Prezzo
Poštnina plačana v gotovlal
Spedizione in abbonaraento postale
Stcv. 110	V	hjubljani, v soboto, 15. maja 1943-XXl	leto	VITI.
izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega | Uredništvo In opravai Kopitarjeva 4, Ljubljana | Concessionaria escinsiva per la pnbbliciil dl proveaienza italiana K$stiu izvora: Unione Pubblicitč Italiana S. A, Milanu	1 Redazione. Amministrazlone: Kopitarjeva 6, Lubiana =	ed	estera:	Uaione	Fubbliciti	Italiana	&	A,	Milano.	^	v
Senat izkazuje i čast italijanskim oboroženim silam
Razprava o proračunu ministrstev za vojsko, mornarico in letalstvo
Vojno poročilo 1084:
Uspešni letalski napadi na luke v Tuniziji
Nasprotnikova podmornica potopljena, 12 letal sestreljenih
Italijansko uradno vojno poročilo št. 1084 pravi: Naši letalski oddelki so v uspešnih ponočnih nastopih napadli pristanišča v Boni, Bou-g i e j i in S f a x u.
Na Tirenskcm morju je neka nemška cdinicn potopila nasprotnikovo podmornico ter zajela del posadke.
Nasprotnikovi štirimotoraiki so včeraj izvedli napade na mesta Napoli, Reggio v Kalabriji, C a g 1 i a r i, Messino in Avgust o. Povzročili so žrtve in škodo, posebno ogromno v Cagliariju, ki je bil bombardiran dvakrat.
Ogenj protiletalskih baterij je nad Kalabrijo uničil 3 stroje, 1 v Porto Empedocle in 1 nad Messino. ? drugih letal so v bojih zbili italijanski in nemški lovci:'5 nad Cagliarijem, 2 nad Avgusto. .
Zaradi letalskih napadov, ki jih omenja današnje vojno poročilo, poročajo do zdaj, da je med civilnim prebivalstvom bilo 5 mrtvih ter 34 ranjenih v Napoliju, 10 mrtvih in 56 ranjenih v Cagliariju, 19 mrtvih in 41 ranjenih v Avgusti.
Hitlerjev glavni stan, 15. maja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno
poročilo:
Na vzhodnem bojišču je potekel včerajšnji dan, razen krajevnega delovanja napadalnih in oglednih oddelkov, v splošnem mirno. Težko topništvo kopne vojske je povzročilo požare v skladiščih Leningrada.	,
Pri podnevnem prodoru britansko-ameriških letalskih skupin proti zasedoaprnu zahodnemu
ozemlju in v letalskih bitkah nad Atlantikom je
bilo sestreljenih 14 letal.
Govor o potih in ciljih
Carigrad, 15 maja. e. Zunanji minister Mene-mendžoglu je odprl včeraj stolico za mednarodno pravo na vseučilišču v Carigradu in imel pred dva tisoč poslušalci govor, v katerem je razpravljal o turški zunanji politiki. Turčija, je poudaril, bo ostala zvesta obveznostim, ki jih je prevzela. Cilj njene zunanje politiko jo v tem, da zagrizeno brani pravice in koristi Turčije in se vedno kot enakovredna razgovarja s svojimi p:ijatelji in s 6vojimi zavezniki in da tudi v najtežjih trenutkih gre za svojim vzorom, namreč narediti iz Turčije cvetočo državo in jo spraviti še na višjo življenjsko raven. Turčija se je vedno zavzemala za pravico. Ako bi pa okoliščine zahtevale, bi znala pri vsej zavesti prelivati tudi kri. Veliki turški narod vidi v osebi Izmeta Inenija poglavarja, kakor ga je vreden.
Nato je govornik zatrdil, da on kot zunanji minister ne dvomi, da bo Turčija dosegla zmago in
Stockholm, 15. maja. 6. Predsednik ukrajinske akademije znanosti Bogomolez je v »Pravdi« objavil članev, v katerem se je postavil proti ukrajinskim narodnjakom v tujini, zlasti še proti ukrajinskemu odboru v Kanadi. Bogomolez piše: »Vest, da je v Kanadi ukrajinski odbor, so v sovjetski Rusiji sprejeli z velikimi nezadovoljstvom, ta odbor sodi. da je pooblaščen pogajati se v imenu Ukrajincev s kanadsko vlado, in misli, da hočejo Ukrajinci ustanoviti neodvisno državo v Evropi. Samo izdajalci so lahko skovali ta^ načrt. Načrti za neodvisno Ukrajino niso novi. Z e leta 1918 so naredili podoben poskus. Ukrajinski narodnjaki v Kanadi delujejo prav tako kakor pristaši Skoropadskega v pretekli svetovni vojni. Majhni in srednji narodi v Evropi bodo rešili svoj obstoj tako, da se bodo naslonili na verje sosede, ali še bolje, če se bodo z njimi Združili,
Berlin, 15. maja. s. Izgube angleškega in ameriškega letalstva na sredozemskem vojnem področju znašajo po podatkih nemškega poročevalskega urada od februarja letos pa do včeraj vsega 2532 stroje,v. Od tega je nad 1800 sti-rimotornih bombnikov.
Rim, 15. maja. s. Pod vodstvom predsednika senata, grofa Suarda, se je sešlu komisija za oborožene sile, da bi pretresla in odobrila proračun za vojsko, mornarico in letalstvo. O prvem proračunu jc spregovoril senator Gae-tano Zoppi, da bi izrekel pohvalo čudovitim bojevnikom in bratski pozdrav mestom, prizadetim po nasprotnikovem napadu. Nato je na kratko razpravljal o protiletalski obrambi. Po-nista govorila. Giuria, poročevalec o proračunu nista govorila. Giurlia, poročevalec o proračunu za vojsko, je izrekel zaupanje, v junaško ve-denje^vojakov, o katerem so pred kratkim bili dani novi in^ svetli dokazi. Slava njim in njihovemu veličastnemu poveljniku! Govornik je nato od vlade zahteval nekaj pojasnil o naravah za obrambo svetih tal domovine. Na oncu je povabil predsednika, naj predlaga, da so proračun sprejme z vzklikom.
Podtajnik za vojsko se je zahvalil senatorju Giuriju, ker mu je dal priliko, da lahko na kratko pojasni položaj. Omenil je junaški epilog dogodkov v Tuniziji. Izkazal je čast hrabrosti padlih ter odločnemu odporu prebivalstva, izpostavljenega slepemu besu nasprotnika. Nato je dal strnjen pregled poglavitnih zadnjih dogodkov v Rusiji. Omenil je hrabro vedenje divizije »Cosscria« in »Ravcnna«, ki
V pretekli noči so prodrla britanska letala v široki vrsti nad tiei' ;ko ozemlje in so napadla z rušilnimi ter zužigalnimi bombami nekaj krajev v zahodni im srednji Nemčiji, v več primerih tudi majhne podeželske občine. Prebivalstvo jc imelo izgube. Doslej je javljeno, da je bilo sestreljenih 34 sovražnih letal. Stotnik Liitje je dosegel kot nočni lovec včeraj šest letalskih zmag.
V borbi proti Veliki Britaniji je letalstvo v noči na 14. maja močpo napadlo industrijsko mesto Chelm9ford. Bombni zadetki so povzročili velike požare v oboroževalni industriji, štiri letala se s tega napada niso vrnila.
turške zunanje politike
čast, ako bo šla po poti, kakor jo nakazuje Ineni. Menemendžoglu je potem poudaril, da mednarodna veljava Turčije sedaj ni šele v povojih, temveč nastopa Turčija že dolgo kot suverena država. Omenil je tudi, da 6e je Turčija izkazala zvesto mednarodnemu pravu, saj je podpisala zadnje čase 17 mednarodnih pogodb.
Minister je potem slavil mlade turške diplomate, katerim se je posrečilo v teh štirih letih rešiti najbolj pereča vprašanja in najtežje zadeve iz mednarodnega prava, ne da bi trčili ob katero koli stran. Končal je z izjavo, da morn po mnenju Turčije sleherni narod razpolagati s svojo lastno svobodo, da tako lahko zavaruje svoje življenjske koristi. Kar se pa tiče bodoče sloge med državami, pa Turčija veruje, da nobene omejitve in predsodki, pač pa le splošna prevzgojitev pomeni edino pot, po kateri je mogoče doseči srečne uspehe.
nadaljuje člankar. Ta resnica je danes bolj jasna kakor kdaj prej, zakaj niti taka država, kakor je Ukrajina, ni mogla obdržati svoje neodvisnosti. Pravo neodvisnost in enakost pravic pa si bodo pridobili samo tisti narodi, ki se bodo kot sestavni deli priključili Zvezi socialističnih republik.« Ta članek v »Pravdi« ne potrebuje posebne razlage, saj je sam po sebi dovolj jasen.
čiščenje v Bolgariji se nadaljuje
Sofija, 15. maja. s. Policija je v Sofiji prijela še tri komuniste, med njimi dve ženski, ki so organizirali neki atentat prav za snoči. V mestu Ruse so prijeli tolpo 7 prevratnikov, med njimi 6 Judov, tekanje^ drugih nasilnikov se vneto nadaljuje po vsej državi, ki jo hočejo do kraja očistiti. Notranji minister je snoči listom dal nekaj izjav, v katerih pravi med drugim, da so komunisti v Bolgariji zadnje čase obnovili nevarno delovanje, podobno tistemu, ki se je že pred dvema letoma pokazalo z atentati ter sabotažnimi dejanji. Komunisti se drže bojnega načina političnih umorov. Zadnje čase je bilo ubitih,6 zelo vidnih bolgarskih osebnosti. Komunisti bodo odslej deležni vedno večje strogosti.
