Političen list za slovenski narod. Po poStI prcjeman veljil: Za eelo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., zauetrtleta 4 gld., za en mcseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeinan veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja. 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniško ulice št. 2. ^Nazmiulla (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrediiištTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Iziiaja Tsalc dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/„6. uri popoludne. V Ljutljani, v torek 1. aprila 1884. Letnik XII. Vabilo iia iiaro6l>o. začel se je izdajati s 1. aprilom v drugem četrtletji in se toraj za p. n. naročnike-četrtletnike prične nova naročnina, ktero naj blagovolijo o pravem času zaradi rednega pošiljanja lista ponoviti, ob enem pa naj nam vsak dosedanji naročnik skuša pridobiti vsaj še enega novega. ^Slovenec" velja za Ljubljano ne da bi se na dom pošiljal: Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četit leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „ OpravniMvo ,,Slovenca". DržaTiii zbor. z Dunaja, 31. marca. Vravnava najvišjega računskega urada. v današnji seji bila je potrjena pogodba o vzajemnem preskrbljevanji revežev med Avstrijo in Švico, in so bile rešene nektere resolucije, ki so bile zaostale med budgetno razpravo. Potem pa se je pričela obravnava o postavi, ki vravnava najvišji računski urad. To postavo je pri splošnji razpravi zagovarjal štajarski poslanec Heils-berg, in sklenjeno je bilo pričeti posebno obravnavo. Prvi ugovor pokazal se je pri določbi, ali naj bo predsednik odvisen in odstavljiv ali ne. Liberalna stranka je zagovarjala načelo, da naj bo neodvisen, češki poslanec Mattuš pa je dokazoval, da to ne gre, ker so razmere tlrugačne kakor pri najvišji sodniji. Glavno delo in odgovornost imajo referenti, in neodvisnost predsednikova, ki nima prav za prav nič opraviti, bi. ne imela nobenega vspeha, ako se smejo odgovorni referenti odstavljati. Tudi vladni zastopnik je v tem smislu govoril, potem je bilo po nasvetu dr. Sturma ustmeno glasovanje, pri kterem se je pokazalo, kako malo poslancev je bilo v zbornici. Z liberalno stranko glasoval je Oo-roninijev klub, z desnice pa se je mnogo poslancev glasovanju odtegnilo; vsled tega zmagala je levica in je bila neodvisnost in neodstavljivost predsednika najvišjega računskega urada sprejeta s 134 glasovi proti 106. Ker se vlada temu protlvi, bode ta postava padla pod klop, ker je ministerstvo gotovo ne bode priporočalo v najvišje potrjenje. Zato bi bilo pa tudi odveč, še natančneje govoriti o tej postavi, ktere drugi paragrafi so bili sprejeti brez vsega ugovora. Na dnevnem redu današnje seje je še poročilo, kako naj se naloži neki vstanovni denar gališki, in o sodnijski preiskavi zoper poljskega poslanca grofa Tarnovskega, v ktero naj zbornica po nasvetu od-sekovem privoli. Obe reči ste bile rešeni v smislu odsekovih predlogov brez ugovora in potem je bila seja ob eni popoludne sklenjena. Tudi gosposka zbornica danes zboruje, in stoje na dnevnem redu malo važne reči, večidel obravnave od poslaniške zbornice sprejetih reči. Govor posl. grofa Margherija za izpeljavo dolenjske železnice. (Konec.) Dalje si pa tudi še mislim, da to podvzetje ne bo le posredno, temveč tudi neposredno dajalo dobrih obresti od svot, ki bi se zanj porabile. Ako se ozremo po deželi, kjer naj bi se železnica speljala, takoj sprevidimo, da so bogati kraji po naravi in po zemljišnih pridelkih, po kterih bi ona tekla. Kakor statistika kaže, Dolenjska vsako leto 330.000 hektolitrov vina pridela, ktero so bo večinoma