JF »m IM.1. i i i t III if r II L»^|»1I»>«I j. JI I II T ~ Vil 4H ^H * '•>• ^k Ets1 ™ f T """ " T " ■ 1 T ■ 11,1 ■ ■ "I ■■ j" * ■ m- m g; Jft |j.... ^ ^ I j Amerika (^f ^t^s**^ ^^ —'—" - • ..........-—r^r—- ' -'■" '* ~~:—:—jr^iiiLLii——L—_L.. _____ ' ■ STRAŠEN UMOR V SLOVENSKI NASELBINI. Josip Jazbec, oženjen, je streljal in ustrelil 17 letno Anico Žlindra javno na cesti in si prizadjal hude poškodbe. Morilec je v bolnišnici pod varstvom detektivov, dočim leži dekle na mrtvaškem odru. Neki drugi rojak, Louis Žele, je bil v nedeljo zjutraj ustreljen. —Tragedija prvega reda je pretresla v soboto zvečer cle-velandsiko slovensko naselbino, ko se je na javni ulici zvršil nezaslišan umor v zgodovini slovenskega Clevelanda, ti^ pred slovensko cerkvijo na Norwood Rd. Nebrzdana strast in silna ljubosumnost je vzela življenje mladi,'upapolni deklici in pognala mladega moža na morilni stol. * (Bilo je v soboto okoli šeste ure 'zvečer, ko se je Miss Ana Žlindra vračala od dela od Dr. Finka na 6202 St. Clair ave. proti domu svojih starišev na 1165 Norwood Rd. Blizu stanovanja jo sreča Josip Jazbec. Kot trdijo zanesljive priče, jo je Jazbec vprašal, če ga bo dotič ni večer počakala, kar je pa' ona odločno zanikala. Tu je vzkipela strast v mladem moškem- M'iss Žlindra se ga je ustrašila in pobegnila po Norwood Rd. in zavila po Glass ave. imed Cerkvenikovo hišo, in tu je že padel strel. Ta strel je zadel dekle v roko. Izza Cer-kvenikove hiše je dekle letelo naprej zopet na Norwood in L^ja dvorišče hiše Mrs. Cankar v na U096 Norwood Rd. Jazbec je v divji strasti fbežal za njo, f in kot govorijo verodostojne priče, si je Jazbec že prej zadal en strel v oko, predno je priletel za deklico na dvorišče Cankarjeve ihiše, kajti na dvorišče je prišel on že ves krvav po obrazu. Sirota se je hotela skriti v hiši, toda namesto hišnih vrat je odprla vrata* v klet. Tu je že pridivjal Jazbec in oddal še štiri strele, eden jo je zadel v čelo, drugi na. sredi glave, tretji v bok. Četrta kro-Tglja je šla slepo in se je skozi yrata zadrla v zid bližnje slovenske šole- Miss Žlindra je omedlela in padla, toda tyla je v istem trenutku še živa. Fantje in možje, ki so v hiši slišali Atrele, so brž prihiteli in prijeli Jazbeca, ki je vrgel revolver v klet. Andrej Brajdič, stanujoč na 6128 Glass ave. je pre-^istkal morilca in dobil pri njem j šop papirjev, »katere je Jazibec * rftekaj ur ali trenutkov napisal, ^ predno je zvršil krvayo delo. Iz teh pisem se sklepa, da je Jazbec premišljeno streljal na dekle, da je že naprej določil, da jo ustreli. Poklicala je bila ambulanca Josipa želeta, ki je bila v trenutku na mestu. Žele je pobral dekle v voz in dirjal kot za stavo smrti in življenja v St. Clair bolnišnico, kjer je Se ndkaj trenutkov živela, toda takoj potem preminula. Na lice mesta je dospel takoj tudi Rev. Grškovič župnik hrvatske cerkve- Ko je Žele opravil svoje delo v bolnišnici je hitel nazaj z amlbulanco, in na 55- cesti je kara povozila nekega človeka, katerega je zopet bliskoma na- 1 ložil v yoz in odpeljal v bolnišnico, in se je vrnil še poprej domov predno je pripeljal policijski voz- Mladi mož se ni •branil iti. Le kes mu je žarel na ustnih in klical je po svojih otrocih in žetii! Bil je strahovit prizor ga pogledati- Oko mu ie viselo tz očesnih jimic, po obrazu je kri v potokih tekla, in neizrekljiv je bil izraz, i na obrazu. Vsa strast je bila tu * zapisana/ob jednem pa pomešana s silnim kesom in čutom odgovornosti. 1 Josip Jazbec, nesrečni morilec, ie !hil svoje čase »služben 1 pri Klein Bros. 1^6017 St. < Clair ave. kjer jej bila uposlje-na tudi Miss Ani Žlindra. Tu se je najbrž začelo prvo znanje. Pozneje je bil uslužben Jazbec p4 A. Anžlovar na 6in St. Clair ave. najzadnje pa pri The YVillard Storage Battery Co. V soboto so imeli delavci kompanije piknik in ga med dnevom ni bilo doma, vrnil se je šele proti popoldnevu. Kot nam je pripovedovala žena Jazbeca, blaga, mirna nesrečna ženica, ki je mnogo pretrpela, ie (bil Jazbec doma ob 5. popoldne in je še poljubil svoja dva otroka predno je šel z doma — naravnost na Norwood Rd. kjer je vedel, da pride ona Kot smo omenili, so dobili pri Jazbecu po storjenem zločinu napisano pismo, in po primerjavi pisave drugod, se je dognalo, da je to res njegova pisava- Pismo se glasi: Cleveland, Ohio. Jos. Jazbec, 12. avgusta. Vem, da se bo veliiko o meni govorilo kakšen sem bil, in res sem bil ciničen in nisem si mogel pomagati, ona nfi je prisegla, da jo žiher umorim, ako ne bo ljubila in jaz sem to naredil, Bog se me usmili in življenje dam ali tudi njeno ibodem vzel, ne sodite me krivo, jaz sem veliko prestal, premagoval sem se, dokler sem se mogel, zadr nji pozdrav moji ubogi ženi in otrokom. Jos. Jazbec, 5908 Bonna ave. Prosim te, Mali, moja žena, plačaj kar sem dolžan, kadar bodeš kaj denarja dobila, meni je grozno hudo, fantje naj vam bo to za vzgled, jaz vem, da bodejo vso krivdo na mene zvrnili, zato ker sem oženjen, in ko bi jaz imel moči in časa vam vse to popisati, bi me drugače sodili, dekleta, imejte usmiljenje z .moškimi, oh, kako jaz trpim, to noben ne vrjame, verujte mi, vsak se fboji smrti, talko se tudi jaz, iker pa ne morem drugače moram umreti in ona z menoj, B6g se1 me usmili, oh gorje