s ev. 193 TRST, v četrtek 13. julija 1911 Tečej XX? VI IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šte*. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Tretu in okolici. Gorici, Kranju, fc>t. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm Za oglase v tfkstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Ogla^ sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ,V edinost* je moč !u NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. fUOoDtn« na nedeljsko izdanje „EDINOSTI" stene : za oelo leto Kron 5-20, za pol leta Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ns vračajo. Naročnino. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 2U (Narodni dom). Izdajatelj in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tskarna „Ed'nout*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnKnl ra?un 5tev. 841-652. TELFFON 5t. 11-57 BRZOJflUNE VESTI. luteuić, Lošinja, Rybar pri Gautscho. DUNAJ 12. Na današnji konferenci, ki so jo imeli pri ministerskem predsedniku dr. Ivčević, dr. Laginja Jn dr. Rybaf, je ministerski predsednik baron Gautsch v velikih potezah priobčil delavni program državne zbornice za bližnjo prihodnjost. Povdarjal je potrebo intenzivnega dela. Poslanci so vzeli to izjavo neobvezno na znanje in so omenili najvažneje kulturne in gospodarske zahteve Dalmacije in Primorja. Dr. Šušteršič pri Gautschu. DUNAJ 12. Vsled povabila bil danes pri min. predsedniku tudi dr. Šušteršič. Pogovor je trajal eno uro in je imel bolj informativen značaj. Ustaja v Albaniji. CETINJE 12. Turško odposlanstvo je izročilo črnogorskem ministru za unanje stvari noto, v kateri mu naznanja, da je Malisorom od danes naprej zopet podaljšen rok za 20 dni, in ga prosi, naj ta sklep objavi vsem Albancem, ki so pobegli na črnogorsko ozemlje. Novi španski poslanik pri Vatikanu. MADRID 12. Uradni list je priobčil dekret imenovanja bivšega ministra Navasa Revertera poslanikom pri Vatikanu. Vročina v Ameriki. NEW-J0RK 12. Vročina traja dalje. Iz vztočnih mest poročajo, da je mnogo oseb umrlo za solnčarico, mnogo se jih onesvestilo. V severnem delu Michigaau gori več gozdov. Tri vasi so že pogorele in ugroženih je mnogo drugih krajev. Vladivostok 12. V tukajšnjem gledališču je med predstavo začelo goreti. Gledališče, ki je bilo leseno, je v pol uri pogorelo do tal. — Hladnokrvnost igralcev je preprečila paniko, tako da so se rešili vsi gledalci. Kiel 12. Amerikanska eskadra je danes predpol. odplula iz tukajšnjega pristanišča in se je podala na Norveško. Purbach 12. V VViirgendorfu se je danes ob 11. uri predpoludne v dinamitni tovarni pripetila eksplozija, vsled česar je zletela v zrak shramba za olje Osem oseb je bilo usmrtnih, dve osebe pa ranjeni. 10. slovanski časnikarski kongres v Belgradu. Beligrad 10. 7. 1911. Danes smo gledali sijajno vojniško slovesnost, ki nam je dala še le pravi poj m o kakovosti srbske vojne. Na velikem vežbališču Bajnica — ura hoda i i Beligrada — se je v navzočnosti kraljevskega dvora vršila tradicijonalna slovesnost zamenjavanja zastav posamičnim polkom, katerih zastave so postale nerabne. Tako so danes zamenjali zastave — ako se ne motim — 20. polkom. Na licu mesta je bila zbrana vsa beligrajska garnizija in odposlanstva onih polkov v provinciji, katerih zastave so se imele zamenjati. Odposlanstva so obstojala PODLISTEK. Na potu na 10. kongres slovanskih časnikarjev. Od Zidanega mosta do Zemuna. iz polkovnikov in zastavonoš. Ob straneh so bile prirejene velikanske tribine, ki so bile vse zasedene od najodličnejega občinstva. Na stotine kočij je dovažalo ljudij, a peš so prihajale neštete množice. Ob 9. uri so naznanjali vojniški signali da prihajajo ministri. — Kmalo zatem dvor z velikim spremstvom. Kralj se je vozil v 4-uprežni kočiji, a ob straneh sta jezdila oba princa. PogUd na to pesiro sliko je kar fasciniral oko. Občinstvo je urnebesnimi klici pozdravljalo kralja, ta pa je klical vojakom od oddelka do oddelka: Pomoz Bog, junaci! a iz nepreglednih vrst je odmevalo: Bog Ti pomagao Gospodaru! Kralj sam je vršil čin zamenjavanja zastav, a ko je bilo dano znamenje molitve se niso odkrili le vojaki, ampak vse občinstvo izrazi pobožnosti na licu. Na to so se zbrali v kraljevem paviljonu kralj, oba princa, mitropolit in na poziv kralja nekateri generali in ptuji vojaški atešeji. Čim sta se princa obrnila k svojima pddelkoma, katera sta poveljevala na konjih, so je začelo defilo-vanje nedoglednih vrst pred kraljevim šatorom. Eksaktnost v defilovanju je frapiralo vse občinstvo, ki je navdušenimi živio klici pozdravljalo vsako novo zastavo in vsaki novi oddelek. Sedaj pa moram zabeležiti moment, ki je zelo simptomatičen in intere-santen, ako se spomnim kaj vse je pisalo slavofobsko novinstvo o princu Gjorgji. Ko se je pojavil na svojem iskrem ponosnem konju, ga je občinstvom pozdravljalo in mu klicalo demonstrativnim navdušenjem. Ker se mi je to vendar malo čudno zdelo, sem povpraševal med občinstvom, a vsi so mi potrjali, da je princ jako priljubljen, da je sicer malo nagel, ali da ga narod ceni ravno zato, ker ima na sebi nekaj junaškega, odločnega. Kakor sem Vam že javil, sem se seznanil z Valerijanom Pribičevićem, ki se je kar oklenil nas Slovencev in je neprestano v njihovi družbi. O dolgih interesantnih razgovorih spregovorim kaj o priliki. Ves današnji dan delajo nervozno na spopolnjenju dekoracij. Posebno bo okrašen veliki park Kalimegdan, kjer bo veliki koncert in slavnost žumalistom na čast. Na mnogih krajih mesta so postavili sohe, nekake piramide iz gipsu podobne mase z alegoričnimi upodabljanji. Po vsem mestu vlada največa živahnost, razpoloženje vse povsodi slavnostno. * * * BELIGRAD 12. Na današnji predpolu danski seji kongresa, je bila izvoljena komisija za ustanovitev slovanske brzojavne agenture. Med izvoljenci se nahaja za Slovence in Hrvate Pustoslemšek iz Ljubljane. Nato so bili prečitane mnoge pozdravne brzojavke, med temi brzojavka posl. dr. Kramara, Hribarja in posl. Šurmina. Hrvat Wil-d^r je predlagal, naj bi se prihodnji kongres vršil v Zagrebu, ako ne bo tozadevno ma-djarska vlada delala težev. Predlog je bil vsprejet ob viharnem odobravanju z dodatnim predlogom Slovenca Gabrščeka, da naj se definitivno odložitev, kje naj prihodni kongres zboruje, prepusti predsedstvu Časnikarske zveze in to z oziiom na pridržek Wilderjev. — Na to je bil kongres zaključen. Popoludne je kralj Peter korporativno vsprejel člene kongresa. Danes je bil rojstni kralja Petra. Ves Beligrad je bil na ulicah. Posadka je defili- ne vozi le med Trstom in med Dunajem, ampak dela skoke tudi na Hrvatsko, tja doli do Siska, in če že nisem namenil pisati o njenih staroznanih... čednostih, bi bil moral preskočiti prav za prav tudi postajo Zidani most z njeno širom znano nemšku-tarijo. Ali zabeležiti moram, da je bilo tu vendar konec naše, sicer precej solidne slovenske — potrpežljivosti, ko vsa naša družba slovenskih novinarjev — in ti zmorejo vendar marsikaj, kakor kažejo njihove polemike! — ni mogla v restavraciji te po-Postaje na južni železnici od Trsta do staje na slovenski zemlji iztisniti slovenske Zidanega mostu so menda že splošno znane besede ! slovenski javnosti. Saj ga menda ni Slo- j Rentačili smo pošteno tudi črez sloven-venca, če je kedaj le malce pogledal v svet, sko popustljivost, katero da zadevlje največi ki ne bi se bil že jezil radi nemškutarije na del krivde na teh škandaloznih razmerah na postajah južne železnice radi posebne vrsti postajah južne železnice; a ko je južno-že-— uljudnosti izvestnih njenih