfstilno Antona Hriberni-ka ter odnesli tobak, nekaj žgan.ia in denarja, iz mlina Josipa Plešivčnik so ukradli dve ▼reči mokie, gostilničarju Antona Lajnišu pa so pobrali perilo, ki se je sušilo pod stro-ho. Oglasili so se tudi v Kotljah, kjer so gostilničarju Antonu Petriču zaklali 80 kg težkega prašiča ter ga odnesli, posestniku Fran čevniku pa so v eni noči ukradli 11 kur in 2 pnrana. Dogajale so se tatvine pa tudi drugod in je bilo ljudstvo radi tega v velikem straha. O tatovih dolgo ni bilo nikjer nobenega sledu. Marljivim in previdnim prevalj-skim orožnikom pa se je vendar posrečilo v Žerjavovi bajti v Podkraju izslediti gnezdo te tatinske družbe ter vjeti tri nevarne tičke. Dobili so orožniki prvotno doma sicer samo
1	žensko ter veliko zalogo ukradenih stvari,
2	možka pa, ki sta bila na dela v gozdu in sta izvedela, da ju iščejo, sta pobegnila ter jo ubrala proti Mariboru. V Marenbergu sta stopila na vlak in s tem se tudi ujela v past; sakaj v vlaku ju je že čakal pripravljeni orožnik. Kolovodja te družbe je bil 29 let stari Ivan Vrečar, nevaren tat, ki je pobegnil iz ječe v Celju tor ima še v ječi za presedeti 15 mesecev. Izdajal se je pod tujimi imeni ter je imel delavske knjižice izstavljene tudi na ime Martin Lipovnik in pa Jožef Šelih. Njegov pomagač je bil Karol Pristovnik in pa njegova žena. Imenovani so prišli iz Štajerske in so se tu naselili pred četrt letom. Prej omenjene tatvine so že priznali. Sumi pa se, da so imeli še druge pomagače ter imajo na vesti tudi še druge tatvine. Prebivalstvo se je močno oddahnilo, ko je zasegla te nevarne zlikovce roka pravice.
Popoln uspeh
morete imeti le, ako uporabljate prašek za pecivo in vanilin-sladkor
„ADRIA".
Dnevne novice.
«— Volivni shod bo v nedeljo, 21. t. m. ob 3. popoldne v Šmartnem pod Šmarno goro.
—Kmetska zveza v Šmartnem pri Litij! obsoja z največjim ogorčenjem pritisk režima na može, katerim je nase ljudstvo poverilo svoje zaupanje. Najnovejša žrtev tega režima je učitelj g. Lovro Jevnikar v Št. Vidu pri Stični, katerega bo naše ljudstvo tembolj čislalo, kolikor večjo krivico mu delajo izpostavljenci režima. Naše ljudstvo se bo vedno držalo gesla: «Zvestoba za zvestobo«. Za vse pride plačilni dan.
—	Nova slika dr. Jan. Ev. Kreka. Slučajno se je našla letos v Celovcu s:ika dr. Jan. Ev. Kreka, ki ga predstavlja takšnega, kakršen je v resnici bil kot ljudski govornik: eno roko v žepu, drugo pa na kvišku z zavihanim rokavom, na obrazu smehljaj, oči odprte v bodočnost. Slikan je bil ravno v trenotku, ko je govoril na narodnem taboru v gozdu pri Sv. Katarini nad Šmihelom pri Pliberku na Koroškem leta 1914 mesec pred svetovno vojno preroške besede Jugoslavije: iObrnimo svoj pogled ne na mrzli pusti sever, temveč na solnčni jug, kjer citrone in oranže cveto, tam je naša domovina in bodočnost.a Društvo »Dobrodelnost« je založilo to sliko kot razglednice in se dobiva od pondeljka dalje v društveni pisarni v zavojih po 100 razglednic, posamezne pa po vseh ljubljanskih prodajalnah.
—	Smrtna kosa. Dne 17. t. m. jo umrla v Kamniku Ana Hvastija, ki jo lahko
prištevamo mod najboljše matere. Tiho in neopažeuQ je bilo njeno življenje, a vzgojila je vse svoje otroke v značaj ne in požrtvovalne delavce v blagor našega naroda. Blagi pokojnici je Bog že plačnik, žalujoči obi-telji pa naše odkrito sožalje! — V Motniku je dne 18. decembra po večletni mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Kogoj, soproga bivšega dolgoletnega župana gosp. Franca Kogoja v Motniku. Vsem, ki so blago pokojnico poznali, jo priporočamo v molitev in blag spomin. — V Gradcu jo umrl voj. rač. svetnik v pok. Jurij Klobučar.
—	Bolezen v rodbini Nikole Pašiča. »Samouprava« javlja, da ministrski predsednik Pašič na dan svoje krstne slave ne bo sprejemal obiskov zaradi bolezni v hiši.
—	Jugoslovanska čitalnica v Gradcu, katera obstoja kljub vsem finančnim težkočam že skozi desetletja, izbrala si je na občnem zboru dne 14. decembra t. 1. sledeči odbor: predsednik: dr. Ivan Klasinc; podpredsednik: Vekoslav Kukman, cand. iur.; tajnik: Davorin Gradišnik; tajnikov namestnik: Josip Ma-jer; blagajnik: Ivan Bajec: namestnik: Ivan Hren; knjižničar: Lovro Mik!, cand. med.
—	Uradne ure v poštni službi. Zadnja okrožnica poštnega ravnateljstva v Ljubljani je prinesla pregled uradnih ur z naslednjo pripombo: Ker jc treba spraviti uradne ure v sklad s pravilnikom o notranji peštni in brzojavni službi, prilagamo današnjim okrožnicam pregled uradnih ur, po katerem morejo edslej pošte službo opravljati. Hkrati razveljavljamo vse prejšnje obče ali posebne odredbe glede uradnih ur. Opozarjamo pa še posebej pošte, katere imajo brzojav ozir. telefon, da morajo ob nedeljah in praznikih, če krajevne razmere zahtevajo, sporazumno z županstvi uradovati tudi pred 9. uro. Zaradi tega se pa uradne ure od 9. do 11 ure morejo skrajšati.
—	Zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo zdravnika-uradnika v Hrastniku. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
—	Prepovedan list. Vlada je prepovedala razširjanje lista »Oesterreichische Grenz-vvacht«, ki izhaja v Radgoni, ker piše proti interesom naše države.
—	Smrt od lakote. »Hrvatsko pravom poroča iz Zadra, da je tam umrl upokojeni nadzornik finančne straže Hrvat Herman Plavt. Umrl je od lakote, ker kljub ponovnim prošnjam na konzulatu kraljevine SHS pet mesecev ni dobil izplačane pokojnine. Zadnje dni je tako oslabel, da mu želodec sploh ni več prebavil nobene le tako lahke hrane. Ista usoda čaka tudi njegovo ženo, če se v .zadnjem trenotku ne zgodi čudež.« — Za ubogega upokojcnca vlada nima niti »prebijene pare«, za volitve ima pa milijonov dovolj.
—	Med vožnjo se dogajajo različne stvari, Dostikrat se zgodi, da je kdo okraden ter ne ve od koga in kje. Med Novim mestom in Ljubljano je nekdo ukral potniku Hribarju Francu nekaj nad 1000 Din vrednega blaga, med tem pa listnico z vsebino 750 Din. Osumljena sta dva Hrvata, ki sta izstopila v Višnji gori in takoj nato vstopila v drugi vlak.
—	Predrzen slepar. V ljubljanski okolici se potepa neki slepar, ki se izdaja za trgovca z živino in kupuje pri kmetih živino. Mož kupi od kmeta vola ali kravo, da nekaj na račun in drugi dan hoče odpeljati živino- Nekaj kmetov mu je nasedlo in mu izročilo živino, za denar pa so se prodajalci obrisali. Končno pa so ljudje vsled medsebojne govorice vendar le začeli postajati pozorni in so pokazali premetenemu predrznemu goljufu vrata. Le škoda, da niso ti ljudje izročili sleparja orožništvu, ki bi ga izročilo kamor spada.
Našim rodbinam priporočamo našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
p Slovansko šolsko vprašanje v italijanskem parlamentu. Povodom razprave o proračunu naučnega ministrstva se jo v rimski poslanski zbornici oglasil k besedi posl. dr. Besednjak in spravil pred široki javni forum šolsko vprašanje slovanske manjšino v Julijski Krajini. Slovensko javnost bo gotovo zanimalo, kakšno stališče je v tem vprašanju zavzel najvišji zakonodajni čini-telj Italije, ki se tako rada ponaša s svojo kulturo. Zato naj sledi tu celotno poročilo
o poteku dogodkov ob dr. Besednjakovem nastopu, ki govore dovolj jasno sami zase.
Po zaključeni glavui razpravi o prosvetnem proračunu je predložil posl. dr. Besednjak sledeči dnevni red: »Zbornica poživlja vlado, da izpremeni svojo šolsko politiko nasproti iuorodnemu prebivalstvu.« Govornik ugotavlja, da je Gentilejeva reforma globoko posegla v kulturno življenje Slovanov, ker je zatrla slovanske ljudske in srednjo šole v Julijski Benečiji.
Že iz avstrijsko dobe znani zagrizeni sovražnik Slovanov, posl. B a n e 11 i, neprestano prekinja govornika, dočim ministrski predsednik Mussolini in prosvetni minister Casati pozorno poslušata. Minister Casati prosi Banellija, ki je državni podtajnik, naj govornika ne moti. Banelli nato zapusti vladno klop in odide v drugi sektor.
Banolli dr. Besednjaku: «Učimo vas šele živeti, ker nimate še niti svojo književnosti.« Besednjak (ironično): »Vemo; znanstvenik ste.«
Nadaljujoč svoj govor, pravi Besednjak, da ima šolska reforma po izjavi ministra Casntija namen, da se inorodno prebivalstvo raznarodi. Casati: «Vzgojiti hočemo zgolj dobre italijanske državljane.« (Zbornica ploska.) Besednjak: Reforma krši pravice inorodnega prebivalstva. Vlada ne more zahtevati, da se vzgajajo otroci v drugem jeziku nego ga govore njihovi starši. Otroke so rodili starši, ne država. Naravni zakoni se ne menjajo z izpremembo meja. Kako naj postanemo Italijani po plemenu? Casati: «Narediti hočemo iz Nemcev in Slovanov dobre italijanske državljane, nič drugega.« Besednjak: «Ekscelenca, hvaležen sem Vam za to izjavo, ker je v kričečem nasprotju z izjavami, ki ste jih podali nemškim in slovanskim poslancem pred par meseci.«
Govornik nadaljuje: Ne moremo z vami sodelovati in vam pomagati, da porušite to, kar je dedščina naših očetov. Pa tudi italijansko delovno ljudstvo vam ne more slediti v tej nasilni politiki. Italijansko ljudstvo ni hotelo prenašati enakega nasilja od strani bivše Avstrije. Klic: «Toda mi smo si pridobili svojo svobodo potom vešal in ječ!« Besednjak: Vrzite nas tedaj v ječo!« Predsednik Rocco opozarja govornika, naj konča, ker je določenih 20 minut že preteklo.