meni, gorje, prosim vas še enkrat ne sodite srne po krivem. Jaz tq pišem, jaz, par minut pred smrtjo, dekleta, ne imejte nobenih odnošajev s fanti, ako jih ne ljubite, ker ne veste kako se , zna zgoditi, in tako se je zgodilo z menoj, da nisem mogel naprej ne nafcaj. Jos* Jazbec, ie veliko bi pisal, pa je ravno ona , prišla, in to je konec, oh, Bog se usmilil To pismo smo priobčili, da se vidi kakšnega mišljenja je bil Jos. Jazbec. Pismo smo oddali Common Pleas sodniji v evidenco. Proti večeru se je naš urednik oglasil pri ženi Jazbeca. Silno teško je bilo človeku pri srcu, ko je videl tragični prizor. En otročiček je star -3 mesece, drugi nekaj nad dve leti. Tako čišto nedolžno sta , gledala v svet siromačka, nič nista vedela, kaj se je zgodilo, •ker v njuAa srca še ni prišla strast posvetnega življenja. Mrs. Amalia Jazbec še je nahajala pravkar v bolnišnici« in ao- < sede ter sorodniki «0 ,se1 zavzeli za otroke. Tiho so lile sohfcspo licih M¥s. Dobravec, 1 sprodnice, ko je pestovala naj- i manjšega otroka. Pozneje se je 1 vrnila tudi Mrs. Jazbec. Njeno < gorje je veliko, in sosedje so 1 komaj našli nekaj tolažilnih1 l besed. Mrs. Jazbec kot vse so- i sede navzoče so povedale, da l je dobival on pisma od nje, ce- 1 lo na dpm. Ta pisma; je vzela 1 policija ^ evidenco. Kaj po- 1 sebno važnega ni vteh plamifi. < Sosedje so pripovedovali, da 1 je žena Jazbeca veliko trpela, j Navadno njega ni bilo domov < do 12, do ene ali celo do gretje ure zjutraj. Ponoči je hodila po jardu z otročičkom in čakala moža. Mts. »Jazbec je skrajno mirna žena, mehkega srca in z grenko težavo je vzkliknila: "Oh, ko bi vsaj dekle ne bilo mrtvo!1" V uri bridke pre-skušnje človek tudi pozabi na vse napake, in govorila je le dobro o svojem imožu, kako ji je v bolnišnici obljuboval, da se bo skesal m skušal voditi drugačno, življenje! Žal, daje to sedaj prepozno. V bolnišnici poleg postelje Jazbeca cedita neprestano dva detektiva, ki pazita, da Jazbec ne uide ali da si kaj ne naredi. Zdravniki so mu levo oko vzeli iz jamic, in sicer je jako slab. V pondeljek zjutraj bo na veliki sodniji napram njemu izrečena obtožba umora prve vrste, kar je najhujša obtožba, ki more priti. Jazbec je/ precej slab in ne ve se 5e gotovo ali bo preživel ta strašni dogodek, ali ne. i jos Ja3?bec je star 27 let, oženjen tri .eta. Pri društvih ne vemo in nismo mogli dognati, če je bil kje. Načelnik policije 4. precink-j ta, poročnik Harry Wilmore, je povedal, da je ranjka Ana Žlindra bila parkrat na policij* j ski -postaji in je prosila pomoči napram zasledovalcu. Rekla je' policiji, da se ga boji in nič dobrega ne pričakuje od njega. Poročnik Wilmore ji/je dejal, naj vzame varant proti njemu, toda Ana Žlindra tega ni naredila. Globokejših motivov tragediji iskati je skoro nemogoče. Bolj natančno presoditi ce-j lega položaja kot smo ga opM sal i ni mogoče. 'Morda pride na sodriijski razpravi še kaj dru-' zega na dan, toda ena priča — ona, iki bi lahko veliko povedala resnice, je mrtva. Miss Žlindra je bila stara šele 17. let in je bila članica društva Slovenskih Sokolic in Jugoslovanskega Sokola, nadalje članica dr. Lunder-Adamič. Bila je vedno delavna v narodnih krogih, mnogo je storila za dramatiko v Clevelandu, poznana kot ena najboljših igralk slovenskega odra. Njen oče in mati, katere je zadela tako silno gorje, sta tudi poznana pot celi .naselbini. (Strašno je pri srcu materi in očetu, ki sta svojo hčer nelzhierno ljubila. Preostaja starišem samo še en sin Ivan. Pogreb ustreljene Ane se vrši v s^do dopoldne. Pričakovati je seveda prtecejšne- udeležbe, ker okoliščine, pod katerimi je ranjka jjrišla v smrt, so izvanredne inltenakega dogodka slovenska naselbina ni še doživela. Moralen nauk pa se lahko nauči marsikdo iz te tragedije. Nauk treznosti in premišlje-nosti, nauk zavednosti zakaj smo na svetu, nauk višje človeške dostojnosti. Jako redki so pri nas Slovencih taki dogodki, kar je znamenje, da naš narod moralno sicer ni pokvarjen, toda krotiti je treba neprestano strasti in poželjenja, da ne pride prehitro kes. Slovenska naselbina je ipoč-no prizadeta po tej tragediji Na tisoče in tisoče občinstva se je zbralo na nesrečnem mestu, Pozno v noč so rojaki go-vori/Ii in šepetali o strašnem dogodku. Vsa naselbina je bila pokoncu. Sprva nekateri »kar niso hoteli vrjeti, da je kaj ta-cfega mogoe. In vendar se je zgodilo. Zaupajoč v dobre moralne lastnosti slovenskega naroda sploh, upamo da je bil to prvi-in zadnji pretresljivi dogodek, ki je uničil življenje tako nadepolni deklici in upropa-stil družinsko srečo in življenje druge družine. . —Se en umor se je zvršil v slovenski naselbini v nedeljo zjutraj. Na vogalu E. 45th St. in St. Clair ave ravno v nasproti St. Clair bolnišnice je stal neki moški. Mahoma poči revolver in mož se zgrudi na tla. Zdravniki in bolniške strežnice v bolnišnici so slišali strel in so takoj odhiteli na cesto. Dolgo se ustreljeni ni zavedel, ko pa je prišel k sebi, se je dognalo, da je to rojak Louis Žele, stanujoč na 1387 E. 45th St. Toda mož ni mogel povedati, kaj se je zgodilo, kako in zakaj, in zdravniki pričakujejo, da ne bo prenesel rane in bo umrl. —Mestna davčna oblast bo pri svoji pondeljkovi seji predr lagala, da se davki Cleveland-čanom povečajo in sicer za 15 centov od $100. Mesto je radi neke sodnijske razsodbe zgubilo .000.000, in druzoga ne kaže sedaj kot povečati davke. County vlada je proti temu, toda mesto bo najbrž zmagalo. Rusi so prišli za 35 milj naprej. ..... 