slavofobnih lezniško-nemški emisar jel klicati svoj Lich-uradnikov in raznih druzih nepriličnosti, ki tenwald, Gurkfeld, Rann, Agram, Sisek prihajajo slovenskemu občinstvu v delež na (druzih neznatnejih postaj ne omenjam), smo tej — vrhu vsega še — najdražji (za žepe hitro poiskali kupe, v katerem je ležala v p. n. potujočega občinstva namreč) želez- kovčekih in škatljah shranjena... revščina niči v vsej državi. slovenskega žurnalista, smo se smejali zopet Kakor rečeno : južna železnica teče in pustili natarja na južni železnici, naj žali sicer po slovenski zemlji in vleče lepih de- dalje druge slovenske potnike se svojim narcev od Slovencev, ali — da bi tudi spo- ! slovenski jezik zaničujočim vedenjem, štovala ta narod in njegove pravice — do i V Zagrebu smo prekinili vožnjo in se tega primitivnega pojmovanja južna železnica odpeljali v mesto, ker nam je bilo počakati že ni — privozila ! Ker pa južna železnica na odhod brzovlaka, da nas odvede tja doli rala pred dvorom. Kralj na balkonu pozdravljen velikanskim navdušenjem. Na veliko slavnost v Topčiderju so novinarji odšli s posebnim vlakum. Pred otvoritvijo parlamenta. Trst, 12 junija. Prihodnji ponedeljek bo otvorjen novi državni zbor, a Gautsch še vedno nima potrebne večine. V ta namen se vršijo ves ta teden pogajanja s parlamentarnimi strankami in skupinami. Treba je priznati, da ima Gautsch zelo težko stališče. Med tem ko je Gautschev prednik baron Bienerth pri sestavljanju večine vedno lahko računal na krščanske socialce, se mora baron Gautsch z njimi še-le pogajati. KrŠčansko-socialna stranka je v razsulu. S vsakim dnem zgublja na popularnosti in ugledu. To je krščanske socialce napotilo, da se niso vrgli vladi kar tako pod noge. Z navidezno opozicionalnostjo si hočejo zopet pridobiti izgubljeno popularnost. Zato se bodo pogajali tudi oni z baronom Gautschem. Ni dvoma, da bodo zlezli pod klop, ker jim pač ne kaže drugega. Drugače je z nemŠko-nacionalno zvezo, ki ima največje število poslancev, namreč 98. Ti se tudi kisajo. V Avstriji je pač tako, da nobeden noče biti vladen, a brez večine zopet noben minister ne more vladati. — Temu je vzrok to, ker se vsaka stranka boji, da bo izgubila pri ljudstvu popularnost, ako stopi v vladno večino. Potem je še nekaj drugega. JSaron Gautsch se zelo trudi, da bi dobil Čehe na svojo stran. To pa seveda ne bo šlo, ako jim ne da prej garancij, da bo kolikortoliko izpolnil njihove zahteve. Tega pa se zopet bojijo Nemci in zmešnjav ni ne konca ne kraja. Važno je vprašanje, kaj bo z Jugoslovani. Z njimi je vlada od nekdaj ravnala kakor mačeha in jih smatrala za quantite neglegeable. Sedaj je prišel trenotek, ko se vlada, oziroma baron Gautsch trudi, jih pridobiti za vstop v večino. Vlada noče samu navadne Številne večine, temveč trdno, zanesljivo večino, na katero bo lahko vedno računala. Kakor vse kaže, ta brez Jugoslovanov ni mogoča. Ne vemo še, kako taktiko bodo ubrali jugoslovanski poslanci. „Slovenec*, glasilo dr. Šušteršiča pravi, da je v volilnih krogih jugoslovanske delegacije prav malo razpoloženja za vstop med vladne stranke. To je tudi popolnoma naravno. Jugoslovani so poleg Rusinov najbolj zapostavljen narod v Avstriji niso bili kot tak dolgo v opoziciji. Vendar bi mi ne bili principielno proti vstopu Jugoslovanov v delavno večino. Gre samo za to, kaj bi v tem slučaju Jugoslovani dobili, ker niti vlada niti Nemci ne morejo zahtevati, da bi jim delali Jugoslovani samo štafažo in nič druzega. Nemci seveda bodo proti vsaki koncesiji, ki naj bi se dala Jugoslovanom. Za to je razumljivo, da se ti držijo v rezervi in čakajo na razvoj dogodkov. Odločitev pade ta teden. Naj bo že taka ali taka. Dolžnost jugoslovanskih poslancev je, da pustijo na strani vse drugo in se držijo gesla : Salus rei pu-blicae suprema lex esto ! Mestni svet tržaški. Po prečitanju zapisnika zadnje seje se je priglasil k besedi dr. Wilfan, ki je protestiral, da je zapisnik glede njegovega proti Slavoniji. O kraljevskem mestu Zagrebu konstatiram le za ves narod hrvatski častno in za vse jugoslovanstvo razveseljivo dejstvo, da krepko ohranja svojo tendenco razvijanja v veliko, lepo, da — krasno moderno mesto. Ali tudi v Zagrebu smo se razjezili, toda zopet na — železniški postaji, na državnem kolodvoru. Zašli smo zopet — kaj hočete, slovenska narav je taka — zašli smo, pravim, v — restavracijo ! A povod naši jezi je bil — jedilni list. Tiskani tekst najprej — madjarski, potem hrvatski, a izpolnjeno vse do zadnje pičice po... nemški. In potem smo... ne iskali, ampak tepli v pravem pomenu besede z... madjarskimi kondukterji, da bi dobili svoj kotiček, da-si smo imeli vsi poštene vozne listke za II. razred. Konečno smo izsledili povsem prazen kupe in zmagoslavno smo ga okupirali... Toda le kratko je bilo naše veselje, kajti pri vratih Kupeja se je prikazala silno razsrjena glava kondukterja, ki nas je nahruli! s tako nesramnostjo kakor da je on potnik, mi pa — nemadjarske narodnosti na Ogrskem. In ko se je vsled tega madjarsko-impertinentnega nastopa zagorela v nas ne le samozavest potnikov, ki imajo v voznem listku v žepu dokumentirano sveto pravico do poštenega kupeja II. razreda, da smo s precejšno energijo protestirali, ko nas govora pomanjkljiv, zlasti pogreša v zapisniku, da je on naglasil, da je on proti znanemu šolskemu prtdU gu radi zapostavljanja slovenskih Šolskih zahtev nasproti italijanskim. Stavil je tozadevni dopolnilni predlog. Večina pa je sprejela na znanje zapisnik kakoršen je. Na poziv župana, naj svet. S a n c i n, ki je bil za to na vrsti, sopod-piše zapisnik, se je ta-le branil, na kar je mesto njega podpisal drugi svetovalec. Občinski svet je nato prešel k drugi točki dnevnega reda t. j. k predlogu šolskega odseka glede gradnje poslopja za občinsko srednjo Šolo. Kakor znano, je ta predlog izzval v poslednji seji velezanimiv govor svet. dr. Wilfana. Debata je bila sicer zaključena, a ker so se slovenski svetovalci odstranili, je postala seja nesklepčna. Včeraj se je prešlo takoj na glasovanje. Župan je vprašal svet. dr. Wilfana, da li se on in slovenska manjšina tudi danes vzdrže glasovanja. Svet. dr. W i 1 f a n je z lahno ironijo > odgovoril, da, ker videč, da so prišli člani večine k današnji seji, tako pridno, bo njegova stranka danes izrazila svojo opozicijo s tem, da bo glasovala proti predlogu. Predlog je bil sprejet z vsemi glasovi proti glasom slovenske manjšine. Ravnotako naslednja točka dnevnega reda, tičoča se nakupa zemljišča v zgornji Čarboli za zgradnjo poslopja za —• seveda italijansko — ljudsko šolo. K točki dnevnega reda glede zdravstvenega nadzorstva v ljudskih šolah so govorili svet. Ara, Sinigalia, Morpurgo in Adami. Sprejet je bil predlog, s katerim se ustanovi 9 mest šolskih zdravnikov, in sicer 7 za mesto, 1 za gornjo in 1 za spodnjo okoiico. V ta namen je dovoljen kredit v znesku 20 000 K. Prešlo se je nato na šesto točko dnevnega reda, nakup zemljišča za otroški vrtec v Spodnji Čarboli. Dr. Wilfan je pri tej točki rekel, da iz enakih vzrokov, kakor pri četrti točtai, bodo glasovali Slovenci tudi proti tej točki dnevnega reda, a zdi se mu še potrebno, da to glasovanje utemelji. Slovenci niso nasprotni kulturi italijanskega dela prebivalstva mesta, a nasprotni so, da se skrbi na polju šolstva samo za en del prebivalstva. Govoriti o pravicah slovenskega naroda na tem ozemlju, bi bilo nepotrebno. Dasi vlada glede ljudskega štetja, v zadevi občevalnega jezika še vedno popolna tajnost, se vendar ne da tajiti, da je v našem mestu veliko Slovencev. (Klici na klopeh