Sta več dni vzdrževali nalet sil, ki jih cenijo na sodem divizij in en oklepni zbor. Nič manj občudovanja vredno je vedenje divizij »Pasii-bioc, »Torino«, »Sforzesca«, »lerzo cclere«, oddelkov črnih srajc, divizije »Julia« ter planinskega armadnega zbora, ki je nastopal zoper nasprotnikove sile, katere so cenili na oklepna armadna zbora, pet divizij pehote ter en konjeniški zbor. V zvezi s tem omenja številna vojna poročila nemškega vrhovnega poveljstva, ki so priznala obsežni in plemeniti prispevek v hrabrosti in krvi, katerega so dali italijanski vojaki na tem ozemlju, kjer je 6 generalov, 23 polkovnikov in en konzul delilo sovražno ter nezasluženo usodo teh junakov.
Nato se je ustavil pri nalogi, ki jo je izpolnila prva armada. Zatem je obsežneje razpravljal o vojaškem pomenu, ki ga dobiva zn obrambo polotoka tirenska prednja straža, katero sestavljajo otoki. Potem je zgoščeno prikazal vojašlco ojačenjc sredozemskih otokov, kakor ga je pripravilo vrhovno poveljstvo, in razložil glavne obrise vojaškega položaja, ki nastaja v zvezi z zamislijo o obrambi, po kateri se ravnajo razmestitve, obseg in naloge čet ter sredstev. Na drobno je končno razložil organizacijo obrambe, katero so že dolgo proučevali in je danes izvedena v zvezi o domnevnem nasprotnikovem ogražanju.
Državni podtajnik se je nato ustavil pri ukrepih, veljavnih za tiste obalne predele, ki so izpostavljeni nevarnosti, govoril o možnostih sporazumevanja in manevriranja v zaledju, o pomorskem letalstvu, o ladijskih sprevodih, o možnostih oskrbe in prehrane v primeru napada, o protiletalski Obrambi, o njeni organizaciji, ki mora bit j čisto neodvisna od drugega bojnega udejstvovanja. V verjetnostni račun o uspehu nasprotnikovega nastopa vključuje nasprotnikov riziko v razmerju do dejanskega pomena uspeha v splošnem okviru ekonomije sil in odločilnega uspeha v vojni. Nato se podrobno bavi z delom, ki je bilo opravljeno ali pa je še v teku, za okrepitev obalne obrambe in pri katerem tekmujejo določene delavske množice, veliki premakljivi oddelki, kakor tudi z organiza-v cijo vojaških pomorskih in letalskih poveljstev.
Potem ko je pojasnil ukrepe, ki so bili izdani zlasti glede avtomobilskega prometa in ureditve prevoza po suhem in po morju za oskrbo vojaštva in civilnega prebivalstva, je govoril še o ukrepih, ki so bili izdani na organizacijskem področju z namenom, da se uvede disciplina, ter o odgovornosti poveljstev. Svoja izvajanja je končal s pripombo, da visoka sposobnost poveljstev in dokazana hrabrost čet dajeta popolno poroštvo, da bo vsak sovražnikov poskus naletel na strahoten zid volje in prsi. Neizogibnim dogodkom v 6edanji vojni 6ledi italijanski narod z zavestno grozo, toda z neomajno vero močnih, v prepričanju, da bodo naši vojak: pod Ducejevim vodstvom še enkrat uklonili usodo in ponesli italijansko trobojnico k zmagi za srečo Kralja in domovine.
Državni podtajnik za mornarico Izjavlja, da bi rad odgovoril na zahtevo, naj točno pove, kakšen je zdaj položaj kraljevske mornarice in kako bo nastopila pri bližnjih dogodkih. Treba je pomisliti, da nas je ob6eg, ki ga je zavzela sedanja vojna, prisilil, da smo 6e bili ves čas onstran morja, ne samo v Afriki, temveč tudi v Dalmaciji, v Crni gori, na Grškem in na Egejskem morju. Kopenske zveze ž nekaterimi teh vojnih terišč so redke in pičle, dočim so oddelki nastopajočih 6il in delavnost, ki jo razvijajo, mnogo večji, kakor pa se na splošno misli, če smo mogli tri leta prehranjevati in še naprej prehranjujemo tako širna področja na vzhodu, je to zadosten dokaz, da so si pridobili posebno in najvišje zasluženje. Toda — pripominja govornik— to ogromno delo oskrbovanja je nekaj čisto drugovrstnega v primeri s pomorsko bitko za afriško posest. Namenoma sem dejal »pomorska bitka za afriško posest«, ker je treba jasno povedati, da ni šlo za oskrbovanje bolj ali manj zaščitenega zaledja, marveč za stalen, trd in zagrizen boj proti močnejšemu nasprotniku, ki je svojo moč črpal iz večjih pomorskih in letalskih sil, s katerimi je nadomeščal izgube. Nasprotje je bilo neznansko: to nasprotje 6e je pokazalo v velikih in majhnih ladjah, v podmornicah, v torpednih letalih in v bombnikih. Pri vsem tem je dobro služila gosta in stalna letalska služba, ki je delovala ponoči in podnevi, zaradi česar smo prišli v tak položaj, da smo morali zmeraj odkrito nastopati.
Še bolj zagrizena in trda jc bila bitka za Tunizijo ,ki se je razvijala šest mesecev na kar se da majhnem prostoru, kjer jc nasprotnik zbral vse razpoložljive pomorske sile; križarke, rušilce, brze minonosce, torpedne čolne, podmornice, zlasti pa letala, letata in zopet letala. Pot naših ladij ni bila tako kratka, kakor bi se zdelo, če bi kdo povirno gledal na 80 milj med Marsalo in rtom Bonom. Naši ladijski sprevodi so pluli iz bolj oddaljenih pristanišč, ki so zaradi svoje opreme edina bila pripravna zn tako neznanski promet. Torej ni bilo govora o kratkem skoku v ponočnih urah, kakor se je često slišalo govoriti, marveč o razmeroma dolgi plovbi, ki je trajala najmanj en dan in eno noč.' Potem so morale ladje pluti skozi Sicilski preliv, kjer jc
Rim, 15 maja. s. Uradni list fašistične stranke objavlja: Fašisti Bartolomeo Lanzolla. član vodstva fašja v Cassano Murge (Bari), Pietro Annunzio Lantinelli, zaupnik krajevne fašistične skupine v Bergamu, Angelo Amezzan, poveljnik oddelka v Zoldo (Belluno), Erminio Muueione, poveljnik oddelka v Chietiju, so junaško padli v bojih.
Osrednje disciplinsko sodišče, kakor ga določa člen 51. strankinih pravil, je sestavljeno takele: predsednik general Alessandro 'iara-
bilo polno min. ki smo jih deloma mi položili, da bi kakor z dvema zidovoma zavarovali ladijske sprevode na poti, kjer bi jih nasprotnik najlaže napadel z manjšimi pomorskimi enotami, deloma pa jih je položil nasprotnik, da bi oviral našo plovbo. Nasprotnik je zaradi kratkih razdalj od svojih postojank tudi z lahkoto mogel nadzirati ponoči- in podnevi. Še lažje je bilo nasprotniku nastopati z velikimi letalskimi skupinami. Zato gre posebna čast častuikoin in posadkam našiti neutrudnih torpednih letal, ki se^niso nikdar menili za sovražnikovo številčno moč ter se niso pri odletu, pri vrnitvi in pri ponovnem odletu ozirali na vse nevarnosti._S tem govornik ni hotel trditi, da imamo vse sile. ki bi si jih želeli, da bi se lahko postavili po robu morebitnim napadom sovražnikovim na naše sile. Dejal je samo. da se nasprotnik zaveda, da se ne more lotiti takih poskusov, ker bi naletel na zagrizen odpor tudi na morju, da ne omenimo, kaj bi ga čakalo ob obali in z zraka. Ko smo stopili v vojno, so vsi pomorski strokovnjaki mislili, da bo naša odporna sila na morju le za nekaj mesecev. Zdaj pa, po treh letih vojne, v katerih smo opravljali ves promet po morju ter ga zapirali sovražniku, smo še zmeraj toliko močni, da mu lahko prizadenemo hude preglavice. Doslej smo prevrgli vse račune in domneve strokovnjakov.
V tesnem sodelovanju z zavezniškim orožjem bo italijanska mornarica prevračala njihove načrte tudi v bodočnosti v prid našim padlim, vsem našim pogrešanim — in teh je toliko — vsem tistim, ki so nam zapustili tako veliko dediščino časti, slave in žrtve, ker ne more biti časti in slave brez krvi. Zaključil je. da moramo biti zvesti geslu: vztrajati, vztrajati do skrajne meje, za življenje ali za smrt. Vztrajati! Zn Italijo, za Kralja, za Duceja.