11 Tekom dyeh dnij so Rusi osvojili tri trdnjave in odvzeli Avstrijcem 12 mest. Nemška in avstrijska armada v Galiciji bo najbrž zajeta. Francozi in Angleži napredujejo na celi fronti. Bulgari pobiti na Balkanu. Rusi v ofenzivi na 150 milj fronti. Amsterdam, 13. avg. Stani-, slav, močna trdnjava v Galici-. ji, je padla v ruske roke. Avstrijci so se tu podali brez bo-' ja in se umaknili proti Halis-zu, ki je »ključ do Lvova. Rusi na celi 150 milj dolgi fronti zmagovito napredujejo naprej in nemška in avstrijska armada neprestano beži nazaj. Rusi operirajo v ofenzivi od Bro-^ diya pa tja doli do Karpatov. . Rusko uradno poročilo. Petrograd, 13. avg. Danes smo zavzeli utrjene vasi Gladki, Voroblevsk, Cebrov Cfrna in Pokropivna ter Kozlov. Vse ozemlje, kjer Je sovražnik; «pre-zimoval, je padlo v naše roke. Pri Tarnopolu je avstrijska armada doživela hud poraz. General Lehicki je zasedel mesto Nadvorna in Bitkov in prekoračil reko Zlato Bistrico in So-lotvina. Avstrijci v divjem begu bežijo proti Lvovu. Armada generala Bothmerja je v nevarnosti. Armada generala Bothmerja, ki se je ustavljala celo zimo in pomlad ruskim napadom ob reki Stripi, kjer je imela silno utrjene postojanke, je niorala nazaj. Rusi so jo obkolili od vzhoda in severa. Le najhitrejši beg je rešil armado generala Bothmerja, da jo niso Rusi zajeli. Rusi niso napadali armade generala Bothmerja na fronti, ampak so mu skušali priti za hrbet. S tem so Rusi rešili mnogo svojega vojaštva nepotrebnega klanja, a prisilili so bavarskega generala, da je se umaknil. Zadnje utrdbe gredo. Stališče Avstrijcev in Nemcev ob reki Stripi in Zlata Lipa je v največji nevarnosti. Tu so imeli Avstrijci silne utrdbe, katere so gradili celo laiisko jesen in zimo. Niti na eni točki se avstrijska armadi ni mogla j ustavljati Rusom. V treh dneh je ruska armada prišla naprej za 45 milJ- Lvov pred padcem. Z srečnimi operacijami zadnjih, dnij so Rusi mnogo prido-' bili, in splošno mnenje je, da pade fl>ov tekom desetih dnij. Rusi stoje sedaj pred Haliszem Ikjer se bodejo Avstrijci skušali braniti, toda iz Petrograda se poroča, da pričakujejo p^dca mesta Halisz vsak trenutek. Halisz je ključ do Lvova. Ako pade Halisz, se umaknejo, Avstrijci na fronto„ pri reki Bug in Gnila Lipfr. 'kjer so zadnje postojanke, da se ohrani Lvov. Medtem pa je avstrijsko umikanje povzročilo, da so Rusi zravnali sVojo bojno črto in jo zmanjšali1, kar pomeni, da potrebujejo manj moštva za fronto. Italijani pri Gorici- Iz iRima se poroča, da Av-( strijci še niso ustavili Italijanov. Polastili so se cele Dobr-dobske planote, za katero je preteklo že mnogo krvi. čete laškega generala Aosta so o-svojile Opatjeselo. Laška from ta se nahaja sedaj vzhodno od Gorice in Tržiča. Osvojitev Kraške planote daje Lahom .priliko, da primejo avstrijsko armado od strani. Nsfdalje so se Lahi polastili obrežne železnice, ki vodi proti Trstu. Kakšna bo avstrijska obramba Tfsta, se ne more povedati. Avstrijci se trdovratno ustavljajo. Vzhodno od7 Gorice Italijani sicer ne napredujejo kot bi se pričakovalo, kajti Avstrijci se na vseh točkah z največjo tr-dovratnostjo ustavljajo. V tem kraju imajo Avstrijci na gorah nekaj jako močnih utrdb. Iz Rima se poroča, da so, Avstrijci vzhodno*od Gorice dobili pomoč in se ustavljajo z vsemi silami Lahom. Turki v Lvovu. Berolin, 13. avg. 150.000 mož turške armade je dospelo sedaj v Lvov, in demoralizira-na avrtrijska armada se bo skupaj s Turki skušala ustaviti Rusom in ji»h pognati nazaj. Neprestano vozijo železnice iz Balkana v Avstrijo. Turki so baje pripravljeni poslati 300.-000 mož Nemcem na pomoč. Prane ožje v ofenzivi. London, 13. avg. Francoska armada je z novimi močmi začela ofmzivo proti tretji nemški obrambeni črti severno od reke Somme. Na fronti stiri'h milj so Francozi pognali Nemce nazaj z ogromnimi zgubami. Napredovali so za 1000 sež-njev. Ta tedfen je bil posebno znamenit za zaveznifke, ker so na vseh treh frontah bili zmagoviti, in niti Nemci niti Avstrijci niso mogli nikjer ustaviti sovražnka. Splošno se sodi, da če morejo zavezniki en mesec nadaljevati z enako ofenzivo in če imajo dovolj strelji-va in topov, da bo koncem meseca septembra nastala kritza za Nemce in Avstrijce, iz katere se ne bodejo mogli več potegniti. Nemci vzdržujejo 122 divizij na fran«(Jskem bojišču, toda neprestani pritisk Rusov bo povzročil, da bodejo morali svojo fronto v Franciji zrna-njašati. Francoski vojni plen. Armada francoskega gene* rala Focha je prišla do južnega konca mesta 'Maurepas, kjer so Francozi odbili Nemce, dobili 1100 ujetnikov, devet topov in 14 vojnih pušk. Ob istem času, ko so Francozje na jugu prodirali, so padli proti Nemcem Angleži od severa, tako da je nemška fronta prišla med dva ognja, in le hitro umikanje je preprečilo ikatastrofo. Na Balkanu se giblje. ^London, 13. avg. Zavezniška armada je napadla poziciji Bul-garov pri Doiranu^ Mesto Doi-ran in okolica je prešla v zavezniške roke. Bulgari so se umaknili. Njiih pozicije pri Do-iranu so štele sedem bataljonov. Zavezniška armada na Balkanu se šteje na. 700.000 mož, med njimi 140000 Srbov. Iz Bukarešta se poroča, da se Bulgari jako kesa jo, da so šli v vojno z Nemčijo. Najmanjša iskra lahko naredi preobrat med narodom. 