Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - • . $6.00 Za pol lete ..... 13.00 Za New York celo leto - $7.00 Za Inotemstvo celo leto $7.00 n i List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in' the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 32. — ŠTEV. 32. Entered m Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY, 7, ^925. — SOBOTA, 7. FEBRUARJA 1925. ELLIS ISLAND ZAHTEVA ZADOŠČENJE Uradniki zahtevajo od sodnika Cotilla, naj dokaže svoje obdolžitve glede grafta na Ellis Islandu. 300 zveznih sodnikov zahteva pozitivnih dokazov ali pa odstranjenje sodnika s sedanjega mesta. — Sodnik Cotillo noče preklicati svojih trditev. Razjarjeni vsled obdolžitev sodnika višjega sodišča Cotilla, da vlada na Ellis Islančhi graft na debelo in da je v "tisočih slučajih involviranih na milijone dolarjev", — so uslužbenci na otoku, ki štejejo nekako tristo mož, sprejeli in podpisali resolucijo, v kateri so pozvali zakonodajo, naj sodnik dokaze obdolžitve ali pa jih javno prekliče. Ce bi ne hotel storiti ne tega, ne onega, naj "se ga sumarično odstrani iz urada**. Sodnik Cotillo, kojega obdolžitve so bile posledica njegovega delovanja v skupnem zakonodajnem komiteju glede izkoriščanja priseljencev, je odvrnil, ko je bil informiran o tej akciji, da se niti malo ne briga za resolucije. Izjavil je, da lahko 7. dokazi podprej vsako ugotovilo v svojem poročilu. Poročilo dolži agente železnic, ki so nastavljena na Ellis Islandu, da izkoriščajo priseljence. Priseljeniški komisar Curran je v sredo zahteval, naj se sodnik Cotillo takoj osebno opraviči pri vseh prizadetih. Dostavil je, da so bile obdolžitve, tikajoče se železniških agentov,- vsebovane v poročilu nekega podkomiteja glede transportacije, kateremu načelu je Miss Virginia Murray, tajnica družbe za pomoč potnikov. Rekel je, da ni Miss Murray nikdar izgovorila besed, vsebovanih v poročilu. Sodnik Cotillo ni zavrnil zahteve, da se opraviči, temveč celo razširil svoje, obdolžitve. . Rekel je: — "Ne bom se opravičil, niti pri komisarju Cur-ranu, niti pri kom drugem. Nasprotno, če hoče komisar Curran opravičila, bo mogoče deležen nekaj drugega. Imamo rekorde grafta na Ellis Islandu, ki involvirajo v tisoč slučajih več milijonov dolarjev. Graft se ne tiče komisarja Currana, temveč njegovih podrejenih. To poročilo se tiče le površine ter mislim, da je lahko vse, kar je v tem poročilu, mogoče podpreti z dokazi. Priseljeniški uradniki so se včeraj prostovoljno sestali ter sprejeli svoje resolucije. Te resolucije bo podpisalo še dvesto nadaljnih uslužbencev. Resolucije bodo še danes poslane v Albany, kot je izjavil W. Brown, načelnik postavne cjivizije, ki je predsedoval zborovanju. Uslužbenci na Ellis Islandu so izjavili, da so v preteklosti potrpežljivo prenašali številne napade ki so se pojavljali v listih od časa do časa ter izhajali od sovražnikov priseljeniške postave ter vsled tega tudi sovražnikov priseljeniških uradnikov, katerim je poverjeno izvedenje teh postav. Včasih pa so te obdolžitve tudi prihajale od ljudi, nizkih in visokih, ki so iskali ugodnost^ katerim pa niso mogle ugoditi priseljeniške oblasti. Komisar Curran je rekel, da soglaša z resolucijami ter da se bo pridružil prošnji na zakonodajo, naj vprizori akcijo v tej zadevi. Obdolžbe je imenoval 4 strahopetne in neresnične" ter dostavil, da "Ame-rikanec, ki je zmožen reči, da je petsto uslužbencev zvezne vlade krivih milijonov dolarjev grafta v tisočih slučajih ne more biti sodnik, razven če pod-preNsvoja ugotovila z dejstvi. Treba ga je odstra-niti. Glede tega protinapada je rekel sodnik Cotillo: "Osebno se niti malo ne brigam za njih resolucije. Gredo lahko tako daleč kot hdčejo. Jaz bom podprl vsako ugotovilo v poročilu.** Dostavil je: — "Ni bilo prvič, da sem se boril proti velikim kor-poracijskim interesom, železnicam in parobrodnim driižbam. Izvršil sem le javno dolžnost. Parobrodne ek»Pl1iw*e diTizbe so na temelju postave, spre- r^yyflifrtiainiiiiy'iTil> ' iflflHHflTu* * _ Mesto New York popolnoma mokro. Država New York je ena izmed štirih, najbolj mokrih držav. — Ostale so New Jersey, Pennsylvania in Maryland. WASHINGTON, D. C., 6. febr. New York, New Jersey, Pennsylvania in Maryland so najbolj mokre države v deželi. Tako so izjavili pred Couzenovim komitejem zveznega senata uradniki de-partmentov za izvedenje prohibi-cije. J. Brit t, prohibicijskih department o v, je ekel, da so (prebivalci teh. štirih držav največji zaničevale i postav ter dostavil, da bi brio s sedanjim številom prohibicijskih uradnikov popolnoma nemogoče izvesti postavo v teh štirih državah. Pojasnil je nadalje, da bi bilo treba na tisoče agentoy, da se izvede po celi deželi resnično "sušo", do-čim ima department sedaj na razpolago le tisoč in sedemsto agentov. Člani odseka so kritizirali način razdelitve prohibicijskih agen tov ter (poudarjali, da pride v Yorku en prohibicijski agent na malo manj kot peftdeset tisoč prebivalcev, dočim pride napri-mer v Ne vadi eni agent na približno šest tisoč prebivalcev. Brit t je izjavil nadalje, da se Nad 40 dijakov bo zaslišanih. Tri in štirideset dijakov je bilo pozvanih k zaslišanju v zastrupijeval-ni skrivnosti. — Zastrupi jen je dveh mladih ljudi je bilo mogoče posledica zanikrnosti. COLUMBUS O.. 6. februarja. V zadevi zastrupljenja dijakov na državnem vseučilišča, ki se je završilo preteikli teden in kateremu sta podlegla dva dijaka, je poverjen sedaj glavni del prt-^!aVm„ZaRt°1)nik iskave Policiji. Preiskave se udeležujejo tudi zastopniki okrajnega pravdništva in državna farmakološka oblast. Slednja preiskuje registre stnipov in zaloge strupov pri lekarnarju, da ugotovi, če je bila tekom zadnjih par mesecev kupljena tam večja množina ^strupov ali če so izginili na nepojasnjen način. Vsled odredbe predsednika sodišča, "W. Thompson a, so vseučiii-ške oblasti prekinile preiskavo ter prepustile slednjo drugim, dočim so profesorji pripravljeni, da sc jih zasliši. Oblastim, ki vodijo preiskavo, je dano na razpolago vse, kar potrebujejo za preiskovalno delo. 1 Od 41 dijakov farmacevtičnega oddelka .zavoda jih je bilo zaslišanih tri in d vaj sett. Drugi bodo razpošilja iz Philadelphije alko- Dokedaj pa ni bilo poj as hol v vse dele Združenih držav, da je Pittsburgh veliko centralno središče za dobavo piva in Ne\v York za razpošiljanje importira-nih žganih pijač. Viktor Simon-ton, airaidnik prohibicijskega de-partmenta, je izpopolnil to izjavo trditvijo, da je Pittsburgh najbolj mokro mesto v deželi. Pretežna množina butlegarskega žganja je napravjena iz industrijal-nega alkohola. ALBANY, N. T., 6. febr. — Nadaljni rafckol v vrstah reform-?kih fanatikov je razviden iz govora, katerega je imel Canon Chases iz Brooklyna, član upravnega sveta Lord Day Alliance. "Le ipomislite, kaj tli /pomenja-a splošna prepoved vsake zabave v nedeljo", — je rekel. — Koliko prilike bi imeli za sprejem take postave. Priznati moram. da je marsikaj dobrega med predlaganim, a dejanski ne moremo upatti da bi uveljavili postavo, ki bi skušala namah reformirati prebivalstvo države. njeno, kako je prišel strap v kaj sule, katere so predpisali dijakom proti prebila j en j u. Zaslišani mladi ljudje so odgovarjali povsem prostodušno na vsa vprašanja, katera so jim stavili. Vsebina želodca Davida Rti-skina, ki je umrl v nedeljo, kaže jasno sledove strupa . Okrajni pravdnik Chester bo naprosil tri obolele dijake, naj se spomnijo, kateri dijaki so bili v službi na ki mik i, ko so prišli po medicine proti prehladu. Švicarji so dobro kadilci. BERN, Švica, 6. februarja. — Švica je dosegla kadikii rekord v Evropi, soglasno z ravnokar objavljenimi statistikami. Porabi namreč vsako lefto deset tisoč ton tobaka, torej po pet funtov na osebo. 