Državni podtajnik za letalstvo je začel svoj govor z razlaganjem silnega prispevka in volje mož, da so vzdržali borbo, ki je postajala vedno bolj krvava in trša. Poudaril je, kako se jc povečalo število krvavih žrtev, ki so jih plemenito žrtvovali vse časti vredni letalci. Izjavil jc, da znašajo izgube, nastale zaradi vojne, v treh letih srditih borb okrog 12.500 mož. od katerih je bilo 2000 častnikov. K njim je treba prišteti še drugih 700 častnikov in okrog 2000 podčastnikov in specialistov vojakov, ki so padli ali pa uili ranjeni letalskih nesrečah, ki so se dogodile ob vročičnih pripravah, ki 60 bile potrebne, da bi nadomestili izgube v bojih in si tako zagotovili polnoštevilnost sil v prvi bojni črti. Kar se tiče materiala, je gotovo znano, da zahtevata skrb za kakovostno izpopolnitev strojev in razvoj oblik bojev industrijski potencial prvega reda. ki ga mora tehniška zmogljivost doseči. Ne da bi se dotaknil manjših podrobnosti, je govornik poudaril težave, ki jih je treba premagovati, kajti letalska vojna ne trpi starih strojev. Ako pomislimo, da je moralo naše letalstvo, skozi tri leta sodelovati v bojih po kratkem počitku zaradi prejšnjih vojn, nasprotnik pa je bil opremljen z obiljem vseli sredstev, potem je tu razlog, da smo inhko ponosni na vse, kar je bilo doslej storjeno in to so uspehi, ki jih tudi nasprotnik ni mogel zanikati. Velikanski razvoj je bil dosežen kar se tiče letalske bojevitosti v skupinah torped-nikov, napadalnih letal in bojnih letal. Prevladujočo vlogo je in bo imelo lovsko letalstvo, ki mora biti nad slehernim bojiščem gospodar na nebu. pa bodisi da gre za kopensko, letalsko ali pomorsko bitki Velikega ra'voia je bilo deležno tudi prevozno letalstvo, katerega junaško delovanje je sijajno rešilo marsikatero težko vprašanje.	’
Prispevek kr. letalstva v sedanji vojni je povzet v naslednjih številkah:	tovornih ladij po-
topljenih 145 za 1,060.000 ton. Vojnih ladij potopljenih 67, od tega 20 križark. It rušilcev in 7 podmornic. Nasprotnikovih letal zatrdno uničenih 2342. od tega 1944 v letalskih bojih. Okrog 1000 letal verjetno zbitih. Letalskih prevozov osebja in blaga 58.000 (610.000 ljudi ter 42.000 ton blaga). Te izrazite številke o delu brez počitka. brez ozira na trud, tveganje in žrtve. To delo je v čast narodu, ki daje tako neutrudljive ljudi, zmožne tako čudovitega odpora.
Nasprotnik bo skušal ojačiti svojo letalsko ofenzivo, da bi izčrpal življenjske vire in odporna središča države s tem, da bo neusmiljeno in v najbolj zoprnih oblikah divjal proti našim mestom in civilnemu prebivalstvu. Toda italijansko letalstvo, ponosno na svoja najnovejša, neprimerljiva izročila in na svojo posebno pravico, da je prednja straža v tveganju in v smrti, bo z vsemi svojimi silami nasprotovalo napadalcu ter ga trdo zadevalo kakor v preteklosti in še bolj, kjer se bo pokazal.
Govore podtajnikov so spremljali z globoko pozornostjo, jih večkrat ustavljali s ploskanjem ter jih na koncu vse pozdravili z živini in dolgim odobravanjem. Predsednik je na povabilo sena-toria Giurija. pripisujoč te i manifestaciji pomen počslitve itali ianskih oboroženih sil, predlagal, naj se vsi trije proračuni sprejmejo z vzklikom. Skupščina je predlog sprejela z zelo živim in splošnim odobravanjem.
bini, podtajnik stranke: člani: Giorgio Maria Sangiorgi, nadzornik stranke, Alessandro Rossi, nadzornik stranke, Sergio Suppei, avv. Giuseppe Zampi, general Umberto Chiappe, poveljnik 9. pasu črnih srajc. Tajnik Vittorio Pentinaca, načelnik disciplinskega urada pri narodnem vodstvu.
Fašistični kroj je obvezen za vse člane v dneh 25. marca in 28. oktobra. Ob drugih izjemnih prilikah pa je treba prej prositi za dovoljenje tajnika stranke. To velja tudi zn navadno črno srajco pod običajno civilno obleko.
Na ruskem bojišču fe krajevni boji
Topnišfvo obstreljevalo Leningrad - Hude letalske izgube nad zahodnim zasedenim ozemljem in nad Nemčijo - Nemška letala so bombardirala
Chelmsford
Angleško letalstvo drago plačalo strahovalne napade
na nemško ozemlje
Berlin, 15. maja. s. Znano je, da je angleško letalstvo pri napadu na Duisburg v noči na 13. maj imelo hude izgube, šc hujše pa so bile njegove izgube pri napadih na nemško ozemlje v predpretekli noči. Dočim je namreč bilo pri prvem napadu sestreljenih vsega 34 nasprotnih strojev, je bilo to število pri včerajšnjem napadu že doseženo, toda po ugotovitvah, ki še trajajo, se da domnevati, da se bo število še znatno zvišalo. Zato je mogoče trditi, da izgub«
angleškega letalstva pri
d u
včerajšnjem napa dafeč presegajo število sestreljenih letal od po-četka teh strahovalnih napadov proti nemškemu
ozemlju. V primeri z napadi pa so bili uspehi, ki jih je dosegel nasprotnik, silno majhni. Na splošno se mu ni posrečilo, da bi napadel določene cilje, in poskus nekaterih letal, da bi napadla Berlin, se je docela ponesrečil. Zaradi žilavega odpora protiletalskega topništva in nočnih lovcev so le posamezna letala mogla preleteti nemško prestolnico. Ko so na slepo srečo odmetala rušilne in zažigalne bombe, so takoj pobegnila. Škoda je bila neznatna, ubita pa je bila samo ena ženska. Nekaj ljudi je bilo ranjenih, med temi tudi nekaj otrok.
vjeti bi radi podjarmili vse male in srednje narode
Objave »Uredbenega lista« fašistovske stranke
Sz o enem, ki je tudi »nedolžen«
Tri izvirna pisma, ki pričajo o ravnanju komunističnih krvnikov z našim ljudstvom — Zdravnik dr. Lojze Mihelčič iz Metlike je poleg Pezdirca, Maharja Mateta, »Jamesa« in bratov Badovincev glavni krivec vsega
gorja belokranjskega ljudstva
Ljubljana, 15. maja.
Veliko je število partizanskih žrlev v BeLi Krajini, v okolici Metlike in na Gorjancih. Krivci tega gorja in trpljenja so ničvredni delomrznežl in postopači, komunistični krvniki: Pezdirc Ivan iz Trnovega pri Metliki, načelnik »črnomeljskega« komunističnega krdela, s politkomisarjem Moharjem Matetom, šoferjem iz Črnomlja, dalje znani postopač Badovinac Ilija iz Itosalnic pri Metliki, za njimi pa še številni drugi zločinci, kakor zloglasni partizan .lames, osmošolec iz Novega mesta, Marko Badovinac ter drugi. Trpeče ljudstvo jih predobro pozna in se ob njihovih imenih zgrozi, ko se spomni pretresljivih komunističnih početij lani in letos. Saj ni čudno! Človek razume vse, če posluša očividca, ki ti pripoveduje, kako je svoje Žrtve mučil II. Badovinec. Vse je ljudstvo videlo, vse to slišiš iz ust tistih, ki so bili priče komunističnih mučenj, priče muk delovnih ljudi, ki so morali pasti pod puškinim kopitom, nožem ali strelom 6amo zato, ker niso hoteli poslušati morilcev.
O številnih žrtvah v teh krajih smo že večkrat poročaliI Pa so bili in so še ljudje, kt niso verjeli vsemu temu, češ, saj ni mogoče, da se kaj takega dogaja na naši zemlji, češ, to so obrekovanja, netočne informacije, laž, politika Itd.
Komunističnim krdelom v Beli Krajini 6e jo pridružil tudi metliški zdravnik dr. Alojzij Mihelčič. V začetku je bil nekaj časa poveljnik belokranjske tolpe, ki si je nadela bahato ime »bataljona«, pozneje pa so je kot partijec umaknil v ozadje, vendar je bil kot aktiven član KPS še vedno na vodilnem mestu.
Ta »socialni« človek, značilen primer izkoreninjenega razumništva, presit belega kruha, se je pridružil komunističnim tolpam, ker jo vedno hlepel po Časti in vodstvu, katerega pa mu ljudstvo nikoli ni maralo zaupati, ker je dobro poznalo njegovo sebičnost in cilje.
Spodaj objavljena pisma dr. Mihelčiča in »Mije Štajerca« tako imenovanemu »glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih čet« dovolj zgovorno odgovarjajo vsem in žaiko pričajo o dr. Mihelčičevi krivdi, hkrati pa razode' 'jo kako so ravnali z našim ljudstvom partijski krvniki, ki so kakor dr. Mihelčič iz varnega dajali navodila za umore, klicali na odgovor, zapirali ter sodili na smrt tudi lastno tovariše. Če jiip niso sledili in izvrševali njihovih povelj, četudi so bila tako zločinska, da 60 se jim protivili sami partizani.
Naslednja objavljena pisma odkrivajo:
1. Da je dr. Mihelčič Lojze tožil »Glavnemu poveljstvu partizanskih Čet« (kjer sede zločinci: Baebler, Kidrič, Leskošek) začasnega poveljnika belokranjskega »bataljona« Mitjo Štajerca (njegovo pravo Ime je: Grčar i.x>jze, 6tar SO let, po poklicu učitelj, oče enega otroka in mož bivše zaščitne sestre Milene Omerza, rojen v Uaherskem pri Trbovljah, 5 let v učiteljski službi — pred vojno v Doljnji Bistrici pri Doljnji Lendavi, lani meseca februarja v začasni službi kot učitelj na Ra-dovici pri Metliki, odpuščen iz službe 4. maja, ker je šel v partizane), ker ni ubil svojega tovariša učitelja Ahačiča.