večine: „Ki so importirani".) C e r n i u t z : „Italijanski trgovci 1" Dr Wilfan je odvrnil, da kar se tiče njega — dr. Wilfana — se ne more govoriti, da bi bil „importatoker je prišel po najnaravneji poti v Trst,.....ker je rojen v Trstu (Veselost.) Če govorimo o „impor-tatih", bi bilo dobro, da bi napravili statistiko o mestnih svetovalcih, potem bi videli, kje je več importiranih v italijanski večinfr ali slovenski manjšini. On je Slovenec, kot tak ima pravico zahtevati, da mu da mesto priliko, da vzgoji svoje otroke v slovenskem jeziku. (Hrup.) Če Italijani, ki so v Avstriji neznatna manjšina, zahtevajo od države zase univerzo, morajo tudi sami tam, kjer so v večini, dati manjštnam to, kar jim gre. (Ponoven hrup. Klici na klopeh večine: „Dalmacija !a) Govornik je nato pričel govoriti o razmerah v je ta madjarsko-železniški angelj podil iz našega, težko izvojevanega raja, nas je pa on jel poučevati v tonu kacega profosa in s pomočjo — nemščine, da je to službeni kupe... In pobrati smo morali svojo revščino in — ven iz raja v borbo za kotiček, kjer ga pač najdeš. Tako je bil natlačen vlak. Ob neznosni vročini je vlak zapustil zagrebški kolodvor. Namestili smo se kakor smo pač mogli! Nu prišla nam je imenitna ideja, da si olajšamo položaj: sklenili smo preseliti se v — restavracijski voz! Nismo slabo pogodili: postrežba precej dobra in cene ne pretirane. Tudi družba krasna: zbrani smo bili iz vseh avstrijskih slovanskih pokrajin. Zato pa so nam temeljito kvarili veselje — madjarski natakarji! Ne-uljudni in — če si hotel kaj dobiti, si moral govoriti — nemški! To je že skrajna brez-obraznost od strani uprave maojarskih železnic, da niti toliko obzira nima do dežele in naroda, ki biva na tej zemlji, da bi nameščala osobje, ki bi znalo vsaj tudi hrvatski ! Osobito so bili razsrjeni Dalmatinci in Bosanci, ki so govorili grenkih besed o razmerah v Banovini in o strankarskih razmerah, ki omogočujejo Madjarom tako pre-potenco. In Čim dalje smo se vozili — izlastiod Siseka naprej — tem bolj so se nam mno- Siran II »EDINOST« št. 193. V Trstu, dne 13. julija 1911. Dalmaciji, ter povdarjal, da je ta dežela Trošek za imenovano rubriko znaša pred 50 leti veljala na zunaj za italijansko,- ^"P™ *......;.....K2,557.470 dočim je danes prišlo tam do veljave'hrvat- 2a ^tTZrT?^ sko prebivalstvo, na kar mu je svet. Mrach „ mestno knjižnico . zaklicali „A Zader?* Priznavam, je rekel dr. W i 1 f a n, da je v Zadru smešna italijanska manjšina. (Oho ! Klici na klopeh večine. Hrup). Župan svari govornika opetovano, naj ne govori o raz- 27.020 29.860 67:450 1000 8.000 38.000 „ oba muzeja „ zgodo v. publikacije „ vzdrž. šol. poslopij . n neprevidjene stroške (kateri denar tudi gre izključno v italijanske žepe), ostanek prora-čunana svota od ........ ki je razdeljena na Slovence in Lahe. kakor sledi: Italijani 1. Gimnazija..... K 170.830 2. Realka ...... 171.230 merah v Dalmaciji, ter mu je konečno grozil, da mu odvzame besedo, na kar mu je dr. W i 1 f a n je odgovoril, da, kadar bo večina nehala se sklicevati na Dalmacijo, ko bodo Slovenci prihajali s svojimi šolskimi zahtevami, tudi on ne bo več govoril o Dalmaciji. Izjavil je, da bodo iz navedenih razlogov Slovenci glasovali proti. C e r n i u t z je rekel, da kakor vsi narodi Avstrije, imajo tudi Slovenci pravico, da se njih otroci vzgojujejo v materinem jeziku. Povdarjal je, da je ravno slučaj, da Slovani v Dalmaciji nočejo Italijanom dati italijanskih šol, dokazuje najbolj, da je kompromis med obema narodama potreben. Vi se borite — je rekel govornik — proti slovenskim šolam, a uvajate slovenske delavce in ojačujete s tem slovanski živelj. Tu je dela za vas in da vidimo, če bodete 10- Prispevki za „Soc"ieta do prihodnjih volitev izvršili tudi le eno točko programa Menesinija. — Slovenska manjšina ima pravico in dolžnost, da vzdržava svoje postulate, a večina je v dolžnosti da ustreže tem opravičenim zahtevam in da ni prepotentna. (Hrup). Govornik je na razne inej-klice zafrknil člane večine: Vi, večina duhovnikov in Nemce v... (Ponoven hrup). Vi ste tu večina, a ne zastopate večine meščanstva. Socijalisti in Slovenci so dobili pri zadnjih volitvah 20.000, vi pa samo 14.000 glasov, vi torej tvorite pač večine mestnega sveta, a ne večine meščanstva. (Hrup). Govornik je rekel, da, če Slovenci zahtevajo -šole za-se, jih ne smejo odrekati Italijanom, če hočejo biti pravični. Socijalisti bodo glasovali za predlog šolskega odseka. Dr. W i 1 f a n je ponovno povdarjal, na opazke svet. C e r n i u t z a, da slovenska večina ni nasprotna italijanskim šolam, a oni ne morejo glasovati za te šole, dokler se ne bo pravično zadoščalo potrebščinam vseh narodnosti. C e r n i u t z je odgovoril, da če Slovenci zahtevajo pravico, morajo biti pravični tudi napram Italijanom. W i 1 f a n je repliciral, da je edino sredstvo, ki ga ima slovenska manjšina napram krivicam, ki se gode Slovencem to, da oz-nača o vsaki priliki svoje stališče in glasuje proti takim predlogom. Člani večine so klicali: zaključek, na kar je dr. Wilfan zaklical, da sicer veruje, da večini ni prijetno, a on mora govoriti o tem. Na mejklic dr.a D' Osmo, naj se drži predmeta, je dr. S 1 a v i k zaklical ironiški: Potrpljenje, onorevole d' Osmo. (Veselost). Pri glasovanju je bil seveda sprejet predlog Šolskega odseka; proti so glasovali le Slovenci. Prešlo se je na to na sedmo točko dnevnega reda glede mestne realke pri sv. Jakobu. Tudi tu je označil dr. W i 11 a n stališče Slovencev. Tudi tu so se ponovili hrupni prizori med večino in manjšino. Ostalih pet manje važnih točk dnevnega reda je bilo rešenih brez kakega incidenta, na kar je župan zaključil sejo ob 9.45 uri zvečer. čamo na slovensko javnost in zlasti na naše inteligente z uljudno prošnjo: Podprite našo ljudsko izobraževalno organizacijo s tem, da darujete v ta namen podpisanemu društvu eno ali drugo slovensko knjigo ali pa denarni znesek! Tržaško okoličansko ljudstvo Vam bo hvaležno za to. Pomnite, da mora biti naš narod ne samo zaveden, temveč tudi izobražen, ako hoče napredovati, katerega ognjišče je utegnilo biti oddaljeno 9900 km. Začetek ob 5. uri 21 min. 32 s. zjut., maksimum pravega tresenja tal 0.72 mm ob 5. uri 55", konec okolu 8. ure zjutraj. Iz Pule poročajo od 12. t. m.: Aparati hidrografičnega urada so danes ob 8. uri 25' 35" zjutraj zabeležili začetek katastrofalnega daljnega potresa. — Maksimalno gibanje ob 6. uri 6 min. 7 sek. Ognjišče potresa je utegnilo biti oddaljeno 8500 km. Kolera. Nosilec vibrionov v Trstu umrl. Zdravstveni oddelek namestništva Pravicoljubnost tržaške občine v številkah. Slučajno sem dobil v roke proračun tržaške občine za leto 1909. Ker me je zanimalo izvedeti koliko troši občina za slovenske šole, sem natančno pregledal rubriko „javni poduk" in sem prišel do naslednjega rezultata: žili utisi in spomini, ki so provzročali v nas neveselo, elegično razpoloženje, ki se je, mestoma v pogovorih spreminjalo v ogorčenje, da bi bili najraje na glas proklinjali usodo, ki proganja nas Slovane, pak naj žive kjer-koli, ako smo v stikih z drugo-rodci. (Pride še.) Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. S prestola v samostan. I. Kralj Kazimir se je med tem slavno prepeljaval po širni pokrajini ob bregovih Dnjepra in Punta. Vest o njegovem pohodu je kot blisk hitela pred njim, mirila misli, krotila upor, dušila vihar. Kakor hitro pa se 3. Licej....... 4. Ljudske šole: a) v mestu .... b) v okolici .... c) knjige za uboge učence ..... d) skupni stroški 5. Otroški vrtci .... 6. Telovadna šola . . . 