1 Francija je druga, s tremi funti. jete leta 1890, dobile pravico imenovati na tisoče agentov, ki skubejo priseljence. Na največjo opozicijo sem zadel v italijanskih časopisih, v katerih oglašajo te korporacije in družbe. "Tekom vojne so izgubili Italijani od šest do osem milijonov dolarjev vsled delovanja italijanskih bankirjev," ki so sprejemali denar, da ga po-šljej ov Italijo. Leta in leta sem se v Albany boril proti velikim interesom. Komisar Curran skuša braniti nekega želežniškega uslužbenca in to vprašanje je prišlo le slučajno v poročilo. Osebno ne vem ničesar glede tega . "Komisar Curran nima nobenega vzroka zahtevati opravičila. Nikakih osebnih obdolžitev nisem dvignil proti njemu. Ce bi bilo opravičilo potrebno, bi ga noben posten človek ne odrekel. Mi pa imamo dokaze.'* Izjavil je, da se bo čimpreje posvetoval z Wm. McCormackom in- Robertom Cummingom, pravnim zastopnikom komiteja, ki se mudita v Albany, nakar bo objavil pisano ugotovilo, temelječe na dokazih pred komitejem in drugem materijalu . "Sodnik Cotillo pravi, da "misli", da lahko podpre svoje obdolžitve z dokazi, "je izjavil nato ko-misar Curran. "Naj jih podpre sedaj. Naj navede eno tirno ime krivca, če more." Raziskovalec posvečen smrti. Raziskovalec jam in duplin, ki je zaprt v rovu, je najbrž posvečen smrti. — Nove mase zemlje in skal bodo izključile vsako rešitev. TELEFON: C0RTLANDT 2876. VOLUME XXXXTI. — LETNIK XXXIII. RAZPRAVE Curzon se bo vrnil, da razpravlja o dolgeh. — V novi poslanici se bodo odločnejše izrazil.—Churchill se je poslužil prilike, da stavi zahtevo odplačil. Poroča John Balderston. CAVE CITY, K v., 6. febr. — Vsled zvišanja tal, katerega do-setlaj še ni bilo mogoče pojasniti. je bil Floyd Collins v svojem 125 čevljev globokem peščenem grolbu. popolnoma zakopan. Opustili so vse upanje, da bi ga bilo mogoče rešiti potom naravnega izhoda. Štirikratno prodiranje v votlino, katero so vprizorili geologi, rudniški izvedenci in vojaške o-blasti, je prepričalo vse, da bi bil edini način, kako R^iti do Collin-sa. izkopati navpični tunel z vrha griča. ji Soglasno se v priznava, da bi lahko postal tak poskus usode-poln za Collinsa, a ta načrt je bil sprejet, ker je edino sredstvo. Major Cherry, vladni zastopnik je bil odposlan z naroČilom, naj dobi rudniške stroje kjer le mogoče. Počasno zviševanje tal v duplini se je pričelo kmalu po polnoči. Reševalna kolona, 'ki je prišla ob eni zjutraj zopeit navzdol, je spoznala, da so se tla y notranjem rovu, le par čevljev od Collinsa. oČrvadno dvignila. Ker pa je precejšnji del dupline. od vhoda pa do mesta, kjer eži Collins, še vedno nedotaknjen. je uipali, da je Collins iV-vedno živ. Ko se je reševalni oddelek vrnil, je obvestil generala Denhar-ta, ki vodi reševalne operacije, o no\Vm pojavu. Oddelek za oddelkom je odšel nato navzdol, tn četrti je po svojem povratku sporočil, da je dohod k ponesrečenemu popolnoma zaprt. Po-znejše poročiol se glasi: CAVE CITY. Kv.. 6. febr. — Floyd Collins, če mi že mrtev v svoji peščeni duplini, je izpostavljen smrti. Že celih šest in trideset ur ni bilo čuti o njem nobene vesti in tudi on ni slišal ničesar iz zunanjega sveta. Ves ta čas je bil brez hrane in pljače. Potekel je že teden dlni, odkar leži v svojem mučnem položaju. Reševalci niso napredovali niti za eno ped v svojih prizadevanjih, da ga spravijo ven. Če je preživel vse nevarnosti, bo moral umreti gladu, predno ga bodo dosegli rudarji, ki kopljejo sedaj navpični rov. Lahko tudi podleže grozotam osamljenosti -sredi vode. ki neprestano kaplja s stropa ali pa ne bo mogel v svojem oslabljenem stanju ustavljati sk napadu pljučnice. Podgoverner Denhart, ki je bri-»adni general državne milice v Kentucky-ju vodi reševalna drla. Ben "Well z Ogden vseučilišča, ki je eden voditeljev reševalcev, ie rekel: "Mi ne vemo. ;ee je Collins živ ali mrtev. V kolikor pa smo prizadetimi je živ, dokler ga ne najdemo in dokler ga zdravnik ne proglasi mrtvim". l>vajset čevljev vstran od vhoda v dupline so pričeli kopati navpični rov. Včeraj popoldne je bit rov deset čevljev globok in treba je preanagati še pet in štirideset čevljev, da se dospe do dupline za Oollinsom. Nočno delo je bilo pospešeno z električnim rai* sveti je valnim sistemom. To kopanje je sicer izvanredno nevarno za Collinsa, a tudi ni bre« nevarnosti za rudarje, ki bodo mogoče zadeli na veliko duplino •tea: padli kakih osemdeset čevljev ali več v temno globino. t -iZ rnMm LONDON, Anglija, 5. februarja. — Angleški kabinet se je včeraj povsem nepričakovano sestal ter obnovil svoje razprave o pismu Winstona Churchilla,. Ta poslanica se tiče dolgov. Debato bo kabinet nadaljeval tudi danes. Nekateri listi bodo jutro natisnili ugotovilo, v katerem bodo točke dogovorjenega besedila poslanice, a to ne bo resnično. Včerajšnje razprave je pospešil nepričakovani povratek markija Curzona z Rivijere. Curzon, ki je bil glavni govornik na kabinetnem sestanku, je odločno zahteval, da zavzamejo Angleži odločno stališče glede dolgov. Vsled različnih mnenj, katerim so dali izraza na včerajšnem Ostanku kabineta, je nastopil Churchill z novim osnutkom poslanice, ki je bil dosti bolj odkritosrčen in odločen kot pa besedilo prve poslanice. Razvoji v zadnjih štiri in dvajsetih urah so baje tudi vključevali mogočen pritisk na ministre iz vrst konservativne stranke, da naj vprizori vlada vsaj odločen poskus, da prisili Fran: cijo k placanju. Mesto da bi skušal Churchill ublažiti pogoje or-vega osnutka, je baje pričel z ofenzivo. Profranco-ska sekcija kabineta je bila poražena, in boj se o-sredotočuje krog tega, če naj se odobri prvotni o-snutek Churchilla ali odločnejši osnutek, o katerem se razpravlja sedaj. Kabinet je dobil memorandum glede vprašanja medzavezniških dolgov. Ta dokument je napravil mogočen vtis ter se ga primerja v privatnem glede odličnosti m mojstrstva z vojnimi memorandi Churchilla. Glasi se, da se je tekom zadnjih par dni več mini-strov izpreobrnilo k stališču Churchilla glede med-zavezniških dolgov. Jf.le ŠG doI°Čiti' Za kateri osnutek se bo odločil kabinet. Pariz proti širokokrajne-mu ženskemu klobuku. PARIZ, Francija, 6. febr. _ Poskus, da se zopet proglasi modernim širokokrajni ženski klobuk, se je izjalovil že tretjič. Iz-delovalke klobukov .se boje, da bo vladal tudi v tem letu majhen klobuk in sicer tako dolgo, dokler ne bod o opustile ženske svoje navade. da si na kratko strižejo lase. New York pa se bolj zavzema za širok okrajni klobuk. Ženske hočejo še več. WASHINGTON, D. C.. 6. febr. Ženske delegacije iz dvajsetih držav so nastopne pred kongresnim justičnim odsekom, da se za-vzameso za predlogo, s pomočjo katere naj bi imele ženske v vsakem oziru šste pravice kot moški. (Toliko pa so previdne, da nr-govore tudi o dolžnostih). DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene iledeSe: JUGOSLAVIJA ; 1000 Din. —$17.30 2000 Din. —$34.40 5000 Din. — $85.50 Pri IHBfc, ki maiah nanj kot kot en tM dinarjev nfenuuM posefcei II hhUt za poStnino in drage itrrifco. Raspoiiija na sadni« poite in bplafcije "PofttnI Čekovni «rW. ITALIJA IN ZA8ED&H0 OZEMLJE. 200 lir.......... $ 9.50 600 lir..........$22.75 300 Mr ..........$13.95 1000 lir..........