'Bulgari so popolnoma zapuščeni in sami, ker so Neme} in Avstrijci potegnili vse .svoje čete ie Balkana. Ru-munija čaka pripravnega trenutka, da udari na Ogrsko. Ru-munija ima pol milijona moz. Nemško uradno poročilo. Berolin, 13. avg. Sledeče po~> ročilo je izdal nemški generalni štab: Armadna skupina nadvojvode Karelna: Včeraj zvečer so bili južno od Zale2ce, ob reki Sereth kudi boji. Sicer ni v Karpatih ničesar novegaJ Umikanje, katero smo po načrtih povzročili, je redno. Južno v Karpatih smo dobili tekom\ boiev 700 rttskih ujetnikov in tri »»trojne puške. Na' obefi straneh Kapul gorovia so nemške čete posegle v boj, Fronta generala Hindenburga: Pri Dubuce, zapadno od Nobel jezera, so bili ruski napadi ustavljeni. V Stokhod okolici, blizu Kovela smo zaplenili več pušk. Tekom zadnjih dnij so naši zrakoplovci zaporedoma napadli rusko taborišče in vrgli številne bombe. Pri Sokolu smo prisilili en ruski zrakoplov na tla. Nemške zgube v juliju. Berolin, 13. avg. Pravkar izdano vladrio poročilo izkazuje nemške zgube za mesec julij, ki se računajo na 122.540 mož. I Skupne zgube Nemcev, odkar I se je vojna pričela znašajo 3.-#•35 *77 mož- To so uradne šte«-vilke nemške vlade. V juliju je bilo ubitih 21.116 Nemcev. A« . 042 jih je umrlo za boleznimi. *5-344 jih je bilo ujetih, 17.089 teško ranjenih, 50.157 lahko ranjenih. Resnične zgube, ki * jih imajo Nemci, odkar se je vojna pričela, 1.220.000. To so mrtvi, teško pohabljeni in ujeti. Zaplenjena hrana. Nemška vlada je izdala razr > glas, glasom katerega bo za- > plenila vso hrano družinam, ki ■ štejejo več kot tri glave. Vsa hrana pride pod vladno kon- ■ trolo. > » 19 ---o —Na E. 55. cesti in St. Clair ' ave. je neiki tovorni avtomobil povozil v soboto zvečer rojaka Mike Soparja, stanujoč na 1276 E. 55th St. ster. Prišel je avtomobil, da so morali sled-J njega dvigniti, predno so d<*»| bili moža izpod njega. Nevarno ranjenega je odpeljala Žele-tova ambulanca v bolnišnico. —Cenjenemu občinstvu v Clevelandu in okolici se tem potom naznanja, da jih obiskujejo pooblaščenci za nabiranje darov zf1 semenj, ki ga priredi direktorij Slov. Nar. Domaa z ostalimi društvi, kr so člani do-ma, in sicer 2. 3. in 4. septembra na Sokolskem vrtu, Glass ave. in 61. ulica. Nabiralci so: Frank iZorich, JoJin Jalovec, Frances Lausche in Zofi Birk. Raditega se uljudno prosi slovenske trgovce, da gredo nabiralcem na roke in vsak naj žrtvuje po svoji moči. Vsak dar je. dobrodošel, kdor pa hoče dobitke sam oddati, lahko stori I zvečer pri semnji ali pa naj i prinese k bratu Frank Rim, ,6104 St. Clair ave. in Louise čebular, 1207 E. 60th St. Prosi se vse slovenske trgovce, da j žrtvujejo za to stvar, kajti 40 slovenskih društev, ki priredi semenj, ne bo pozabilo dobrote in naklonjenosti, Iki jo skazuje-jo tako plemenitemu namenu. 7000 članov teh slovenskih društev bo podpiralo te trgovce, , ki so nam pomagali. Naj torej darujejo vsi brez izjeme. Vsak dar dobrodošel. Dr. Lunder-Adamič, pozor l Vsi igralci in igralke, ki so kdaj igrali pri igrah društva Lunder-Adamič se opozarjajo, da se točno in brez izjeme sni-dejo v sredo dopoldne pri Bir-kovi dvorani in se vdeležijo pogreba nepozabne naše goreče narodnjakinje gospodične Ani« I ce Žlindra, kateri je kruta tragedija utrgala nitko življenja. Spomnite se krasne cvetke sedaj pri zadnjem sprevodu in skaike ji zadnjo čaat njen trud in delo na narodnem polju! Aug. Groboljšek. i . ■ : v. b&ll IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK. • i i .............. - „■ 't r if 1 ■ ■ .: == NAROČNICA: Za AmtriKo - $2^0 JZa Cl+cfd. pc poJti £3.00 v Zo EvJropo - £3.50 7*osamezna JttcOilKa - 3c Vm piimt, dopisi in denar naj m po*ilja na: "Clevelandska Amerika", I', % 6118 8T. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO EDWARD KAUSH. publisher. LOUIS J. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians (>■■■""«.»-) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American tn spirit Foreign in language only. TeCEPHONe CUY PHINCCTON 1 80 1 , -, —----- I Entered as second-doss matter January 5th 1909. at the post oj)ice at Cleveland, Ohio under the Act o/March 3rd, 1879. ^ Em •■ ■ ■ ' - - - i i itfTffii h« No. g6. Monday, Aug. 14. it)i£>- ■ Gorica je padla v laške roke. (Nadaljevanje.) Cleveland, O. 10. avgusta, 1910. Danes se vže nahaja Gorica in slovenski duh v senci zastave italijanskega kraljestva in italijanskih bajonetov. Izguba Goriške pomeni za Slovence velik udarec, ker slovenska zemlja je mala in izguba malih predelov onesposobi jo za življenje. Za Goriško pa plakamo še iz tega vzroka, ker tam živi najbistrejši in najinteligentnej-^i del našega naroda, 'ker se na Coriškem nahajajo grobovi Si' mona Gregorčiča, Josipa Kri-lana ter skladatelja Hajdriha in Volariča. Na Goriškem ži- I*.