2. Da Je dr. Mihelčič naperil proti poveljniku belokranjskega »bataljona« samokres in ga hotel ustreliti, ker ni izvršil te smrtne obsodbe.
3. Da je dr. Mihelčič v zvezi z umorom profesorja Ovna in da je dal ukaz za »likvidacijo« metliškega župana Malešiča, čemur se je protivil celo tamkajšnji partizanski terenski odbor.
4. Da je dr. Mihelčič kriv, da 60 partizani aretirali in tudi zaprli ter bržkone tudi »likvidirali« svojega poveljnika, ker se je protivil zločinskim poveljem »Glavnega poveljstva« in tov. dr. Mihelčiča Alojzija.
Dr. Mihelčič obtožuje »oportunista«
Poročilo tov. dr. Mihelčiča?''
M.kr„jsk.e. bataljona Ja	1
jo noviotno protlv™
v	To	bi	se	tudi	svršilo	Vflt0P
prišel v taborišče. Protivno odločbi	al',caJno v tistem česu
in n« terenu Jreprlč^e Ž nmod Partizani proti n.1emu zadostnih dokazov	nsdložnoa	11« da ni *
nješi sodelovec na smrt obsojenega	^	je	bil.	najintim-
ganizatorja bele fiarde v Beli teakiJi	J Prof'’8°rja Ovna or- .
STiffVffiSKft&iSSb*10 ■JfAKSJ?;St^
jsSsŽS	ssaa^r*.
hi. „ žr2S*!°*SS£f.&	*»«***•
aastajel . Orim S aI“žo«! «	L nl??*1?1*11: k" “ J*
4. Na ta način je pripravljal v tofv Sit	5°	vstojm	v	P«*tizane
lomeščanakim oportunistom ki so vL in	ižanske vrste tudi drugim rca-
okupatorji.	.ki	eo vas do	zadnje® lojalno sodelovali z
dn^®^SakoS?i^i2®a%loforj?*Žtrtrdo Si^i1 drž^Jft n«disciplino *4J*1 toda ostalo mi je prip^čSjŠrda^S^ktv^ " P°kaZSl
položaju, 26.6.1942-
Poveljnik »Mitja Štajerc« se mora opravičevati, da ni izvršil smrtne obsodbe
Mitja Štajerc, začasni komandant Belokranjskega bataljona.
Odgovor na poročilo tov. dr. Mihelčiča.
Glavnemu štabu slov. part. čet.
Na obtožbo dr. Mihelčiča odgovarjam sledeče:
T 1. Z učiteljem Ahačičem se nisem nikdar pogajal, ker ga do večera sploh nisem poznal.
Takoj po sporočilu tov. Mihelčiča, po katerem je bilo -treba tov. učit. Ahačiča ubiti, sem poslal pat rolo ponj, s tov. Butalom iz Gradaca na čelu.
Učitelj Ahačič je pa tej patroli ušel. Ker se je omenjeni učitelj po tem dogodku gotovo nekaj časa skrival, ga nismo iskali. Ko je prišel tov. Mihelčič drugič k nam, me je zopet opozoril na Ahačiča, na katerega tudi sam nisem še pozabil.
Takoj po Mihelčičevem drugem obisku sem nameraval poslati patrolo po A.hačiča, kakor se spominjam je bilo to neki petek. Popoldne tega dne pa je prinesla patrola pošto iz 2. 5. našega bataljona, med katero je bilo tudi sporočilo, podpisano od tov. Koste Kositra, terenskega delegata,
!
da naj se v tej zadevi Ahačič ne prenaglimo, ker zaščita izjavlja drugače, kakor je izjavil dr. Mihelčič.
Ko je bil tov. Mihelčič drugič pri nas, je zahteval tudi, da sc med drugimi ubije tudi metliškega župana Malešiča. Ko sem Šel naslednji večer s patrolo po belogardista Starca iz Vino-mera pri Metliki, katerega je tudi navedel tov. Mihelčič, scin prišel v stik s članom metliškega Ter. odbora čevljarjem Žugljem, ki je dejal, da se metliškj Ter. odbor nikakor no strinja z našo namero ubili metliškega župana Malešiča, ker jo ta, dokler so v Metliki še italijanske oblasti, našim ljudem zelo potreben, ker je že mnogo ljudi spravil iz zapora, med drugimi,nekega partijca Marka Badovinca, tik predno je ta prišel v partizane.
Radi tega sem izgubil zaupanje do navodil tov. Mihelčiča, posebno še, ker v zadevi Ahačiča merodajni terenski odbor ni podal nobenih obtožb, pač pa je učitelja Ahačiča predlagal za partizane. Jaz in komisar bataljona tov. Jovan pa sva to namero odbila. Vstop (tov.) učit. Ahačiča v partizane sva torej preprečila jaz in komisar bataljona, no pa tov. Mihelčič.
O zadevi učitelja Ahačiča nisem govoril z nikomer, razen s kom. bataljona, tov. Jovanom, naj-munj pa s partizani.
2. S Kosto Kositrom, teren, delegatom, sem bil
v prav takih odnosih, kakor z ostalima dvema teren, delegatoma, tov. Jožetom Sokolom in lov. Lojzetom Ahacem in nisem prejemal od njega nikakih navodil, razen omenjenega sporočila, po katerem naj se v zadevi Ahačiča ne prenaglimo. Ker Krste Kositra nisem nič bolje poznal kakor ostala dva teren, delegata in sem ga iuiel za njima enakega, ker je bilo omenjeno sporočilo v skupni kuverti z ostalo četno pošto, ker je bilo omenjeno sporočilo gotovo odposlano v sporazumu s poveljstvom 2. čete, sem ga smatral za uvaže-vanja vrednega.
3.	Z učiteljem Korenom, ki je moj sošolec, nisem imel od študijske dobe (t. j. od 1. _ 1934) nikakih stikov in sem zvedel, da je pri partizanih šele tedaj, ko šla s komisarjem bataljona v 2. četo
in ko je bil tov. Koren že teden dni pri partizanih.
4.	V partizane nisem vabil nikogar, ker sem bil na terenu samo.tedaj, kadar sem šel v akcije.
Ko je tov. Mihelčič odščl s prvega obiska v naši četi, je naslednji dan dejal tov. Žigi Ivcu in tov. Butali, naj mi povesta, da mu je zelo žal, da je proti meni netaktno nastopil. Ob prihodu je namreč naperil vame revolver in dejal, da je treba take ljudi kakor sem Jaz ustreliti. Sam je dejal, da je to napravil radi tega. ker Je bil o disciplini v naši četi napačno informiran. Dejal je nato, da je v četi opazil najlepši red in disciplino. Isto, kar je dejal omenjenima tov... Je ob drugem obisku dejal tudi meni in me prosil, naj mu oprostim. Izrazil se je dobesedno, da ne razume, da se je mogel toliko spozabiti.
Z navedenim tov. Mihelčič sam pobija svoje mnenje, ko pravi, da sem bil do njegovega prihoda slab komandir. Da je bila disciplina v č pred njegovim prihodom slaba, se ne bi po| vila v enem dnevu in to baš tisti dan, ko je bil »on pri nas.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
16. VII. 1042.
Matija Štajerc, zač. komandant Belokranjskega bat.
Aretirani in zaprti »Mitja Štajerc« prosi za zaslišanje
/Utj
Ajl hm /Xa c(	firtlirh
'Ha,
- de .
V . n
i
■-'•.'V ce „ ... JP n . t.	*'	X.>	_	■?	4	-A	A..)
žcL&l 'Z J Z	y4C /frv+C*u
j . v:. /	'	-	-vt	’	/i'	.	/>	x.	-r/
/tr-a-ZMo/	^	^	•
,, -ate £	-	s.r/■	*	/	Ir	.
f ^	hutZči
^	T?:-*	7*^K'
Je*, •rte™-’	i	^	^
AiAA£4-l,C-* , "iCCn A.	-- -- A	‘S	.	- -
yt'<v KA/cSlO!' ,M-(	AkA,	•	»	/uvA*r-	u@a c&vritet, pl,
,/LZ.C /&<-«, y4?	.	'	'
Mitja Štajerc, zač.
komandant Belokranjskega bat.
zagovor.
Glavnemu poveljstvu slov. part. čet.