$44.50 ^"f0?111^ U —* kot tM Ur rmtummm »m««] po 1B eertot n poštnino in drage atročke. BumMUb m »daje poite in lipla** LJnbljanska kreditno banka ▼ Trota. Za poSIljntve, ki presegajo PETTISOO DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. JeJ^r— w wtoi te mm POŠILJATVE PO^BZOjAVNOT^ISICU IZVRŠUJEMO 1 NAJKRAJŠEM ČASU TEB BAČUNAMO ZA STBOSKi MjMle H taMth Portal Mwqr Or** aH po Htm Tok Bank Draft. FRANK 8AK8ER STATE BANK 82 Cartlandt Street, . Hew York, H. T. Telephone: OorOaatt MT. GLAS NARODA NADALJNE RAZPRAVE 0 DOLGEH .M ž - r t-: r- ■■■ ■ - ~ . ' ■ - rv w GLAS NARODA, 7. FEBR. 1925. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser; president_Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough'of Manhattan, New York City, N. T. " GLAS NARODA" _"Voice of the People"___— _Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ Z a rclo leta velja list za Ameriko Za New York za celo leto .... $7.00 in Kanado .......................... $6.00 Za pol leta ..............................$3.50 Za pol leta ............................ $5.00 Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za pol leta..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement._ *'Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS A RODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. (sr HJ.I'IH NESREČE V PREMOGOVNIKIH Lansko leto se ni kaj prida obratovalo v ameriških premogovni kili. Umrljivost med premogarji je bila pa večja kot kdaj prej. Procent ualno je bilo lani več ptremogarjev v premogovnikih kot v kateremkoli drugem letu. Smrtne nesreče v premogovnikih so bile v Ameriki številnejše kot po ostalih premog proizvajajočih drža-\ah. Z drugimi besedami povedano, v naj boga tel j ši državi se je pod zemljo ponesrečilo več trpinov kot se jih je ponesrečilo v drugih državah, ki niso gospodarsko in tehnično nax^ol tako razvite kakor Združene države. Kaj je vzrok ? Odgovor na to je lahak. Premoga r ski baroni so v tako tesni zvezi z ošfaliini finančniki in pstali finančniki v tako tesni zvezi z ostalo politiko, da nikomur ne pade v glavo točno izvajati varnostnih odredb. Istega dne, ko je zvezni urad objavil, da se je lansko leto v ameriških premogovnikih srilrtno ponesrečilo 2381 premogarjev in da je bilo nadaljnih 4000 več ali manj poškodovanih, je izšel v nekem newvorskem kapitalističnemu listu uredniški članek, ki je vseboval naslednje trditve:— "Ameriški premogarji in rudarji zaslužijo od sedem do petnajst dolarjev na dan. Vsledtega silijo vsi de-1 ivei v jame. Ker je delavcev preveč, za zaposleni samo po par dni na teden. "Izredno visoke plače so vada za nqjzvezbane de-a*7ce. ki nočejo* iskati dela po drugih industrijah, ampak tniinoma silijo v rudnike in premogovnike/' Ki res, lače posreden vzrok nesreč v ameriških rudnikih in premogovnikih. Da so vzrok teh strašnih katastrof pla- ki obstoje le v domnevanjih kapitalističnih lakajev, plače, k? niso nikdar niti približno toliko znašale. (Premogovna industrija je imela lansko lelto povprečno deset procentov čistega dobička. , > Malo manj kot deset procentov zaposlenih premogarjev se je pa ponesrečilo. ; Novice iz Slovenije. Nesreča. V celjsko javno bolnico so pripeljali te *lni 25-letnega J. Go-ručarja, sina iz Št. Vida pri Gro-belnem. ki je pri nekem padcu, najbrž z drevesa,'se težko poškodoval na glavi, da je umrl v bolnici. Sol za Slovenijo. Da se od pomore pomanjkanju ftoli v Sloveniji, je vsled intervencije trgovske in obrtniške zborm-v Ljubljani monopolaka opra- va naročila skladišču v Senju, da takoj posije skladišču soli t Ljubljani potrebno množino soli. Aviziranih je v celem dvajset vagonov. Požar pri Sv. Križu. Pri sv. Križu nad Jesenicah je uničil požar posestniku Mihaelu Razingeru hišo in gospodarska poslopja. Skoda se eeini nad 250 tiso dinarjev. Pogorji objekti so bili zavarovali! le za neznatno vso to. Ogenj je bil baje podtaknjen. DELO GLUHONEMEGA INDIJANCA uwiWMt.t wwwwooa-1 Slavni indijanski umetnik .John Clark, ki je otl rojstva gluhonem izrezal iz velikega lesenega štora v Glaeier Narodnem Parku kip dveh boreči h se bivolov. Kip je umetnina prve vrste. je Peter Zgaga^Jj KONEC SVETA. Včeraj je bil torej konec sveta. Razni ameriški preroki so ga prerokovali. Pa nam je usotcla dobra in milostna. ker smo dobri ljudje. Usoda že ve, zakaj nas ni včerajšnjo noč vseh. skupaj neusmiljeno pokončala. Usoda najbrž hoče, da bo pater Koverta še nekaj ča»a poganjal belordeče pene, ko bo čital mojo kolono. Zanimivosti iz Jugoslavije. NOVA PROGA "DOTROVAČ-KE PLOVIDBE." Dubrovnik. — Od 1. februarja je "Dubrovačka Plovidba'' posta vila v promet svoj novi luksurioz-ni parobrod "Kumanovo." ki bo relno vozil na liniji Trst.—Split— G ril ž—Bar in obratno. — "Ko-inanovo je eden naših najlepših parobrodov na Jadranskem moi-ju, ima dva Aijaka, radiotelejrra-fije, lukisuriozne kabine, posebne apartmente, bo imel radiokoneer-te, itd. AVTOMOBILSKI PROMET ŠI-BENIK—GRAČAC. ^Zagreb. — Ministrstvo za pošte in brzojave je določilo, da se avto m ob lis ki promet Šib en i k — Obro-vae podaljša do Gračaca. Ta pro-ja meri 120 kilometrov. AMERIŠKI KAPITALISTI SE INTERESIRAJO ZA NASE PRI MORJE. Zagreb. — Neka grupa ameriških kapitalistov se zelo interesira ica Dalmacijo. Izdelala je že popoln načrt za izkoriščanje taiko bogatega vira prihoda, ki bi se odprl, če bi se v deželi napravilo večje število hotelov in kopališč, kamor bi prihajali tujci, ki jih sedaj odvrača pomanjikaivje udobnosti od naše sicer glasovite rrvijere. S svojim načrtom se je omenjena ffrupa amerišklih kapitalistov o-brnila do naše vlade, da bi ji dovolila izjrradbo cele vrste hotelov :n kopališč. NOVA ZELEZNISKA POSTAJA V SARAJEVU. Sarajevo. — Izdelani so načrti za zgradbo nove železniške postaje v Sarajevu. Zidati se bo price-'o z začetkom spomladi. KONGRES TRGOVSKO - OBRTNIŠKIH ZBORNIC V SARAJEVU. Zagreb. — Spomladi bo v Sarajevu kongres trgovsko - obrtniških zbornic iz vse države. Ob tej priliki se je 'zagrebška zbornice, obrnila do sarajevske z vprašanjem, če bo ta sestanek le kongres ■samih -zbornic brez udeležbe gospodarskih organizacij, ali splos-ui gospodarski kongres. Če bi sarajevska zbornica hotela prirediti splošen gospodarski kongres, bi morala vrprašati vse zbornice, če so s tem sporazumne. Zagrebška zbornica se je že izrekla za 'gospodarski kongres, in sicer zato, ker pridejo na dnevni red ze4o važna gospodarska viprasanja. kakor vprašanje gospodarskega sveta, in prisilne nagodbe izven konkurza. RAZŠIRJENJE NARODOPIS- NEGA MUZEJA V LJUBLJANI. Ljubljana. — Ministrstvo pro-svete je.odobrilo prošnjo uprave tukajšnjega pitirodftpisnega. muzeja za razširjenje. Nabavila sc bo nova stavba, v katero se bo spravil ves materijal, ki se -doslej ni mogel izlagati. KIPARKA DELA ZA NOVO SKUPŠČINSKO PALAČO. Beograd. — Juri za ocene načrtov za figuralne okraske palace nove Nttrodne Skupščine je do-'končala svoje delo. V komisiji, ki je ifela 5 članov, so ifcili 3 Srbi, 1 1'soda hoče, da bo Maj k Cega- re še nekaj časa v pomilovalen za- sraeh vsakomur, ki zna slovenski čitati in čita njegove duhovitosti. Usoda hoče. da bo Koverta s Hrvat in 1 Slovenec. Rezultat je svoJim dnevnikom tako pogorel. sledeči: Sprejetih je 32 skic aka-ida SC b° 5e b°^ kadil° kot se Pri newyorskem Dimu kadi. Xakratiko rečeno —— včeraj ponoči ni bilo konca sveta. demskih kiparjev, ki pripadajo združenju kiparjev v naši državi. Med temi je. 12 'članov beograjske sekcije, 11 zagrebške, in 9 ljubljanske. Imena posameznih kiparjev in dodeljene nagrade se objavijo pozneje. Kipar Gjoka Jova Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da je znani cleveland-ski ičlovekoljub ne baš lepega ime- novič ik Beograda je vložil pritož-! na pri vseh tozadevnih oblastih SENAT JE VČERAJ POTRDIL IMENOVANJE ST0NEA Senat je potrdil imenovanja Stone-a z 71 glasovi proti 6.