Besednjak: Zahtevamo za naše ljudstvo to, kar zahtevate vi za Italijane v Tunisu. Klic: A ti Italijani so v inozemstvu. Besednjak: Pravico imamo zahtevati svobodo za naše manjšine. Rossi-Passavanti: Osvojito si svojo svobodo s krvjo, kakor smo to storili mi! Predsednik znova opominja govornika, naj konča. Besednjak: Ponavljam, da imamo neoporečno pravico braniti svojo svobodo. Rossi-Passavanti se hoče zagnati proti govorniku in kriči: cOsvojili smo vas s krvjo-«
Med splošnim hrupom sklene posl. Besednjak svoj govor, opozarjajoč, da je mogoče vzgojiti inorodno prebivalstvo v dobro državljane samo s pravičnostjo.
p «Gor. Straža« pred časnikarskim forumom. Goriško časnikarsko društvo je na zahtevo slovenskih članov dne 16. t. m. sklicalo odborovo sejo, da zavzame stališče v zadevi «Gor. Straže«, ki jo zadnji čas oblast neprestano preganja. Poročal je Stražin urednik Polde Kemperle, ki je članke in dopise, zaradi katerih je bil že tretjič obsojen, prevedel v italijanščino. Razvila se je dolgotrajna, izčrpna razprava, ki se je zaključila z dnevnim redom, v katerem se poziva oblast, «naj ne otežuje med ljudstvi, živečimi na skrajnih delih domovino, tistega pobratenja, ki je temeljni zakon za državljansko in socialno življenje in ploden vir za skupni pro-speh in blaginjo.«
p Občinske volitve v RenSah. Dne 14. decembra so se vršde v Renčah občinske vol t-ve. Volivcev je bilo vpisanih 433; od teh ja glasovalo za komun'stično listo 286, za narodno 129, glasovanja se je vzdržalo 18 volivcev. Komunisti dobe 12, narodnjaki 6 občinskih odbornikov.
p Naraščanje draginje. V zadnjih dveh mesecih so cene v Italiji narastle za 20%. Poleg drugega vpl;va na dviganje cen padanje lire. Šterling, ki je še pred nekaj tedni velj l 100 lir. velja danes že 109 l:r, švicarski frank je stal v septembru povprečno 430 lir, stane danes 450 lir. Kupna moč lire je znašala v juliju letošnjega leta 17.62, v oktobru 16 60 in v novembru 16 stotink zlate vrednosti. Nekaj ni prav v državi Danski!
Hujni, svilasii lasje,
iiiHuiiunM.uwwiu.uiiintiiiiuiiiiMiMiiumiintt.iiitiiuHiHiiitiuuiuii.il uuiiu
po rednem umivanju glave z
Elida" Shamp
p Smrt pri fotografu. Te dni je prišel »
»Foto-Ideal« v Trstu 241etni Krištof Haaa-backer z Dunaja, da bi se did fotografirati kot fakir. Nabodel si je v lice in prsi polno bucik. Ker se mu je zdela električna razsvetljava preslaba, je fotograf uporabil magnezijev prah. Vsled neprevidnega ravnanja je eksplodirala pločevinasta škatlica z 250 grami magnezija. Učinek je bil silen. Popokale so vse šipe in po zraku so leteli kosi oprave. >Fakir« je obležal s smrtnimi poškodbami ter je kmalu nato izdihnil. Fotografa je sicer tudi vrglo na tla, drugače pa je ostal nepoškodovan.
p »Banca Adriaticar. Dne 17. t. m. se je
v Trstu sešel vodilni odbor konzorcija upnikov banke Adritike, da zavzame stališče nasproti predlogom finančne skupine, ki hoče preprečiti konkurz banke. Odbor je sprejel sklep, v katerem izjavlja, da so predlogi, po sebno pa 40 odstotna kvota, nesprejemljivi, da pa morejo služiti kot podlaga za pogajanja.
p Upravni svetniki Banke Adriatika ne dajo ničesar. Dne 18. t. m. se je na poziv zastopnika uprave za poravnavo v zadevi Banke Adr. vršil prvi sestanek upravnih svetnikov banke. Navzoči so bili posl. Fulci, posl. Lapegna, kom. Rusconi, tržaški župan Pitac-co, general Piccione, dr. Mordo, kom. Host-Venturi, kapetan Marovie, Feiner in kap. Poggi. Gospodje so izjavili, da se ne čutijn dolžne do kakih gmotnih prispevkov v svrho finančna rešitve banko. Pogajanja se bodo vendar še nadaljevala.
p 50 letnica Jadranskega naravoslovne« ga društva. Societii Adriatica di Scienze Na turali v Trstu prazi.uje v nedeljo na tržaški univerzi 50 letnico svojega dela. Društvo je 1. 1854. ustanovil zoolog Simon Sirsky; tekom desetletij je izdalo 28 znanstvenih del.
p Nov most preko Vel. kanala ▼ Trstu Vrhovni svet za javna dela v Rimu se je izrekel za načrt, da »e preko Vel. kanala v Trstu zgradi most iz armiranega cementa.
p Italijanska narodna didaktična raesta va. Prihodnjo spomlad se vrši v Trstu italijanska narodna didaktična razstava, ki bo podajala pregled razvoja italijanske šole do današnjega dne v vseh njenih tipih- Razstava bo obsegala 18 odsekov. Sodelovale bodo po leg javnih šol razne javne zasebne kulturne organizacije in ustanove. V izvršilnem odbo' ru so prof. Giacomo Furlani, dr. Attilio Gen-tille, ga. Luisa Dei Pauli i. dr.
Dr. ©ETICER-jev
irsifi
p n in
nii
Dobi se povsod ali pa t
»T.,	iovarm
Ibveua glava./
los- Reich« Maribor
za stanovanja.
šT\ om ^ ^tLPiiJtf. •
Oni, ki so tako srečni, da prebivajo v lastnem stanovanju, navadno nimajo niti pojma, kak neizprosen boj se bije med tistimi, ki hočejo potom stanovanjskega urada priti pod streho.
Priznati moramo, da v današnjih okol-nostih ni težje službe, kot biti predsednik stanovanjskega urada. Komaj je eno stanovanje prazno, že pride cel kup prošenj, od katerih jc večina silno nujna in upoštevanja vredna. Izbrati neupravičenega prosilca, je naravnost salomonsko delo. Pri nas v Ljubljani je danes v navadi, da po svojem preudarku da stanovanjska oblast I. stopnje (mestni magistrat) stanovanje najbolj potrebnemu prosilcu, ostali pa imajo pravico pritožbe na II. instanco (stanovanjsko razsodišče), ki pa ima pravico razveljaviti prvi odlok le v slučaju, ako se je krš 1 zakon.
Prva instanca obstoji iz treh članov, iz predsednika stanovanjskega urada, iz zastopnika društva hišnih posestnikov in zastopnika društva hišnih najemnikov, glasuje torej z večino dveh glasov. Vzemimo sledeči slučaj: Prosilec se pozna osebno z zadnjima dvema in ta dva glasujeta zanj, čeprav je morda več drugih upravičenejših prosilcev. Tako dobi ta v I. instanci stanovanje, čeprav je morda predsednik glasoval zoper. Ostali bolj upravičeni prosilci se sedaj pritožijo na drugo in-stnaco, ne opravijo pa ničesar, kajti s prvo dodelitvijo ni bil kršen zakon in I. instanca je svobodna oddati stanovanje po lastnem preudarku, kot pravi zaken. Tako se je že večkrat dogodilo.
Vzemimo drug slučaj. Neko stanovanje postane ali bo v doglednem času postalo prosto. Za to zvedo slučajno 3 ali 4 ljudje, ki niso ravno prepotrebni stanovanja. Ti vložc naglo prošnje, na seji dobi eden izmed njih stanovanje, med tem ko 50 drugih bolj potrebnih, ki za to stanovanje niso vedeli, ostane brez in se niti ne morejo pritožiti, ker niso vložili nobene prošnje. Naredba pa pravi, da je za vsako stanovanje treba vložiti posebej prošnjo.
Taki in enaki primeri n*m kažejo, da sta« novanjski urad ne more fukciontrali brezhibno.
Da bi sc taki nehote krivični slučaji ne dogajali, bi bilo treba postenek pri dodeljevanju stanovanj reformirati. To bi se lahko izvršdo v okviru veljavnih zakenov, da se po-stooek Dri dodelitvi stanovanja uredi na na-
čin, kot jc v veljavi pri stanovanjskem uradu na Dunaju, kjer je ravno tako strašno pomanjkanje stanovanj kot pri nas.
Na Dunaju pride v poštev za stanovanje samo tisti, ki ima 12 točk, te točke so: ena za vsako leto čakanja od dnč, ko je bila vložena prošnja, po ena za ženo in vsakega otroka, ena za državnega uradnika itd.
Če je kako stanovanje prazno, potem pridejo avtomatično v poštev samo oni, ki so dosegli to število točk (12) in izbere se izmed njih najpotrebnejši. Posamičnih prošenj za vsako prazno stanovanje se ne more vlagati, zadostuje prijava. S tem odpade uradu ogromno delo sprejemanja, urejevanja in študiranja prošenj. V uradu se nahaja samo kartoteka prijav. Na vsaki prijavi je naznačeno število točk. Če dotičnik doseže eno točko več (na primer rojstvo otroka), da na podlagi uradne listine (v tem slučaju rojstnega lista) novo ločko zabeležiti na svojo prijavo. Ko je dosegel 12 točk, ve, da bo prišel v doglednem času na vrsto in mu ni treba stikati po vsem mestu in nadlegovati vse znance, da li vedo za kako stanovanje, ki postane prosto, ni mu treba vlagati neprestano prošnje z dragimi kolki in hoditi k uradnikom stanovanjske oblasti moledovati.
In še nekaj praktičnega imajo na Dunaju. Ker mestna občina ni imela denarja za zidavo novih stanovanjskih hiš, je uvedla stanovanjski davek in vodarino (od 35 1 na osebo na dan naprej), obadva prinašata toliko, da se vsako leto lahko zida nekaj sto (!!) stanovanj.
Če bi vsakdo, ki ima v Ljubljani stanovanje, plačal samo 10 Din stanovanjskega davka mesečno, bi dobila občina dovolj denarja, da vsako leto sezida vsaj eno stanovanjsko hišo. Ta davek bi bil socialno čisto pravičen, kajti oni, ki je tako srečen, da ima stanovanje, prav lahko da malenkost, da drugi, ki ga nimajo, pridejo enkrat do strehe.
VaJiilo
na
posvetovanje staršev, ki Imajo svoje sinove (hčere) na ljubljanskih realnih gimnazijah.
Gospod minister prosvete jo izdal na-redbo, da naj so takoj — sredi šolskega leta — spremeni učni načrt na realnih gimnazijah in realkah. Po tem načrtu se med drugim odpravita tudi nemščina in latinščina v prvih štirih razredih realnih gimnazij in so pričneta s pičlim številom ur poučevati šele v V. razredu. Narcdba bi se imela pri nas pričeti izvajati 7. januarja 1925, in sicer za letos samo v I. in II. razredu, v nastopnem šolskem letu tudi v III. razredu in s pričetkom šolskega leta 1926-27 na vsej nižji realni gimnaziji (realki). Učenci, ki so se učili omenjenih dveh jezikov že tri mesece, oziroma 13 mesecev, bodo seveda skoro vse pozabili, kar so si pridobili s tolikim trudom, in se bodo pričeli isto snov zopet učiti v V. razredu.
S to naredbo so okrnjeno pravice staršev, ki so s tem, da so poslali letos, oziroma lansko leto svojo sinove (hčere) v realno gimnazijo, izrazili svojo voljo, da dobe njihovi otroci izobrazbo, kakršno so nudile dosedanje realne gimnazije. Tudi je po šolskem zakonu izrecno prepovedano, da bi se spreminjal učni načrt za učence, ki so se po tistem učuem načrtu že pričeli učiti.
Da bi zavzeli starši učencev (učenk), ki obiskujejo realne gimnazije v Ljubljani, proti omenjeni naredbi svoje stališče, se k tem vabijo vsi brez razlike na posvetovanja, ki sc bo vršilo v soboto, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v razpravni dvorani Justične palače (drugo nadstropje), Trg Kra*ja Petra.
Na posvetovanje se vabijo tudi drugI, ki se zanimajo za razvoj našega šolstva.
V Ljubljani, dne 18. decembra 1921.
V imenu prizadetih staršev:
B. Bežek	Dr. Božidar Vodušek
dvorni svetnik.	odvetnik.
Ivan Jclačfn mL
predsednik Zvezo trgovskih gremijev za Slovenijo.