Z ozirom na zaslišanje s strani štaba DO dne 20. VI. t. I., in z ozirom na mojo aretacijo dne 28. 6 t. I. mi je pravica in dolžnost izjaviti sledeče:
I. Kolikor mi je razvidno iz zaslišanja s strani članov štaba DO, me je, verjetno tov. Jože Sokol, terenski delegat pri štabu Belokranjskega bataljona, obtožil sledečih krivic:
1. Da sem delovni in se izražal proti KPS.
2. Da sem oviral politično delo tov. Jožeta Sokola na terenu.
t*
II.	Na te dve obtožbi imam pripomniti sledeče:
I.	Nikdar se nisem s kakršno koli besedo izrazil proti KPS in sicer radi'tega, ker bi bilo tako izražanje proti mojemu prepričanju. Vem, da je edino KPS rešila čast in položaj slovenskega naroda in da je njena zasluga, da se slovenski narod v današnji vojni osvobaja sam. Vedel 6em iz »Slov. Poročevalcev«, »Mlade Slovenije« in »Dela«, ki sem jih čital predno sem šel k partizanom, kakšna politična stremljenja goji partizanska vojska in da ima v tej vojski in v slovenski OF odločilno besedo KPS. če bi bil v meni najmanjši pomislek glede pravilnosti dela KPS, ni verjetno, da bi Sel popolnoma prostovoljno k partizanom, Nadaljevanje na 3. strani.
a. 8. VAH S1BB
KaranvAZ.Ni roman
Salveter je živo pogledal Vanceja, ta pa mu je odgovoril z medlim, naravnost hladnim pogledom. Dobrih trideset sekund sta sc tako z očmi klicala na dvoboj. A jaz sem bil videl že dosti drugih ljudi, kako so skušali prenesti Vanče jev pogled, pa se jim to ni posrečilo- Nikomur ne bi želel, da bi imel opravka z Vancejem.
Končno je Salveter povesil svoje močne rame, stisnil ustnice in se vdal.
»No, bom pa šel na sprehod,« je odvrnil vljudno.
»Ogenj je pogašen.« Vanče je globoko vdihnil dim svoje smotke ter si začel ogledovati vinjeto na stenah pod stropom, \injeto, ki je predstavljala prizore iz Pent-Meretove Rapsodije.
»Kdaj ste šli davi od doma, gospod Salveter?«
»Ob pol desetih približno.«
»Pa niste morda slučajno pustili za^seboj vrat odprtih?«
»Nel... čemu naj bi bil pustil ocfprta?«
»Res ne vem, čemu.« Vanče se mu je posmejal, kakor da bi ga bil čisto razorožil. »Sicer pa je to vprašanje razmeroma važno. Veste, Scarlett je namreč našel vrata, ko je prišel tja med deseto in pol enajsto uro, odprta.«
»Pa dobro, jaz, jaz jih že nisem pustil odprtih... In potem?«
»Sli ste v Metropolitanski muzej, če se ne motim.«
»Da, šel sem tja, da poizvem, kaj je z nekimi posnetki tiste opreme, ki so jo nušli pred llotpcheresovim grobom.«
»Pa ste to poizvedeli?«
»Da.«
Vanče je pogledal na uro.
»Zdaj je dvajset minut čez eno,« je dejal. »Hočem reči, da ste bili približno štiri ure zunaj. Ste šli po Cesti 82 a tja in nazaj peš?«	^
Salveter je stisnil zobe in jezno pogledal Vanceja.
»Res nisem šel peš, če vam je to prav.« Ne bi mogel točno povedati, ali je skušal ukrotiti svojo jezo, ali pa sc prestrašil. »Tja grede sem se peljal po aveniji z avtobusom, vrnil pa sem se s taksijem.«
»Recimo, da ste porabili za pot tja in nazaj eno uro. Potem so vam ostale še cele tri ure, da poizveste tisto, kar ste se namenili-«	,
»V računstvu dobite desetko!« Salveter je postajal že kar besen. »Toda pičila me je muha in moral sem za trenutek stopiti v dvorano na desni strani vhoda, da si nekoliko ogledam Pernebov grob. Zvedel sem, da so pred kratkim obogatili zbirko z raznimi predmeti iz mrtvašnice... E, gospod Vanče (Salvetru se je počasi začelo svetlikati, za kaj gre), res ne vem, kaj hočete s tem. A če gre za to, da vam pomagam pri vašem raziskovanju umora mojega strica Bena, sem vam pripravljen natSnčno odgovoriti na vprašanja... Mudil sem se v egiptovski sobi skoraj celo uro. Zanimale so me stvari, ki sem jih tam videl, in sem se zadržal ter se mi ni nikamor preveč mudilo. Vedel sem, da ima stric danes dopoldne sestanek z dr. Blissom in sem si mislil, da je dovolj, če pridem domov šele na kosilo.«
»A vi se niste vrnili ob času, ko je kosilo,« ga je ustavil
Vanče.
»Malo smole sem imel. Moral sem, potem ko sem odšel zgor, čakati skoraj celo uro v ravnateljevi predsobi...«
»Da, da, suj vem, kako je v takšnih primerih. Človeka čakanje razburja.«
^\ance se jo na videz zadovoljil z vsem tem pripovedovanjem. Počasi jo ^vstal ter si vzel iz žepa majhno beležnico. Istočasno pa se je že otipaval po drugih žepih, kakor bi iskal svinčnik.
»Oprostite mi, gospod Sulvetcr. Mi lahko posodite kak svinčnik. Kakor vidim, sem svojega izgubil.«
Postni sem pozoren, zakaj vedel sem, da Vanče ni nikdar nosil s seboj svinčnika, pač pa je pisal vedno le z zlatim nalivnim peresom, ki ga je imel obešenega na verižici svoje žepne ure.
»O, prosim, zelo rad.« Salveter je segel v žep ter vzel iz njega šesterooglati rumeni svinčnik.
Vanče se mu je zahvalil, vzel svičnik ter z njim napisal razne opombe	v svojo beležnico. Preden	pa mu je svinčnik	vrnil,
si je nenadno	začel	ogledovati, kakšne	znamke je.
»Mogul št.	t, ni	res?« je dejal. Tile	svinčniki znamke	,'Faber
482’ so zelo v	rabi.	Imate vedno takšne?«
»Vedno...«
»Hvala lepa.« Vanče ntu je vrnil svinčnik ter si vtaknil beležnico spet v žep. »Zdaj pa, gospod Salveter, bodite tako prijazni in pojdite v salon ter nas tam počakajte, še malo bi radi govorili z vami... Tudi gospa Blissova je tam,« je pripomnil, kakor bi se bil čisto slučajno na to spomnil.
Vanče je komaj opazno trenil z očmi ter poškilil postrani.
Nadaljevanje z 2. strani.
ko me ni preganjal nihče in ni verjetno, da bi sq odpovedal učiteljski službi na ltadovici, katero sem dobil 1. marca t. 1., a k partizanom sem šel 8. aprila t. 1. Tudi ni verjetno, da bi se v tem slučaju, odpovedal svoji družini in razmeroma udobnemu civilnemu življenju v Metliki.
Nikdar nisem z nikomer debatiral o KPS, ker je bilo to zame rešeno in popolnoma zaključeno vprašanje in se radi tega tudi nisem in nisem mogel izražati proti KPS.
ma mirno vpraša: »Tovariš Mitja, Čemu oviraš naše politično delo?« Odgovoril sem: »Ga ne oviram in tudi nimam tega namena. Saj jo Marko ostal.c Tovariš .lože me je nato vprašal v popolnoma mirnem tonu: »Torej Marko lahko ostane?« Odgovoril sem mu dobesedno:	»Lahko,
lahko.«
b)	Večkrat se je zgodilo, da smo tov. Jožetu, ko je zahteval gotovo število ljudi za svojo agitacijsko patrolo, število teh ljudi skrčili in srcer iz sledečih razlogov:
a) ker je navadno za agitacijsko patrolo zahteval preveč ljudi (8—10, pa tudi 12), češ, da
r
<41
2.	Političnega dela na terenu in v četi Jožetu Sokolu nisem oviral. Vedno se je vojaška komanda 1. č. Belokranjskega bataljona, pri kateri sem večinoma bil, kolikor je bilo mogoče ozirala na želje tov. Jožeta Sokola.
Razlogi, s katerimi je tov. Jože Sokol podprl svojo trditev, da sem oviral njegovo politično delo, pa verjetno izvirajo iz sledečih razlogov:
a)	Nekoč jo bil tov. Marko Badovinac, član KPS, določen v patrolo. Patrolo sem določil jaz, ker je bil komSndir čete odsoten. Dneva, v katerem se je to zgodilo in cilja patrole, se no spominjam. Tik pred odhodom patrole mi je tov. Marko dejal, da on ne more oditi, ker imajo baš sedaj člani KPS sestanek. Razhudil sem £e nad njim, češ: »Cernu tega ne poveste prej? Sedaj si določen in iti moraš. Vojaške stvari so prve! Saj imate sestanek lahko tudi potem, ko se boš vrnil. V redu! Ostani!« In določil sem drugega, Tov. Marko Badovinac je pa ostal doma. Takoj nato pride k meni tov. Jože Sokol in me popolno-
taka patrola, oborožena pa s puškami nekaj re-prezentira. Toliko ljudi je za agitacijsko patrolo preveč, ker je ponočno politično delo v vaseh popolnoma varno in ker je treba ljudsko silo Slediti za borbo.
/5) ker je navadno zahteval svojo patrolo tik pred svojim odhodom, t. j. zvečer, ko so le bilo patrole določene v druge svrhe, v kolikor je bilo orožja na razpolago in so te patrole tudi večkrat že odšle. Tudi v takem slučaju smo mu vedno dali na razpolago dovoljno število ljudi, pušk pa, kolikor jih je še ostalo v Iogoru.
Podrobnosti, v kolikor bodo potrebne, boni navedel pri ustnem zaslišanju, zato vljudno prosim člane Glavnega poveljstva, ki me je dalo aretirati in zapreti, da me zaslišijo Čemprej.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
6. 7. 1912.
Mitja štajerc, zač. komandant Belokranjskega bataljona.
Svanu šinkovesa v spnite!