izvozilo; gozdi, po kterih sedaj kurjava in stavbeni les kar gnije, ker ga ne morejo v denar spraviti, merijo 150.000 oralov in bodo se svojimi pridelki lesni trg preskrbovali, iz česar bo imel posestnik, kakor tudi železnica lep dobiček. Mnogo bogatih premogovih skladišč, ki sedaj v temni zemlji počivajo in nobene cene nimajo, zadobilo bo še le po- tem svojo vrednost. Tudi doljenske fužine, ki sedaj daleč od železnice s težavo izhajajo, zadobile bi novo življenje v obližji železnice. Zdravilne toplice, kterih je po Dolenjskem mnogo, približale bi se trpečemu človeštvu, da ne govorim še o poljskih pridelkih in živinoreji. Ko bi Dolenjska imela železnico, dospela bi zopet na ono stopinjo blagostanja, na kteri je že bila, ko se je en del orijentalnega prometa po njenih cestah premikal. Prebivalci bi zopet lahko plačevali davek in tiste tako nepriljubljene rudeče kape izginile bi iz površja. Iz one (leve) strani se je sicer nekdaj zaklicalo nekemu govorniku na desni: „čevljar ostani pri svojem kopitu!" Vojaška strategija sicer ni moje kopito, vendar pa si usojam tudi to stran železnice od bližej osvetiti, ker bom navedel vzroke, ki morajo vsakemu laiku (nestrokovnjaku) jasni biti. Ako se ozremo na železnične zemljevide, odmah vidimo, da imamo le eno progo, ki je zmožna vojake in njihovo vojno pripravo ne daleč od morskih obali v Eeko in Dalmacijo prevaževati. Vsak še tako ma-losten sovražnikov oddelek, kterema se posreči, da se v Kvarnerji vtabori, bil bi vstani to železnico napasti, in jo razrušiti, ter tako ondašnje morske obali od suhe zemlje odcepiti. Ako pa železnica iz Josipdola v Eeko drži, imeli bi progo skrito, po kteri bi vsako vojsko lahko v najskrajnem času postavili na morske obali in sovražnik bi ji ne mogel do živega. Pa tudi če bi se nam na severo-iztoku ali pa na severu kaj spletlo, izvestno noben vojskovodja ne bo preziral koristi, ktera se mu bo ponujala iz naravnostne zveze Ljubljane s Karlovcem; kajti ob enem tudi na večno nemirnemu iztoku še vedno vre, in če bi se prevratnim hudobnežem ob naši jugozapadni meji posrečil njihov prevratni napor, bilo bi izvestno jako velike strategične veljave, ako bi se v Ljubljani nastavljena armada prav po volji vojskovodjevi in pa po potrebi v 24 urah ali na jugozapadno ali pa na jugoiztočno stran porinila. Imenovana železnica bila bi že zdavnej dodelana (fait accompli), ako bi ne bila ogerska vlada oporekala priklopu na hrvaško-ogerske železnice in ako bi ne bilo pozneje leta 1878 (Bosna). Sedaj so pa razmere čisto drugačne. Naši sosedje onstran LISTEK. Sanje. (Konec.) Pa vrniva se spet h kupu, od kterega sva bila zdaj nekoliko zašla. — Kaj praviš, kakova rastlina je neki to-le? — Nožice ima, krilci, glavico, rilček — to ni rastlina, živalica je, — komar je. Stre-ljen.ski krvelok! Ali slišiš, kako mrči in se repenči? Z zakriškim se je spri (povod je bil res nenavaden— Evina hči) in zdaj ga na dvoboj kliče. Kakor petelin na dvorišči, kedar pride sosedov jarec k njegovim putam! Ti hudoba, ti, mala! Zakriški jo kar od strahu pobegnil. Pa beg ni ohladil komarju jezice. Dolzih dvajset let jo goji še potem v,svojem malem srčici, in ko se mu čez toliko časa ponudi prilika, prisili nasprotnika, da se mora ž njim biti. Grozen boj! Ne upam se ga popisati, le konec naj povem. Komar je mahnil zakriškega s sablo preko glave in potem mirno dejal: „Sedaj sva pobotana, jaz tebi odpuščam (mislil je reči odpustim), kar sem ti zakrivil." Krasen zgled bratovske odpustljivosti! Srečno ljudstvo, ki bo take komarje redilo 1 Njemu se mora omečiti srce, kakor vosek in oblažiti, da mu ne bo niti najmanjšega prigovora glede nravnosti. Pisatelji