-: 1 ve naši učenjaki Franjo Kos (zgodovinar), Fr. Seidel (geolog) a v sami Gorici se nahaja dom Dr. Bogomil Vošnjaka, ki zastopa obenem z Dr. Gre-gorinom in Dr. Zupaničem Slovence v Jugoslovanskem Odboru, čegavo srce danes bolj krvavi (kot srce našega Vošnjaka, ki ni samo imeniten pravnik ampak tudi izvrsten državnik ter pisatelj. ( I11 kdo je kriv te naše nesreče v žlahtnem Primorju Slovenije? , ! f Največ Avstrija in p* mi mil I Avstrijski vladarji in njiho-^ ve vlade so v svpjem slepem sovraštvu do Slovanov, povsod ovirali Slovence, da se ne bi kulturno in' politično razvili ter postali gospodarji na svoji zemlji. Zato so podpirali itali-, janske manjšine v Dalmaciji,' Istri, Trstu ter na Goriškem, a nemške manjšine na Kranj-; skem, južnem ^ štajerskem in južnem Koroškem. Povsod je Avstrija naprtila na hrbet Slo-! vencem nasprotnike, samo da ne bi 'bilo miru in blagostanja v njih deželi. Divide et mrperat Ce Se ljudstvo krega med se-j boj, potem dunajska gospoda lahko smeje vlada! > | Evo, tako je ostalo Lahon-stvo v našem, Primorju, ne samo ostalo ampak se celo okre-, pilo, odkar so dotične dežele prišle pod Avstrijo, Ko je propadlo žapadno rimsko cesarstvo, ko je zmagalo krščanstvo v Evropi in ko so se naselili slovanski narodi od Karpatov do Aten ter od reke Taljamenta (v JFurlaniji) do! Carigrada, imenuje sain papež Gregorij "Veliki", da so prišli Slovenci v Istro, in da so vžc začeli siliti v Italijo, kar pomeni, da so bili ob Soči, kjer «e nahajajo vrata v Itilijo. S tem je sam papež v začetku 7. j stoletja po Kristu povedal, da Istra in Goriško ne spadajo k Italiji. Torej naše primorske 1 dežele so postale v ranem sred-J njem veku slovenske. Šele ko so Benečani zavzeli Dalmacijo in Istro, doselilo se je nekaj famitij, in to samo v mesta,, dočim vasi niso videle laških < priseljencev. Benečanska republika je uradovala v laškem 1 jezrku, in v prometu med Be- < 1 netkami in našim Primorjem se 1 je tudi kak Slovenec, poitali- j jančil — ali široka masa ljud- < stva je ostala slovenska. V I- 1 stri go bili duhovniki glagolaši 1 in mašo so čitali v starosloven- 1 skem jeziku, v jeziku sv. Ciri- 1 la in Mfctoda. Tako je lepo vse ostalo, dok-' < ler ni Avstrija prevzela vlade J nad našim Primorjem po padu j Napoleon* leta 1814, ko)i je < prekinil življenje benečanski ; »republiki ter bil ustan6vil leta 1 1809 "Ilirijo" ali "Jugoslavijo" j Kl^v ■ z drugimi besedami. Francozje a so pomagali v Trstu našemu' jeziku do veljave, izdajali so ti vladna izvestja v slovenskem a jeziku in še hrani Dr. Gregorin e v arhivu Jugoslovanskega Od-a bora izvestje tržaško borze ter 1 pečat francoske vlade, ki je za- - rezan v slovenskem jeziku. Na-a poleon sam je bil po rodu Ita-i lijan ali vendar ni pripojil Go- - riškega in Trsta "kraljestvu 1 Italiji", ker naše dežele ne - spadajo tja niti po jeziku niti - po zemljepisni legi, ampak je i Napoleon ikot pameten človek - ustvaril "Jugoslavijo", katero i je hotel kasneje razširiti do • Carigrada. 1 Da, v Napoleonovi dobi je , prišel slovenski in hrvatski je- • zik do veljave, ravno tako na 1 vseučilišču v .Ljubljani kakor 1 tudi po uradih, in če bi bila i Ilirija obstala do danes, danes , več ne bi bilo Lahov niti laške-1 ga političnega duha ni v Istri ni v Trstu, a najmanj v Gorici in Dalmaciji. Ko pa je pred sto leti zavla-. dal v Primorju Haibsburžan j Franc I. dalo se je popolno veljavo italijanskemu jeziku. V j Dalmaciji, kjer šo Satiio štirje; odstotki Italijanov, v Istri in na Goriškem je država napra-1 vila italijanske ljudske šole, gimnazije, učiteljišča in sploh vpeljala povsod italijanski jezik. Tako je Avst/ija sama vzredila lahonstvo v Trstu in Go-'rici. Skoro vsi Italijani teh' mest imajo slovenska imena, ker so bili njihovi očetje in stari očetje prave slovenske korenine, pa jih je avstrijska vlada 1 poitalijanila, ker nam ni hotda' dati slovenskih šol. 1 I še danes leta 1916 nimamo v Trstu in Gorkfi nobene slovenske šole, katero bi morala ^vzdržavati država ali pa deže-ila, ker tamojšni Slovenci plavajo davke tudi za šolstvo in • izobrazbo. Sedemdesettisoč 1 (70.000) tržaških Slovencev mora pošiljati svoje otroke v 1 laške ali pa v hemške šole, ker 'nimajo svojih, razven tistih, katere je ustanovila privatna ("Družba sv, Cirila in Metoda". In še to družbo bojkotirajo duhovniki, pripadajoči stranki Dr (Ivan šušteršiča, kakor tudi da-1 nes delujejo z vsemi silami proti Jugoslovanskemu Odboru v Londonu, ki edini vodi rešilno akcijo za osvoboditev Slovencev izpod nemško-lahonskega ter neniško-mažarskega jarma. j (Konec prihodnjič.) ' n ( -...„■„,.—o-1——'- Članom Slovenske Lige. Naša Liga, rojena'v ljubezni j do naroda, vstaja zopet z lju- ] beznijo do naroda. Kdo bode j miroval, ko naša domovina pa- 1 da pod težkim križem sedanje vojne! Sinovi našega naroda , so ali v grobovih, v bolnišnicah ali v ječah; le mialo, posled-na sila še stoji za Sočo, da z nemškimi puškami brani slo- « vensko zemljo. Voditelji vseh'1 naših strank so ali na ptujem,' < (ali v verigah (Hribar, Rybar, j 1 Graffenauer itd.) Sojeni in ob- 1 sojarii so duhovniki, profesor- j ji, doktorji, kmetje in delavci, j Očetje so v grobovih,, v ječah t ali na bojnem polju; vdove, si- t rote in pohabljenci pa gladuje-jo doma. Za še živeče Slovence 1 k v naši domovini so'se vrnili ča- * si srednega veka, ko so valpe-ti preganjali naše ljudi z biči fk delu: Trudni starci in stark« - obdelujejo slovensko polje z »c nežnimi otroci podL rtadzorst-^r vom biričev. Razlika je le