Ljubljanske novice.
lj Mohorske knjige so že prejela vsa ljubljanska poverjenišiva. Člani naj blagovolijo priti ponje. Naročnina za prihodnje leto jc neizpremenjena (20 Din), kljub temu, da bo obseg krog 10 pol zvečan.
lj Božičnica za revne otroke se vrši v nedeljo, 21. t m. ob 3. uri popoldne v dvorani hotela Union. Pri tej priliki bo obdarovanih do 600 otrok. Vstop k tej prireditvi je prost ter dovoljen vsakemu.
lj Iz okolice sv. KrlStora smo prejeli uaslednji dopis: Po 8 letnem hrepenenju se nam je izpolnila srčna želja, da dobimo svojega stalnega dušnega pastirja. Vsi se jako pridno pripravljamo na slovesen sprejem novega dušnega pastirja, ki so vrši v torek, dne 23. t. m. ob pol 7. uri zjutraj. — Kako krasno smo v teku tega čas prenovili svojo cerkev, je znano vsem Ljubljančanom. — Za sprejem svojega stalnega dušnega pastirja »mo si nabavili še 10 novih krasnih svečnikov, nov mlsal ln prekrasne nove jaslice, katere se bodo v pondeljek pričele montirati
ter bodo na električen pogon. To jaslice Izvršuje domačin soprog cerkvene pevke gosp. Farnik že celo leto ln bodo kras cerkvi. Verniki se vabijo, da si to delo ogledajo, gosp. Farniku pa čestitamo k res umetnemu delu.
lj Petkov trg. Poleg običajnega blaga na petkovem trgu je bilo mnogo postnih jedil. Na ribjem trgu je bilo dosti domačih in tujih rib kakor lipani, ščuko, belice, klini, razno morske ribo in pa morski raki, takozvani scampi, in sicer po 44 Din za kilogram. Tudi divjačina so je dobila in sicer divjo raco, zujci iu smetina. — Na mlečnem trgu je bilo tudi jako dosti raznih mlečnih izdelkov in pa medu, katerega so prodajali po 30 Din za kilogram. Tudi na cvetličnem trgu je bilo živahno, ker so prinesli okoličani razno zo-lenjo in mahovje in pa jako lepa božična drevesca.
lj Koncert v kavarni Evropa se vrši danes v soboto. Svira godba dravske divizijske oblasti. Začetek ob devetih zvečer. Vstop prost.	7931
lj Mlada tatinska družba. Rudolf C. in njegov brat Jožef C., oba niti 14 let stara, sta vlomila v barako branjevke Porcber na Vodnikovem trgu ter odnesla razne okraske za božično drevesce. Pri preiskavi so našli pri Jožefu razne ostanke ukradenih predmetov, Rudolf je pa pobegnil.
lj Plodovi vzgoje. Današnja materialistična vzgeja, ki jemlje človeku in otroku najprimi-tivnejši naravni čut, žanje zadnje čase prav pretresljive rezultate. Mladoletni otroci begajo z doma in se klatijo s sumljivimi družbami, dočim starši zastonj kličejo in pozivajo svoje ubeglice nazaj. Tudi v Ljubljani doživljamo take slučaje. V prvem zakonu rojeni Alojz Armič, desetletni dijak, je že drugič pobegnil od doma. Je šibke postave in oblečen v obleko iz vojaškega blaga, llletni sinko Stanko Jagodič, pravtako dijak, je pobegnil od svoje matere Ane in se z dvomljivo družbo potepa neznano kje.
Ij Tatvina. Iz kleti, odnosno iz odprte drvarnice Katarine Hribar v Cigaletovi ulici je odnesla okrog 40 let stara ženska sivo volneno krilo, nož, žepni robec, ščipalnik, del šivalnega stroja, plet, šerpo, čevlje, torbico, naglavno ruto in več parov nogavic. Z vsem sc je precej dobro preskrbela za zimo.
lj Policijska kronika. Od 18. do 19. so bile vložene sledeče ovadbe: Radi tatvine 3, radi ogrožanja osebne varnosti 1, radi pijanosti 1, radi pcbega od doma 2, radi prestopka cestno-policijskega reda 5, radi prekoračenja policijske ure 2. Napovedane arctacije: 2 radi beračenja, 1 radi pijanosti, 2 radi tatvine.
lj Svetlobna telesa > Vesta«, stropne, namizne in stenske svetilke v vseh izdelavah po konkurenčnih cenah J. Goreč, palača Ljublj. kreditne banko.	7528
ICodanjsko vseučilišče.
Pri nas vse premalo pažnja posečamo malc-mu danskemu narodu, ki ima dva in pol milijona duš, a. stoji na zelo visoki stopnji kulture. Ker so problemi vseh vrst (socialni, upravni, šolski itd.) pri malih narodih enaki, b'. bilo za nas zelo koristno, čo bi kdo šel proučavat življenjske in kulturno razmere tega visoko izobraženega narodiča, ki so ga Nemci hoteli zadušiti na svojem severu, kot so nas Slovence hoteli prep'aviti na jugu. Zmaga zaveznikov v svetovni vojni je prinesla Dancem plebiscit v Šlezvign, kjer so zmagali, nam Slovencem pa plebiscit v Ko-rotann, v katerem smo podlegli. Danes hočemo seznaniti svoje čitatelje z edino dansko univerzo, ki se nahaja v glavnem mestu Ko-danju (Kjobenhavn) in ki s svojimi prvovrstnimi institucijami lahko služi naši ljubljanski za vzor.
Kodanjska nniverza je bila ustanovljena že 1. 1478., torej se pred odkritjem Amerike. Iz te letnice razividimo, da ima danski narod žo mnogo stoletij trajajočo kulturno tradicijo za seboj. V začetku jo bila katoliška šola, za Časa reformacije so je pa polutera-nila, začela procvitati in igrala vodno bolj važno ulogo v umstvenem življenju danskega naroda.
Ta nniverza obsega danes pet fakultet: bogoslovno, slovstveno, zdravniško, znanstveno in pravno-sociološko.
Glavna ideja nniverze je, tvoriti žarišče znanstvonega dela v Danski, obenem pa jo namen njenega pouka, vzgajati državne uradnike, kot n. pr. duhovnike, srednješolske profesorje, ministrske nradnike, sodnike itd. in pripravljati zdravnike, odvetnike i. dr. za njih stan.
Oba cilja nniverze se dosežeta potom poglobljenega znanstvenega pouka. Vsi dijaki
sicer ne morejo postati znanstveniki, vendar so pa lahko priuče uporabi metod svoje znanosti. Ker so sestavljeni tako visoki cilji, traja študij zelo dolgo, predvsem na slovstveni fakulteti, ki ima v tem oziru rekord: povprečni študij na njej traja nnmroč osem let.
Pouk na univerzi jo brezplačen ln vkljub specialnemu značaju dela so skoraj vsa predavanja javna. Treba je omeniti, da fo dijaki pri svojem delu skoraj čisto svobodni in da skoraj ni drugo kontrolo kot izpiti.
Med instituti, ki spadajo pod univerzo, jo treba pred vsem omeniti njono bogato knjižnico, ki poseduje med drugim tudi važno zbirko sanskrltskih rokopisov, ki jih je zbral filolog Rasmus Rask, mod tem ko tisoči zvezkov vsebujejo cvet starega Islandskega slovstva.
»L. 1916. se jo ustanovila »Študijska hiša«, Institut, v katerem imajo razne fakultete svojo knjižnice in kjer so tudi nahajajo čitalnice, dvorano za tečaje in predavanja, laboratorij za posknsno psihologijo itd.
Za materijelno stran dijaškega življenja je na razne načine prav dobro preskrbljeno. V dijaškem domu «Regens«, ki je- bil ustanovljen v začetku 19. stoletja, jo sob za okoli 200 dijakov. Stanovalci so v tem slikovitem, starem poslopju popolnoma zastonj. Pa je 5e več drugih enakih dijaških domov, samo so manjši. Obstojajo pu šo drugi na drugačni podlagi, v katerih morajo dijaki plačevati malenkost za svoje sobe.
Omeniti pa moramo tudi precej novo institucijo, ki je brezdvomno srečen način preskrbeti revnim dijakom denar. To jo fond, ki jim posoja denarja v zadnjem študijskem letu, kajti za dijake jo silno težko, če morajo ravno na koncu svojega vscučill-škega študija delati in si s tem služiti donar za življenje. Posojilo mora dijak, če jo končal izpite, vrniti z nizkimi obrestmi, toda način varčevanja je v različnih slučajih različen. Ta fond je v zadnjem času tnko narastel, da si morejo sedaj tudi mlajši kandidat izposojevati denar za nadaljevanje svojih študij v Danski ali v inozemstvu.
Materijelni položaj dijaštva so jo poslabšal za časa vojne, tedaj pa jo univerza ustanovila menzo, kjer so mogli dobiti dijaki meščansko hrano za zmerno ceno. Ta restavracija je ostala, in je vsled dobro hrane, ki jo deli, pri dijakih zelo priljubljena; dodali so ji čajne salone v enem univerzitetnih poslopij in tu je običajni dijaški ren-dez-vpus.
Dijaški svet jo institucija iz 1. 1912. Po nekaj poskusnih letih je sedaj stalen in tvori važen del vseučiliških organizacij, predvsem kot oficijelna reprezer.tacija dijakov. Ta svet volijo dijaki vsako leto na novo. Vsaka petih fakultet izvoli zase devefc članov svojega lastnega sveta in teh pet svetov skupaj tvori osredni svet, ki daje odredbe in urejuje vprašanja, tičočih se skupnih zadov vseli dijakov.
Eden najplemenitejših ciljev tega sveta jo njegovo stremljenje upostaviti ln razviti mednarodne odnošaje med intelektualci.
«Mednarodnl komite danskih dijakov«; je član »Mednarodnega dijaškega udruženja« (Confederation Internationale dss Etudi-ants), ustanovljenega 1. 1919. v Strasburgu. Njegova kodanjska informacijska pisarna ima podružnice v Londonu in Parizu (25, ruo Servandoni; sedanji ravnatelj: g. Paul V. Rubovv), katerih namen jo, služiti kot posredovalnica med inozemskimi dijaki, ki odhajajo na Dansko, ali Danci, ki gredo v Anglijo ali Francijo, in med raznimi institucijami, ki jih hočejo posečati.
(Po «Information Universitairc«.)
pr Lepo in primerno božično darilo sta knjigi: M. Elizabeta, O. S. Urs.: »Iz moje celice«, II. del, in »Cvetje na potu živ'jcnja«. Dobita se v uršulinskem samostanu v Ljubljani.
pr Dve novi deli Fcm Boncl!i;a. Meseca januarja in februarja prih. leta bodo v Milanu vpr zorili dve novi Sem Benellijevi deli: štiridejansko moderno komedijo »Biserni nakit« in trodejanski dramatični spev »Ljubezenska tragedija«.
Narodno e&dalšče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 20. decombra: MAGDA, premijera
izvirne drame. — Red D. Nedelja, 21. decombra: ob 3 pop. PRI HRASTOVIH, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. — Ob 8 zvečer: DANES BOMO TIČI, ljudska predstava pri znižanih conah. — Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečor.
Sobota. 20. decembra: RIGOLETTO. Red A. Nedelja, 21. decembra: TOSCA, gostovanjo Zdenko Zikovo in Marija Šimenca. —i Izven.
Pri današnji prr/lstavi Rigoleta poje
naslovno ulogo g. Robert Primožič, bariton zagrebške opero in sicer za to, kor jo g. Popov obolel.
Ljubljanska drama opozarja na proml-jero izvirno slovenske dramsko novosti «Magdc«, ki jo jo spisal znani slovenski dramatik dr. Alozji Remec. Premijera bo v soboto, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču.
Karodno gledališče v Mariboru.
Sobota, 20. doc.: PRI TREH MLADENKAH«. Red A.
Nedelja, 21. decembra: LILIOM. — Rod R,
Kuponi.) 1'findeljek, 22. decembra: Zaprto. Torek, 23. dec.: PRI TREI1 MLADENKAH.