tecite na splav h komarju, učite se od njega dobrih del krščanskega usmiljenja in ljubezni. Nesrečne ljudi, zlodeje, sovražnike spravite brž iz sveta, da bomo drugi srečni in v miru živeli. Sukajte meče, sprožite samokrese, pritiskajte ljudem puško na srce, izročujte valovom nepotrebne otroke Adamove! Pa le hitro, dokler niso ta sredstva še obdačena ali patentovana v ta namen. — Komar, komar, nerazumljiv velikan si mi! Treba bo iti po tistega profesorja, ki tako zaverovano tiči v cvetu in sadu Jurčičevega peresa, po profesorja, ki občuje z grajskim Leonom močno tako, kakor se suče samotarski komar okrog mladega Limbarja, kateri je po imenu nenavaden, po duhu in vedenji pa — prenavaden. Pa potolaživa se, saj pravijo, da pod solncem ni nič več novega. Kar se nam dozdeva novo, je v resnici staro v pre-novljenej obleki — je dejal neki človek. — Pa spet mi je prišel komar na misel. Da se ga odkrižam, hočem mu priznati čast, kakoršno smo skazovali v mladosti pikajočim jjomarjem, ko smo jih ponašali: moj, moj, moj — ti s . . . diš. — Tako. Zdaj v teh skrožkih ni nič več posebnega. Poglejva pravo zrnje v peharčku. Oh. presneto ga je malo! Lačna kura vsega pozoblje za kosilce, tako ubogo malo ga je in še to ni jekleno. Lepo zrnje mora biti napeto, svetlo, s tenko kožico. Iz tacega jo kaj moke, to bo dalo pa same otrobe. Zdaj pa pomisli, kaj bi bilo, ko bi dal kdo zrnje s podrešetno in skrožki vred v mlin! Ta bi že ne imel okusnega kruha in tudi tečnega ne, morda bi bil še celo škodljiv slabotnemu človeku . . . Tacega žita tedaj ne kaže sejati. Idiva k druzemu kupu! Ta se je skrožil v re-šetu nad zrnjem, čegar znanstveno ime slovi krvna os ve ta. — Brrrr! — Kako strese človeka! Vsako zrnice je s krvjo napojeno tako, da ne loči steklasa od zdravega zrnja. Zdi se mi, da je sama omotica. In čegava je ta kri? Živalska ne, človeška je. Grozno! Litavo se jako radi nazivajo vite.^ki narod par exe-lence (z odliko). Jaz pod viteštvora ne razumem veselja z ravnimi ali krivimi samokresi drug na druzega streljati, temveč da se izkazana prijaznost zopet vrne. Ravno sedaj, ko smo ogerski kroni na ljubo po dovolitvi zgradbe arlske železnice toliko žrtovali, se nam pač ni nadjati, da bi nam Ogri odrekali malostno prijaznost in ne dovolili priklopa dolenjske železnice na hrvaško-ogersko pri Karlovcu ali Josipdolu. Iz teh vzrokov usojam si visoki zbornici priporočiti naslednjo resolucijo v sprejem: „Vlada se poziva, da naj se potrudi z vsemi pripomočki prizadevati si, kolikor jih ima na razpolaganje, da se dogradi Eudolfova železnica preko Ljubljane na Novomesto do Karlovsko-Eeške železnice." Dostavek k odgovoru na dopis iz „Spoilnje Štajarske''. (Glej „Slovenec" štev. 70.) Z Dunaja, 31. marca. V odgovoru na dopis iz „Spodnje Štajarske" v 68. štev. „Slov. Naroda" sem menda zadostno dokazal, da je bil dotični napad na slovenske poslance aeopravičen. Drugi dan, ko je bil ta odgovor odposlan, prišla mi je v roke 69. štev. „Slovenskega Naroda" z drugo polovico omenjenega dopisa, v kteri se pa tudi nahajajo nektere trditve, na ktere se mi zdi potrebno nekoliko odgovoriti. G. dopisnik poprašuje, zakaj naši poslanci ne poročajo nič o svojih posvetovanjih, ki so jih imeli? Zato ne, ker razglaševanje posvetovanj reči sami dostikrat ne koristi, ampak ji večidelj še škoduje. Že večkrat smo imeli priliko se prepričati, da je bila ta ali una reč dobro napeljana, da je pa naposled spodletela, ker je po nepotrebnem, ali vsaj prezgodaj prišla v javnost. Zato nikakor ne gre natolcevati poslance, da zanemarjajo svojo dolžnost, ker ne trobijo po svetu, kaj se je v vsaki zadevi posebej storilo. G. dopisnik dalje pravi, da