7. Večerni tečaj za od- rasle ...... 8 Zabavišča..... 9. Prispevki za obrtno šolo, trg. in nav tično akademijo . Agraria", rLega Nazionale", pevsko šolo Rejer, višjo trg. šolo, stenogra-fično šolo, italij. vseučilišče, ljudsk. vseučilišče, občinske knjižnice, trg. muzej itd..... 11. Štipendije..... 12. Podpore za družine revnih dijakov 13 Obuvala • . . . . Država je stavila za italijansko šolstvo za isto leto v proračunu sledeče postavke ; 14. Obrtna šola .... 15. Trgov, in navtična akademija ... 16. Podpora višji trgov. šoli Revoltella . . 205.580 15 T.750 1,116.718 55.045 37.757 35 524 159.580 32.230 20.050 20.100 52.230 Za odbor slov. akad. fer. društva „Balkan". 2,386.240 Anton Vekoslav Delak, Josip Kernev, t. č. predsednik. t. Č. tajnik. NB. Eventuelni denarni prispevki ali poroča, da je dne 9. t. m~ zvečer umrltuk. Slovenci knjige naj se blagovolijo pošiljati na naslov: urar Henris Chicchio po daljši bolezni ob - Slov. akad. fer. društvo^,Balkan*, Trst. Na- i pojavih gastroenteritis. Raztelesenje je poka-1 - . . Zalo sledečo diagnozo: kronično-atrofični črevesni katar z ulesi, konsekutivno razširja- K 180.862 3.540 4300 nje vranice. Bakteriologična preiskava eks- rodni dom (Slovanska Čitalnica). Domače vesti. Matura na tukajšnji c. kr. državni ^rementov je dokazala, da so bili v njih _ gimnaziji. V včerajšnjem poročilu pod tem i v'bnom kolere- £ato so bile z vso strogostjo 9 904 naslovom sta se urinili dve pomoti. Mesto i ukre"Leneu P0^^. zdravstveno-policijske ~~ „Stanič" se mora glasiti: Anton S 1 a m i č ?dredbe- »enrik Chicchio je oil star 29 let in mesto „Vrtovec", mora biti: Dragotin I J" ime*.v 1U,.1CI Stadion svojo urarsko de-V a t o v e c lavnico. Bival je v ulici Coroneo 9. Zaključek šolskega leta na tukajšnji1 - - Ta sluča' kolere 'e 'ako čudne narave" slovenski trgovski šoli. Prvo Šolsko leto 96.720 2.020 21.000 4.500 K 2.187.134 K 199.106 K 281.758 „ 148.560 15.000 K 2,632.452 V odstotkih povedano bi se glasilo od vsakih 100 kron, katere izdajata država in občina za šolstvo, pripada 93 K Italijanom, a samo 7 kron Slovencem Će pregledamo rezultat zadnjih držav-nozborskih volitev, iz katerega izhaja, da je od 100 volilcev 59 Italijanov, 39 Slovencev in 2 Nemca, vidimo še le kaka krivica se godi nam na šolskem polju. Će je bilo leta 1909 tako slabo preskrbljeno za naše šolske potrebe, je gotovo, da se razmerje v zadnjem času ni obrnilo nam v prilog. Vendar italijansko-Hberalni stranki to ne zadostuje, ampak hoče to razmerje še bolj njej v prilog spremeniti. In c. kr. avstrijski vladi, ki baje vedno skrbi za manjšine, je vse to prav. Take razmere so podobne turškim in bo treba informirati širšo evropsko javnost o tem škandalu. Cirilmetodar. Za ljudsko izobrazbo! Slovenskim inteligentom! Akademično družtvo „Balkan" ustanovi še tekom tega meseca svojo 10. ljudsko knjižnico. Nad 1000 krasnih knjig je to društvo poslalo tekom svojega še ne petletnega obstanka med slovensko ljudstvo naše okolice. A to ne zadostuje potrebam, ki rastejo od dne do dne. Naša Ijudsko-iz-obraževalna organizacija na tržaškem ozemlju je še v povojih. Akademična mladina je prva poklicana, da deluje na tem polju in tržaška akad. mladina skupaj z učiteljstvom tudi vrši to nalogo, v kolikor more to po svojih skromnih močeh. Dokaz: 9 ljudskih na slovenski trgovski šoli je končalo in vodstvo šole je izdalo pregledno in skrbno sestavljeno poročilo, iz katerega posnemljemo : Na zavodu je poučevalo poleg ravnatelja g. Josipa Ulčakarja sedem učnih moči. Učencev je bilo v pripravljalnem tečaju 25, v I. tečaju 5, skupno 30. Dijaška in učiteljska knjižnica je obsegala skupno 438 zvezkov. — Skoro vse te knjige je poklonil slovenski trgovski šoli c. kr. finančni svetnik g. Alojzij Goljevšček. 500 Zbirka komercijalnih predmetov obsega večje število različnih vrednostnih papirjev, polic, menjic, nakaznic itd., katere so darovali tržaški slovenski denarni zavodi. — Za blagoznansko zbirko je daroval carinski nadzornik g. J. Kosovel popolno okoli 3000 kosov obsegajočo zbirko surovin, polizdelkov in izdelkov ter poučen model statev. Tudi sicer se razvidi iz poročila, da je vodstvo _ Šole posvečalo mnogo pozornosti zemlje- 199.106 ] pisni, prirodopisni in fizikalni zbirki ter si prizadevalo isto spopolnjevati. Učni uspehi prvega leta so bili povoljni. Touristični napredek. Prometno društvo na Bledu prireja letos za Ietoviščarje skupne izlete tujcev. Ta misel je imenitna, ker se s tem tujcem nudi zabava in so taki skupni izleti v francoski rivijeii že davno upeljani. Že lansko leto je hotelir pri Zlatorogu na Bohinjskem jezeru gospod Rauhekar prirejal take skupne izlete, ki so bili od tujcev zelo pohvaljeni. Gospod Rauhekar namerava letos zopet prirediti iz hotela Zlatorog skupne izlete. Cisti dohodek narodne zbirke, ki jo je priredilo akademično ferialno društvo „Balkan" v narodno-kulturne namene znaša K 628.46. Od tega zneska se je izročilo Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu K 199.34; stavbenemu skladu za Ciril-meto-dovo šolo pri sv. Jakobu K 217.26. Ostali znesek K 21186 se uporabi za ljudske knjižnice v tržaški okolici. Podpisano društvo se ob tej priliki iz-kreno zahvaljuje vsem darovalcem, in v prvi vrsti onim, ki so se trudili z nabiranjem prispevkov, ali na kak drug način pripomogli do zadovoljivega vspeha te prireditve. Za akademično ferialno društvo „Balkan" v Trstu : Ant. Vek. Delak Jos. Kernev tč. predsednik. t. č. tajnik. Novi prostori NDO. Dne 24. avgusta t. I. se NDO preseli v nove prostore. Odboru NDO se je posrečilo najeti stanovanje v ulici Giosue Carducci št. 16 in S. France-sco 2 s splošno znano dvorano Aquino. S tem sta si NDO in ZJŽ. zagotovila eno naj- knjižnic I Deseto misli ustanoviti v našem . . tako ogroženem Roja n u. Ob tej priiiki večjih dvoran da se bo, zlasti v (23. t. m.) priredijo akademiki obenem z otvoritvijo tudi veselico. Doslej imamo pripravljenih lepo število knjig, a še vedno premalo za tako obljuden kraj, kakor je Rojan in okolica. Zato se še enkrat obra- slava notri do Kolomeje, in od tam zopet na sever notri do Žolkijeve, so ga spreje- mali s pokorno udanostjo. Z gradov in naselbin po okolici pa so prihajala v njegov tabor posebna poslanstva z darovi in z zagotovilom neomajne zvestobe. Nikjer niti sledu kakega upora. Kazimir je z velikim zadovoljstvom sprejemal to klanjanje v deželi nedavno podvrženi in začel je osorno in z grožnjo dotikati se onih, ki so pošiljali in nosili v Krakov nasprotne vesti. Prepričal se je, da zadostuje, da se osebno pokaže ljudstvu, popreje neveščemu močne vlade, pa je zopet vse v redu. Tudi ga je veselilo, da je gospa Kristina tako pogumna in vstrajna pri prenašanju tolikih neprilik, različnih nedostatkov in mnogobrojnih težkoč, neizogibnih pri taki ekspediciji. V tem oziru se je jednačila starim, vtrjenim in izurjenim vojščakom. Na konju je sedela trdne, kot bi bila na njem rojena, prodi in močvirja niso bila za njo zimskem času, razvijalo v novih prostorih živahno življenje. Daljni potres. Na tukajšnjem c. k. pomorskem observatoriju so potresni aparati zabeležili danes zjutraj močan daljni potres in žeja niso ji bili težavnejŠi, kot vsakemu vtrjenemu vitezu. Da, pri nevarnih prehodih je še jahala pred kraljem, kot bi mu hotela zravnati pot. Tretji teden že, odkar ni odložila niti oklepa niti čelade. V svojem posebnem šotoru, postavljenem vedno poleg kraljevega, si je privoščila komaj par ur spanja na kopici suhega listja ali pokošene trave; sicer je bila ob solnčnem vshodu vedno prva med konji in