ta, da gredo pridelki,, namero v _ gradove, v državne sklade. Da jedino srečni Slovenci v star — domovijii so oni, ki počivajo v črni zemlji. ■e. Zato je zginila iz slovenskih src poslednja iskrica dobre volje in strpnosti napram onim, 1 ki so privedli naš narod na Kalvarijo. Zdi se. da bi bila za 0 naš narod boljša hitra smrt, . kot pa življefije na natezalnicah. Za nas ni skupnosti z izdajal-, sko avstr. vlado! Ona je prodala Nemčiji samo sebe in avstrijske narode. Avstrije ni več Nemčija je razširila svoje me-e je čez Avstrijo. Avstrijska ar-u mada je neločljivo združena — 0 pomešana z nemško; poveljuje-11 jo ji ne Franc Jožefovi, ampak n Viljemovi generali. Kakorhitro sprevidi Nemčija, da je zanjo r Avstrija zgubljena, bode po-r vlekla ostanke avstrijske ar->. made seboj v Nemčijo, da bra- * nijo posest — ne svojo —^ am-h pak Viljemovo. — 11 Avstrija je zaslužila, da po-e stanejo slovanski njeni podaji niiki njeni izdajalci; toda do te-e ga ni prišlo, ker so nas prebite* < li Nemci. Slovani so rešili Av-strijp 48. leta ; tudi sedaj bi. jo 3 bili rešili, da je avstrijska vlada poslušala na slovanski glas; 2 rešili bi jo bili brez vojne. Av-" strijska pangermanska vlada je 3 izdala cesarja, ki je sedaj nem-r ški podanik, in izdala je avstrij« 1 sko ustavo in z ustavo vse av-3 strijsko ljudstvo. Slovani se " sramujejo tega nizkotnega Či-1 na avstrijske vlade; sedaj spo-" znavajo, da je bila vsa njihova zvestoba zamanj. Ta izdaja avstrijske panger-1 manske vlade je odvezala vse * avstrijske narode — torej tudi Slovence — oi vsake obvezno- K ' 'i sti napram predstavnikom Av-j strije. Cesar sam — čeprav 1 vsled svoje starosti mogoče ne-vede — je izdal Avstrijo, zato ker je odobril načrte svoje vla-'j de. Avstrijska vlada ni imela * nobene pravice podariti nas ] Nemčiji, kot tropo ovac. Zato 1 pa nismo vezani napram Nem-' čiji niti po prisegah, niti po zgodovini, niti po volji večine "1 našega ljudstva; poleg tega, 1 izdajicam ne gre naša vera. 1 Prišlo je z odobrenjem avstrij-'ske vlade tako daleč, da kdor ' podpira avstrijsko vlado, podpira izdajice Avstrije, in kdor 1 soglaša z avstrijsko vlado, so-' glaša z izdajo Avstrije in nje-( nih narodov. 1 Ime aVstrijske vlade je oma-| deževano z izdajo, toda čist in , brez madeža je ostalo ime slo-. vensko in hrvaško. Odkar pa smo Slovenci izdani po avstrijski vladi, in na ta način odve-' zani zvestobe napram Avstriji, si moremo sami valiti svojo , bodočo vlado. Kaj si bodetno volili! Bratje, ali ne slišite tož-ne vzdihe naše domovine za svobodo, ali niste slišali naš narodni evangelij združenja s Srbo-Hrvati, ali neveste, kako velika sila je v Jugoslaviji! Poznate svojo domovino Slovenijo; veste da je krasna, vredna krvi in življenja. Nevredno je moje pero opisovati njene krasote. Pridružiti se hočem, , da vsi skupaj proslavljamo svojo domovino. iSvoji hočemo biti v objemu z drugimi Jugoslovani; svoji s , svojimi. Čut narodnega jedin-stva Slovencev s Srbohrvati je nesmrten, kakor je nfcsmrten naš jugoslovanski narod. S Srbohrvati posedujemo jedno zemljo — Jugoslavijo; z njimi dihamo jeden zrak; pri njih in z njimi je naša sila in naša bo-dočnost. — Naj drugi proslav- : Ijajo Nemčijo, !ki nosi verige sužnjosti, mi hočemo slaviti Jugoslavijo, ki vstaja v imenu ] svobode! Ni še zamrla ljube- i zen do naroda in dull svobode 1 ni še vgasnil. Naj se vklanjajo j izdajalski avstrijski vladi .slu- | ge, nevredni naše krvi^jrni ho- i cemo ostati zvesti nasim oče- j torn in materam. Zato pa. Ligaši, Slovenci v i redove! Mož do moža, Sokol < e- braniti svojo sveto slovensko či posest! Zberite se iopet v od-:e bore Slovertil^e Ligri! Kar smo z zamudili, b^emo"" popraviti( ,s t- vztrajnim tfefim. " Jug6sl6van-a, skemu Odboru v Londonu smo v vpiitlfiVi r1c7plih \ fArta i in. Ja«- :o no, da more Jugoslavija jako i- dobro shajati s svojimi dohod-kj ki ip «c razvijali v vseh pano t- Srl?f|a Je^ od ^artle-ga mono^ o pola plačala obresti in odplači-l-fe'\4eh državnih dolgov in e ji je ostalo sedem milijonov v kron. Srbija je imela od samih železnic, in. pošte na leto 25, mi-e lijonov dohodkpv, toda Slovj&n-n ike dežele od pošte in zolexnice )- ne dobijo niti vinarja. jCe so v >- Srbiji monopoli kot so želež-1- nice, pošta in carine nosili let-v nih 104 milijone, znači to, da li bodejo v trikrat, večji državi monopoli nosili najmapj tri-j- krat toliko, torej pokritje več ' od polovice izdatkov. To »e i, pftivi z drugimi besedami, cfe )- ne bo samo nepotrebno pove-e čati davke v novi državi, pač o pa se bo vprašanje o davkih 1, ^ahko še bolj skromno in pra-■j vičneje rešilo. 