Red B. Sreda, 2-4. dec.: Zaprto. Četrtek, 25. dec. ob 15.: PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. — (Kuponi.) Četrtek, 25. dec. ob 19.30: MAM' ZELLE NI«
TOUCIIE. — (Kuponi.) Fetok, 25. doc. ob 15.: LILIOM. (Kuponi. Zad.
njič v sezoni.) Petek, 25. dec. ob 19.30: PRI TREH MLA«
DEN K AII. - Kuponi. Sobota, 27. doc.: TRUBADUR, — Red C. (Kuponi.)
Nodel ia. 23. dec. ob 15. PETERČKOVE PO^
SLEDNJE SANJE. - (Kuponi.) Nedelja, 21. dec. ob 19.30: PRI TREH MLA«
DENKAII. - Red E. Ponedeljek, 29. dec.: Zaprto. Torek. 30. dec.: RAZPOROKA. — Red A
(Zadnjič v sezoni.) Sreda, 31. dec.: Zaprto. Četrtek, 1. jan. ob 15.: PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. — (Kuponi.) Četrtek. 1. jan. ob 19.30: PRI TREH MLA< DENKAII. - (Kuponi.)
Ljudski oder v LJubljani ,
Ned- lja, dne 21. decembra: REVIZOR, Go* goljeva komedija v petih dejanjih. Za-; četek ob pol 8. uri zvečer. Zakurjena dvorana. Predprodaja vstopnic, kakor običajno (glej lepake!). — Ilumor te komedije slovi kot ncprekosljiv. Korupcija, podkupovanje in lizunstvo, še dandanes tako aktualne stvari, tvorijo življenje nastopajočih oseb — samih lopovov;xOd mestnega poglavarja do zadnjega Kramarja ne najde človek ne enega pošte^ nega srca. Vsled tako krutega neprestan nega žigosanja uradniških izrastkov v tem delu bi »Revizor« najbrž nikdar ne prišel med svet in na oder, da se ni za uprizoritev zavzel sam car Nikolaj II. Premiera je vzbudila v Petersburgu cel vihar ogorčenja in zgražanja, še več pa smeha in zanimanja. »Ta igra ni kar tako; vsak jc dobil svojo lekcijo, jaz pa največ!« je dejal car in nasvetoval svojim ministrom, naj si »Revizorja« ogledati nikar nc zamude.
sv Katakombe in jubilejno leto 1925. —< »L' Anno Sancto« poroča, da grade nekako v sredi.-i med katakombami Kalista, Sebastijana, Domitile in Pretekstata pod zemljo posebno hišo, Časa dellc Catacombe, da bo olajšan do-1 stop v katakombe, posebno za one, ki bodo hoteli lam maše vati in prej* ti sv. obhajilo, j Tam bo tudi prostor, da bodo lahko ljudje počivali in jedli. Enako bo prirejena tudi razstava fotografij, napisov in drugih spomenikov, ki jo izvede komisija za versko arheologijo. Stroške za to poslopje bodo krili rimski katoličani.
sv Himra ,Eej Slovani* jc bila napisana nekega poletnega večera 1834. Pesnik Samo Tomasik, se je ustavil na poti v Berlin, kamor je šel v Bogoslovje, ludi v Pragi in ker je dobro poznal vpliv nemške propagande med Cehi, ga je to zelo jezilo. Nekoč pride ves razburjen v gostilno in napiše pesem, ki je postala kmalu znamenita himna vsega slovan^ skega sveta.
sv Puccinija pokopljejo v Torre del La« go. Iz Firenze poročajo, da pokopljejo Giaco-ma Puccinija na njegovem posestvu v Torre del Lago. To željo jo pokojnik sam v življe-nju večkrat izrazil in tudi določil prostor za svoj grob.
sv Va-stvo najemnikov ta Čcškoslova« škem. Praški listi poročajo, da sc zakon v varstvo nt-j^mnikov podaljša najmanj za dvo leti. Pač pa sc izpremene nekatere določbe. Uredi sc predvsem vprašanje glede zvišanja najemnin in odpovedi.
sv Ljudsko gibarjs v Rusiji. V sovjetski Rusiji sc zdravstvene razmere hitro boljšajo. Danes je v Rusiji 34.000 zdravnikov ter prid« na vsakih 4000 prebivalcev po en zdravnik. Na ruskih univerrah študira tačns 44.000 roc-dicinccv. V prvi polovici 1923. 1. so uradni podatki izkazali 452.764 (!lav prebitka na rojstvih.
Cerkveni vestnik.
ROMANJE V RIM.
Sv. Oče so proglasili jubilej v lelu 1925. Izrazili so željo, da bi v tem svetem času kar mogoče mnogo vernikov od vseh krajev pri-romalo v Rim.
Vsi narodi sc za <-omanje pripravljajo. V Rimu so sestavljeni razni odbori potrebni za priprave, kako bi se romarji v večnem mestu slovesno sprejeli in po stanovanjih razporedili.
Kar se tiče nas, smo po večkratnem posvetovanju sklenili, da vsi Slovani kraljevine SHS poromamo skupno. Za priprave sc je v Zagrebu osnoval osrednji odbor, ki bo v imenu nas vseh vodil porazgovorc z rimskimi odbori. V vsaki škofiji je pa še poseben odbor, ki naj vodi vse priprave v škofiji in stoji v zvezi in dogovoru z osrednjim odborom v Zagrebu.
Za našo škofijo sta kot načelnika ljubljanskemu glavnemu odboru imenovana kanonika dr. Tomaž Klinar in dr. Alojzij Mer-liar. O pravem času si bosta pritegnila šc drugih pomočnikov. S tem odborom naj stoje v zvezi odbori po župnijah, katere naj sestavi vsak g. župnik sam.
Do sedaj so tele zadeve že točno določene:
1.	V Rimu bomo polnih 6 dni. Tja se bomo pripeljali dne 27. majnika, to je v sredo pred binkoštmi; odpeljali se bomo nazaj dne 2. junija, namreč v torek po binkoštih zvečer. Na binkoštno nedeljo bodo sv. Oče slovesno maševali v cerkvi sv. Petra, pa bomo mogli biti osebno pri tej slovesnosti.
2.	Za vožnjo do Rima in nazaj, za stanovanja in hrano v Rimu bo vse o pravem času preskrbel dotični rimski odbor. Za cene sc pa ve že sedaj. Bodo pa takšne:
a)	Vožnja od Postojne do Rima bo za tje in nazaj v III. razredu stala 111 lir 10 c., II. razr. 188 lir 45 c., I. razred 279 lir 35 c.
b)	Stanovanje v Rimu bo stalo v skupnih spalnicah dnevno 8 do 10 lir (6 dni — 48 do 60 lir), v privatnih stanovanjih dnevuo 15 do 20 lir (6 dni 90 do 120 lir), v hotelih dnevno od 50 do 150 lir.
c)	Hrana, namreč zajtrk, kosilo (juha, meso, prikuha, kruh, sadje, en četrt litra vina) in večerja (z jedili kakor opoldne) bo stala dnevno 25 lir (6 dni torej 150 lir, ali 7 dni 175 lir).
d)	Vsak romar bo dobil dve legitimaciji: eno za popust na železnici in za obisk misijonske razstave, drugo za pravico dobiti romarski znak, papeževo medaljo in za pristop k papeževim sv. opravilom. Obe bosta veljali 30 lir.
e)	Kar se tiče takse za vizum italijanskega konzulata, bo po izjavi sedanjega generalnega konzula v Ljubljani prav nizka, skoraj zastonjska.
Ako torej vse streške od a)—d) izračunamo, bi za romarje v III. razredu in v skupnih spalnicah znašalo 111 -f 60 -p 175 -f- 30 lir je 376 lir; ako vzamemo vrednost lire po 3.50 Din, bi bilo to 1316 Din; prištejemo zraven še vožnjo do Postojne, hrano ob času vožnje po železnici, vožnjo po Rimu in vizum, bi mogli izhajati z 2000 Din.
Gospodom po deželi naročam, naj na tej podlagi delajo za romarje. Število romarjev mora biti prav kmalu določeno in sicer najbolj radi pravočasne priprave stanovanj v Rimu in vlakov po železnicah. Poskrbite, da se romarji čim preje priglase. Sredi ali vsaj do konca januarja naj vsak gospod župnik prijavi število moških in število ženskih romarjev potom ordinariata g. kanoniku dr. Kli-narju, predsedniku romarskega odbora.
V	1. številki »Škofijskega lista« 1. 1925 bom tudi o tmn romanju izpregovoril.
V	Ljubljani, dne 18. decembra 1924.
f Anton Bonaventura 1. r. škof.
c Notranja Marijina kongregacija gospo-dičen pri uršulinkah v nedeljo, 21. t. m., nima shoda.
Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo opozarja vse trgovske potnike in zastopnike, ki so bili sprejeti, pa še niso poravnali članarine, da to v lastnem interesu čim preje store, ker nimajo sicer pravice prisostvovati na občnem zboru. — Obenem sc opozarjajo vsi potniki in zastopniki, ki svojega pristopa šc niso javili, da lo nemudoma store in poravnajo članarino za tekoče leto. Zamudniki naj si vse posledice pripišejo samim sebi. — Končno sc naprošajo vsi člani, da takoj prijavijo one tvrdke, ki nimajo toliko stanovske zavesti v sebi, da bi zaposlovali samo kvalificirane potnike.
Vabimo vse one dečke in deklice, dame 1 in gospode, ki se zauimajo za redno sistematično d r s a n j e, da se zglasljo v orto-pedlonem zavodu «A t e n a<: v Mladiki, v pondeljek ob 5. uri pop, kjer se sestane zimsko-športni odsek v svrho organizacije uajkleal-nejšega zimskega športa, s posebnim ozirom na udejstvovan jo ženske mladine. Vodstvo prevzamejo strokovni organi.	7978
izpred sodišča.
Zadoščenje obrekovanim. Pred časom sc je pojavila, Bog ve, iz kakega vira, govorica, da snujeta g. prof. Bogumil Remec in g. Fr. Avsenek proti lesnemu oddelku Gospodarske zveze družbo. Oba gospoda seveda nista mogla dopustiti, da bi se širile take neresnične vesti in sta tožila bivšega vodjo lesnega oddelka pri Gospodarski zvezi, g. Bercierija, radi nekega pisma, ki ga je razpošiljal, radi česar je bil g. Bercieri obsojen, kakor smo žc-poročaiL Vložila sta pa tožbo tudi proti bivšemu ravnatelju Gospodarske zveze, g. Dularju radi njegove izjave, da sta proti interesu Gospodarske zveze pristopila kot tiha delničarja k novi lesni družbi nArbor«, ki jo snujejo Kajfež in tovariši v svrho eksploatacije Windischgratzovih gozdov. Govorica, ki ji je nasedel g. Dular, jc bila pa popolnoma izmišljena. G. Dular je pri zadnji obravnavi predlagal zato dokaz verjetnosti, to se pravi, da jc bil o svoji trditvi uverjen in to vsled informacij od večjih lesnih trgovcev. Včeraj je bil zaslišan kot glavna priča lesni trgovec ln posestnik g. Kobi, ki je povedal, da se je nova družba morda res ustanavljala, nikdar pa ni govoril, da bi pristopila k tej družbi za ek-sploatacijo Windischgratzovih gozdov kot tiha delničarja prof. Bogumil Remec in J. Avsenek. — To očitanje na zborovanju odbornikov Gospodarske Zveze dne 4. febr. je bilo torej popolnoma ncosnovano in je tvorilo kot tako jako hudo žalitev za oba tožitelja. Dular je trdil, da je bil o tem prepričan in da je kot ravnatelj Gospodarske zveze moral tako ravnati. Vedel jc tudi, da so se že nekateri oddelki Gospodarske zveze likvidirali in postali delničarske družbe, ni pa vedel, da je lastnica delnic teh oddelkov Gospodarska zveza sama. Vzklicni senat je vsled tega razveljavil prvo oprostilno sodbo in je obsodil g. Josipa Du-; larja na 250 Din denarne kazni. V razlogih sc | je poudarjalo, da sc Dularju dokaz dobre vere j ni pesrečil, da o snovanju nove družbe za konkurenco Gospodarske zveze ni bilo govora in ker se je dokazalo, da tožitelja prof. B. Remec in J. Avsenek res nista bila udele-| žena pri nobeni konkurenčni družbi. Če je ob-| tožencc take govorice, ki so možne, slišal, bi j jih moral sprejeti z rezervo in bi sc moral obr-j niti, predno je iznesel tako težko obdolžitev, i kam drugam, in ne iznašati takih očitkov na I seji.
plaval nad letališčem 24 minut in 27 sekund. Razdalja tned odhodno točko in pristanom je znašala 470 metrov, prevoženo razdaljo so pa cenili s 26 km. Uspehe so imeli tudi drugi. — Nedelja je prinesla šc boljše vreme, zlasti še bolj ugoden veter. Nekoliko pred pol ene se je ob vetru 7 do 13 metrov dvignil Skala v zrak k najuspešnejšemu poletu vseh treh dni.