bojevniki. Radi te bojevne odločnosti in sposobnosti ji je bil tudi celi Kazimirov tabor naklonjen, in njena ježa s Kazimirom je zadobivala sliko slavnostnega sprevoda po poljski državi... Samo en mož s celega Kazimirovega tabora je gorel v nevgasljivem sovraštvu proti njej. Pred tremi tedni si je v duši prisegal, da jo vmori, in do sedaj se mu k izpeljavi namena ni nudila ugodna prilika Bil je vedno v njeni bližini kot njena lastna senca, toda k njej sami do sedaj ni mogel nilrrfnr nrnHroti Irrol! fj>/-\<- u: L :i ______•• . Pokojnik je namreč umrl za drugimi boleznimi, bacili kolere so le povspešili njegov konec. Kako se je urar Chicchio nalezel kolere, je tajno. Vsi njegovi domačini so bili izolirani. Zdravstvena oblastnija je namreč pred-včeraj in včeraj odposlala na opazovanje v Magdalensko bolnišnico 31 oseb, ki so sicer popolnoma zdrave, ali so prišle v kako stiko s pok. Chichovim. Dve osebi, vdova pokojnika in njegov otrok so pod strožjim nadzorstvom nego druge osebe. Loterijske številke, izžrebane dne 12. julija 1911. Inomost 37 76 57 33 54 Brno 54 57 13 40 18 Sooje lastno dete zastrupilo in u štedilniku zažgala, Policija je že včeraj oddala Hambru-schevo tukajšnjemu deželnemu sodišču, in se nahaja torej sedaj detomorilka v preiskovalnem zaporu. Nadaljno preiskavo vodi preiskovalni sodnik. Zločin priznala. Kakor smo včeraj poročali, je Hambru-scheva izpočetka odločno tajila, da bi b;la sama umorila svojega otroka. Izgovarjala se je na vprašanje, kam je pač izginil otrok, da je umrl vsled slabosti, da je trupelce vrgla v neki jarek itd. Ko pa so jo z raznimi vprašanji vjeli v popolno zagato, se je končno vendarle udala in priznala, da je sama zastiupila otroka. Povedala je, da je imela potem otroka cele tri dni mrtvega pri sebi, da je celo prvo noč, ko je prenočevala v zavetišču v ul. sv. Frančiška, ležalo trupelce poleg nje v postelji. Potem ga je zavila v papir in stare cunje ter ga skrila v kovčegu. Ko je med tem dobila službo pri rodbini Fanta v ulici Giuseppe Gatteri, se je seveda začelo trupelce v kovčegu raztvar-jati, in ker je že začel prihajati smrad iz kovčega, je vzela trupelce iz kovčega in je sežgala v štedilniku, pepel pa potem shranila v kovčegu za spomin. Hamaruscheva je izpovedala vse to popolnoma hladnokrvno in ni bilo na njej opaziti nikakega vidnega znaka, da obžaluje svoje dejanje. Kak je bil strup. UrbiČeva, ki je bila tedaj v družbi s Hambruschevo, ko ji je padla ona sumljiva steklenička na tla v ulici Domenico Rossetti, je inpovedala, da se je kar zakadilo na tleh, ko se je tekočina razlila po kamenitem tlaku, in da je tudi vžgala obleko. Sedaj je dognano, da je Hambruscbeva kupila oni strup v neki mirodilnici v ul. Giulia, a bila je to ena najmočnejših kislin — solna kislina I Naš poročevalec je imel priliko ogledati si pri tukajšnjem policijskem ravnateljstvu vpliva kako ta kislina na tlak iz kamena vapnenca. Le par kapljic kisline je zadostovalo, da se je pokadilo in zašumelo. Kamen kakor da nikaka večja zapreka, kot za vse ostale nikdar prodreti, kralj kot bi bi! uganil n?e-.e osebno pojavil v kakem kraju, od Jaro-!jezdece bojevite družine; dež in veter, glad govo črno nakano, se je vedno pojavil v pravi trenotek, da jo reši zavratnega morilskega orožja. Kot gad se je plazil Domeš okoli nje, toda do sedaj se mu ni posrečilo vpičiti je in izvesti svojo osveto. In čim dalje so jahali, in čim več naklonjenosti je gospa Kristina zadobila v ležišču, tem bolj jo je sovražil Domeš, tem bolj je koprnel po njeni smrti. In če je ne vbije tukaj, na Wawelu bo imel za to še manj prilike, če noče ravno svoje življenje žrtvovati... Bilo je v širnem polju nad Žolkvo, kjer so taborili in prenočevali, ker mesto še popolnoma leseno se ni zdelo kralju za prenočevanje dosti varno. Noč mokra, temna in meglena, tako da je vlažnost prodirala notri do kosti. Straže razstavljene pri ognjih so se krčile v svojih plaščih in dremale, utrujene od celodnevne ježe in močnega severnega vetra, proti kateremu se je jahalo. Ostala vojska je bila vtopljena v krepčajoči trdni spanec. Bilo je že zdavnaj po polnoči, megla se je sipala na hladno zemljo kot fin pajčolan. Tedaj se je priplazil Domeš po trebuhu k šotoru gospe Kristine. (Pride Še). POZOR! Vsak četrtek In petek se prodalo ostanki no pol zastonj na pol za denar. Križmančič & Brežčak, ul. Niiova 37, Irst. V Trstu, dne 13. julija 1911. »EDINOST« gt. 193. Stran HI bi se kuhal in v par treutkih se je že poznalo, kako je kislina razjedla kamen. Um-Ijivo je potemtakem, da je za ubogega čr-viča zadostovalo le par kaplic, da je bilo konec njegovemu življenju. Hambruscheva si je pač, ko se ji je razbila stekleničica s kislino, nad tem ko je Urbičeva odšla na Miramarsko cesto po drugo obleko, bavila v bližini kje zopet kisline in ž njo zastrupila otroka. Nekoliko osebnih podatkov. Matilda Hambruscheva je rojena v Grab-štanju na Koroškem leta 1889, Šteje torej komaj 22 let. Njenemu očetu je ime Tomaž. Ima Še dve sestri Elizo in Marijo. Ena teh sester je omožena, a druga je, kakor smo že poročali včeraj, tudi umorila svojega otroka in je bila zaradi tega zločina kaznovana s tremi leti ječe. Vrgla je namreč svojega otroka čez neki most. Matilda je izpovedala, kakor smo že poročali, da ne ve, kako je ime očetu umorjenega otroka, povedala je le toliko, da je to neki artilerijski četovodja iz Celovca, da je še isti večer, ko se je seznanila ž njim, ne da bi vedeia za njegovo ime, tudi spolno občevala ž njim, čemur so bile posledice dne 15. majnika rojeni in sedaj umorjeni otrok. Imela pa je Hambruscheva baje svojega „pravega" ljubimca ali zaročenca v Celovcu, nekega Gustava Rothla, paznika v celovški deželnosodni jetnišnici. V Trst je prišla Hambruscheva služit dne 1. novembra lanskega leta. Služila je pri večih družinah, a nikjer ni ostala dolgo, niti po mesec dni ne. V zadnjem času je služila pri redarstvenem uradniku Mayerju, potem pri dr. Spitzerju in končno pri družini Fanta. Porodila je v času, ko je službovala pri Mayerju in jo je ta sam, ko je opazil, da je že visoko v drugem stanu, poslal v bolnišnico. Ako smemo torej soditi tako, kakor se sodi običajno, da dobra in poštena dekleta navadno ne menjajo pogosto služeb, temuč mesece in mesece, leta in leta ostajajo pri isti družini, potem bi pač smeli reči, da je Hambruscheva, ako je premišljeno in zavedajoč se svojega dejanja izvršila ta grozoviti zločin, že prinesla svojo pokvarjenost seboj, ne pa da bi se bila še le pokvarila v Trstu, kvečjemu da je le še nekaj pridobila tu. Mislimo pač, da nam nihče ne bo zameril, ako ob tej priliki izprogovorimo besedo na naslov naših slovenskih deklet, ki si služijo svoj kruh kot služkinje v Trstu, in rečemo: Slovensko dekle, ki prideš v Trst za kruhom, glej da dobiš kruha v pošteni rodbini, a svoj prosti čas, ki ga imaš, pa porabi v to, da se pošteno porazveseliŠ in pozabavaš, prav tako pa tudi v to, da si pridobiš potrebne izobrazbe, prepotrebnega pouka, ki te bo poleg tvoje dobre volje obvaroval takih grozot, na kakoršni si se gotovo stresala, ko si čitala o Hambruschevi in njenih činih. Društvene vesti. Veselica poštnih uslužbencev. Tržaška skupina zveze c. kr. poštnih uslužbencev bo imela dne 6. avg. t. I. v „Gospod, društvu" pri sv. Ivanu svojo veselico, na kar se opozarja že sedaj slav. občinstvo. Godbeno društvo „Lira" v sv. Križu pri Trstu priredi v nedeljo 16. julija javno tombolo s plesom. Kdor potrebuje par sto kronic, naj se potrudi v nedeljo v sv. Križ, ker jih, ako mu bo sreča mila, dobi brez nikakega truda. Zabave