nikjer ni čital, kako je dr. Tonkli zavrnil Konradove besede, če jih je v obče zavrnil. Kar se godi v zbornici, čitamo v steno-grafičnih zapisnikih, kje pa najdemo, kar se godi v odsekih ali za kulisami? Ko bi g. dopisnik res prebiral stenograiične zapisnike, bi tako abotno ne pisal, ker bi bil v stenografičnem zapisniku našel, da ravno dr. Tonkli je. bil lani v budgetnem odseku nasvetoval resolucijo, naj se ministerski ukaz glede slovenskega učnega jezika v srednjih šolah na Kranjskem raztegne še na vse druge dežele, kjer Slovenci prebivajo; našel bi bil, da je dr. Tonkli v 279. seji državnega zboro 9. marca 1883 to resolucijo v obširnem govoru prav temeljito zagovarjal, in da sta ga grof Coronini in dr. V i tezi č prav krepko podpirala ter k njegovi resoluciji nasvetovala dostavke glede italijanskih in hrvatskih učencev. Ta dostavka sta bila vzrok, da se je resolucija še enkrat vrnila bud-getnemu odseku, in da je vsled tega še le letos prišla v razgovor. Ko se je v budgetnem odseku obravnavala, je zopet dr. Tonkli odločno zavračal besede ministrove, in ko bi se g. dopisnik res toliko zanimal za obravnave, čital bi bil v ^Slovencu" ali pa nSoči" obširno poročilo o dotični obravnavi in bi ne bil pred svetom tako očitno kazal svoje nevednosti z nedolžnim vprašanjem: kje najdemo, kar se godi v odsekih in za kulisami? G. dopisnik je pa tudi na drugem kraji svojega spisa pokazal, da prav malo ali pa jako površno prebira stenografične zapisnike in slovenske liste. Proti koncu svojega dopisa namreč iz „Slovenca" ponavlja besede: O budgetni debati vzdigne se ta ali oni poslanec, da bode z veseljem — ali še celo z ^navdušenjem" — glasoval za proračun itd. Ko bi g. dopisnik prebiral stenografične zapisnike, bi bil našel, da teh besed noben slovenskih poslancev ni govoril, da jih je bil le enemu izmed njih prav zlobno podtaknil nasprotni liberalni poslanec Menger, da je pa v drugi seji dotični slovenski poslanec njegovo lažnjivo trditev odločno zavrnil. Umevno je, da so se bili nasprotni listi kakor „Grazer Tagospost", „Laib. Wochenblatt" in „Kmetski Prijatelj" hlastno poprijeli te laži in jo zlobno razširjali, ker je že od nekdaj opravljanje in obrekovanje najmočnejši orožje nasprotnikov. Ali da jim pritrkavajo tudi naši domaČi listi in da nasprotnikom pomagajo natolcevati svoje poslance, tega ne moremo umeti, in še manj moremo umeti, da to dela narodnjak, ki se hvali, da prebira stenografične zapisnike. Anarhisti in mednarodna zveza. Anaihisti so napravili po celem svetu med saboj zvezo, ki jim je do sedaj priložnost dajala, najsuro-veja hudodelstva večinoma brez kazni doprinašati, kajti bili so vsi bratje med saboj in so že za to skrbeli, da so iz tuje dežele k njim pribeglega brata hudodelca gostoljubno sprejeli in prikrili maščevalni roki žaljene pravice. Na tem svetu pa je že tako, da vsaka reč le nekaj časa trpi in tudi najbolj prebrisan žid se konečno le vjame. Države je ta bratovska zadruga, ki celo Evropo in vso severno Ameriko obseza skrbeti jela, ter so prišle do posledice : najbolje bo tukaj klin s klinom! Hudodelci so med saboj mednarodno zvezani in pobrateni, policije se morajo pa tudi med seboj mednarodno zvezati, ako hočejo svojemu poklicu pri današnji navihanosti zlodejev zadostiti. Tej mednarodni zvezi pristopile bodo vse evropejske države in pa severna Amerika, ker so se v najnovejšem času vse prepričale, da je le na tak način mogoče zlo iztrebiti, ktero žuga svet porušiti. Ta zveza bo pa tudi še le tedaj svojo nalogo vestno in zdatno izpolnjevati zamogla, ako v resnici vse države k nji pristopijo; kajti kaj bi pomagala le zveza vseh drugih evropejskih