Dvignil sc je v viSino 90 metrov in je začel krožiti po zraku, na razdalji 500 metrov. Okoli 150 krat sc jc obrnil, prevozil je okoli 100 km, obdržal se jc pa v zraku dve uri 21 minut in 59 s e k u n d. S tem je dokazal, da je najboljši češki letavec na letalih brez motorja in da spada v mednarodno vrsto. — Tekom tekem se je izvršilo 126 poletov.
Gospodarstvo.
Rokodelski dom, V pondeljek, 22. t. m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma msgr. Viktor Steska o slovenskem slikarstvu. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike. Pričetek predavanja je točno ob osmih zvečer.
Ljudska visoka šola v Ljubljani. V nedeljo, dne 21. t. m. odpade napovedano predavanje radi ovir in praznikov. Prihodnje predavanje se vrši v nedeljo dne 4. jan. 1925.
Ježka pri Ljubljani. Na praznik sv. Štefana ob 3 popoldne ponovi -Pevski odseka S. K. I, D. Vodopivčevo spevoigro vK o v a -č e v študent«. Pred igro jc na sporedu 7 pevskih lock, po večini vse domače narodne pesmi. — Vstopnice v predprodaji v trgovini
I. Smrke, pred predstavo v Društvenem domu.
Izobraževalno društvo v Žabnici priredi v nedeljo 21, dcccmbra ob 3 popoldne igro »Na Osojah.. — Prijatelji poštenega razvedrila vabljeni.
Sadjarji Li vrinarji pozor! Občni zbor podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okolico se vrši v nedeljo, dne 28 decembra t. 1. ob 9 prcdpoldnc v vinarski in •adjarski šoli v Mariboru.
O letalstvu po zraku in vedi. Mednarodna aeronavtična zveza v Parizu je priznala sledeče svetovne rekorde: Češkemu pilotu Lehkyju hitrostni rekord na 100 km z 250 kg koristnostne teže (takega bremena, kakor je na primer pošta, prevoz denarja, popotnikov itd); motor 260 HP, kilometrov na uro 184.049. Istemu pilotu, aparatu in motorju hitrostni rekord na 200 km, teža 250 kg, kilometrov na uro 202.988. — Čehu kapitanu Kaila hitrostni rekord na 100 km, s 500 kg koristnostne teže, motor 260 HP, na uro 202.133 km. — Čehu pilotu Kašparju z istim aparatom in motorjem, rekord na 200 km, teža 500 kg, kilometrov na uro 189.219. — Doslej so imeli vse te rekorde Amerikanci, a z motorjem 400 11P; torej je uspeh za Čehe tembolj časten. — Ameriški mornariški letavec poročnik Of-stie je s hidroplanom prevozil 100 kilometov v 21 minutah ln 4 sekundah, kar znači 286 km in 75 m na uro; 200 km pa v 41 minutah in 45 sekundah, na uro 287.43 km. Na tri kilometre dolgi progi je dosegel Cuddhy v 35 sekundah tako hitrost, da bi pomnožena dala na uro 308 kilometrov 565 metrov. Poročnik Hardison jc pa z 200 kg koristnostne teže dosegel trajno-stni rekord ene ure in 45 minut (prej samo 51 minut). — Danec I.esch je na dvomotornem hidroplanu prevozil 500 km s hitrostjo 156.699 kilometrov na uro, 1000 km pa s 152.335. S seboj jo imel vselej 250 kg koristnostne teže. Oboje jc mednarodna športna komisija priznala za svetovni rekord. — Pred mesecem dni so priredili Čehi veliko letanje z letali brez motorja. Uporabljali so samo veter. Prvi dan, petek, jc bilo vreme sk:bo; vendar se je major Skala držal v zraku 10 minut in 37 sekund. Drugi dan je bilo vreme ugodnejše. Pri vetru 8.5 do 11 metrov se je dvignil Skala okoli 30 metrov visoko in jo
Plenarna seja Trgovske in obrtniške zbornice.
Ljubljana, 19. decembra.
Današnja redna javna seja Trgovske in obrtniške zbornice je trajala skoro pel ur radi izredne množice najrazličnejših vprašanj, ki zanimajo naše gospodarske kroge in o kar terih se je razvila živahna razprava.
Otvoril je sejo zbornični predsednik g. Ivan Knez in pozdravil vladnega zastopnika g. dr. Franca R a t e j a kakor tudi g. dr. Adolfa Čuvaja, gen. tajnika zagrebške trgovske zbornice. Nato je podal g. Knez obširno poročilo o zborničnem delovanju v zadnji dobi v Trgovsko-polltičnih zadevah, glede prometa s Sušakom, glede osnovanja borze, o telefonskih daljnovodih, o velesejmu in razstavnih prireditvah, o krizi iudustrije o prometnih zadevah, o obrtnem redu in strokovnem šolstvu, o sociahiopolitičuili stvareh, o kreditnih razmerah, o pospeševanju izvoza ter o statistiki trgovskega in obrtniškega gibanja. Nato so pretresali proračun zbornice za prihodnje leto, o katerem je poročal tajnik g. dr. M u r n i k. Skupno so izkazane potrebščine za 1. 1925 z 2356.987 Din, pokritje pa t 2.415.694 Din, tako da ostane presežek 58.707 Din kot blagajniška rezerva. Zbornična doklada ostane dosedanja (20 odstot.) kljub zvišani potrebščini.
O načrtu novega obrtnega zakona je referiral dr. Pretnar, ki je pojasnil stališče zbornice. Zbornica smatra zaenkrat uvedbo euotnega obrtnega zakona za celo državo še za prerano.
O najvažnejših zborničnih akcijah na finančnem polju je podal poročilo g. dr. W i n d i s c h e r, ki je pokazal na obširne predloge, katere je zbornica stavila za finančni zakon za 1. 1925-26 glede direktnih davkov ter izčrpno podal zbornične predloge za reformiranje davčnega sistema do vseh podrobnosti, kar je zbornica vzela z odobravanjem na znanje.
Zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin jo nato opozoril na stvar, ki je z ozirom na enotno in uspešno delovanje v trgovski iu obrtni zbornici velikega pomena. V imenu svojih tovarišev je povedal, da se je trgovska in obrtna zbornica kot skupna stanovska organizacija zadnje čase močno depolitizirala, kar je bilo samo v prid njenega strokovnega delovanja. Vsem pa je zuano, da je zbornični uradnik, g. tajnik Fr. Mohorič kandidat SDS za mesto Ljubljana. Izjavlja, da nima nič proti osebi g. tajnika Mohoriča, mu pušča tudi v tej stvari svobodo, opozarja pa, da se hoče s strankarsko kandidaturo zborničnega tajnika od goiove strani zanesti zopet v Irgovsko zbornico strankarska politika. Če bi bil g. Mohorič kandidat trgovske zbornice ali neodvisen kandidat, ne bi imel nič proti temu. Vse drugače pa je, če nastopa tajnik trgovske in obrtne zbornice kot kandidat politične, ogromnemu delu ljudstva naravnost osovražene stranke, ki predstavlja le majhen drobec v narodu. Če bi bil g. Mohorič izvoljen, bi moral zastopati interese vse slojev, ki bi ga izvolili in ne bi bil torej zastopnik produktivnih slojev. Ako bi bil izvoljen, bi mu zbornica mogla dati le dopust iu rezervirati mesto, ne pa ga tudi plačevati, ker bi mesto njega morala nastopiti druga moč.
Zbornični svetnik g. Lovro P e t o v a r, SDSar, je nato poveličeval Žerjavovo stranko, češ da je razumela potrebo Slovenije in postavila za kandidata gospodarskega strokovnjaka. Na njegove besede pa ni bdo nobenega pravega odmeva. Kot pristaš SDS je s to svojo izjavo samo pokazal, da hoče SDS po svoji maniri vpreči v svoj strankarski voz tudi trgovsko zbornico in tako tudi v njo spraviti nesoglasje.
G. Ivan J e 1 a č i n je s temperamentnimi besedami pokazal na slabo gospodarsko politiko sedanje vlade, ki se zrcali v ogromni davčni preobremenitvi, ki dosega naravnost nedosegljivo višino. Predlagal je, da se trgovska in obrtna zbornica zavzame za dovolitev devizne in valutne trgovine na ljubljanski borzi, ki jo je prejšnji finančni minister dr. Spaho že dovolil, sedanji finančni minister pa to dovoljenje zapira v miznico iu dovoljenje odklanja. Dvakrat je bil pri dr. Žerjavu in ga je prosil za posredovanje v tem oziru. Dr. Žerjav pa je odgovoril, da ne mislijo samo odkloniti zaprošeno dovoljenje za Ljubljano, marveč ukiniti celo zagrebško borzo. To poročilo je v zbornici izzvalo veliko začudenje in so si bili njeni člani popolnoma na jasnem, kaj naj si mislijo o kandidaturi zborničnega tajnika lin listi dr. Žerjava, ki bi komandiral, njegov poslanec pa bi moral plesati, kakor bi mu godel dr. Žerjav.
Nadalje so zbornični člani slavili celo vrsto preologov glede ureditve raznih gospo-
inski dopisnik gospodarskega lista liste Francaisc javlja silno zanimi-
darskih vprašanj, ki so za tTgovstvo in obrtništvo Slovenije življenskega pomena.
Dr. W i n d i s c h e r je v nadaljevanju svojega referata govoril o akcijah glede omejitve obrestne mere po Narodni banki, o čemur je bil stavljen preje konkreten predlog. Stvar se je dala v pretres finančnemu odboru zbornice.
G. Ogrin je k njegovim izvajanjem pripomnil, da je Slovenija od Narodne banke zelo zapostavljena, ker ima od nje samo 180 milijonov kredita, pa še od te vsote sauio ena banka kar 80 milijonov nekaj jih ima po 10 in po 5 milijonov, tako da za -.-plošnost skoro nič ne odpade. Zadnji čas je što na Narodno bauko 70 prošenj za kredit, pa »o bile vse odklonjene.
Na seji je bilo sklenjeno, da pristopi zbornica k mednarodni trgovski zbornici kot aktiven član.
Na koncu debate se je oglasil dr. A. Čuvaj, gl. tajnik zagrebške trgovske in obrtniške zbornice. Ugotovil je. da se imata tako zagrebška kakor ljubljanska boriti z istimi težavami, zato je potrebno ožje sodelovanje Zagreba in Ljubljane, oz. predstavnikov tr-govstva in obrtništva v omenjenih mestih, da se doseže sporazum v obojnih interesih in da se ta akcija konkretno izvede v prihodnjem letu. Govor dr. Čuvaja je sprejela zbornica z velikim odobravanjem.