V tistih marčnih dneh, ko so komunistične tolpe napadle verno slovensko vas — prelepi Ambrus,
■ ni prišla do nas vest o junaški smrti Ivana Šinkovca. Zato se njegovi prijatelji njegove žrtve in njegovega poguma spominjamo šele danes.
Pokojni Ivan je ljubil kmečko zemljo, jo oplajal in rosil s svojini znojem. Od ranega jutra do poznega večera se je trudil, da iz trde, toda tako ljubljene suhokrajinske zemlje iztisne čimveč sadov za blagostanje revnega prebivalstva. Sredi svojega truda pa ni pozabil na molitev.
Napad roparskih banditov je vzel Ivanu Šinkovcu iz rok plug in bruno. Ko so se v Ambrusu pokazali prvi zublji plamenov, zanetenih od zločinskih rok, je čiit dolžnosti ukazal Ivanu, da kot zdrav fant v cvetu življenja in moči svojih let skupno z ostalo posadko vaške straže brani rodno vas.
V	brambi za varnost svojih sovaščanov in za vero dedov je dne 16. marca 1943 morilska krogla pretrgala nit njegovega življenja. Zajokali so n jegovi svojci, vsi sovaščani in Ivano-
vi	prijatelji, ki jih je tudi izven Ambrusa imel mnogo.
Danes — po dveh mesecih — se celijo rane uničene vasi,_ fantje še z večjo odločnostjo nadaljujejo boj proti uničevalcem ljudskega premoženja, le trupla Ivana in tovarišev spe nc-vzdramno spanje na božji njivi pri cerkvi Sv. Jerneja v Ambrusu. Njih duše pa se vesele pri Bogu večnega plačila in prosijo za težko preizkušeno ljudstvo.
Oznanila škofijskega odbora za posvetitev
Javni in zasebni nameščenci ((udi upokojenci!) ter delavci se bodo posvetili brezmadežnemu Marijinemu Srcu v nedeljo, 16. maja, ob 3 popoldne v stolnici. Najlepše vabimo vse nameščence ter delavce, da se te posvetitve udeleže v čim večjem številu.
Javne in zasebne nameščenke ((udi npoko-jenke!) ter delavke se bodo posvetile v nedeljo, 16. t. m., ob 5 popoldne pri uršulinkah. Vljudno vabimo vse nameščenke in delavke, da se posvetitve udeleže.
Služkinje v Ljubljani se bodo posvetile v nedeljo. 16. maja, ob 5 popoldne v stolnici. Naj bi ta dan prišle vse pred Marijin oltar.
Marijanska akademija, ki jo priredi Škofijski odbor za posvetitev pod pokroviteljstvom prevzv. g. Škofa dr. Rožmana in ki jo izvajajo učenke uršulinskib šol v Ljubljani (gimnazija in učiteljišče), bo v nedeljo, dne 16. maja, ob 11 dopoldne tn ob 6 popoldne v Frančiškanski dvorani. Spored akademijo: l. Pozdrav ln zadoščenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu: II. Slike iz Marijinega življenja! 1. Brezmadežna. 2. Dete Marija, 8. Vslop v tempelj, 4. Oznanjenje, 5. Na poli v Hfebron, 6. Magnificat. 7. Mati z detetom, 8. NnzareSka idila. 9. Mati, a prebodenim srcem, 10.. Aleluja. Besedilo: M. Elizabeta. Vstopnico so v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Frančiškanska ulica, ter na pori! uršullnskega samostana.
Posvetitev mož in žena — mater in očetov brezmadežnemu Marijinem Srcu bo v nedeljo. 23. t. m., ob 5 popoldne po vseh farnih cerkvah v Ljubljani. Naj bi se vsi možje in žene udeležili teh posvetitev, vsak v svoji farni cerkvi. — Naj bi te pomembne posvetitve mož in žena pomenile najglobljo pripravo na spravno-spokorni dan 29. maja t. 1. in na splošne posvetitve dne 30. maja.
šentjernejski tajnik šetina Lojze — odkopan
Trije legionarji po našli pred nedavnim truplo občinskega tajnika letina Alojzija iz St. Jerneja, žrtev komunističnega nasilja. Truplo so prinesli iz gozda Kičera nad Kostanjevico v mrtvašnico in nato pokopali v rojstni župniji v Šmihelu pri Novem mestu.
Pokojni Šetina Alojzij, roj. 12. avgusta 1911 v potni vasi, župnija Šmihel pri Novem mestu, je bil od leta 1938 občinski tajnik v Št. Jerneju na Dolenjskem. Zapustil jo ženo jn 3. otroke. Najmanjši njegov sin je bil ob času umora star komaj 14 dni.
Bilo je^ v sobolo, 13. junija lani, ko je šel Šetina iz službe iz Št. Jerneja proti Novemu mestu. Na Mokrem polju ga je prijela partizanska straža in ga odpeljala v smeri proti Gorjancem. Čez teden dni 6e je zvedelo, da so ga partizani »likvidirali«. Podrobnosti o njegovi smrti in načinu ubijanja so se zvedele kmalu, vendar trupla zaradi razmer niso mogli izkopali.
Po izpovedih očividca so žrtev odpeljali iz Mokrega Polja po gozdovih k podružnici sv. Mohorja nad Kostanjevico, kjer je bilo partizansko ^sodišče« pod poveljstvom partizanskega pajdaša Valca Maksa in zloglasnega komunista Pirkoviča iz št. Jerneja. V tej cerkvici je bil revež po daljšem mučenju obsojen na smrt. Obtožnica je bila kratka kakor pri vsakem, ki jim je na poti: »Nasproten komunističnemu mišljenju«. Tri dni je trajal njegov križev pot. Obešali so ga za noge na drevo in ga polivali z vodo, da je prišel k zavesti. Ker sam ni mogel izkopati groba, kot so mu ukazali, so mu po neprestanem mučenju odsekali levo roko, ki je ležala v grobu pri nogah. Zabodli so ga tudi večkrat v trebuh, na glavi pa ni imel nobenih poškodb, gotovo zaradi tega, da je del j časa trajalo njegovo trpljenje. Pokopan je bil zelo plitvo.
V	bližini nekaj metrov se nahajajo še 4 grobovi neznanih ljudi, nekako sto metrov pa še vse polno grobov; kmetje so jih vseh skupaj našteli 32.
SPREJMEMO
raznaialce za časopise!
Uprava »Slovenca« in »Slov. doma« Kopitarjeva ulica 6.
PROGA ZALOG—LJUBLJANA
			Zalog	Ljubljana
Osebni	vlak	623	7.10	7.25
»	>	625	14.30	14.45
>	»	627	18.30	18.45
	>	629	19.30	19.45
			Ljubljana	Zalog
»	>	622	6.40	6.55
>	»	624	12.30	12.45
>	»	626	18.05	18.20
»	>	628	19.05	19.20
LJUBLJANA
Nedelja, 16. velikega travna: Janez Nepomuk', mučenec; Ubald, škof; Brandan, opat in ustanovitelj reda.
Razdeljevanje krompirja do 18. maja
Prehranjevalni zavod obvešča, da morajo konzumentje krompir, ki se razdeljuje proti marčnim odrezkom krompirjevih nakaznic, ta krompir dvigniti najpozneje do 18. maja pri kateri izmed sledečih tvrdk:
Kmetijska družba, Jelačin, Delavsko konzumno društvo, Kongresni trg, Vič, Zaloška c., Konzumno društvo Vič, Gregorc, Nickelsbacher, Smerkolj, Železničarska zadruga, Šarabon, Zadruga državnih uslužbencev. — Po tem duevu ti odrezki zgubijo sleherno veljavnost.
Vsem tovarišem, ki so diplomirali lansko seu na oddelku VPŠ filozofske fakultete kr. verzo v Ljubljani, Po nalogu dekanata fakultete sporočam vsem tovarišem, ki so mirali z menoj lansko jesen na VPŠ oddelku zofske fakultete kr. univerze v Ljubljani, da diplome gotove najkasneje do 1. junija t. 1., ter mi naj v kritje vseh stroškov za diplomo vsakdo pošlje še po 20 lir. Kdor mi za tiskovino diplomo še ni nakazal 20 lir, naj to stori čimprej. Kdor pa želi. da mu pošljem diplomo po pošti priporočeno. naj, še posebej nakaže za pošlniuo. — Rudolf Bratok, Ulica sv. Marka 22. Ljubljana VII.
Instrukcije — Novi (Turjaški) trg 5 — priprava za nižje in višje tečajne izpite na srednjih in meščanskih šolah. Ločena priprava za dijake 3. in 4. razredov srednjih in meščanskih šol se začne 17. maja. Honorar za vso pripravo zelo nizek. Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 14—16: Novi (Turjaški) trg 5, 111. nadstr. Instrukcije.
Svetovna glasbena literatura je precej bogata na simfoničnih delih, ki so pisana za klavir in orkester. Mnogo je bilo že izvajanih pri nas in v ponedeljek, dne 17. t. m. bomo slisali ponovno Ruhmaninov koncert za klavir in orkester v c-molu v odlični izvedbi solistke pianistke Rossane Orlandini-Bottai in našega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanca. Rahmaninov sam je bil odličen pianist in kot tak je znal prav gotovo tudi sijajno napisati dela za instrument, ki f?a je s toliko suverenostjo obvladal. S ponedeljkovo izvedbo le umetnine se bomo oddolžili mojstru, ki bi letos praznoval svojo 70 letnico, žal pa moramo počastiti njegov spomin, ker je pred kratkim došla iz Severne Amerike vest, da je slavni inojster tam umrl. Ponedeljkov XIV. simfonični koncert bo vodil dirigent D. M. Šijanec, izvajal pa veliki simfonični orkester. Koncert bo v unionski dvorani, začetek točno ob pol 7 zvečer.