držav, če bi pa Švica ali pa recimo Francoska, kjer so sedaj anarhisti tako rekoč gospodje v deželi, branila se k njej pristopiti. Tu in tam bi anarhisti še na dalje lahko z največim pre-mislikom in prevdarkom kovali sovražne in pogub-Ijive načrte za sosednje države in nihče bi jim ne mogel do živega. Koliko si je n. pr. že Rusija prizadevala, da bi svojim nihilistom vrat zavila, toda vse zastonj, kajti kakor dolga in močna je njena roka pravice, do Švice vendar le ne seže, in ondi je bilo gnjezdo, kjer so ee vsi umori nekaj malega izvzemši osnovali. Koliko si prizadeva gostoljubna Angleška, da bi zatrla grozovitne in krviželjne fenirje, ali zastonj, ker imajo v Ameriki varno zavetje, od kodar morilno svojo roko preko Atlantika stegujejo. Rusija se je že sicer pred nekaj leti s predlogom oglasila, da naj bi se osnovala mednarodna policija, a tedaj ni nihče na njo poslušal, ker so se hudodelstva na obstoječo človeško diužbo edino le ondi doprinašala in je drugod mirno bilo. Sedaj so pa vragovi sklenili svet požgati in sedanjo družbo pomoriti in takemu započetji se mora ves omikani svet vstaviti, ako se hoče rešiti pogube. Arhimed izumivši vod in spoznavši njegovo važnost za premikanje teže, je vskliknil: „Pokažite mi točko, kamor naj so uprem in svet vam dvignem iz tečajev!" Anarhisti so ga brez v6da prehiteli zasledivši v di-namitu in nitroglicerinu tisto točko, za ktero stari računoslovec ni vedel. Ako je toraj državam obstanek sveta mar, morejo pred vsem točko anarhistom spodbiti, v ktero se mislijo vpreti. Tako je in nič drugače; toraj res taka mednarodna zveza najpred in nujno potrebna. Politični pregled. v Ljubljani, 1. aprila. ■1 Notranje dežele. .Južno-tirolski poslanec Bertolini se je v držav-, nem zboru pritožil, zakaj se že več let zaporedoma vsi politični jtrocesi iz južnih Tirolov in iz Trsta pri porotni sodniji v Inomostu obravnavajo. Minister Pražak je na to odgovoril, da so tega obstoječo razmere krive, ter, da se ni poprej nadjati boljšega, kakor da se sedanje razmere odpravijo. Pač pa je vlada že to mislila, če bi ne bilo za Trst primerno vpeljati izjemnega stanja, kakor ga ima Dunaj. Razloček bi bil le ta,. da je na Dunaji vpeljan proti anarhistom, v Trstu vpeljali bi ga pa proti irredentovskim rovarjem. Da bi bil za Trst pač potreben, bo vsak potrdil, kdor razmere ondi le količkaj pozna. Slovanski živelj ondi trpi, kakor kamen pod kolesom in se mora vrh tega še terorizirati pustiti od „irredentovcev", ki imajo na višjem mestu svojo krepko zaslombo. Slovanska tednika ondi izhajajoča krotka sta, kakor jagnje, laški dnevniki so pa dan na dan polni najgršega psovanja na Slovane in jih žalijo. Pa to še ni največje hudo, tega bi tudi izjemni stan ne odpravil; največi hudo so za Trst irredentovske petarde, ki so ob vsaki priložnosti vladi in Slovanom nastavljajo in te glasno upijejo po izjemnem stanu. Laške novine in laška društva so tisto gadje gnjezdo, kjer se pripravlja morilni strup za slovansko kri in proti temu se mora nekaj zgoditi. Tako časnikarstvo, kakor izhaja sedaj v Trstu v laškem jeziku, naj se, če hoče, izdaja v Rimu, Milanu ali Turinu, v Trstu pa tega avstrijska vlada ne sme trpeti, ako ji je na ohra-njenji Primorja ležeče, (injila rana mora se izre-zati iz zdravega telesa, ako se noče celo telo po-gabiti. Na Ilrv(t^kem si stoji .