bo tudi pri kupici pristnega domačega terana. Odbor. Čitalnica pri sv. Jakobu vabi vse gg. pevce in pevke naj pridejo danes v četrtek ob 8.30 zvečer v „Čitalnico" na važen pogovor. Ker treba na dan slavnosti častno nastopiti, upamo, da se vsi gg. pevci in pevke vdeleže današnjega sestanka. Pevske vaje prično prihodnji torek. Vabimo tudi vse bivše pevce in pevke. TRŽAŠKI „SOKOL". Vsi oni bratje telovadci, ki imajo svojo telovadno obleko v omaricah v telovadnici, ali ključe od posameznih omaric, naj pridejo Ijutri v četrtek zvečer točno ob 9. uri zvečer, da svoje predmete vzamejo ter jih prenesejo v nove omare. — Za predmete, ki se bodo našli v v omaricah in se ne bo zanje nikdo zglasil, vaditeljski zbor ne prevzame nikake odgovornosti. Vaditeljski zbor. Redna seja vaditeljskega zbora Tržaškega Sokola se vrši v četrtek točno ob 8. in pol zvečer v telovadnici. Brate vaditelje in zastopnike odsekov poživljam, da se udeležijo seje polnoštevilno. Načelnik. Tržaško podporno in bralno društvo ima jutri 14. t. m. odborovo sejo ob navadni uri zvečer. Naprcšeni so gg. odborniki, da se seje gotovo udeleže. Društvo se preseli 24. avgusta t. 1. iz ulice Stadion 19, v ulico Caserma štev. 16, II. nad. Dramatično društvo v Trstu začne v soboto 15. t. m. z dramatično šolo. Učence in učenke, ki mislijo obiskovati ta tečaj, vabim, da bi prišli v soboto ob 8. uri zvečer v gledališčno pisarno k vpisovanju. Pouk se vrši v pisarni in na odru. Obenem vabim tudi tiste, ki se dozdaj še niso prijavili, da bi v soboto prišli gotovo. Intendant Društvo jugoslovanskih Železniških uradnikov in Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicujeta skupno važno sejo, ki se vrši danes ob 8. in pol zv. (v četrtek 13. t. m.) v ul. Lavatoio Št. 1. Koledar in vreme. — Danes : Marjeta, muč. — Jutri: Bonaventura, cerk. uč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne i- 29 5 Cels. — Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. — Temperatura narašča. Zmerni vetrovi od severovzhoda. Nar. del. organizacija. Odbor „Proste luke" ima danes (četrtek) sejo ob 7. zv. Zaupniki NDO so poklicani za jutri (v petek) zvečer ob 8. uri na sestanek. Vsi oni, ki so bili povabljeni za ponedeljek naj pridejo na vsak način, ker se ima nadaljevati razprava. Izobraževalni odsek NDO. naznanja tem potom Članom, da se otvori družtvena knjižnica prihodnji teden; radi tega se pozivajo vsi oni člani, ki bi Še imeli izposojene jim knjige, da iste nemudoma nazaj prinesejo. Knjige se sprejema vsaki dan ob uradnih urah od 9. zjutraj do 8. zvečer. Zahvala. Pcdpisani odbor Združenih skupin NDO pri sv. Jakobu si šteje v prijetno dolžnost najiskrenejše se zahvaliti tem potom vsem onim, ki so pripomogli, da je nedeljski koncert v vseh ozirih najlepše izpal. V prvi vrsti izreka zahvalo slavnemu pevskemu društvu „Trst", ki je drage volje iz prijaznosti sodelovalo In s tem pripomoglo do čim lepšega vspeha. Enako zahvalo izreka slav. Gospodarskemu društvu pri sv. M. M. zg. za brezplačno prepustitev društvenih prostorov. Nadalje se zahvaljuje ženski skupini NDO, ki se je s svojo predsednico tovarišico M. Slemič korporativno udeležila koncerta, posameznim tovarišicam za razprodajo in raznašanje razglednic, slav. godb. društvu „Lira" iz Rojana, ki je pri pogodbi upoštevalo namen koncerta in sodelovalo za znižano ceno in končno izreka zahvalo vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli do sijajnega uspeha. Za odbor Združenih skupin NDO pri sv. Jakobu: Josip Babič, Fran Bonano, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Javna zahvala. Podpisana se najtop-leje zahvaljuje vsem onim kateri so pripomogli, da je izlet v Devin, prirejen po skupini slovenskega ženstva pri NDO, dne 2. julija t. 1. tako sijajno izpadel. Zlasti si šteje v dolžnost izreči posebno zahvalo vrlemu pevskemu društvu „Ladij a" v Devinu in njega zaslužnemu predsedniku, g. Miroslavu Plesu, Zastopnici devin-skega narodnega ženstva na krasnem pozdravnem govoru, dičnem „Sokolu" v Mavhinjah, slavnemu občinskemu zastopu v Devinu, kateri je pozdravil naše izletnike s zastavo na občinskem uradu kakor tudi g. B a h u za podarjene umetalne ognje. Trst, dne 8. julija 1911. Za skupino ženstva pri NDO Marija Slemič, M a r i j a S u Š a, t. č. predsedvica t. Č. tajnica. Proces „Banka Popolare Gorlzlana" pred goriško poroto. Šesti dan, v torek 11. julija. Zaslišavanje Lenassi-ja. — Pasivnost drž. pravdnika. Razprava nadaljuje ob 9. uri predpol. Predsednik naznani, da sta mu došli dve brzojavki. Ena od odvetnika dr. Fillinich-a, zastopnika delničarjev dr. Bader-ja in Antona Orzan, druga od odvetnika dr. Wondrich-a, zastopnika vseh delničarjev B. P. — Prvi pravi, da glede nato, da je sodni dvor odklonil vse predloge drž. pravdnika, ki so merile na to, da ščitijo koristi delničarjev, ne bo več prihajal k razpravam. Iz enakega razloga se je odpovedal dr. Wondrich. — Predsednik naznani tudi, da za današnjo razpravo ni bilo mogoče dobiti stenografa. Izvedenec Vierthaler pove, da je pregledal razkaz, ki ga je sestavil Colle o tem, kako se je igralo na borzi, toda dotični izidi da ne odgovarjajo istini. Drž. pravdnik zahteva stenografa v smislu včerajšnjega sklepa. Ker pa ni nikogar, ki bi hotel prevzeti te naloge, je sodni dvor sklenil nadaljevati razpravo brez stenografa. Lenasi je nato izpovedal sledeče: Colle izprva ni imel namena mene obdolževati. To je sklenil še-le potem, ko je bil aretiran. V dokaz temu povem, da je prišla k meni dne 6. maja njegova soproga, ki je rekla, da njenemu možu se niti ne sanja, da bi me hotel obdolževati, da mi je bilo znano, da se igra na borzi. Še le pozneje se je premislil, njegove obdolžitve so brez podlage. Colle je navedel v dokaz svojih trditev samo eno pričo in to je dr. Pontotti, ki pa je med tem umrl. Mrtvi pa ne govorijo. Jaz o igri nisem vedel ničesar. To dokažem. Pravilnik pravi namreč, da ni veljaven noben sklep brez podpisa ravnatelja in Pozor'in pr8°sl0u-Ma na prlm0K'tem — priporoča slav. občinstvu svojo bogato zalogo šivalnih strojev jače, čevljarje in domačo rabo. - Ima tudi v zalogi dvokolesa „Primier", „Ipag" in „Courier". - Prodaja tudi na mesečne obroke. - Za dobroto istih se jamči.---- JOSIP DFKLFVA Se priporoča slav. občinstvn IXL't' w n P V GORICA - ulica Municipio št. I — GORICA Na obroke 1 JAKOB DUBINSKV Na obroke 1 TRST — ulic« deli' Olmo štev. 1» D. nadstropje — Trst I i Yela izlrcra izptorljeii oM za pspoie in mannfaMnmeia blaga __ter mofike ln ženske snknje. 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. JOOKXXXXX!0 XXXXXX* S Otvoritev nove trgovine ^ O v Trstu, ulica Nuova 41 g AMEL1A MARTINIM ^ — BOGAT IZ BOB — ^ %Z Ugotovljenih oblek za ženske in punčke, ženske vestalije, bluze io izbrano perilo. ^^ * Vsprejemaja se naročila vo meri. q ^^ Najzmernejša cene NajzmernejSe cene. HOCOOOOiOK: Krojnčnlca za civiliste m vojake Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacemo (Corso) 6. II. n. Priporoča He slavnem občinstva in vojaStvu za vsakovrstna dela Blago prva vrat*, delo solidna, cene zmerne. F* V* Pn ŠOLA ZA JEZIKE PolVCrlotte Acquedotto št. 16 L=ŽS==t* prvo nadstropje. Nora metoda za nacfienje modernih Jezikov. Izvanredno ugodna prilika!!! Nemško . 8 lekcij Kron 4 f n ... .-l-iii Francoske 8 lekcij Kron 6 ^f. S Angleško . 8 lekcij Kron 6 l Vpiše se lahko vsak dan od ll.-l. in 7.-5. Ravnatelj lastnik Prof. Paolo Marquardt. Dvokolesa, šivalni in kmatijski stroji gramofoni se dobivajo p> Čudovito nizki ceni pri Batjelu v Gorici f Stolna ulica štev. 3-4. Mehanična delavnica. Prodaja tildi na obrobe. Ceniki f-anko. OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni stroj proda, dobi za nagrado eno novo dvokolo. 