—Demokratje so pomagali Coolidgeu. Heflin in Trammel sta glasovala proti. — Senator Walsh je rekel, da se še vedno čuti vpliv Daugherty-ja. Poroča Charles Michelson. WASHINGTON, D. C., 6. februarja. — Senat je po dolgi debati potrdil nominacijo generalnega pravdnika Stone za člana najvišjega sodišča Združenih držav. jako vneto agitiral. naj bo konec. Računal je na dober zaslužek. Ce drugega ne. bi šlo najmanj tridesettisoe elevelandskih Slo- bo? češ, da je komisija odbila skice nekaterih beograjskih kiparjev. Za skiee so podeljene nagrade v znesku od 92.200 dinarjev, za!vencev' ki niso nje?avih nazorov, modee pa 708.000 dinarjev. med- '.k vra-u- tem ko se predvideva za izdelela- | To 3e tridesettisoS pogrebov, nje kipov v kamnu 4,195.800 di-'kar :li maleBkost-narjov. Kipi bodo tri metre viso-j Ko so mu pa ki imaJ° v ki in bodo predstavljali razne a-|rokah kon.ec sveta- Povedali, da bo moral tu^li on ž njimi, se premislil. ! e gor i je, kakor znanost, umetnost. politiko, trgovino, industrijo. poljedelstvo, narodno ujedinje nje itd. SESTANEK MALE ANTANTE. Beograd. — Projektirana konferenca Male Antante se je odgo-dila, in se ministri snidelo v polovici marca v Bukarcštu. .ie PROŠNJA VIŠKIH RIBIČEV. Beograd. — Ribiči z otaka Visa so kolektivno predložili ministrstvu. za trgovino in industrijo prošnjo, da bi se jim dovolil potrebni kredit za .zgradbo velikega bazena za ribe. V ta bazen bi se > Ker se je s koncem sveta opt-kel, je začel kovati druge načrte. Svoji Jadnoti bo stavil defini-tivni predlog. (Ce slučajno ne ve. kaj se pravi "definitivno", naj Zupana povpraša. V tem slučaju bosta v Olevelandu že vsaj dva človeka, ki ne vesta, kaj oslej so se morale ogromne množine rib pometati, jeto. Pred kratkim je naprimer pred lagal, naj se plača Zupanu za ker so vsled dolgega ležanja po j praj^kurant, ki so ga Jednoti na-icleteh iin drugih nehngijenskih pravili, par sto dolarje prostorih pokvarile. Tak bazen bi zelo koristil podvigu ribarstva v j tem kraju. Ba s nasprotno. ?v. Predlog je bil seveda sprejet. Samo člani nekaj godrnajo, ker ni malo ibolj narahlo vezan kot so naprimer drugi prajsku-ranti, da se eegelc malo lažje odtrže od celote ko je človek ^ zadregi na samem. Korejski pregovor pravi: 'Kdor hoče z užitkom jesti, ne sme gledati po kuhinjskih stenah'. Ta pregovor je resničen ne samo v daljni Koreji, sosedi Japonske in Kitajske, pač pa tudi tukaj v Ameriki. Dosti je namreč hotelskih kuhinj, izdelovalnic sladoleda itd., katerih se tiče korejski pregovor. Vsako pravilo pa ima svoje izjcime. Tovarna Joseph Triner Company v Ghicagu je vzor čistoče. Oglejte si jo in ko jo boste videli, boste z veseljem »živali Trinerjevo Grenko Vinj> To je seveda naravno. Trinerjevo Grenko Vino je slavno zdravilo v slučaju siabega teka, zaprtja, glfc-vcbola. plinov, nemirnega spanja in podobnih želodčnih neredov. .Njega temelj je rdeče vino. In \ino, ki je dosti bolj delikat-no kot mleko, zahteva največjo eistoeo tovarne steklenice in izdelovanja sploh. Poskusite tudi Tri-nerjev I>inimenit zoper ravmlati-znn, ncvralgijo in otri/;-i sklepe. To je eno zadnjih pisem: "Rov-ioc, Pa., 16. jan. 1925. Roka me je tako bolela, da je nisem mogel premikati. Odkar uporabljam v Trinerjev liniment, je bojša. Po-|še vsluge prosil. šJjite mi Se dve steklenici. Stan-1 ne- Nimam namreč zato Jey Orfcin". Če vam ne more vaš potrebnega telenta. sosednji lekarnar ali prodajalec' Edinole on zna od fehtarije do-postreci, piSita na: Joseph Trine*žive*i, edino on z beračenjem Company, Chicago, Ht jdobnj uapeVa. Pcgrebnik bo torej predlagal, da mora vsak član v oporoki izjaviti, da pride po smrti v njegovo varstvo. Če tega ne bo storil, niti umreti ne bo smel. Pravite, da to ni mogoče. Pa še kako je mogoče. Gospodje, ki se zopet sprejeli v svojo sredo patra Koverto, so vs© ga zmožni. (Koverta izjavlja, da ga niso vrgli iz Jednote in dvorane. No, če ga baš vrgli niso, so ga pa n^ sli ven. To je bolj častno. Ugotovljeno dejstvo pa je. da so vrgli klobuk za njim, ker se mu je preveč mudilo). * S tem sem narahlo orisal naš položaj in naše prijateljsko ra^ mer je. ' Kaj ne, da bi bilo Skoda, ce bi bilo včeraj vsega konec? Pa nam je usoda milostna, in igra se nadaljuje. Katko se bo završala? KakSen bo njen konec T Koverta ibo najfbrž odgovoril, da bo konec .tak, da ga bom kdaj Glasovanje je bilo odločno v njegov prid; enoinsedemdeset glasov za in le šest glaisov proti. Le dva demokrata, Trammel iz Floride in Heflin iz Alabame, sta glasovala z vstaši, ki so bili proti nominaciji. Ti so bili Frazier iz North Dakote. Norris iz Nebra-ske ter Shipstead in Jolinson iz Minnesote. Norris je rekel, da bi tudi La Follette glasoval proti, ee bi bit navzoč. Brookhart in Latld sta jrla.so-vala z večino, čeprav je bil Brook-liardt načelnik komiteja, v katerem je posloval Wheeler kot in-kvizitor. Walsh iti Wheeler nista glasovala. čeprav je imel prvi kot senator svoj najtrpkejši govor proti potrditvi novega sodnika najvišjega sodišča Združenih držav. V provoi-u je navedel okoliščine zasledovanja- njegovega tovariša v Washkigtonu, iz česar je baje lazvidno. da je še vedno čutil vpliv Daughertv-ja. Senator Stone je utemeljil svojo opozicijo proti imenovanju Stone-a. z izjavo, da pripada Stone šoli ekonomske teorije, katero obvladujejo veliki interesi in monopoli. Čeprav je osebno pošten, ne more biti nepristranski, kadar pridejo v po štev interesi navadnega naroda. "Izza zadnjih voiitev", — je trdil, — '"ni sedanja administracija imenovala še nikogar, ki bi ? e ne zavzemal za posebne interese in monopole. "Narod si je rajše izbral far-merja iz Vermonta kot pa ^roj-ganovega pravnega zastopnika pri najvišjem sodišču Združenih držav. "Narod aii vedel, da bo imenovan general. pravdnikotm Warren. ki je član sladkornega trust a. Tudi ni vedel, da bo postal ^Mr. Wood lock, član meddržavne trgovske komisije. Konečno ni vedel, da bo postal član zvezne trgovske komisije Mr. Humhprey, največji reakcijonarec med vsemi. — "Vsi ti možje gledajo skozi očala velikega biznesta. v blesku bogastva in razkošja. "Povejte mi, moj Bog, povejte mi, kje bodo pošteni, delavni milijoni zavarovani v svojih pra- vicah proti velikemu biznesu? "Dolže me lažnjivosti", — je ladaljeval ter imel pri tem v mislih nekatere kritike. — "a jaz sem v srcu prepričan, da nisem lagal in tudi ne liujskal". Predsednik je imel 3000 gostov. WASHINGTON. D. C.. 6. febr. Danes se je vršil v Beli hiši kon-£ resni sprejem. Predsednik Cool-idjie in njegova žena sta sprejela ve<* kot tri tiso<* povabljenih gost ov. Kardinal na počitnicah. NEW YORK. G. februarja. — Ne\vyorški nadškof, kardinal Haves, je odpotoval na otok Ber-mudo, kjer hoče preživeti par tednov ter se mlpočiti. POTREBUJEM 10 MOŽ za drva ali poznetje za beliti. Plača $1.75 od klaftre. — John In-tihar, Box 67, Kinzua, Pa. NAZNANILO in ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem. da .ie nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu soprogu oziroma očetu FRANK ŠUŠTER ( &IČ ) dne 1. jamuarja v starosti 43 let. v kratki pljučni bolezni. Pokopa« li smo ga po katoliških obredih in na katoliškem pokopališču v Irin, Pa Pokojnik je bil doma iz Vrhnike, po domače Tencajev. Lepa hvala vsem ki so nas tolažili ob uri največje žalosti. Iskrena hvala družini Ropi m Ocean Coal Co. za darovane vence. Hvala društveni kom. katerega je bil on P. R., št. 117. Tebi pa ljubljeni soprog in oče. sveti naj ti večna luč da se zopet vidimo v raju nad zvezdami. Žalujoči ostali: Ana Šušter(šič), soproga. Frank, John, Jack, Josef, sinovi. Fannie in Mary, hčeri. Herminie, Pa. NAJLEPŠA ZAVEST za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu *'denar dela denar*'. Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestujemo po , 4% na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljate v v staro domovino, kakor tudi glede po^pvanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortbmdt Street New York GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) mrnmmmmm GLAS NARODA., 7. FEBR. 1,925 Iščem svojega prijatelja JOHNA KAPEL. Pred 4. meseci se je nahajal na Box 37. Arrow, Pa. Prosim ga. da se oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi. Peter Kontel, 617 Youghin, St., Pairport, O. <2x 6,7) Kje je moj sin JOŽE KOPLAN, ki je bil pred tremi leti nekje v Valsey, Colo., star 40 left in biva v Aanerrk^ že 22 let. Oglasi naj se očetu. Helena Koplan, Češnice 38, pošta Krika vas, Jugoslavija. (2± 6,7) Mednarodna špijonka Kje je moj svak MIHAEL MI-klatcic: doma iz občine Pre-dosije, okraj Kranj, star 32 leit in ?>red vojno je bila na E vele tli, Box 154. Minn. Med vojno in pozneje ni o njem nič več glasu.. Prosim cenjene rojake. če kdo kaj ve o lijem, da mi poroča ali na-j se pa sam o-gla.si na: Franc Juvan, posestnik, Olševk, št. 24, pošta Preddvor, okraj Kranj, Jugoslavija. Koledar za leto 1925. t Se nobeno leto nismo Koledarja a ko naglo prodajali kot ga letos, -koraj sleherni, ki ga je naročil, • am sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči. Kje je moj brat FRANC ROKA-VEC, ki se je nahajal pred dvemi leti v Stewardsville, O. Ce kdo ve, naj mi javi, ali naj se pa sam javi svoji sestri: Elizabeta Štrukelj, Kresniški Vrh, štev. 10, pošta Kresnice, Jugoslavija. (2x 6,7) Težko delo np skodli j« nikomur, L i je tiobrvjfu zdravja OSTANITE SPOSOBNI s ti-m, masirate svoje mišice vsilc večer prerez e*n- steklenice. Ni l>ris-ten. \ v nima ANCHOR znamke. F. AD. RICHTER A CO. 104.114 So. 4th St. Brooklyn. N. Y. Pozor čitatelji. Oposorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in sta i njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo ▼ listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda'* OUVEB* PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lah Ice vsak pile. Hitrost pisanja dobite * vajo. BLOVENIC PUBLISHING COMPANY t> CTortl&ndt Itrnf / X«w T«k. K. T POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik ..................^.$1.25 Naša zdravila ................................50 Nasveti za hišo in dom....................... 1.20 Sadje v gospodinjstvu.....!................... .70 Zbirka domačih zdravil z opisom Človeškega trapla .75 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi arami, obsega 668 strani ........................5 00 Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletrinik) — . 2 trdo vezani knjigi, sknpaj 1888 strani ..^10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo Tezam knjigi, skupaj 2226 strani •____7.00 Jugoslavija, 3. zreški, zemljepisna, Statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina 8H8*, 3. zvezki, sgodoronski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkana. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....&25 XI plačamo poštnino. ..... T. H. Dortojenkij: Iz spominov mladeniča. (Nadaljevanje.) Kaj sem mogel še torej vprašati ? Stopal sem še vedno poleg njega. NVnadoma je pohitel v poleg ceste stojeT-i hotel ,,Xtiri sezone'4, mi po-kimal z f*lavo in izginil. Na po-vratku domov sem polagoma izpre-videl, da bi prav nič<»sar ne izvedel, najsi bi govoril ž njim celi dve uri, ker....pa nisem mogel sploh o čem vprašati. Da, res je to! Tedaj niti nisem bil v stanu formulirati vprašanja. Pavlina se je tega dne deloma ' Setala z deco in pestunjo po par-1 ku. deloma zdela doma. Generala se je že zdavnaj ogibala in ni ničesar govorila ž njim, vsaj resnih stvari ne! Že (lavno sem opazil to. Toda, vedoe, v kakem položaju je danes general, sem si mislil, da jo že poišče in da sta imela že kak pogovor, ki naj bi pojasnil njiju družinske razmere. Ko sem se vra<"al v hotel j*o razgovoru z m. Astlejem in jo srečal z otroci, se je zrcali na njenem obrazu največji mir, kakor da se vsi družinski viharji'samo nje niso dotaknili. Na moj pozdrav mi je pokimala z glav o. Prišel sem v svojo sobo [ docela razjarjen. (»pihal sem se pa provorili ž njo in s«» nisem na enkrat sešel ž njo po dogodku z Wurmerhelmovini; pri t«'in som se kazal tudi nekoliko ponosnega in nedostopnega. Toda rim več časa je minolo tem več zlobe se je nabiralo v meni. Akorav-110 bi me prav nič ne ljubila, bi vendar ne smela tako teptati mojih čutil in s takim preziranjem ysprejemati moje privrženosti. Saj dobro ve, da jo resnično ljubim, saj mi je sama dopuščala, dovoljevala ž njo tako govoriti. Res, da se je ta stvar med nama nekako čudno začela. Ze davno, pred dvemi meseci, sem začel opažati, da me hoče narediti svojim prijateljem. zaupnikom in da že nekoliko poskuša. Toda, to se ji tedaj ni posrečilo in namesto tega so nastali sedanji, čudni odnošaji; ravno radi tega sem tudi začel ž njo na tak način govoriti. Oe pa ji je protivna moja ljubezen, zakaj mi naravnost ne prepove, govoriti o njej ? Xe prepoveduje mi, še sama me je izzvala včasih na ta pogovor.... seveda le zate, da bi me osmešila. Vem prav dobro in opazil sem, da ji je v veselje, ko me je poslušala in me razdražila do bolečine, da me nenadoma napade s kakim novim načinom preziranja in omalovaževanja. Sama tudi ve dobro, da brez nje ne morem živeti. Minoli so sedaj že trije dnevi po dogodku z baronom in jaz že ne morem prenašati več najine ločitve. Ko sem jo pravkar srečal pri vokzahi, mi je začelo srce tako biti, da sem kar bled postal. Saj! tudi ona brez mene ne bo živela. I Potrebuje me — ali nemara samo tako, kakor šaljivca Balakireva? Nekaj skriva, to je gotovo. Njen pogovor z babico mi je bridko ranil srce. Tisočkrat sem jo poživljal, naj bo odkritosrčna napram meni, in znala je, da sem v resnici pripravljen, položiti zanjo svojo glavo. Toda odbijala me je vedno s preziranjem in zahtevala od mene namesto življenske žrtve, ki sem jo ji nudil, take stvari, kakor ravno dogodek z baronom! Koga bi to ne spravilo iz ravnotežja? Ali je zanjo res ves svet osredotočen samo v Francozu ? In m. Astlej ? V tem ozira je postajala stvar že popolnoma nepojmljiva in jaz sem se pri tem silno mučil! Prišedši domov sem v napadu besnosti pograbil pero in ji napisal to-le: „Pavlina Aleksandrovna! Jaz vidim jasno, da je prišla katastrofa, ki zadene seveda tudi vas. Zadnjič vas vprašam: potrebujete moje glave ali net Ako me boste potrebovali za karkoli — razpolagajte, jaz bom ždel večidel v svoji sobi in ne pojdem nikamor. Če bo treba — tedaj napište ali po-•kličite!" Zapečatil sem pisemce in je odposlal po slugi z naročilom, da jej izroči lastnoročno. OdgbvorS nisem čakal, toda čez tri minute se Ob sedmih sem bil poklican h generalu. | Bil je v kabinetu in oblečen ka-! kor za odhod. Klobuk in palica sta ležala na divanu. Pri vstopu se mi je zazdelo, da je stal sredi sobe razkoračen, s povešeno