šest strank nasproti in vsaka skuša drugo spodriniti in svoj prapor zmage zasaditi na volišči. Prva stranka je narodna stranka, ki bi se vsled svojega programa lahko obnesla, ako bi so je ne bila neka malomarnost po-prijela, ki jo bolj mori, kakor pa k delovanji spodbuja. Celo toliko je malomarna postala, da je misel na osnovo in vstanovitev lastnega lista opustila. To že ni za zdrave ljudi. Še moka bi morala biti krvava, človek bi kar zdivjal, ko bi jo vžival. Zakaj pošiljajo tacega semena? Čudom se moram čuditi, zakaj se še ni nihče radi tega oglasil. Pa kaj bo čudno, ko ne utegnejo. Kdo bi pa tačas svojim sosedom pod roko gledal in bratom prahu iskal v zdravem očesu ? Sicer se pa ne smem prenagliti. Morda se je kje kdo že oglasil, pa glas ni še do naju prišel, ker se radi tistih sitnih prirodnih postav tako počasi razširja. Potrpiva še nekoliko, to kri nesiva pa na njivo, da se globoko podorje. Za drugega ni, k večemu za oblodo, ko bi jo hotel mlinar smleti in bi svinje ne dobile po njej iker. Ko jo blago že predelano, bi človek vender mislil, da bo bolje. Mislim , da take robe vsaj ne bodo več pošiljali, ni plent! Vredno je res toliko za kar jo obrneš, ali . , . kdo jo bo pa kupoval, če vidi, da brez tacega blaga lahko prebije. To pa pošiljalcu ni Bog ve v kak dobiček. Dobro blago gre v denar, ker se samo hvali, ne pa srednje ali slabo. Prvih snopov bi se jaz več upal prevesti in spečati mej ljudi, kakor pa prejšnje gorske mešanice in te osvete vkupe. Moj brat je bil nedavno poslal dva taka snopa svaku na ogled. Pri njem je šival krojač. Ko je ugledal snopa, je takoj naštel na mizo, kolikor sta stala in ju vzel. Ako je ljudem blago všeč, radi kupujejo, tacega, ki jim pa ne vgaja, ne marajo. Radi tega je treba na prodaj imeti le pošteno, dobro in zanesljivo blago, ktero koristi ljudem in prodajalcu. Pa da se preveč ne okrvaviva, odmakniva se k zadnjemu kupčku. Ako ga primerjam prejšnjima dvema, zdi se mi kakor bi primerjal krtino griču. Sicer pa ne smeš krtine imeti za kaj malenkostnega. Krtina je majhen vulkan. Kakor je vulkan nevaren, kedar začne lavo metati iz žrela, prav tako ugonobi lahko male živalice krtina, ako krt nenadoma pri-rije prsti iz zemlje. Ker midva nisva velika, ne hodiva preblizu. Vidim sicer marsikaj mičnega, pa no smem blizu, da me vulkan ne zasuje. — Obrniva se raje k sevnici, ki ni tako nevarna. Lopo žito je v njej, dokaj jekleno, samo za vsacega kmeta ni — le za velike posestnike bo. Sicer ima pa tudi to svoj „prav". — Vzraslo Je na tujem, pa je poslovenjeno. Tii se mi zdi nekaj čudno. Slavni Oervantcs pravi namreč, da so prevodi le toliko vredni kakor preproge od zadnje strani ali narobe obrnjeno, ta prevod (to je, to žito) je pa več vreden, če tudi bi bil lahko še več. Res je bilo nekaj podrešetne, pa seme radi nje ne izgubi vse vrednosti. Ima svojo realno ceno, ki ni brez ideala. To je toraj lepo, umetelno in kot tako tudi blaži srce. Saj veš, da te lahko tudi podlost blaži, ako vidiš v njej ideal. — Ciril! — potres — vulkan--" Ta strah me je bil tako pretresel, da so me v tistem hipu zapustile učene sanje in z njimi prijatelj Ciril, jaz pa sem še vzbujen stegal noge, da bi utekel veliki nesreči, dokler se nisem prepričal, da sem v varnem zavetji pod odejo. — Ko mi je pa prišel drugi dan Ciril za god voščit, sem mu povedal, koliko mi je dal po noči v sanjah opraviti ter ga vprašal, če bi mi znal sanje razložiti. On pa se je nasmehnil in dejal: „Sanjam človek navadno ne sme verjeti in jih tudi ne razlagati, tvojim pa verjamem in jih tudi lahko razložim. Tisto polje v sanjah je literarno polje slovensko, seme pa, ki je namenjeno za to polje, ni nič druzega kakor naša „Narodna biblioteka". — Petero snopov namreč pomeni petero bukvic „Kranjsko Čbelice", zmlačeno žito pa druge zvezke." — Ali jo moj prijatalj prav razložil sanje, sami sodite. Stališže ji je bil pogodben zakon, zastopala ga je pa tako mlačno, da je prišla ob vso vero tako pri prostem narodu