Dve stvari sta najvažnejši. Na eni strani je ugotovljeno, da davčna bremena strahovito naraščajo in da Slovenija, čeprav s težavo, izpolnjuje svojo dolžnost plačevanja v polni meri, čeprav se je izkazalo, da so nekatera davčna bremena strašno krivična. Na drugi strani pa se je pokazalo, kako ovira Belgrad na vse mogoče načine gospodarski razvoj Slovenije iu ne kaže nikakega razumevanja za očividne in upravičene zahteve Slovenije. Iz izvajanj vseh različnih govornikov je bilo jasno raizvidno, da plove slovensko gospodarstvo v propad, če ne pride hitra pomoč, kar pa je do volitev izključeno.
čuden vzrok draginje v Evropi.
Londonski »L'Economiste vo stvar:
Parobrodi, ki plovejo preko Lidije v Avstralijo, ne morejo dobiti za svojo pot dol dovolj tovora. Na potu iz Avstralije v Evropo nazaj so vedno polno naloženi, bodisi z žitom, bodisi z drugimi avstralskimi ali azijskimi pridelki. Prej »o se po teh parobrodnih črtah prevažale v Avstralijo velike količine premoga, ki jih je parobrod odkladal po pristaniščih, koder so ga rabile druge ladje iu ga od njega kupile. Danes pa se parobrodi vedno manj kurijo s premogom. Nadomestilo ga je težko olje, ali pa jih ne ženejo več parni stroji temveč motorji. Tako se na morju porablja vedno manj premega, kar upliva na svetovue cene tega proizvoda. Razen tega pa to upliva tudi na ceue sirovin. ki jih dobiva Evropa iz Daljnega Vzhoda. Čim manj bodo ladje vozile premog dol, tem dražje bodo te sirovine, kajti če vozi parobrod prazen iz Evrope v Avstralijo, nazaj pa natovorjen s sirovinami, potem se morajo ceni teh sirovin prišteti stroški dvojnega transporta. To avtomatično dviga cene vsem evropskim proizvodom, ki se delajo iz sirovin, prihajajočih iz daljnih krajev. Ker se med temi nahajajo stvari, ki so neobhodno potrebne za vsakdanje življenje, rastejo njih cene.
Stojimo torej pred uplivom spremembe ladijske kurjave na cene sirovin, ki jih uvažajo iz Indije in Avstralije v Evropo. Ker se pa število s premogom kurjenih parobrodov vedno manjša, se bo v bodočih letih ta upliv vedno močneje čutil. Tu imamo klasičen primer za mnogovrstnost uplivov na cene živil in drugih življenjskih potrebščin, med tem ko navadni ljudje ali povprečni politiki v svojem neznanju vedno mislijo, da samo špekulacija potiska cene kvišku.
Dospelost nekaterih periodičnih taks.
(Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice v, Ljubljani.)
a)	Dne 15. januarja 1925 je drugi termin za plačilo takso na reklamo v obliki napisanih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih ali so izdelane na zidovih, ogradah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svetlobnih objav. Če se taksa uo plača pravočasno, se naloži za kazen trikratna redna taksa (tar. po.-t 8. tarifa k zakonu o taksah in pristojbinah).
b)	Od kuponov ali dividende, kakor tudi od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa 1 odstot. Ta taksa se mora položili pri pristojnem finančnem
oblastvu v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse.
c)	Dopolnilno prenosno takso po tarifni postavki 12., pripomba 12. za 1. 1925. kolikor ne doseza višine 500 Din, je plačati v celotnem iznosu do dne 31. januarja 1925, ako pa taksa presega 500 Din, je plačali v istem roku prvi četrtletni obrok za 1. 1925. Kdor ne plača te takse v določenem roku plača poleg redne takse 8 odstot. zamudne obresti in za kazen še dvakratni znesek nepoložene takse.
č) Do dne 15. januarja 1925 morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu se-znamek otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in takse po 20 Din (na leto) prilepiti za seznamek. Prepozno plačilo se kaznuje s trikratno redno takso.
d)	Točarinsko takso (za pravico, da se točijo pijače) za prvo polletje 1925 je plačati do 31. januarja 1925. Zakasnitev plačila se kaznuje s trikratno redno takso.
Pravico za točenje pijač morajo oni, ki vsled občutnosti te takse od 1. 1925. dalje ne nameravajo več točiti pijač, odjaviti še tekom L 1924. pri finančni kontroli ali pri finančnem okrajnem ravnateljstvu.
e)	Letna taksa po 200 Din za biljarde za 1. 1925. zapade v plačilo do dne 15. januarja 1925., sicer se pobere kazen v izmeri trikratne redne takse.
f)	Takso za vezila (avtomobile, fijakerske in polfijakerske vozove) je plačati v Ljubljani in v Mariboru do kcnca meseca februarja, v drugih krajih pa do meseca januarja 1925., sicer se zamudniku naloži kazen v izmeri
trikratne redne takse.
• • •
g Avstrija nam posoja vagone. Po časopisnih poročilih so avstrijske državne železnice posodile našim državnim železnicam 250 vagonov (50 za Zagreb, 200 pa za Brod).
g Državni dohodki od trošarine. V mesecu oktobru t 1. so znašali državni dohodki od trošarine 66.383.780 dinarjev ali 4.864.152 dinarjev več kakor v oktobru lanskega leta. Faktični dohodki so za 16.217.188 dinarjev večji, kakor je to določal proračun.
g Statistika trgovskega in obrtniškega gibanja. Iz predsedstvenega poročila ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice posnemamo, da je bilo v drugem četrtletju t. 1. prijav obrtniških obratov 590, odjav 203, v tretjem četrtletju t 1. pa 379 prijav, oz. 178 odjav. — Pri trgovinskih obratih je bilo v drugem četrtletju t. 1. prijavljenih 564 novih obratov, odjavljenih pa 396, v tretjem četrtletju pa, 829 prijav, oz. 268 odjav.
g Statistika zunanje trgovine za 1925 go-dffiu. — Generalna direkcija za carine je izdala štatfšbko za zunanjo trgovino za 1. 1923. Izvod stane 100 Din in se dobi pri vseh glavnih carinarnicah.
g Krajevna obrtna razstava ▼ Ljutomeru. V našem trgu, ki je po novi železnici dobil zvezo z gospodarskimi središči naše oblasti, se pričakuje radi tega gospodarskega napredka in razmaha. Sestavil se je odbor, ki si je nadel nalogo, da priredi koncem junija 1925 v Ljutomeru krajevno obrtno razstavo za okraj Ljutomer. V kratkem bo razposlal obrtnikom okraja Ljutomer vabila in prijavnice. Stvar zavednih obrtnikov je sedaj, da se takoj prijavijo, kajti obrtna razstava naj pokaže ssmožnost obrtništva našega okraja. Dopise je
pošiljati na »Odbor lokalne obrtne razstave v Ljutomeru«.
g Statistika trgovstva in obrtništva. Po
podatkih Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je v Sloveniji 24 do 25.000 obrtnikov ter ca. 11.000 trgovcev z okroglo 9000 obrtnimi in 1800 trgovskimi vajenci. — Po statistiki osrednjega urada za zavarovanje delavcev znaša število obratov z manj kakor 5 zavarovanju podvrženih delavcev v Sloveniji septembra 1924 24.000, v celi državi pa 104.000.
g Trgovske pogodbe Češkoslovaške. Iz
Prage javljajo, da so pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe z Poljsko, ki se vrše v Varšavi, preložena na prihodnje leto. — Tudi s Turčijo namerava Češkoslovaška skleniti trgovsko pogodbo.
g Finance državnih železnic v Češkoslovaški. V letu 1921 so znašali dohodki češkoslovaških državnih železuic 5064 milijonov čeških kron, izdatki pa 5634 milijonov čeških kron. — V letu 1922 so dosegli dohodki 4403 milijonov, izdatki 5043 milijonov. Lani pa so bili dohodki 4437, izdatki 4812 milijonov. V prvi polovici t. 1. so znašali dohodki 1842 milijonov Kč, izdatki pa 1948 milijonov Kč. Kakor je iz teh podatkov razvidno, se finančno stanje češkoslovaških železnic izboljšuje.
g Nova mnžarska carinska tarifa. Iz Budimpešte poročajo, da stopi v veljavo dne 1. januarja prihodnjega leta na Madjarskem po vladni odredbi nova carinska tarifa.
g Francosko notranje posojilo. Kakor javljajo iz Pariza, znaša iznos francoskega notranjega posojila 4936 milijonov frankov.
g Produkcija mleka na Danskem. Po statističnih podatkih je znašala produkcija mleka v 1. 1922-1923 3.7 milijona ton napram 3.5 milijona ton pred vojno. Povprečna produkcija vsake mlekarne znaša 2463 ton. Od celokupne produkcije se je v Danski prodalo 3 in pol odstot., medtem ko se je za izdelovanje m:sla porabilo 96.5 odstot
g Nov carinski zakon v Rusiji. Načrt novega carinskega zakona v Rusiji je že izdelan in pričakovati je, da bo stopil v veljavo že v začetku prihodnjega leta.
g Romunske tvornice stekla. V romuniji je 20 tvornic stekla, ki so se sedaj združile v kartel.
Borze.
19. decembra 1924.
DENAR.
Zagreb. Devize: Italija 2.8435-2.8735 (2.8675-2.8975), London 313.10 do 316.10 (313 80-316.80), Nevvyork 66.33-67.33 (66.625 do 67.625), Pariz 3.5925-3.6425 (3.5650 do 3.6150), Praga 2.0205-2.0505 (2.0375-2.0575), Dunaj 0.0936-0.0946 (0.00936—0.00956), Curih 12.94—13 04 (12.9650—13.0650).
Curih. Devize: Pešla 0.0070 (0.0070), Berlin 1.2290 (1.2290), Italija 22.03 (22.20), London 24.2850 (24.2350), Ne\vyork516 20 (516.60), Pariz 27.67 (27.6250), Praga 15.6750 (15.70), Dunnj 0.007275 (0.007275), Bukarešt 2.60 (2.60), Sofija 3.7750 (3.80), Belgrad 7.70 (7.70).
Dunaj. Belgrad 1058. Kodanj 12.380, London 334.200, Milan 3014, Newyork 70.935, Pariz 3820, Varšava 13.620.
Valute, dolarji 70 460, angleški funt 332.400, francoski frank 3795, lira 2990, dinar 1056, češkoslovaška krona 2132.
Praga. Devize: Lira 144.50, Zagreb 50.50. Pariz 182, London 159.425, Newyork 33.90.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7-odstotno investicijska posojilo iz leta 1921. 65 (denar), 2 in pol odstotr?. državna renta za vojno škodo 125 (denar), Celjska posojilnica, d. d., Celje 210—211 (zn-ljuček 210), Ljubljanska kreditno banka Ljubljana 222 (deuar), Merkantilna bnnkt. Kočevje 124—130, Prva hrvatska štedhaic*, Zagreb 895—905, Strojne tovorne in livirn«. Ljubljana 130—146, >Split,< anon. družbo za cerncnt Portland, Split, 1290—1300, »Nihag,« d. d. za ind. i trg. drvom, Zp<»reb 40 (denar).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 112, Jugoslavenska banka, Zagreb 105, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 59—59.50, Ljubljanska kreditna banka, tu 225, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 885—900, Slavenska banka, Zagreb 85, Dioničko društvo za eksplo-ataciju drva, Zagreb 77.50—80, Hrv. slav. d. d. za ind. šešera, Osijek 765, Našica 40, Guttmau 730, Slavonija 67, Trboveljska premogokopna
družba, tu 425. Združene papirnice, Vevče 98, Vojna odškodnina 124.50, 7-odstotno drž. inv. po3 ijilo 65.
Dunaj. Alpine 393.000, Greinitz 153.000, Kranjska industrijska družba 847.000, Trboveljska družba 460.000, Leykam 180.000, Avstrijske tvornice za dušik 185.000, Guttmao 405.000. Slavex 230.000, Slavonija 69.200.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastovi frizi 5, 6, 7, 8, 9, Ia, fco meja, 1 vag. 1440—1450 (zaklj. 1440.)