glavo, in da je govoril glasno sam se seboj. Komaj pa me je zazrl, je skočil k meni malodane s krikom, da sem se nehote umaknil in hotel: zbežati; toda prijel me, je za obe roki in me potegnil k divanu. Sam 1 je sedel nanj, mene pa posadil nasproti v naslonjač in začel s trepetajočimi in drhtečimi ustnicami govoriti, ne da bi spustil rok, govoriti s prosečim glasom in s solzami, ki so se mu zasvetile hipoma na trepalnicah. „Aleksej Ivanovič, rešite, rešite, prizanesite!" Dolgo nisem mogel ničesar razumeti; govoril je in govoril ter. venomer ponavljal: prizanesite, prizanesite! Slednjič mi je prišlo na misel, da pričakuje od mene sveta, ali boljše rečeno, da se je od vseh zapuščen, v togi in skrbi, spomnil name in me poklical, da bi mogel vsaj govoriti in govoriti. Zmešalo se mu je, ali pa je skrajno vznemirjen in razburjen. ' Sklepal je roke in hotel pokleniti J pred-me. da bi (kaj mislite?), — ] da bi takoj šel k m—lie Blanche in jo preprosil, pripravil do tega, da se vrne k njemu in se ž njim ' omoži. „Toda general,'1 sem zaklieal, ,,saj me m—lie Blanche do sedaj nemara še opazila ni! Kaj morem ' jaz pomagati?" 1 Toda zaman je bilo vse oporekanje. Niti razumel me ni. Začel 1 je govoriti tudi o babiei, samo silno zmedeno. Se vedno se je bavil z mislijo, da bi bilo treba poslati po policijo. . Pri nas, pri nas," je začenjal v hipno prekipevajoči nevolji, ,.skratka pri nas v urejeni državi. ' kjer je vlada, bi tako starko nemudoma postavili pod varuštvo! Da. cenjeni-gospod, da!" je nadaljeval nenadoma z očita jočim glasom, skočil z mesta in hodil po , sobi, „vi še znali niste tega, cenjeni gospod!" se je okrenil kakor k namišljenemu cenjen'emu gospodu. „Tako vsaj zveste, gotovo.... , pri nas take starke vp ogibaj o v dogo, v dogo, v dogo, da.... O vrag poberi!" ' - ( In spustil se je zopet na divan in mi hitel čez trenutek malodane ihte, težko dihajoč pripovedovati, da ga m—lie Blanche zato ne mara vzeti, ker je namesto brzojavke prišla babica, in da je sedaj že jasno kakor beli dan, da ne dobi dedščine. Mislil je, da še ničesar ne vem. Hotel sem govoriti o des Grieuxu. Zamahnil je z roko: 1 „Odšel je! Vse imetje imam pri njem zastavljeno. Sem gol ko so- ' kol! Oni denar, oni denar, ki smo ga prinesli s seboj, ne vem koliko, zdi se mi, da sedem sto frankov — dovolj je bilo in vse.... a dalje, ne : vem, ne vem.../* „Kako pa poplačate v hotelu?" sem vskliknil strahom. „In kaj pa ]x>tem * Zamišljeno me je pogledal, a me ni niti razumel niti slišal. Skušal sem govoriti o Pavlini, o otrocih. Naglo je odgovarjal: „da, da!" Toda takoj je zopet začel govoriti o knezu, o tem, da se sedaj m—lie Blanche ž njim odpelje in „tedaj....' in tedaj, kaj naj storim, Aleksej I Ivanovič! Za Boga!" se je ma- | homa obrnil k meni. „Kaj naj sto- 1 rim; kajne, da je to nehvaležnost, prava, črna nehvaležnost!" In solze so mu zečele liti v po- ' tokih. Kaj naj človek naredi s takim I človekom? Pustiti ga samega, je bilo tudi nevarno; še naredil bi si i kaj. Slednjič sem se ga le rešil; toda namignil sem pestunji, naj gre večkrat k njemu; razun tega sem govoril tudi s koridOrnim služabnikom, zelo razumnim dečkom; tudi ta mi je obljubi, da bo pazil, i rJedva sem zapustil generala, že se je javil pri meni Potapič, češ, da me kliče babfca; Ura je bila oKfflL Babica se je pravkar vrnila, iz vokzala, potem,, ko je totalno vae zaigrala. Odžel sem k njej. Star-' in jp sedela v naslonjaču, docela. izmučena in vidno bolna. Harfa I ji je pripravila čašo čaja, katerega ! jo je skoraj prisilila izpiti. Glas in ton babičin sta se silno izpreme-nila. .,Zdravstvu je, očka Aleksej Ivanovič", je rekla počasi in važno nakloni vši glavo. „oprosite, da sem vas Še enkrat vznemirjala, odpustite starki. Jaz, dragi moj, sem vse pustila tam, skoro stotisoč j rublje v. Prav si imel, da nisi šel j včeraj z menoj! Sedaj sem brez 1 denarja, brez novčiča. Ne minute' ne maram več odlašati in se odpeljem že ob desetih. Poslala sem po tvojega Angleža, m. Astleja, da ga poprosim tri tisoč frankov za en teden. Govori torej ti ž njim, da bi si česa ne mislil in mi ne ugodil. (Pride Se.) Raznoterosti. Francija in I.uthrov kabinet v Nemčiji Sestava Luthrovega kabineta v Nemčiji je napravila v Parizu zelo neugoden vtis. Vznemirjeni so zlasti člani parlamentarne, večine, posebno pa še radikali in radikalni soeijalisti. Francoski politični krogi namreč naglašajo, da je Francija vodila sedaj politiko sporazuma in prijaznosti napram Nemčiji, žanje pa vedno le nehvaležnost, s strani Nemčije, tako v vprašanju vojaškega Oboroževanja, kakor tudi glede trgovinskih pogajanj. Sestava Luithrove vlade je močno učinkovala zlasti na široke sloje radikalno - socijalistianih volilcev in zato ni izključeno, da bo sledil močan pritisk volilcev v smeri, da mora slediti ostrejša politika napram Nemčiji. Odnošaji med Rusijo in Japonsko. i V moskovskih političnih krogih prevladuje prepričanje, da pride v kratkem do popolne ureditve odnošajev med sovjaifcsko unijo in Japonsko. Dosedanje diference pri pogajanjih v Pekingu obstojajo v sledečih stvareh: «Iapoaska že1!i po-ilovico peJtrolejskih koncesij, sovjetska unija pa "samo 40 odstotkov. Dalje je pripravljena Japonska izprazniti severni Sahalfa, kadar bodo dopuščale to tehnične možnosti, dočim zahteva sovjetska vlada takojšnjo izpraznitev ruskega dela o-toka. Meteorji v Sahari. Zadnjič so se v svetla noči izredno pogosto utrinjaie zvezde in /padale proti jugu nad Severno Afriko. Ugotovilo se je, da je padlo v severni Sahari precej meteorjev, o katerih so bili nekateri naravnost velikanski. Več teh ogromnih kamnov, .ki so padli z nebes, so prenesli v Pariz, kjer so jih geologi pregledali. V bližini Kjageltdja je padel tako velik kamen, da ga niso mogli premakniti z mesta. jZafto so ga razžagali in par kosov poslali v Pariz. Pri analizi se je ugotovilo, da vsebujejo -ti meteorji železne sili-kate in magnegij, na katerih mestih do 25 oda*. £ in razdražen je v grlu je H g treba takoj lečrti. Kedar B S ste hripavi, tedaj rabite 5 I Severa's B K AnflSepSOI. 8 B Kot izpiralo in za grgranje E S grla je jako uspešen pri- H I pomoček, ki pomaga ubla- ■ m žiti razdraženi e« odpraviti H H, hripavost in ozdraviti bol- B S no grlo. E Učiteljica nemškega jezika je uživala velik kredit pri poljskih častnikih. Ko se je pojavil sum, da je špijonka, so garantirali njeno nedolžnost. Pozneje so dobili neovrgljive dokaze o njenem špi-jonskem delovanju. S smrtjo je napravila konec procesu. Pred dobrim letom je prišla v Vai-šavo izredno lepa Namka Margot Madau. ki se je izdajala za privatno učiteljico nemškega jezika. Kmalu je imela velik krog učencev ter si držala moderno i»-rejeno stanovanje. Največ je bila Lepa M ar got družbi poljskih ofiicirjev. Najljubši pa >so ji biili častniki generalnega. štaba. Vsak dan je bila na obi-dcu v trdnjavi, vsled če^ar je zbudila pri politični poliejji sum. da je mednarodna vohunka, zato so jo zaprli, d asi ni bilo proti njej direktnih dokazov. K načelniku politične policije je takoj po aretaciji prišlo pet višjih oficirjev generalnega štaba, ki so izjavili, da prevzamejo popolno jamstvo za. " učiteljico' češ. da je nedolžna. Kaputan Z. pa se je predstavil za zaročenca zaprte in izjavil, da je njegova nevesta popolnoma krivično osumljena. Na podlagi vsega tega je policija Nemko izpustila. Že prihodnji dan pa je prinesel dnevnik "Gazeta poranna" senzacijonai-no razkritje, da je Margot nevarna vohunka. kii dosega svoj