Jutri, v nedeljo dopoldne ob tričetrt no 10, bo začela IX. javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice, ki ima naslednji spored: 1, Gluck: Predigra k operi Ifigenija na Aulidi;
2.	Mascagni: Simfonični intermezo; 3. Jeraj: Biseri iz slovenskih oper; 4. Novak: Balada;
5. Nedbal: Valček iz pantomine »Leni Janez«;
6. Čajkovski: Pesem brez besed; 7. Leliar: Zlato in srebro, valček; 8. Albeniz: Beguidilla. Četrto in osmo točko bo izvajala na klavirju absolventka šole Glasbene Matice ga. Bonsack-Kalan Majda iz šole prof. Bizjakove. Ostale točke sporeda pa bo izvajal šolski orkester v sestavi salonskega orkestra pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Na to produkcijo še prav posebno opozarjamo vsled naslopa orkestra pod vodstvom prof. Jeraja. Vabiriio ha nedeljsko produkcijo in opozarjamo nn začetek ob tričetrt na 10 v veliki Filharmonični dvorani. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice.
V Obersnelovi galeriji nas bo v nedeljo ob 11 vodil slikar Edo Deržaj po razstavi svojih del.
Pomladanska razstava mladih slovenskih' slikarjev in kiparjev Kalina, Kregarja, Mušiča, Omerse, Putriha in Sedeja bo odprta v nedeljo, 16. maja, ob pol 10 v Jakopičevem paviljonu. Žetev njih dela bo bogata, saj bo obsegala razstava 70 najnovejšili del. Kipar Putrih bo to pot razstavil tudi portrete v bronu in marmorju. Posebnih vabil za razstavo ne bo.
Kopališče SK Ilirije v Ljubljani se odpro v soboto, 15. maja. Uprava kopališča je poskrbela, da bodo imeli kopalci čim največ možnega ugodja, čistoča in higijeuske prilike rte bodo zaostajale za onimi prejšnjih let. Da pa se ob-, drži kopališče na višini, morajo sodelovati kopalci z disciplinirano pažnjo na red in snago, obzirnostjo do sokopalcev ter čuvanjem kopaliških ^naprav.
Ker kopališko vprašanje v Ljubljani še ni dokončno rešeno, je seveda naval na ilirijansko kopališče velik. Zato je kakor lani tudi letos vpeljana^ dvojna frekvenca, od 8—13 in od 13—10. Celodnevno kopanje ni dovoljeno. Priporočamo. da se kopalci, ki jim je to možno, poslužujejo kopališča v dopoldanskih urah.
Kopalci naj pazijo na ključe svojih kabin in omaric. Zgodilo se je, da je kopalcc pustil ključ svoje^kabine na ležišču in šel v vodo, medtem pa je pobral ključ nepoklicanec in po-setil kopalčevo kabino.
Pet tekem na Hermesu
Jutri se bo zavrtelo v domačem nogometnem prvenstvenem tekmovovanju peto kolo, ki bo gotovo zelo zanimivo, saj bodo naleteli drug na drugega trdi in preizkušeni pari. Nedeljski spored pa je takšenle:
ob 9.30: prijateljska tekma subjuniorjev. Marsa in Zabjaka;
ob 10.30: prijateljska tekma mladine Marsa in Hermesa;
ob 14.00: prijateljska (ekma rezerv Hermesa in Marsa;
ob 15.00: drugorazredna prvenstvena tekma Mladika : Korotan:
ob 17.00: prvorazredna prvenstvena tekma Hermes : Mars.
Z Gorenjskega
V Škofji Loki je nedavno umrl organist Jože Matko. Pogreb je bil v torek 11. t. m. Naj počiva v miru!
Smrtna kosa. V št. Vidu nad Ljubljano ao umrli Antonija Pečan, Franc Gladek, Roza Šušteršič, Marija Zaletel in Jakob Šušteršič. Na Brezjah sta umrla Ana Gruden in Marjan Pirnat.
Za pridobitev delovnih moči na Gorenjskem bo uveljavljena te dni ista naredba, ki so jo na Koroškem že izvedli. Nepotrebni obrati bodo ustavljeni. Upoštevali se bodo predvsem obrati, ki so potrebni za življenjsko in vojno važno preskrbo prebivalstva. Uslužbenstvo bo v svoji delovni moči polno izkoriščeno. (k>penj«ki tednik pravi, da bo ostala življenjsko važna pre-skrba gorenjskega prebivalstva v polnem obsegu zagotovljena. Nedopustno je razprodajati zalogo v podjetjih, ki se bodo zaprla. Akcija bo izvedena hitro, pravično in uspešno.
živilski trg na Zofijin dan živahen
Ljubljana, 15. maja.
»Lepo vreme je Zofka prinesla! Nobeno leto nam še ni prizanesla z mokroto. Tudi ledeni možje so nam bili dobri!« Tako in slično so na trgu že zgodaj zjutraj modrovale prve trnovske prodajalko zelenjave, ki se vedno požurijo, da že ob zgodnjih urah začno prodajati berivko in sedaj že v večji množini mehko glavnato solato »kraljico majnika«.
Letos so nam ledenjaki prizanesli s slano, toda zjutraj je vse to dni bila temperatura razmeroma nizka, saj je bila prvi dan velika nevarnost za slano, ko se je temperatura zelo približevala ničli in jo bilo ozračje zelo ohlajeno. Lani ob tem času so se vrstile hude plohe, na Bonifacijev dan je močno grmelo in bliskalo. Letos? Ledenjaki so bili mirni, sončni in topli. Pa tudi Zofija nam je prizanesla z dežjem. Sicer se nekoliko oblači, vendar smo lahko veseli, da se je danes začelo tržno življenje ob lepem in žarkem soncu.
Današnji sobotni trg je kakor druge sobote primerno živahen. Mehka glavnata solata je sedaj po 10 lir kg, ko so jo prve dneve nekatere ženske prodajale po 8 lir kg, po ceni, kakršna je bila uradno določena za berivko. Na Irgu je sedaj že letošnja zelena kolerabica, ki je po 2 liri šopek. Veliko je na izbiro pora, iz katei _ga lahko napra-
vimo prav dobro prikuho. Neki boljši ljubljanski gospe, po letih zelo mladi, je morala neka izkušena Trnovčanka obširno razlagati, kako je treba por pripravljati kot okusno in zdravo jed. Vsestransko ji je pojasnjevala tajnosti kuhinjskega recepta. Gospa je nato kupila por, kar colo kilo ga je vzela domov. Reporter je radoveden, kako bo kaj možek zadovoljen s porovo jedjo. Na trg je tudi že prišel novi peteršilj, redek pa je ko-renjček.
Branjevke 60 človeku lahko postregle z limonami in pomarančami.
Še vedno je zanimanje za semenski fižol raznih vrst, za nizki, ki je drugače močno zasejan, kakor tudi za visoki. Jutri, v nedeljo, je sv. Janez Nepomuk, ki mu na kmetih pravijo Janez Fižolar, kajti ta dan je označen kot zadnji rok za saditev fižola. \
Izredno mnogo sadik je bilo na trgu. Prevladujejo paradižnikove sadike. Poznavalci prilik omenjajo, da je bilo doslej letos prodanih in zasajenih že do 30.000 paradižnikovih sadik. Lani je biia letina za paradižnike dobra, ker je vladalo prav toplo in vroče vreme. Pričakujejo, da bodo tudi letos paradižniki lepo uspevali.
Brzi vlak 70!): Odhaja iz Ljubljane proti Rimu ob 16.10, prihaja v Postumio ob 17.45, v Milano ob 9.05, v Rim ob 9.45.
Osebni vlak št. 715: Odhod iz Ljubljane ob
18.15, prihod v Postumio ob 20.00, v Trieste ob
22.15.
Osebni vlak St. 710: Odhaja iz Poetumie ob
5.20, prihaja v Ljubljano ob 7.00.
Cteebni vlak št. 712: V zvezi z vlakom, ki pri* baja iz Torina, odhaja iz Milana ob 15.10, iz Mae-stre ob 1.17, iz Triesta ob 6.40, prihaja v Postumio ob 8.49, odhaja ob 9.10 in prihaja v Ljubljano ob 10.30.
Brzi vlak št. 704: Odhaja iz Rima ob 19.30, iz Triesto ob 8.50, iz Postumie ob 10.55, v Ljubljano pa prihaja ob 12.10.
Osebni vlak št. 714: V zvezi z vlakom, ki prihaja do S. Pietra iz Trieste, odhaja iz Trieste ob
13.20, iz S. Pietra ob 15.00, v Postumio pride ob 15.17, odhaja ob 15.50 in prihaja v Ljubljano ob 17.30.
Osebni vlak št. 716: Iz Postumie odhaja ob 18.25 in prihaja v Ljubljano ob 20.00.
Brzi vlak CO: Roma—Torino—Belgrad—Sofija: Odhaja iz. Rima ob 6.35, iz Maestre ob 16.20, iz Triesteja ob 19.25, v Postumio prihaja ob 21.00,
v	Ljubljano ob 22.40, odhaja ob 0.06, v Zalog prihaja ob 0.15 in odhaja od tam proti Belgradu ob 0.54.