0 Toda vprašali bodete: Tu so p stari in novi dolgovi. Da, Srbija je imela do te vojne okrog- >- lo 850 milijonov dolga. Morda ri je, da bo Jugoslavija morala s prevzeti del avstro-ogrskega i- dolga, kakor se določi. Toda to ni primorano, ker lahko pride; mo svobodni ven tudi brez te-. ga bremena, kajti vlada lahko prisilijo Avstrijo, da poravna škodo, ki jo je povzročila našemu narodu. T0(la recimo, da prevzamemo nekaj dolga. Ta dolg znaša 15 milijard frankov. Kakor preraČunjeno, ne more pasti na nas več kot ena milijarda, kajti novi dolg " Avstrije ki ga je rcaredila za } vojno, ne spada na nas. Prištej-- mo temu dolgu dolg Srbije in ' stroške vojne in vse potrebno, ' da uredimo novo državo, in ne > bodemo dobili več kot dva ti-" soč petsto milijonov frankov 1 dolga ali ravno toliko kot bi • morali samo Slovenci plačati ) po vojni, če ostanejo v'Avstriji. • Od tega denarja bi bilo treba " na leto 125 milijonov za plače- ■ vanje obresti, ki se razdele na l celo Jugoslavijq. To znači, da • saimi monopoli lahko plačajo 1 obresti in amortizacijo. Na ■ zemlje, „ -ki so bile pod Av- ■ strijo bi odpadlo 82 milijonov, > toda če bi te zemlje ostale pod : Avstrijo, bi morale plačati 220 > milijonov obresti na leto. Ce se, • zjedinimo v Jugoslaviji, pa . ■ plačamo samo. 82 milijonov, : dokler za ,138 milijardi na leto ! mi an j kakor pa v Avstriji. j , Glejte, to šo čisti računi brez pretiravanja. In koliko se da za , narod narediti z 138 milijoni!! Kranjska n. pr. je imela na leto le deset milijonov kron za ' svoje potrebe, pa je vseeno ' nekako 'krpala svoje zadeve. Z zjedinjenjem profiti,ramo samo na obrestih državnjh dolgov za 138 milijonov na pri tem pa dobimo vir novih dohodkov in ti dohodki pridejo " naravnost narodu v korist in 1 nobeni habsburški kliki. -o- Trojica, ki pričakuje naš napredek. So ljudje, ki trdijo, da se doseže Veliko več, če se kaže, kakšno bi moralo biti. Mi smo seveda prepričanja, da se veliko več deseže, če se kaže, kakšno je sedaj, danes, v času, ko pišemo. Pripoznana napaka je prvi korak do boljšega. ' Dokler človek ne vidi svoje napake, tako dolgo je tudi ne more popraviti^ Danes se dotaknemo trojice — ne oseb, ker tri osebe bi ne mogle preprečevati napredek celega naroda. Ta trojica so trije grehi, praVzaprav jeden sam greh s tremi velikimi vrhovi. Naš drugi Tri-g,av- j Skupen greh, ki preprečuje naš napredek tukaj in v starem kraju še v večji meri je naša nestrpnost. In trije vrhovi na tej skupni podlagi so; verska, politična tn narodna. Verska nestrpnost je prvo in največje zlo. Vera oziroma vse vere na svetu imajo le jeden namen: popolnujejo v človeku to, česar ne doseže s svojimi sredstvi. V bistvu so vse jednake, le pota do skupnih ciljev so različna. Slovenci imamo le jedno-vero.) Ko bi imeli dve veri, bi bil boj vsaj razumljiv. Vsak boj mora imeti svojega nasprotnika. A pri nas ga nima. In vendar smo v večnem verskem boju. Zakaj ? Zato. - Ker usu, K| ima vero, jo vsiljuje , tistemu, ki jd nima. !n tisti, ki jo . nima, vsiljuje svoje prepričanje . t^tem«, ki jo ima. Tako nastane I h ta boj žre. Koliko sil naroda " gre v nJČ'vr tem boju. Odkar datira ta boj v, stari dpmovinr, ni nobenega napredka. Med ljudstvo .se seje sovraštvo, fanatizem in nej 1 strpnost. Mesto da bi skupno nastopali za boljše pravice, za napredek, za gospodarstvo, pa gubi-mo dat as s tem, da fee, obde!uje-< mo med seboj. V- Pogflejmo Američane, Koliko ver je tukaj ? Kdo ,zna. Saj slišimo vsako leto o novih verskih pojavih in vsak apijeten pjefriganec ima svoje pristaše. In vendar: kdaj slišite Američana govoriti o veri? Kdaj ga vidite, da jo vsiljuje s sovraštvom? Kje bi bih Amerika, ko bi divjali tukaj taki verski bečji, kot divjajo v naši stari domovini ? Koliko strank bi bilo tukaj, ko bi se ljudje delili po veri? Ce imaš vero, dobro. Imej jo. Je tvoja lastnina in če misliš, da boš po svojem prepričanju najbolj srečen na tem in na onem.svetu, pa bodi. Nikdo ti ne zavida ničesar. Tvoja vera je tvoj pot do cilja. Pojdi po njem brez ozira ali gre še kdo s teboj ali ne. Ce nimaš vere, dobro. Tvoja pot do ciljev drži drugod. Pojdi svojo pot, pojdi po svojem prepričanju za svojo srečo in blagor. Ne glej. če i*re še kdo s teboj ali ne. Človek, ki skrbi za blagor d ru- šeče rodi namesto druzega, nikdo j ne umre namesto druzega. Vsak zase je celota s svojim življerijem, svojim želodcem in svojo glavo. • Posnemajmo Američane. V A-meriki so na enem samem križišču včasih na vsakem voglu po jedna cerkev in vsaka cerkev je ldst druge vere. V eni hiši žive ljudje najrazličnejših ver in nikomur ne pride na misel , izpreobračati ali pridobivati ljudi za sVojo Vero. Kar je jzobrazenih fmrskihf l^ro-gpv, razumejo prav dooro' t'o Vprašanje. Ti se ne bodo nikdar pre-pirali o »vrednosti ver, lukilar xrie bodo, skušati pridobfviati tega ali onega «a to vera. Ti spoštujejo človeka, če je vreden spoštovanja, bre* .ozira oaao, ali je njih vere ali ne. Kdor pa zanaša verska vpraša-« nja med maso, je hudodelec. Tak pospešuje strasti fanatizma, ubija fundamentals nauk vsega krščanstva: ljubi svojega bližnjega kakor-* samega sebe. Tu ni nikjer rečeno, da ga ljubi le tedaj, če je tiste vere ali tistega verskega prepričanja. Rečeno je samo: ljubi ga, pa naj bo potem kdor že hoče. Da, malo manj vere na jeziku, malo več razumevanja, da ima vsak človek svojo glavo in vsaka glava svojo misel in prepričanje — bi res, ne fcilo slabo. Druga je: politična nestrpnost. Kaj je politika? Nauk o upravi Dalje na tretji strani. / Nervozni ljudje nam bodo hvtleini. ako jim naznanimo, da aa jim bo zdravje čudovito zboljiak) ki živčevje pokrepilo — ako uživajo SEVERAS NERVOTON (Savarov Nervoton) takoj na prvi prikaz &v£nt na- Crilike. To zdravilo ja bilo 2« popolnoma prtisku->no ter ja izkazalo avojo vrednost pri zdravfyenju ii vinih neprilik. Donaia hitro olajtbo v slučajih DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI AU 1NSOMNUE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE AU NERVOZNOSTL c«*tt.9 Pilita po nai cirkular: "SEVEROV NERVOTON. - Kdaj in kako ga rabiti. Razpoiiljamo ga zastonj. Sevorovi pripraviti no n«prn»l > • .; Moške obleke................