namen na ta način, da ima intimne zve ze s policijskimi oficirji, da "fcahaja podnevi in ponoči v trdnja vo, da so se trije oficirji generalnega štaba zaradii nje ustrelili. Nemkj^bi se bila morala vsak tretji dan pri policiji javiti. Ko je po treh dneh ni bilo blizu, je policija poslala agenta v njeno stanovanje. ki pa je bilo zaklenjeno. Polie.ija je stanovanje nasilno odprla. toda Nemke ni bilo nikjer. Na mizi so našli Nemkino pismo za kapitana Z. V pismu poroča kapitanu, da vsled težkih obdolžit ev ne more več živeti ter gre v prostovoljno smrt. Nadalje so našli obzirno njeno korespondenco z raznih armad, kakor nemške, francoske, angleške in japonske. Razun tega se je našlo ukradeno dovoljenje poveljnika varšavske trdnjave, da sme Margot vsalk čas vstopiti v_ centralni arsenal poljske armade. Med hišno preiskavo je došlo pismo Margotine matere iz Gdan-skega, ki hčeri svetuje, naj brž zapusti Varšavo, ker ji grozi nevarnost. Kmalu po hiišni preiskavi je policija našla na železniškem mostu ustreljeno žensko, v -kaAeri so spoznali -pobeglo Nemko. Pri njej so našli pač veliko vsoto ' denarja. tc Hr6do ln petek dopolin. do f t torek. Četrtek ln sobot* od 8. dopoldne do I »večer- v ' J?,?^—?. praanlklb od it. dopoldne do i. popoldna T j -i': .. ... , v ■ -:- - - . • T-." 1 -i ■ -•. r->.' ■ GUIS 7." FEB!?. Y925. RAST. ROMAN XZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P. 10 (Nadaljevanje.) ^ — Stvar ni še popolnoma končana, kot domneva vaša eksce-ienea. Iz vaše zadnje pripombe ter drugih znakov je razvidno, da ni reprent&ki .svet niti malo zadovoljen z vodstvom kampaaaje, ki je v rokah Lorda Wellingtona. — To je migljaj, kateremu ne morem ugovarjati. Vedeti morate, general, da ne govorim sam zase, temveč v dmeaiu sveta, ko pravim, da se nam zde številne njeprove odredbe ne le nepotrebne, temveč eelo škodljive. Ker je bila sila položena v roke Wellingtona, ni svetu mogoče vmešavati se v njegove odredbe. Kljub temu pa vendar obžaluje uničevanje mlinov In pustošenje dežele, katero je zahtevalo njegovo lordstvo. Svet je prepričan, da ni to na-eln vojsko vanja kot ga razume ou in narod deli mnenje regentskega .sveta. Pri-•VIo ji* prevlatlovati mnenje, da bi bilo bolj hvalevredno in priporočljivo. če bi sklenil Lord Wellington spustiti se v boj .s Francoz t«*r v pri zori t i definitive« poskus, da ustavi val invazije na meji. — Tako je — je rekel O'Moy, ki jo stiskal post. Tremavne. k' ga jo opazoval od strani, s<- je vpraševal, kedaj bo izbruhnil vihar — Popolnoma tako. Ker ne odobrava svet regentov odredb, ki sc bile javno odobrene potem ko jih je priporočil Lord Wellington, sr svet tudi ne brijra zalo, da bi se te odredbe izvedlo. Kot pravite j< svet prepričan, da se ne moro vmešavati v njegove dispozicije. Prai i*ič pa s«- ne pomišlja pokazati svoje neodobravanje s pasivnim od porom pri vsakem koraku. Sodniki zanemarjajo te odredbe in kei i« — jo dostavil s trpkim sarkazmom, — portugalsko junaštvo ta ko vroče in željno bitke, se pozablja pozive ^ zastavi v trenutku, ko se jih objavi. Tudi ni nikogar, ki bi prisilil omahljivce, da primejo za orožje ali pa .kaznoval dezerteje, ki so že bili v armadi. Kljub temu pa si želite bitke ter hočete, da se brani mejo. Še en trenutek gospod, Ni treba nobeniiJi nadaljnih besed, kajti lahko rečemo, da je stvar zaključena. Lahno se je nasmehnil ter izigral nato svojo glavno karto, ki jf imela učinek bombe. — Kor so nazori vašega sveta v takem skrajnem protislovju 7 nazori vrhovnega poveljnika, boste brez dvoma poadravili predlog Lord Wellingtona, da se (umakne iz te dežele ter svetuje vladi njego vega veličanstva, naj umakne pomoč, katero vam nudi sedaj. Sledil jo daljši molk. O'Mov se je naslonil nazaj ter opazoval učinkovanje svojih besed. Ni bil niti malo nazočaran, Don Miguel j" odprl usta ter prebledel. Oči so mu stopile iz jamic. Bil je pooseblje na potrtost. — Moj Bog! — je /konečmo vzkliknil. — Ne izgledate vzradošenii kot sem pričakoval, — je rekel O'Moy. — General . . . njegova ekseelenca gotovo ne misli resno, da bi storila tak strašen korak? — Za koga strašen, gospod? — je vprašal O'Mov. — Strašen za nas vse. Forjas je vstal v svoji razburjenosti ter se naslonil na pisalne.] mizo generalnega pribočnika. — Naši Interesi, interesi Anglije in Portugalske so v tem slučaju isti. — Gotovo so isti, a interese Anglije je mogoče braniti kje dru god in nabiranje Lorda Wellingtona je, da naj se juh brani drugod Že je posvaril regentski svet, da ne bo trpel nobenega vmešavanja njegovih članov v njegovo vodstvo vojaških operacij in da no bo trpel nobenih kritik in nobenih predlogov, da se izpnemeni sistem. katerega je uveljavil po tehtnem razmisleku Ker pa ni prišel nikamor s svojimi kritikami, je svet v svoji trmoglavosti in hrepenenju, da dovoli zmago privatnih interesov na javno dolž nostjo, skušal uničijti odredb.e katerih ni odobraval. To pa j« tudi pomenjalo konec potrpežljivosti Lorda Wellingtona. Prepričan je, da bi bilo trapasto ostati v deželi, 'koje vlada je sklenila podmi-nirati vsak njegov poskus, da se uspešno zaključi kampanjo. — Vi sami gospod, izgledate vznemirjeni. Regentski svet pa bo brez dvoma povsem drugačno stališče. Veselil ga bo odhod moža k oje ga vojaške operacije smatra vrednim take graje. To boste naši brerc dvoma, ko boste predložili svetal sklep Lorda Wetting tona in poživljam vas. da otorite to nemudoma. Ve.s presenečen je stal Forjas par trenutkov ter zaman iskal besed. — A-k je to res zadnja beseda Lorda Wellingtona, — je rekel konečno z izrazom potrtosti. — Le ena alternativna obstaja. — le. ena, — je rekel O'Mov. — In sicer T Forjas je ibil naenkrat poln zanimanja. O'Mov je zrl nanj. — Obotavljam se navesti to alternativo. — Ne, ne, prosim. — Mislim, da bi bilo zaman. — Naj sodi .wet. Prosim vas, general, naj sodi svet. — Dobro, — j ga nosili, vsi vina ne pijejo. Razumeli so Nahar in so prišli. Premajhne so bile palače in pre majhni so bdli vrtovi. Pečeno meso je dišalo, vino se je zlivalo po tleh, dišave so gorele v visokih žarnah. Pevci so peli pesmi, vse na slavo kralju in -lepi sužnjici Nahar, ki je bila oblečena v najlepša oblačila, po mazil j ena z najdragocenejšimi mamili, lepa ko roža Jutrova. Vsak hip je nalila kralju kupico, ki je od sreče pil. Dvignila se je, zamahnila z roko in dejala: "Pijte, sinovi! To vino vam nalivam jaz. Danes iljubim vas vse!" "Lepa Nahar naj živi!" so vs-klikali od veselja in pili. Šum se je razlegal v puščavo, kjer so lajali splašeni šakali. Le sinovi iz roke sužnjice Nahar niso pili. Vprašali so jih, čemu ne odvežejo mehov in se ne veselijo ž njimi, ko je hči upih rodu prva v kraljestvu. Ti pa so dejali, da je vino premočno in da čakajo do večera, ko odvežejo mehove in nalijejo vrče. Sindibadu pa je rekla: "MoJo kri si pil, mojo čast si blatil. Mo.i oče se je v bridkosti postaral. Sovraštvo v mojem in njegovem srcu ni pozelhlo, koprnenje po svobodi ni skopnelo. Kraljestvo je pijano. Nihče ne more držati meča! Tvoje telo hočem, o Sindibad. mrtvo, polno ran! Ali me ljubiš o Sindibad ?"- Sdndrbad je. odprl oči in hotel zakrieati. "Zgrabil je za bodalo, pa mu je omahnila roka. 