3{ans Schmidt tehnični zobozdravnik TELEFON št. luvs. TRST ul. aella Zonto št. 7 .995 POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Radi plačilue zaostalosti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato p-odam vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. PoSiljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Krakovo ii. 240 Sme se zamenjati in se vrne denar. Kron 63©©!! AUTOMOBILI FORD 1911° Največja tovarna sveta. Izdelovanje lelno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij. Kočija „FORD" je Dajpopolnf-JSa, najbltrejla ln nalekonomlčneji«, kar Jih obotoji. GESERALMI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni 10-11, Tel 1734 Velika centralna garag«, ulica del Baohl 16, vogal uHoa Bosobetti TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske). Automobili na posodo po zmerni ceni. Varttvo ln vrdritvanje avtomobilov,--Solidna pcntrežba. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 nasproti ceitre it. Aniona novega | Bogat izbor ur v^afee vi>te, kakor tudi uhanov, prstanov z dijamant! in biez dtjaman-tov, žersfae verižice, zlate ln srt brne za moške, vse po Konkurenčnih cenah. Tudi Vam Da, gospod! priporočamo pivo dvojnega kvasa veti Štefan (Pozor na založno znamko „Sveti Štefan") Izdelek iz mestne tovarne piva Budimpešta Kotanya. Stara znamka svetovnega pomena. Prodaja se v boljših prodajalnah jestvin. Glavna zaloga: R. Gregorich Trst, via Valdirivo 32. - Te!. 2201. J L Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo 6astwirtb :: TRST, ul. Stadion št- 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cena zmerne. Bogata izbera izbera popolnih aob od »j,, 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem alogu. — 6PECUALITETA : Železno in medeno pohiStvo Bogata izbera vsakovrstnih stolic. — Popolne opreme in posamezni deli. R« Gasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 ■ t— Prevozno podjetje- o. kr. avstrijskih dri. telesni« 2051 Sprejme razcarinjanje tatoršnegasibodi blaga iz mitnic, (ostajanje na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. ||t PRODAJA QB|| BuSuB Strnil IV. „EDINOST" št. 193 V Trstu 13 julija 1911. enega upr. svetnika. Torej ni mogoče, da bi bil jaz vede), če je Colie kedaj dal ka kemu svetniku v podpis sklep, da naj se igra. Sicer sem bil od 1. 1897 do I. 1907 državni poslanec in zato sem imel za bančne posle le malo časa na razpolago. Tudi je Colle pri banki vpeljal amerikansko knjigovodstvo, ki je težko razumljivo. Pri tržaški trgovski banki sem izposloval 500 000 K kredita za B. P. Omenjena banka je pa stavila pogoj, da vstopi v upravni svet B. P. en njen zaupnik in sicer ravnatelj Pollak. Pollak je pregledal B. P. Ko je bila na dnevnem redu volitev novega upr. sveta pa na moje začudenje Pollak ni bil izvoljen, ampak zopet — jaz. Prav bi bilo, ko bi obtožnica raje zasledovala to sled, ki bi prinesla več jasnosti v ta proces. Ta slučaj kaže, da ni res, kar nekateri upr. svetniki venomer trde, češ, da sem bil jaz neomejen gospodar v banki. Da nisem vedel za igro, dokazuje to, da sem imel ualoženo v banki skoro vse svoje premoženje. Jaz sem bil njen najboljši klijent. Prepuščal sem banki, ki je bila v stiskah svoj denar na svojo škodo. Če sem pri B. P. imel tekoči račun brez nikakih stroškov, ni to nič čudnega. Povsod delajo tako banke za svoje klijente. Da sem vpeljal v eskontni knjigi leteče liste, to sem storil zato, da bi klijenti, ki so prihajali v banko, ne imeli vpogleda v vsa opravila. Ko je eskontni odsek pregledoval, koliko že dolguje Conforti, je pogledal samo na prvo stran, a Conforti je imel dolg že na drugi; te pa odsek ni vpogledal. Zadeva Confortija stoji tako le: Nekoč sem izvedel, da ima Conforti pri B. P. 500.000 K kredita in da se igra na borzi. To mi je povedal svetnik Chiurlo. Ko sem vprašal Colle-ta za pojasnila, je bil ta v zadregi. Potolažil me je, češ, da je kredit pokrit. Ker smo tudi Naglosu dovolili 500.000 K kredita, in je le ta polagoma saldiral dolg, sem bil uverjen, da se tako zgodi tudi glede Confortija. Conforti je bil zadovoljen, da se napravi vknjižbo za ta dolg. Tako sem bil brez skrbi. O tej zadevi sem informiral Luz-zata in eskontni odsek. V banki ni bilo nobene tajnosti. Opravila so se raznašala po mestu in v javnih lokalih. Nobeden ni takrat vedei, da ima Conforti dva posebna računa. Ko sem pozneje to dognal, sem odpustil Colle-ta. Tedaj smo še le videli, kako stoji ta račun. Rekel sem takrat takoj, da je stvar proti štalutu. Edina rešitev zadeve bi bila ta, primorati Confortija, da napove konkurz. Jaz nisem nikoli igral na borzi. Obtožnica govori, da sem v zadnjem času dvignil svoje naložbe pri B. P. To ni res, ker leta 1909 sem vplačal pri banki 66.052 95 K od katerih sem dvignil okoli polovico. Ni res, da sem pustil banko na cedilu, ko je bila v stiskah. i Glede Colle-ta izjavljam, da po znan zadevi Conforti nisem imel več zaupanja do njega. Po odhodu Colle-ta mi je prišlo v roke neko pismo, ki je dokazovalo, da se je pri banki igralo. Igra je bila podpisana od Colle-ta in Savorgnani. Brat Colle-ta je prišel nato k meni in me prosil, naj odneham od daljnih korakov in je zatrdil, da bo Colle povrnil izgube. Giede bilance za leto 1908 izpovem, da je bil Luzzato za to, naj se določi diskretna dividenda, da ne pride v javnost slabo stanje banke. Jaz sem bil temu nasproten ; končno sem se udal. Verjel sem odvetniku — saj veste, da pri nas smatrajo juriste za nekaka nadčloveška bitja — da falsificiranje bilance ni goljufija, če se nima namena komu škodovati. Igralna opravila so se slabšala tudi vspričo potresa v Messini, ki je povzročil padanje italijanskih vrednosti. Piani je rekel, da bi ne bilo mogoče dovoliti več kot 3 in pol po sto. O vsem tem sem hotel slišati mnenje Piani-ja, ki pa je imel do mene toliko zaupanja, t?ko, da če sem jaz dajal prav Luzzattu, mu je dajal prav tudi on, če sem pritrdil drugim, jim je pritrdil tudi Piani. Robba zahteva, naj se dene to v zapisnik. Lenassi: Piani mi je naznanil, ko je končal bilanco. Luzzatto je pritiskal na to, da je bila izkazana 5 postotna dividenda. Namen je bil vse to sporočiti občnemu zboru. Piani je tudi rekel, da se lahko izkaže 5% dividendo brez da se falsificira bilanco. Predsednik je stavil Lenassi-ju razna vprašanja. Iz odgovorov Lenassi-ja sledi, da je B. P. kupila podjetje Conforti z dolgovi in terjatvami. Banka se je nahajala v velikih denarnih stiskah. Pri dveh zavodih v Vidmu se je najelo 500.000 K na podpis vsega upravnega sveta. Ta znesek se je najel, da bi se rešilo banko. Znesek pa ni zadostoval. Najelo se je drugih 300.000 K. Odvetnik Rabelj iz Dunaja je svetoval B. P., naj izplača vlagatelje in pokrije rezervni zaklad da ne pride do krize. Toda zato je denarja še primanjkovalo. Podpisalo in najelo se je drugih 480 000 K. Tudi ta svota ni zadostovala. B. P. se je obrnila do Kredita in Trgovske banke v Trstu. S to se je sklenila pogodba, v kateri je bilo določeno, da mora podpisati ves upravni svet solidarno za vsako škodo, ki bi utegnila nastati vsled: prevzetja dolgov in terjatev. Vzlic temu so morale še druge osebe jamčiti z drugimi 800.000 K za slučaj, da bi prejšnji zneski, ne zadoščali. Igrali so Naglos in Luzzato na lastni račun. Luzzato je hotel napraviti „colpeto" pri igri. Lenassi trdi, da je sma- t al B. P. koncem leta 1908 za dobro situirano, ker ni vedel za resnično visokost izgub na