Deske 20, 25 mm, 4 m dolž., I. in 11., fco meja 640. Plohi 40, 50 mm, I. in II., fco meja 640, Trami 4-4, 4-5, 5-6, 5-7, 6-8, fco meja 400. Hrastovi železu, pragovi, 250, 25X15, fco nakladalna postaja, za komad 54. — Žito in polj-, s k i pridelki: Pšenica domača, fco Ljub* ljana 420. Pšenica bačka, par. Ljubljana 470. Koruza nova, umetno sušena, defekt 185, fco Ljubljana, dostavljena na dom 250. Koruza nova, fco slav. post., gar. —, Oves bački, par. Ljubljana 365, Laneno seme, fco Ljubljana 700, Otrobi pšenični, srednjo debeli, fco gor. postaja 225, Krompir beli, fco nakladalna posta-ja 133—140. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 475. Fižol prepeličar, očiščen, b-n fro Postojna trans. 550. Fižol mandolon, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 450.
za vsakogar neobhodno potreben!
MeteofoSogično poročilo.
l.jabljan« 101) m n. m. vlš.
Normalna barometerska viSina 73fi mm.
i HM IpHBO- CRii H	<1*1 O* mete* v mm	» Ul li.o-lUtttfel » e	Iitorenen » O	.Nebo, v.tr<-'»	v mm
18./12. 21 u	7479	-1-4	04	obl. j. V.	i i
10./U 7 ti	748-2	-1-8	05	obl. s. z.	i o-o
19./1 '. U li	748-8	- 15	0-1	obl.	
. --mi'
£9 (22 52 S3BQEBDBEX
Specijelno emajliranje
tivokoies v ognju
kakor tudi razne kovinastc predmete, napisne table, postelje, m}ze, stole itd. Izvršujem vsa pleskarska, ličar-ska, sobo- in črkoslikarcka de'a po zelo ugodnih cenab.
FRANC BOKAL Celovška cesta št. 65 -Zgornja Šiška, poleg milnice. BIIIIIBHIIIIIIIII
Pvovrstna, samostr jas
KUHARICA
za večio restavracijo, z dobrimi in dolgoletnimi spričevali, se proti dobri piači takoj sprejme. — Pismene ponudbe na upravo lista pod »Prva kuharica« 7923.
MLADA VDOVA
z 2 otrokoma prosi s'uihc HIŠNICE ali slčno. Nas'ov pove uprava pod štev. 7973
Kuharica
srednje starosti, pridna, poštena, vajena vseh del, iSče službe, najraje v župnišče ali h krščanski rodbini. — Naslov v upravi pod 7972.
Zastopstva
resnih tvrdk, ki hočejo izvi-žati svoje izdelke (vseh vrst) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in drugo. - Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UNI-ONE INTERNAZIONALI TRASPORT!, VIA CAGLI-AR1 44, ROMA. 6379
Marija Vezjak
STROJNA PLETARNA . V MARIBORU -Vetrinjska ulica št. 17,
priporoča vsa v stroko spadajoča dela po zelo nizkih cenah.
POSTREŽBA TOČNA I _PREPRIČAJTE SEI
OBLEKA"
skoraj popolnoma nova, za močnejšega gospoda, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca^ pod štev. 7969,
Kmetijski POD
skoraj nov, ceno naprodaj! Krit s cementno opeko. — Poizve se pri L. REBOLJ v KRANJU.	7936
SLUŽBE V PISARNI
IŠČE v pisarniški streki iz-vežbana moč. Mogel bi nastopiti tudi službo b!a.'aj-nika ali knigovodje. N.islnv v upravi lista pod št. 7059.
GOSPODIČNA
knjigovodkinja, strojepiska,
vešča tudi slov. stenografije in drugih pisarniških del, želi primernega mesta s 1. , januar jem 1925. Ponudbe na upravo lista pot šilro: »Vestna« itev. 7977.
Gosoodična ŠIVILJA
z večjo vsoto, se želi poročiti z gospodom srednjih let in mirnega značaja. Resne ponudbe n:'j so poslici > na upravništvo lista pod šifro: »Resnica« št. 7958.
tnserlra:tB v ,S:ovbiicu i
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najccnejšl nakup:
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in ro'avega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajal, palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen in za obrezovanje trt. j
NA VELIKO iN MALO. f
____ 1
OESIEgSiSSEgaBISBEl
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)	49
Xm. poglavje.
Abi spozna resnico.
Minil je bil mesec dni in prvega dne novega meseca je sedel vezir Kaku v dvorani visokih uradnikov v Memfidi ter pre-gledaval javne mestne račune. To ni bilo lahko delo, zakaj v zadnjih desetih dneh je kraljica ali faraon, kakor se je sama imenovala, dvakrat poslala te račune nazaj z vprašanjem glede posameznih postavk in z drugimi bedastimi pripombami. Abi je take reči spregledaval, priznavajoč, da je zvest služabnik vreden svojega plačila — če se plača sam. Toda sedaj je bilo drugače in prejeta vsota ie mora'a biti natančno enaka tisti, ki se je izročala kroni, niti večja niti manjša. Veliko razliko, ki se je bila pokazala, je bilo torej sedaj treba izravnati na kakršenkoli način, ali z drugimi besedami, iz Kakujeve zaloge.
Kaku je v svoii jezi ukazal, naj mu pripeljejo oba pobiravca davkov, in ko nista hotela plačati, je ukazal slugam, naj ju vržejo na tla in zvežejo, dokler ne obljubita, da bosta poravnala primanjkljaj, katerega večji del je bil sam ukradel.
Nato se je malo potolažen umaknil iz dvorane v svojo pisarno, kjer je pa našel Abija, ki je čakal nanj. Nekdanji postavni princ je bil tako spremenjen, tako star, suh in reven, da ga Kaku v mračni sobi niti spoznal ni. Menil je, da ie kakšen pro-sivec in ga jo jel zmerjati ter ga poditi iz sobe. Abi je zbesnel.
Planil jc nanj, pograbil zvezdoznanea za brado in ga bil po obrazu ter kričal:
»Ali tako govoriš s svojim kraljem, pes? Prav, se bom vsaj nad teboj znosil.«
»Oprosti, veličanstvo,« je rekel Kaku. »Nisem te spoznal v temi. Tvoje veličanstvo se je zadnji čas spremenilo.*
»Spremenilo!« je dejal Abi in ga izpustil. »Kdo bi se ne spremenil, če bj imel toliko trpeti, kakor trpim jaz, odkar sem poslušal tvoj prokleti nasvet in poskusil zasesti faraonov prestol? Poprej sem bil srečen, imel sem sinove, imel sem žene, kolikor sem jih hotel. Imel sem svoje dohodke in svojo armado. Sedaj sem vse izgubil. Moji sinovi so mrtvi, moje žene so razgnane, dohodke so mi vzeli, armada služi drugemu.«
»Pa si vsaj faraon,« je ugovarjal Kaku, »in mož najlepše in najbolj modre žene na svetu.«
»Faraon!« je vzdihnil Abi. »Zadnja mumija v najbolj zanikarni grobnici je večji kralj od mene, in kar se drugega tiče..in je obmolknil ter zopet vzdihnil.
»Kaj se godi s teboj, veličanstvo?« je vprašal Kaku.
» To se je zgodilo, da sem prišel pod vpliv slabega planeta.«
»A meno ve zvezde,« je menil zvezdo-znanec.
»Da, Amenove zvezde, tiste ljubke groze, ki jo imenuješ mojo ženo. Človek, ona ni žena. Poslušaj — prišel sem v sobo harema, kjer biva, in nihče mi ni branil, in sem jo našel sedečo pred ogledalom; pela je in je bila oblečena le s tenkim oblačilom in nje črni lasje — o Kaku, nikoli nisi videl takih las! — so ji segali skoraj do tal. Nasmehnila se mi je, govorila prijazno z menoj, klicala me s svojimi bleščečimi očmi — da, imenovala me je celo svojega soproga, vzdihovala in govorila o ljubezni, dokler nisem stopil k njej ln jo objel.
»In potem?«
»In potem je izginila, Kaku, in kjer bi moral biti njen ljubki obraz, sem zagledal rumeno, usahlo glavo faraona, ki je pri Osirisu, in zdelo se mi je, da se mi reži. Razklenil sem zopet roke in glej, tamkaj je sedela, se smejala in stresala dišavo z las in me izpraševala, kaj mi je, da sem tako prebledel, in ali tako ravnajo soprogi?
To je bilo pred mesecem dnj, in kakor se ie začelo, tako se je nadaljevalo. Ženo iščem in najdem le faraonovo suho glavo in ona se mi posmehuje. Drugih žena ne smem več. videti, ona jih jc razgnala, še celo tiste, ki so živele z menoj mnogo let, češ da mora vladati sama.«
»Ali je to vse?« je vprašal Kaku.
»Kakor muči mene, tako muči vsakega človeka, ki se ji približa. Lovi jih s smehljajem v svoje mreže, čara jih z očmi, dokler niso iz ljubezni do nje ob pamet, in jih potem, še vedno smehljaje, pošilja, da gredo po svojih potih. Dva izmed njih, vodila sta veliko zaroto proti faraonu, sta umrla po lastni roki, drugi je zblaznel, ostali pa so moji skriti, toda zagrizeni sovražniki, ker ljubijo kraljico in mislijo, da stojim jaz med njo in med njimi.«
»Ali je to vse?« je vprašal Kaku zopet.
»Ne, nikakor ne. Vso oblast mi je vzela. Jaz, ki sem bil mogočen, za faraonom najmogočnejši mož v deželi, sein sedaj samo še suženj. Od jutra do večera se moram ukvarjati s posli, ki so mi zoprni. Amenu moram graditi templje, kopati moram prekope, otepati se moram s sodrgo, pomagati ji v težavah in ji zniževati davke. Celo Beduine, ki so vedno bili moji prijatelji, moram krotiti in prihodnji mesec za- ! četi vojsko (.roti kralju v Khiti, s katerim sem imel skriven dogovor in čigar hčer, |
mojo ženo, so poslali nazaj, ker sem jo; ljubil.«
»In potem?« je vprašal Kaku.
»O, ko bo Khita premagana in podvržena Egiptu, potem namerja njeno veličanstvo slovesno se vrniti v Thebe, da nadzira zgradbo moje grobnice, ker pravi, da te zadeve ne sme več odlašati. Resnično, načrte že pripravlja zanjo, strašne in skrivnostne načrte, ki jih ne razumem, in mi jih nosi, da si jih ogledam. Vedi tudi, prijatelj, da je pred mojo grobnico pripravljen manjši grob za tebe. Prav davi je poslala ljudi v kamnolome v puščavo, da prinesejo tri kose kamna, enega za mojo krsto, enega za tvoio in enega za krsto ivojo žene Meritre. Pravi namreč, da hoče po starem običaju vaju počastiti s tem darom.«
Sedaj so Kaku ni vec mogel premagovati in je jel hoditi po sebi gori in doli ter je mrmral in si pulil brado.
»Kako moreš vse to prenašati?« je rekel slednjič. »Ti, ki si bil mogočen princ, da si postal suženj ženske, da si kakor smet pod njenimi nogami, da si v posmeh tistim, ki jim vladaš, da gledaš, kako so ti razgnali žene in dvor, da se daš mučiti, sramotiti, da glodaš, kako odlikuje spričo tebe druge može, da si daš groziti z zgod« njo smrtjo? O, kako moreš vse to prenašati? Zakaj je ne ubiješ in no končaj vsega?«
»Ker se ne rpnm,« je odgovoril Abi; »če bi le sanjal o čem takem, bi uganila mojo misel in bi ona ubila mene. Bedak, aH se ne spominjaš, kako sta obeliska padla na moje kapitane in kaj se je zgodilo možu, ki jo je zaničeval, jo imenoval pan-krta ter pribežal med duhovnike? Ne, ne upam si ganili s prstom zoper njo.<
Za BOŽIČ
in NOVO LETO si lahko ceno nakupiš primerna darila pri tvrdki
I. PODBOJ
KLAVIRJE
in HARMONIJE na obrok«:
Bosendorfer, Fdrster, Stein-way ete. Vse instrumente za bleh- in štrajb - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo ln drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni
■ ■ ■	—w v	bfuui|«aa, iMVbini
c v PFTRA PFSTA i tr* 3 <Pri magistratu). Naj. ' 1 KAVb.61 A. 'sposob tvrdka Jugoslavije.