Brzi vlak št. 708: Rim—Budimpešta ima od Rima do Ljubljane skupno garnituro z vlakom CO- Jz Ljubljane odhaja ob 23.05, v Zalog prihaja ob us.lo, odhaja pa ob 23.40 v Budimpešto.
PROGA LJUBLJANA—VRHNIKA
Ljubljana odhod Vrhnika prihod Mešani vlak 8033	9.15	955
>	>	8033	13.25	14'05
> -	>	8037	18.00	18.40
Vrhnika odh. Ljubljana prih.
»	>	8032	6.35	7.15
»	>	8031	11.45	12.25
»	>	8036	15.10	15.50
lov vozni red
Proga Zalog — Ljubljana — Postumia
Brzi vlak OC, ki prihaja iz Sofija v smer Milano — Torino — Roma in prihaja v Zalog ob 0.55, iz Zaloga pa odide ob 1.30, bo odhajal iz Ljubljane ob 5.20, prihajal v Postumio ob 0.55, v Milano ob 17.30, v Torino ob 21.10, v‘Rini pa ob
23.19,
Osebni vlak 711: Odhod iz Ljubljane ob 6.20, prihod v Postumio ob 8.05, v Trieste 10'58.
Brzi vlak 705: Prihaja iz Budimpešte v smer Milano—Homa in pride v Zalog ob 7, odhaja od tam ob 7.25, iz Ljubljane ob 8.05, v Postumio pride ob 9.40, v Milano ob 23.30, v Bologno ob
23.20, v Rim ob 7.40.
Osebni vlak 713:	Iz Ljubljane Odhaja ob
12.40, prihaja v Poslumio ob 14.25, v Trieste ob 16.50.
E.
tl mlgllor (assativo flajbolijjeodva^
PR\RE0VI
,V ' ‘
X *
' 4 <
ROMAN V SMKAH
ENRIK SIENKIEWICZ
Po ulicah, kjer so se v mesečini svetila nova poslopja, so štirje 'bitinijski sužnji previdno nesli Ligi jo na Pe-tronijev dom. Vinicij in Ursus sta hodila ob njih. Vinicij se je komaj na pol zavedal, da je dekle res rešeno. Zdelo se mu je, da sanja. Zato se je zdaj pa zdaj sklonil k odprti nosilnici, da bi pogledal ljubo obličje, ki je spalo, in si je ponavljal besede:
»Ona je! Kristus jo je rešil!«
Ob misli, da je vse to res, ga je prevzemala taka radost, da so mu zaradi nje pohajale moči in se je moral opreti na Ursusa, ki je Vso pot tiho molil. '
Tudi čebele imajo svoj »radio«
Po najnovejših ugotovitvah, do katerih so prišli umni čebelarji in strokovnjaki s prirodo-pisnega polja, imajo tudi čebele svoj radio, s katerim vzdržujejo tned seboj zvezo na večje daljave. To jim omogoča posebna »antena«, s katero so opremljene- Pravijo, da imajo čebele dobro urejeno obveščevalno službo. Čim na primer kakšna čebela stakne kje kakšno boljšo pašo, recimo kak vrt, ki je ves v cvetju, že obvesti o tem s pomočjo svoje antene »po radiu« tovarišice iz svojega panja. Pove jim, v katero smer morajo leteti in kako duleč je tisti kraj, kjer je dobra paša.
Tajnik stranke kaznoval več članov zaradi raznih zlorab
Ifim, 13. maja. s. Tajnik stranke je izvedel disciplinski ukrep o izbrisu iz fašistične stranke naslednje vpisane člane, ki so bili izročeni odboru za policijske ukrepe: Giacotna Giuseppeja, industrialca, viteza dela, ki si je z nedovoljenimi sredstvi pridobil neko inonopolsko prodajo in pozneje neopravičeno zvišal cene; Van-nuta Leonarda, uslužbenega pri prometnem ministrstvu po jiosebni nalogi tajništva, ker je za osebne koristi zlorabljal svoje zaupno mesto ter vplivni na prisojo monopolske prodaje: Bcruuz-zija Gina, zasebnega nameščenca, Coinellija Alfreda, zasebnega nameščenca, in Roto Giovan-nija, zasebnega nameščenca, ker so za osebne koristi razvijali nedovoljeno delovanje za prisojo neke jpažne monopolske prodaje.
Tajnik stranke je po členu 34- pravilnika fašisjične stranke odvzel člansko izkaznico I.ui-giju Messegagli, senatorju, ki je vpisan v stranko 19. 2. 1925, ker je kot predsednik neke važne kulturne ustanove javno,, kazal škodljivo mišljenje v prid judovstvu.
Vlada v Perziji je zahtevala od sovjetskih oblasti, naj izpolni obljubo in pošljejo 5000 ton žita, kakor je bilo dogovorjeno v angleško-rusko-iraški pogodbi. Rusija se izgovarja zaradi prometnih težkoč, v resnici pa je tako, da so Sovjeti na skrivaj poslali v Rusijo tudi ono žilo, ki so ga rekvirirali v Iranu. Zaradi lakote, ki jo nastala v Perziji, je prišlo do demonstracij, na katere so sovjetski in angleški vojaki odgovarjali s svincem.
V \\ M
Zdravnik, ki jo Ligijo takoj pregledal, je dognal, da nima nobenih hujših poškodb in da je potrebna samo počitka.
Še ponoči se je zavedela Ko je odprla oči, je videla, da leži v prelepi spalnici, ki jo razsvetljujejo korintske svetilke. Prvi trenutek ni vedela, kaj je z njo. Spominjala se je samo, da so jo pred dolgim, dolgim časom vezati na roge turu. Ko je zdaj zagledala nad sabo Vinicijev obraz, ki ga je ožarjala pritajena luč. je mislila, da ni več na svetu, temveč da potuje s svojim dragim proti nebesom. Nasmehnila se je in ga hotela vprašati, kje sta, toda iz ust ji je prihajal samo rahel šepet, v katerem ni Vinicij razumel drugega kakor svoje ime. Pokleknil” je k njej, ji položil 1 roko na čelo in rekel:
»Kristus te je rešil in te vrnil meni!«
Hotela je še nekaj zaše petati, toda trepalnice so se ji pobesile, prsi so ji začele valoviti v rahlih vzdihih in pogreznila se je v trd spanec i
yy yy VX vT
Taks so nas »osvobajali«
Še dve sliki iz Begunj pri Cerknici, ki so že leto dni trn v peti komunističnim tolpam. — Na zgornji sliki vidimo Hitijevo (Kovačevo) doihačijo, kar je je ostalo po napadu v noči od 18. na 19. sept. Pri tej hiši se je rdeča osvobodilno delo v Begunjah začelo. Partizanski morilci so meseca julija lani tbili starejša, sinova Janeza in Jranceta, dva najboljša in najuglednejša fanta v vasi._ Tedaj o se Begunje kot en mož uprle Partizanstvu. Na jesen so požgali še dotn prvih dveh žrtev, ki ju je komunizem v tej vasi zahteval.
Spodaj pogled na Bonačevo hišo v Topolu pri Begunjah, ki so jo pod poveljstvom bivšega učitelja iz Cajnarjev napadli in zažgali partizani v noči. od 18. na 19. septembra lani. Požgali so vsa gospodarska poslopja in hlev, kjer je zgorelo 10 govedi in 8 prašičev. Hišo so pred razbojniki branili trije fantje, ki so se zabarikadirali v njej. Eden izmed njih, Kranjc Anton, je jva-del takoj v začetku, druga dva sta hišo in svoje življenje sama branila do jutra.
alkoholne pijače. Da bi se tem nevšečnostim izognil, je,Urad za racioniranjc alkoholnih pijač izdal opozorilo, v katerem grozi, da bo zmanjšal mesečne obroke ali celo vzel pravico nakupa alkoholnih pijač vsem tistim, ki ne bi mogli dokazati, da so plačali predpisane takse. Kakor se je pokazalo, je bil ta opomin zelo uspešen. Že nekaj dni sem — pravi neko poročilo iz, Stockholma — ljudje kar oblegajo davčni urad, da bi plačali takse oziroma svoj stari dolg državni blagajni.
Pisalni stroj s 5000 črkami
Po nekem zanimivem poročilu iz Budimpešte imajo največji pisalni stroj, kar jih je na svetu, na Kitajskem. Njegovo velikost si bomo vsaj približno predstavljali, če pomislimo, da ima ta stroj nič manj ko 5.000 kitajskih črk.
»Plačajte takso, pa boste dobili pijačo«
Na švedskem obstoji zelo tesno sodelovanje med Uradom za racioniranje in razdeljevanje alkoholnih pijač ter državno blagajno. Prodaja alkoholnih pijač je na Švedskem bmejena in jih dobi vsak odrasli moški samo 2 litra na mesec. Na drugi strani pa se .Švedska državna blagajna zadnje čase vedno pogosteje pritožuje, da nekateri nočejo v redu plačevati taks na
7,a Ljurifk« tiskarno r Ljubljani: lo(e Krnmarli. — Tzda)af«IJ: Inl Sodja — Drednlki Mirk« lavornik — Rokopisov oe fračama. — f.Sto*rn»kt rtom« Ifhal* ob delavnikih ob li — Mo-ečnn naročnina II lir, ta inozemstvu 20 lir. _ Uredništvo; Kopitarjeva ulita 6. (11 oadttropje. — Oprava: Kapltarjeva ulita (L Ljubljana. — Teletu« štev. 10 01 do 40 05 — Podružnica, Nove mevta