samem, kakor tudi pri meščanih, odličneji možje jeli so ji hrbet obračati in so prestopali k novi stranki „divjakov". Ta stranka si je ravno tisto stališče zbrala, kakor narodna, namreč pogodben zakon, razloček med obema je pa ta, da divjaki z vso silo zahtevajo njegovo izvršitev, med tem ko narodna stranka le bolj v gladkih ro-kovicah okoli njega hodi. Tretja stranka je neodvisna narodna stranka ali zmerna opozicija. Tukaj jo najodličneje razumništvo zbrano okoli čisto novegapraporja, na kterem se bere: ^trializem". Ta stranka bo na to delala, da pripravi svoji domovini položaj, v kterem ste sedaj Avstrija in Oger-ska. Samostojna Hrvaška ji je glavni smoter, če ga bo dosegla, je se v^ da drugo vprašanje- Četrta stranka so pa iz poslednjega deželnega zbora, še vsakemu v živem spominu ostali Starčevicijanci. Program je popolna neodvisnost in samostalnost Hrvaške. Stranka ima v narodu večino in posebno ognjevite mladine se ji ne manjka. Preveč ognja in premalo takta in premisleka se ji očita, če tudi se ji mora priznati, da se ji bodo sčasoma morda spolnile želje, ki jih sedaj goji. Toda prav kmalo pa tega še ne bo. Pri peti stranki zbrali so se Srb je v kolo. Ti so porabili svoje versko lice, da so se odcepih v lastno stranko, kteri se očita, da se preveč v Beligrad ozira. Njim je več za pravoslavne svoje vzore, kakor pa za politiko in ^s katoliškimi Hrvati niso ravno najboljši prijatelji. Šesta stranka so pa narodne izdajice ali madjaroni. Sami si pa pošten primek unijonistev pridevajo. Tem bi bilo najljubše, ako bi Ogri iz Hrvaške kraljevine en sam madjarsk komitat napravili in Hrvate podavili. Z eno besedo, ravno taki so, kakor povsod, ne boljši ia ne slabši. Hrvaško in Hrvate vidijo le pod ma-djarsko pestjo srečne. Na veliko srečo dežele jih je malo in nimajo skoraj nobene moči. Tak je sedaj položaj pri naših južnih bratih. Veliko preveč strank so si osnovali, da bi se kaj prida in vspeš-nega delovanja pričakovati smelo. V ogerskem državnem zboru obravnavali so postavo o xiinajska borza. 31. marca. Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 95 kr Sreberna „ „ „ „ . . . . 81 „ 15 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 101 „ 85 „ Papirna renta, davka prosta . . . 95 „ 40 ^ Ogerska zlata renta 6% . . . . 121 „ 50 „ „ 4»^ . . . . 91 „ 75 „ papirna renta 5% . . . 88 „ 50 „ Kreditne akcije . . . .160 gld. 324 „ 30 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 116 „ 60 „ „ avstr.-ogerske banke . . . 844 „ — „ „ Landerbanke......113 „ 60 „ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 578 „ — „ „ državne železnice .... 319 „ — „ „ Tramway-društva velj. 170 gl. . . 234 „ 90 „ 4 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 124 „ 25 ,,. 4^ „ „ „ „ 1860 . 500 „ 137 „ - „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 170 „ 25 „ ....... 1864 . . 50 „ 170 „ - „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 174 „ — Ljubljanske srečke . . . . aO „ 23 „ — „ Rudoifove srečke . . . . 10 „ — „ — „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 108 „ 75 „ ,, ,, Ferdinandove sev. „ . .105 „ 75 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ 50 „ London.......121 „ 30 „ Srebro.......— „ — „ Ces. cekini.......5 „ 68 „ Francoski napoleond......9 „ 61 „ Nemške marke......59 „ 25 „ ]yov iii nerabljen HARMONIUM r. preč. go.sp. Silvestra Keše-ta je na prodaj. Veljal je žJ25 gld.; sedanja cena se izve pri (1) vredništvu „Slovenca". Izvriitiil iiiefl (garantiran pitanec) v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr. se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti (17) gotovi plači pri svečarji v Ljubljani.