'Kača!' je hotel sikniti, pa se mu je jezik zapletel. Pot mm je stopil na celo. Vrgel se je pred Nahar. Nahar pa so jo krohotala: "Sinovi mojega očeta, ali ste razvejali mehove? Napijte se! Izročite mi telo 'SincH:badovo!,, To je dejala in sileklia kraljeva nblačila im oblekla svoja. Sinovf njenega očeta in njenega rodu pe so raa^'ezali mahove in potegnili Iz njih. kopja in meče . . . Krik je (prepregel nebo .in noč, kri se Je pomešala z vinom. . . . Ko je ležalo mrtvo truplo Sin-dibadovo pred lepo Nahar, je dejala; ' "Ne sovražim te več, o Sindibad!" Vedi, o Asram, to je povest, ki jo izroča tvojemu stcu rod Adša-ma po Ditbanu, modrecu." Ko je Duban preneihail, je zrl A-sram temno in molčal. Modrec pa je povzel besedo: - "V prilikah sporoča ljudstvo Adšama težo svojega srca, da iie pade na te siila večnožive iskre, čvezde padajo, nsuanjend rodovi ne padajo. Vsak dan enkrat zopet je poldan in pride solnce. Stori, da ne boš velik po svoji moči, ampak po plemenitosti in modrosti. Modrost pa ljubi mir in ljubezen, o Asram. Tvoj' suženj je govoril, o kralj. Sodi ga po svo^i milosti, usmrti ga po svoji razsodnosti!" Dejal pa je Asram: "Vstanl, Duban! Sedi in kraljuj z memoj! Vzemi od ljudi in blaga dežele Adšam, karkoli hočeš in stori po modrosti." Dvor je -zavriskal, mesto je zvedelo v hipu, sli so šli po deželi: "Blagor! Modrec nam vlada!" Duban pa je pel, poljubovaje prah Asramovih nog: "Nova doba je nastopila, ne krvi, ampak cvetja. Vriskajte, ki ste ostali živi! Najmočnejši kralj si! Tvoja velikost se ne meri od Vzhoda do Zapada, ampak v globino src. Najbolj blagor tistemu, ki ga časte in hvalijo usta premagancev o Asram! ..." Slovensko Amor. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali več tisoč 4 Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le se par sto izvodov zaloga. Cena a poštnino vred 40 CEHOV. Oni naši zastopniki, ki ie niso naročili koledarjev, naj se pokorijo, da ne bo prepono. 8L0VEHIG PUBLISHING CO 83 Cortlandt St.. IT. 7. O. m Kretanje pomikov - Shipping News 10. februarja: Arabic, Cherbourg - In Hamburg. 14. februarja: Olympic, Cherbourg; Georffe Waab> In*t on. Cherbourg in Bremen; Dufllo Genova. 17. februarja: Ohio. Hamburg; Deutachlaad, Hamburg. 18. februarja: De Grass«, Havre. 1*. februarja: Mongolia, Cherbourg In Hamburg. ti. februarja: Aquitanla, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg In Hamburg; Veendam Rotterdam: President Roosevelt, Cherbourg. 84. februarja: Martha Washington. Trat; Stuttgart Cherbourg In Bremen. 25. februarja: La Savoie, Havre. 28. februarja: Leviathan, Cherbourg; France. Hav re; Berengaria, Cherbourg. 5. marca: Clevland. Bnulosme In Hamburg; MinnekahUa. Cherbourg in Hamburg. 7. marca: . Olympic, Cherbourg: Tres. Harding, Cherbourg in Bremen; Conte Verde. Genoa. 10. marca: Bremen, Bremen; America, Cherbourg in Bremen. 12. marca Pittsburgh Cherbourg in Antwerp: Westphalia. Hamburg. 14. marca: Aquitania, Cherbourg: Suffren. Havre; George Washington. Cherbourg in Bremen; Xew Amsterdam Boulogne in Rotterdam. 16. marca: De Grasse. Havre. 18. marca: Orduna, Cherbourg in Hamburg. 19. marca: Albert Ballin, Boulogne in Hajn-burg. 21. marca: Leviathan. Cherbourg: Majestic, Cherbourg; France. Havre; Conte Rosso Genoa. 24. marca: Pres. Wilson. Trst. 25. marca: . Bcrengaria. Cherbourg. 26. marca: Thuringia, Hamburg. 28. marca: Olympic, Cherbourg: Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg: Veen-0am. Boulogne. 31. marca: Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 1. aprila: Mauritania, Cherbourg. 2. parila: Deutschland Boulogne in Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg: Ascania. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 7. apri!a: Resolute, Cherbourg in Hamburg; Republic. Cherbourg in Bremen. 8. aprila: Aquitania, Cherbourg: La Savoie. Havre. 9. aprila: Zeeland. Cherbourg in Antwerp; lit.. Clay, Hamburg. 11. aprila: Majestic Cherbourg; Leviathan. Cherbourg: Vtrfendam. Boulogne in Rotterdam; Conte Verde. Genoa. 14. aprila: Martha Washnigton, Trst. 15. aprila: Berengaria, Cherbourg: Dc Grasse, Havre; America, Cherbourg in Bremen. 16. aprila: Cleveland, Boulogne in Hamburg: Pittsburgh. Cherbourg in ^ntverp; Columbus Cherbourg in Bremen. 18. aprila: __ Olympic Cherbourg: France. Havre: George Washington, Cherbourg in Bremen; Orbita. Cherbourg. 21. aprila: B«-lgenland, Cherbourg in Antwerp. 22. aprila: Mauretanirf, Cherbourg; Suffren, Havre. 25. aprila: Paris, Havre: Homeric. Cherbourg: Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen. 2S. aprila: Lapland Cherbourg in Antwerp: Luetzow, Bremen. 29. aprila: Aquitania. Cherbourg. 30. parila: Ohio, Cherbourg in Hamburg: Albert Ballin, Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg. 16. maja: . Paris, Havre. — S tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. KARTE ZA TJA IN NAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH haPAG 198 Iz New Yorka d o LJUBLJANE in nazaj in amer. vojni davek. Izborna prilika se vam nudi. da obifieete staro domovino v tretjem razredu za tja iu nazaj po znižani izletninški ceni. Naši potniki se . vozijo iz Ha mburga s posebnimi vlaki na njihov cilj v družbi spremljevalcev. i Tukaj nastanjeni tujci se lahko vrnejo tekom enega leta. ne da bi bili podvrženi kvotnim predpisom. ZaJamSite si prostore zgodaj. Parnik THURINGIA odpluje 12. feb. ob 10. dopoldne. Za povratna dovoljenja in druge podrobnosti vprašajte lokalnega agenta aJi pa — UNITED AMERICAN LINES 33 - 39 BROADWAY. NEW YORK CUNARD V JUGOSLAVIJO (preko Cherbourga) Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj. V LJUBLJANO in nazaj na BERENGARUI) eotn AQUITANUI ) * MATJRETANIJI $206 in davek 8 in pol dne do Jugoslavije. Odplutja ob sobotah. Tukaj nastanjeni potniki so pripuficeni. ne da bi bili podvrženi kvoti. Vsi potniki tretjega razreda so v kabinah. Neprekosljva čistoča. Izborna hrana. Za podrobnosti vprafiajte lokal, agenta ali pa CUNARD 25 Broadway LINE New York I Cosulich Line Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja $95. Tja in nazaj $162 Drugi razred $135. Tja in nazaj $253 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. Martha Washinflton 24. feb.J 14. april Presidents Wilson 24. marca; 12. maja Udobno potovanje. Kratka pot x že leznico. p HELPS BROS. A CO., 2 West, N. Y ADVERTISE in GLAS NABODA ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4 GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH. DRŽAVAH- Odprt ZaprL ČEMU KUPITI SKREP, KO LAHKO KUPITE ZA ' $35.— pravi extra glasan VICTOR gramofon* ki poje Cisto kot zvon. Poleg tega. Vam damo Se osem slovenskih ali nemfiklh Columbia pIo££ zastonj in 30 Victor Igel. — Opomba: Victor pioSč ni dovoljeno dati kot darilo. Dalje smo dobili zopet nove stenske velike Koledarje za leto 1925. Vsakemu naiemu naročniku, kdor kaj naroči, bomo poslali krasni koledar v darilo. Novet prave Victor plošče za februar v zalogi. 6S674 Jellna Liza, polka 12-col 7.811 Poljub, valček Sladke rožice, valček, .. $1.25 Pesem smeha............. 75c 77746 U Boj! U Boj!, pesem. 77810 V Varšavskem ribjem trgu, GaravuSa. pesem Polska kri, mazurka. ____ 75c — Hrvatski zbor..... 75c NOVE PIANO BOLE 7571 Zlata mati, vajček .......70c 3511 Radeckjr marS. ........... »c 11504 Jadran obali, valček .....70« 99981 Roosevelt mart .........70c 12549 Jesenski noči. polka .....70c 42250 Doodle Doo Doo, Fox tro 76c 12552 Dragi je daleč, polka ... 70c 4253« How do yon do. Fox tro. 75c 12335 8rčno veselje, polka ..... 70c 12525 Pojd konjiček pojd, marl 700 13532 Vesela poskočnlca, polka . 70c 12526 Veseli bratci!, polka .....70c IVAN PAJK 24 Main Street Conemaugh, Pa. CENIKE ZA VICTROLE, LOŠČE IN PIANO ROLLE»ZASTONJ. GLAS NARODA". THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM _____ 3