borzi. Seje da se niso obdržavale od julija do decembra, ker se upravni svetniki niso zbirali v zadostnem številu. Na vprašanje, da-li je vedel, da je bilanca za 1908 falsificirana, odgovarja Lenassi, da se ni hotelo škodovati delničarje ter da je bilo upanje, da se razmere zboljšajo. Predsednik konštatira, da je obtoženec v preiskavi izpovedal, da je vedel o falsifikaciji bilance. Na tozadevno vprašanje trdi Lenassi, da je hudo prizadet vsled poloma. Revizorji da se niso nič brigali in niso ničesar razumeli. Zato tudi niso ničesar odkrili. Nato se je obravnava prekinila ob 1. uri popoludne. Vesti iz Goriške- Dopolnilne občinske volitve v Gorici. V tretjem razredu je zmagala laško-li-beralna stranka. Protikandidatov ni bilo. Slovenci se za takrat še niso udeležili volitev ; pač pa se hočejo temeljito pripraviti za prihodnjič. Priorjem bolnišnice usm. bratov je imenovan zopet Čeh Horak Longinus. x Smrtna kosa. V torek popoludne je umrl v Gorici odvetnik dr. Kamillo vitez Egger, star 68 let. — Dr. Kamilo Egger je bil svoječasno večletni deželni poslanec, zadnji čas pa predsednik deželne hipotekarne banke. Trpel je bale na želodčnem raku. Pred kratkim je prestal operacijo. Zapušča soprogo, znana pisateljica pod pseudonimom „Lacroma". Samomor. Ustrelil se je v Strašoldu, c. kr. finančni stražnik Dragotin Šlavs. Bil je v ponočni službi. Prišel je ob 3. in pol uri zjutraj do pokopališča, si je nastavil puško na srce, sprožil ter ostal na licu mesta mrtev. Pravega vzroka samomoru se ne ve. Nesreča. Sinček gostilničarja v Lokovcu Jos. Winkler je po naključju prišel do očetove puške, ki je bila nabasana. Fantič je pomeril proti 13-letni deklici Veroniki Hu-mar, in puška se je sprožila. Deklica je na poškodbah umrla. x V prvi razred slovenske gimnazije v Gorici se je oglasila kot prva hospitan-tinja hčerka g. nadučitelja Mrljaka iz Batuj. x Redarji v Gorici morajo še vedno nositi čelade v službi, dasi je v Trstu to že zopet odpravljeno. Čemu delati izjemo za Gorico, to toliko manj, ker trpe ubogi redarji na zdravju. Saj imajo dovolj težko in odgovorno službo; zakaj jim to še obteže-vati s takimi predpisi brez vsakega praktičnega pomena. Več plače, pa manj nepotrebne parade, tega naj bi se držalo policijsko ravnateljstvo tudi glede redarjev. Naravnost nehumano je, Če s takimi brezpotrebnimi predpisi kvari zdravje državnih funkcijonarjev. Pričakujemo v tem oziru odpomoči! Goriški učiteljski naraščaj. Dne 16. t. m. ob 11. uri predpoludne se odpeljemo skupno iz Gorice, na abiturijenstki sestanek v Ljubljano. Pridite vsi 1 Vesti iz Istre. Iz Miljskih hribov sv. Barbare-Eler-jov. Kakor je hilo že objavljeno, priredi pevsko in bralno društvo „Slovanski Dom" v nedeljo, dne 16. julija v Elerjih svojo drugo vrtno veselico s petjem, godbo, deklamacijo, srečkanjem na 5 lepih dobitkov, šaljivo pošto in plesom. Pri veselici bodo iz prijaznosti sodelovala do danes prijavljena bratska društva „Velesila" iz Škednja, „Volarič* iz Cežarjov, „Jadran" iz Gažona, „Čitalnica" iz Dekanov „Istrski Grmič" iz spodnje Škofije in „Slovenija" iz srednjih Škofij. Začetek ob 4. in pol uri in to radi vdeležencev iz Trsta, Skednja in Istre, ker istrski vlak prihaja iz Trsta v Sp. Škofijo ob 3. in pol uri in iz Istre nekaj minut pozneje. Pametno bi bilo, da bi še druga društva naznanila v društvenih vesteh tega lista izlet in prijazno sodelovanje kakor je to naznanilo velezaslu-zeno in vzorno pevsko društvo „Velesila" iz Skednja, ker nas bi stem tu v našem tužnim in od vseh oblastnij zapuščenem kraju navdušila, okrepila in razveselila. Ker je čisti dobiček namenjen v nabavo društvene zastave ter v podporo bratskim društvom ob sličnih prireditvah, se preplačila in darovi hvaležno vsprejem.jo. Vspored veselice bo objavljen na posebnih vabilih. e » £ « CD C 4» . >U — 5> CB 8B cc VSI Velika zaloga* izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izhera volnenega blaga. >T»jzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. II. -o o IN O DO =r CA «5.2 p & < 5 CA —. r> • C Splošno anonimno druituo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. Siuuiiuia m prevožanle poblštua Razf osli. in stirombn kotiekov !0. 1 ČItfenle In shram&a preprog Telefon 1220. Telefon 2572. 2015 Telefon 2573. „Konsumno društvo" v Rojanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom vabi Da izvanredni občni zbor ki se bo vršil v petek, dne 21. julija 1911 ob 8- uri zvečer v lastnih prostorih v Rojanu. DNEVNI RED: I) Volitev odbora in njih namestnikov. ODBOR. * a »■i •3 HALI OGLASU UMfl B ^P M KflE9B MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Naj. manj« pristojbina znaJa 40 »tot-Plača se takoj Inser. oddelku. je na prodaj prav krasna hsa za veak denar — Poiasnila daje F. Pertjt, urar, ulica delle Poste 9. J 1139 fta Dolenjskem Hans Scheidler = zobotehuik = Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 in od 3—6. Trst, P!/, zza C. Goldoiii št. 5, II. bivSi : prvi zobotehnik GORILNA H. D. 0, v Trstu, ulica Carradori št. 18 ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Po ceni letovišče. fflZ^tt neverjetno nizki ceni (1000 K) hiša v senčnatem krnju na Krasu, bdzu Komna. Hiša je dobro ohranjena, ima v prtlič.u kuhinjo iu čumnato, v I. nadstropju 2 si bi in lesen mo-tovž, zravea pa dvorišč* in vrt za zelenjavo, nekai sadnih drevea in 19 odrazi h plemenilih tri, katere game neaejo obre-t! kuprdne. Po udbe naj se pošljejo pod: J. K. lOOO poitnoležeče Trat ' 12 4 £ r H1 m-gle snorti svojega soproga prodam takoj r Č Ul rov, §e nerabljen voziček (voitur^tte) Launn & Klemeat, z dvema sedež ma, rudeČ, 8/9 HP, dva tiiindia, kompleten z lučmi in btreho, takoj uporabljiv, zelo ugodno, — Vprašanja nai se pošljejo p d šifro „Okkasionsvoitureite šte?. 1211- na Inseratni oddelek Edinosti. 12*11 M fotosrcf je Anton JerKIf, Trst, Via delle Poste 10. — G^KICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njpmu. Iščem meblirano sobo čLiZ?; okoliri Naa^o? pove ln-»er. odd. Edinosti._12C9 dekle za go-tilno. - Via delle trcuole Muove, „Tra toria alla cittž di New Yorff št. 22. tri av. Jakobu. 1206 Išče i Ribard Novak Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TBST — ULICA FABNETO ŠT. 13 Postrežba: točna. CEHE ZMERNE. Ja»no tombolo Dem trgu godbsno društvo „Lira" v S'. Križu pri Trstu dne 16. julija t. 1 1143 efrovcič čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Zciloga Izdelanih domačih čeoijev. Sprejemajo se naročila po meri. Josip Trampuš E* priporoča svijo pekarljo, Večkrat na dan »vet »ruh. — Zaloga moke vsake vrsttg* Iz I prvih mlinov. Vino in iltcerjl v steklenic 1I1 j Sladčloe ln blikoti. i? Dr. Kari Ernst P unlv. med. zobozdravnik il-- Trst, Piazza C. Goldonl št. 5, II. nadstropje. Razne vesti. Proti Azijcem. V San Franciscu Cal. se je osnovala liga, katere namen je, doseči izgon vseh Azijcev iz Zjedinjenih držav. V kongresu Zjedinjenih držav bo vložen tozadevni predlog. Kakor znano, Japonci in Kitajci ne morejo postati državljani Zjedinjenih držav. Listnica uredništva. Sovranišče. — Anonimni dopisi gredo vedno v koš. Tako se je zgodilo tudi z Vašim dopisom. Izvolite nam torej še enkrat poslati, ali pa se zglasite v našem uredništvu. * * * Mnogo doposlanih vesti smo morali odložiti na prihodnje številke. — Prosimo po- j trpljenja ! Ionom talfftg kompanjona z» več trgovin z lotclll lalUJ glavnico K 40C0-—; zasluži se lahko od 6 do b k on na duu. Dajem v najem tigoviuo z razrim blagom iu posebej pekari jo z vao opravo, gostilno 3 tovarno pokale. — Nasluv pove 'n-eratni oddelek Edinosti j