Prevzem gostilne.
Dovoljujem si cenjenemu občinstvu sporočiti, da
sem prevzela znano GOSTILNO Marije Zupan v Ljubljani, Krakovski nasip 18.
S pristnimi vini, finimi žganji in liktrjl, okusno kuhinjo. doi.ro postrežbo in zmernimi cenami si hočem pridobiti naklonjenost ceni. gostov.
Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe, vsako soboto in nedeljo pa domače krvave, jetrne in mesene klobase.
Sprejemam tudi abonente. Celodnevna hrana stane 17.50 Din. — Za zabavo poskrbi »M a r j a n c a«. Za obilen obisk se priporoča
REZIKA IVANČIČEVA.
gostilničarka — Ljubljana — Krakovski nasip št. 18.
Kaj mično BOŽIČNO DARILO za našo malčke in ta Šolsko mladino je brez dvoma pravkar izišla knjižica
Utva: »KRAGULJČKI«
Zbirka nežnih, deloma liričnih, večinoma pripovednih pcsmic, katerim je dodala Ksenija prav ljubke ilustracije. — Cena 18 Din,
»ZVEZNA KNJIGARNA« — LJUBLJANA
MARIJIN TRG ŠT. 8.
Obfaua.
Na dan 15. januarja 1925 ob 11, dopoldne se vrši v Saobračajnem odelenju občine mesta Beograda, Jugoviča ulica št. 1 OFERTNA LICITACIJA za dobavo
1100 m3 kocek črne borcvine za tlakovanje ulic.
Ponudbe morajo odgovarjati zakonu o drž, računovodstvu in točno odgovarjati predpisanim občim in tehniškim pogojem, koje morejo interesenti vpogledati oziroma odkupiti v saobračajnem odelenju občine mesta Beograda.
IZ SUDA OECINE MESTA BEOGRADA ad br. 30.716 z dne 11. decembra 1924.
Pozor!
Pozor!
PO ZNIŽANI CENI sc prodaja: moderne spalnice, jedilnice, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in drugo pohištvo Sprejemajo se naročila — ANDREJ KREGAR, strojno mizarstvo. Vižmarje — Št Vid nad Ljubljano — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850
Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo.
ZALOOA
ŠELEHBURG0V9 ULICO 6 1
Najboljše manufakturno blago
se dobi pri tvrdki
L N. Šošfaric
Maribor, Aleksandrova cesta š!. 13.
Telefon št. 222. Trgovina z mori n itn. inanufa <turnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo ia pleteninami.
Ha debelo in drobno.
HJ
>n
>N
e
ja
K B
S 08 ki
fib
C, J, HAMANN /Si
LJUBLJANA /.HSffi
MESTNI TPO 8 nahrbtniki ,» noone srajce , • snežni čevlji 1 vojono perilo J* J»v4n« gamaše -1 damake toplo« 3 volnene jopice ji" otroške oblekee JI gumbi sa manšete i* batlstasto perilo
i . ..	* niace
• otroško Tetra.perilo i»»oške »portne čepice » kuhinjski predpasniki • volneni ln svileni dali 1 onrame m novorojence
Prepričajte se o centut ▼ mojih Isiožbah!
«L\C, J. HAMANN
"okSenkel LJUBLJANA
JStoShS MESTNI TRO 8 vesenl robci I svilnati robci I' kopalni plaiči I. jutranje čepice l\ volnene čepice I OTratnlki.mansete I komblneie za dama f flanelaste srajce § predpasniki za dame i volnena trikot-krila i moške volnene jopice f fini otroški vozički i svilena spodnja krila i velika Izbera kravat i pristno Jtigerjevo perilo I Rredttotarlia za ročna dela I
Tvrdka je bila ustanovljena leta 1860.
DOBRO OHRANJEN
DAMSKI KOŽUH
poceni naprodaj. G. FLUX, Gosposka ulica It. 4, I. nadstropje, levo.	7956
F F PORTUGALKO
Štajersko, ravnokar došlo —-toči gostilna MRAK, Rimska cesta.	7964
PRODA SE PRSTAN
z briljantom. — Naslov se izve v upravi pod št. 7976,
.....——i	m i	———r-
IŠČE SE DOBRA
KUHARICA
in pridna SOBARICA. Na-
stop s 1. januarjem 1925. — Več pove ing. V. ACCETTO v Ljubljani, Tabor itev. Z
I
53
<mt im
BI
Damski klobuki
nakiteni, od 100 do 150 Din, baržunasti nakiteni od 200 do 300 Din, velour svileni po 200 Din. Oglejte si izložbo!
HORVAT,
modistka — Stari trg.
Radi OPUSTITVE
trgovine sc od sobote, 20. t. m. naprej do Novega leta, poceni razprodajo dvokolesa, motorji, razni otroški in igračni vozički, vozički s košaro, triciklji, šivalni stroji, pneumatika itd. Ljubljana, Stari trg 28.
Damske plašče
najnovejši kroj, fini in navadni, razne športne bluze, mod. krila, domače damske obleke (Hauskleid), predpasniki iz klota, listra, šifona in kretona, tudi vse dam. perilo, kupite najceneje, ker ie lastni izdelek, pri F. in L Gorlčar, »PRI IVANKI«, Sv. Petra cesta 29 — Ljubljana.
kilogram po 25 Din, in ČAJNO MASLO kilogram po 55 Din, pošilja po povzetju v vsaki množini Mljekarska udruga v Virovitici._7742
Zaradi družinskih razmer se proda takoj po ugodni ceni
majhna Mša
z lepim vrtom, cel dan na solnčnati legi. — Naslov v upravi lista pod štev. 7898.
DECIMAI.KA za 500 kg, z uteži vred, v dobrem stanju naprodaj po ugodni ceni. Naslov v upravi pod 7899.
MEŠANO TRGOVINO
na Gorenjskem ODDAM t-celim inventarjem radi stalne preselitve. Stanovanje na razpolago. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro: LEP LOKAL« 23—7901.
Tone MalgaJ
pleskar In lliar, sobo In Erkoilikar, Delavnice: Kolodvorska nI. 8, Zg. Šiška 121.
Naročila sa sprejemajo Kolodvorska ul. 6.
C REVA
vseh vrst, kakor vsako leto po najugodnejši ceni vedno na zalogi, Ravnotam se kupuje
surovi in stopljeni loj
in se plača po naivišji dnevn, ceni. Jos.Bergman, Ljubljanai Poljanska cesta št. 85.
25. letoobitoia tvrdke I
KROJE
po najnovejši modi, poljubne, za dame in gospode, razpošilja KNAFELJ AL., učitelj krojaštva, Ljubljana, Križevnlška ulica 2. Tečaji brezplačni, plačate edino risalne potrebščine.
HOTEL
velika jednokatna zgrada sa krasnim p4rketiranim sobama, u prizemlju restaura-cija i kavana, veliki vrt, odjel za karažu itd., sve u novom stanju, bez inven-iara ili po sporazumu sa inventarom, u dobro posje-čenom kupalistu Krapinskim Toplicama,
se
uz povoljne platežnc uvjete za Din 1-250.000.— Nakon osobnog pregleda stupa u pregovore vlastnik
FRANJO JURKOVIC, Krapinske Toplice.
DolICno In novoletno darila.
nalprlmerneiso
dobite v umetniškem ateljeju za narodne in moderne vezenine
Ba2ene Kopačeue
d Kranju
Cenik zastonj! Cenik zastonj!
Sploš. kleparsfvo
Ferdo Ferenz,
LJUBLJANA - Mirje 2,
izvršuje vsa stavbena in galanterijska nova dela in popravila strokovno in ceno.
Gorje vam ščurki, miši in podgane, če pride kemik iz Ljubljane, Ljubljano bele, fejst gospod! K njemu se podala bom: naj pride k meni prav na dom,
prinese s sabo, kar ima, in vas docela pokonča. Ko pride on nekol'ko krati, se boste morali pobrati in iti tja, kjer luči ni, kjer se na večno, večno spi.
Kemični zavod »P A NA«
Ljubljana — cesta št. 12
Poljanska — desno.
ŽELEZNA PEC
prav dobro ohranjena, sc po nizki ceni proda, — Ogleda se: Gradišče 8t. 7, na dvorišču.	7886
PSA PRODAM
po ugodni ceni; je 1 in pol leta star, srednje velik, dober čuvaj na verigi ali v dvorišču. KARL KOŠAR, ŠOŠTANJ.	7986
«

66
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1 st za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak og as, pa bodisi v maihni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je [ ~	~
1 priporočljiv!
Dobro je vsikdar naložen denar, ld ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku veliki ali pa tudi v priprosti
Izvanredna prilika' S^s.;8^
pri Žalcu krasno POSESTVO z dobro idočim mlinom in 8 oralov zemlje. Posestvo jc tik okrajne ceste in samo četrt ure od železniške postaje. — Pojasnila daje gosp. FLORIJAN CVIKL, Gornja Ložnica, poŠta Žalec.
priporoča
Nova založba
r. z. zo.z.v LJUBLJANI, Kongresni trg št. 19,
knjige in slikanice za otroke in mladino; šolske in pisarniške potrebščine v bogati izberi, zlasti še pisarniške garniture in leposlov. knjige, tudi inozemskih založb, pisemski papir, vse najfinejše risalno orodje itd. — Za božično drevesce nakit in jaslice.
NAJSOLIDNEJŠA in PRIPOROČLJIVA
manufakturna trgovina
z največjo izbiro SUKNA, HLAČEVINE, TISKOVIN, PLATNA za vse vrste perila in vsakovrstnega modnega blaga je znana tvrdka
FELIX SKRABL - MARIBOR
_GOSPOSKA ULICA 11.
Št. 29.301/24—ref. IX.	———■ ~
7984
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih, mizarskih in steklarskih del, dobavo pločevinastih črk in emajliranje črk za adaptacijo in opremo prodajalne mestne elektrarne v magistralnem poslopju, Mestni trg 2.
Tozadevni podatki se dobe v mestnem stavbnem uradu med uradnimi urami.
Ponudbe je vložiti do 24. decembra 1924, do 11. ure dopoldne v gori imenovanem uradu,
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 19. decembra 1924.

Najceneje in najboljše
si bodete preskrbeli različno božično blago v delikatesni in špecer, trgovini j
F. KHAi, LJUBLJANA
NASPROTI HOTELA »UNION«. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE!
Hoyai Mali Line
Kr. angleška
poštno-parobrodna linija.
General, zastopstva za kraljevino SHS;
Zagreb
Trg I. Stev. 17,
Redni potniški promet Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi jjork In Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Airea, San Paolo.
Odprav« potnikov t, 2, 3. razreda, — Kabine 3. rti. z S ia I posteljami Udobnost — Sigurnost — Eriina
Podzastopstva; Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolo* dvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brtoiavni naslov ia vsa gornja podiaotopitva „ROYMAJLPAC".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro i Srpska Piometna banka v Sarajevu in Gružu. Dopisovanje v vseh iezikih.
Naslov tu brzojavke; Prometna banka.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis 4 vis hotela „Union").	Telefon št. 57 in 470.
Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnico: CELJE, DJAaOVO, MARMOR, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SISENIK,
Ekspozitura: BLED.
Kapital in rezerve skupno natS Din S 5,000.000»
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in ua vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
K
J