$1.00 Žcuske kiklje.....................50c Molke suknje .................$1.00 Ženske dolge »okoje........$1.00 Jopiči................................BOc Ženske obleke.................$1.00 The DAMM DRY CLEANING Co.; c-«.73».w 1574 E. 55th ST. ^2025 1 A. J. DAMM, poslorodja. JOSIP SLObVEN^r y v ^grebm zavod, zaloga rvpv p pohištva, peči j in banr. / p I K Kočije in avtomobili za > poroke, krste in druge msmsm Prililce' 6108 St Clair ^^^^ Avenue. strežba vedno točna in poltena. —1 „ , -- -f-- f|,ni " ' V n ■ m •» I Slovenska Dobrodelna Zveza. (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT AS3*N.){ -- v /■ "■- 1 K U.taaavljena 13. dot. . Inkorpor. 13. marea 1910. irffBFi i914' T dtiAvi Ohio mmmm/l r driavi Ohio *• «7 v > v ^ Sedež: CLEVELAND, OHIO y......n ' m1 f tm , , 18 if !i I-,, H Nil RADNIKl: PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, 6106 0T. CLAIH AVBNUJfl. I^CtDPHEDBfeDNrtC: POTTMOS KOQOJ. 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNQK; FRANK HUDOVBRNIK, 1052 EAST 62nd 8T. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAU8. 1062 BAST 62nd STREET. VRtt. ZDRAVNIK: J. v M. 3 BLISK AR, 6127 ST. (JLAIR AVE. ODBORNIKI: Frank. M. JAK9IC, 120i} Norwood Rd. Jion. RUSS, 6712 Boanft av* [Frank ZORIC, 5909 Proaaer »ve. Frank OBRNE, 6033 St. Clair ave. Anton GRDINA, 6127 St. Clair ave. Ignac SMUK, 1061 Addison Rd. Anton OftTIR. 1158 E. 61it St. Šefe vrhovnega odbora se vrftljo vsako četrto nedeljo v meiecu ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada. Pisarna vrhovnega urada 1052 E. 62nd St. drugo nadstropje, a* [; daj. Cuyahoga Telefon Pripceton 1276 R. Vsi dopisi, druge uradne stvari In denarne nakaralce, naj m potlljajo na ivrhovnega tajnika. , Zvefclno glaello: "CLEVBLANDOKA AMERIKA" Nadaljevanje iz 2. strani. države. Ker je vsaka uprava po svojem bistvu gospodarska, je tudi vsaka politika in politična stranka gospodarska. Kot pri veri je tudi ' pri politiki: vsak ima svojo pot do cilja. In če je več ljudi j na skupni poti, imamo politične skupine. Ce ima kdo ali kaka skupina drugo pot do cilja, pusti ga, na gre. Naj pokaže, če je ta pot dobra in pametna. Če ni, se človel ali skupina sama ubije. Sovražiti človeka, ki ima svoja pota ali ki gre s svojo skupino dp cilja, ni pravilno. Je namreč velika razlika med borbo in sovraSt^ vom. In ker tega zopet navaden človek ne loči, imamo za posledico sovraštva, ki nastajajo radi političnega prepričanja. Taka sovraštva so kaj razširjena v nasi stari domovini In po* sledice so žalostne za vse. Mesto da bi se moči naroda rabile za napredek in zboljšanje skupnega stanja, pa se vali masa proti masi, afČtiira vse nasprotnikovo in pro-' Ktavija vse svoje. Posledica tega \je večno sovraštvo, katero se za-jetla tako globoko v ljudske duše, da se človeku studi. Poglejmo Ameriko. Imamo politične skupine, bijejo hude boje meZ naznanjam, da pobirani za ta mesec asesment' samo 20. in 21. avgusta. Vse druge mesece pa Vsakega 26. v mesecu. Katera bo prej ali pozneje prinesla, ne sprejmem nobenega denarja- Dvakrat v mesecu upam, da je dovolj priložnosti za plačevanje. Opominjam pa vse tiste sestre, ki imajo tisto grdo. navado, da dolgujejo po eden, dva ali tri mesece, da so bolj točne. pri plačevanju. Koliko dela se s tem prizadene tajnici kakor tudi gl. tajniku. Vsaka naj bo toliko prevdarna, da ako n^ plača, škoduje le sebi -bodisi na bolniški podpori ali pa na smrtnim. Društvo je na dobri podlagi po članstvu kakor tudi po blagajni, torej že iz tega namena bi se morale sestre bolje zavedati s^oje dolžnosti. S sestrskim pozdravom. (98) Fannie Trbežnik, tajnica. m.. h 11 il«i —"» ■ ■ Slovenska godba f Vsem rojakom se naznanja, da smo ustanovili samostojno slovensko godbo. Rojaki so prijazno vabljeni, da pristopijo. Ustanovitelj godbe je Qeo. Kranjčič in učitelj godbe je Tom Oblak. Informacije na 5810 Bonna ave. (96) NAZNANILO! V nedeljo, 20. avgusta t. 1. priredi dr. "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ velik izlet na Kastelčevi farmi, stop 126^ Shore Line. Vsakdo ve, da je bilo vselej največ zabave in najboljša postrežba na zletu, ki so ga priredile "Napredne Slovenke". Zato upamo, da nas cenjeno občinstvo v obilnem številu poseti. Dobra domača godba, razne dirke za lepe dobitke, skakanje v vrečah in licitacija dragocene k r a s ne ure. Vse to in ie veliko 'druge zabave bode na razpolago. Nekaj posebnega bo ie na dnevnem redu, kar je pa zasedaj ie društvena skrivnost. Bomo pa videli na zletu kaj bo. K. obilnemu posetu vabijo (98) "Napredne Slovenke" Iščem žensko zk hišna dela in da varuje enega otroka, n 14 E. 63rd St. , • (97) .............. [.1—i...— Slovenka dobi dobro delo za hišna dela. Vprašajte pri Aug. Kaušek, 6202 St. Clair, (xgo) Lepo pohištvo je naprodaj, proda se vse skupaj, za dve sobi in rent se lahko dobi. Poceni. 5704 Bonna ave, (97) opravljati hišno delo sploh. j Plača po dogovoru. Poizve se ■ na 1166 E- 60th St. nad mlefcar-- |jem. (97) Pohištvo jiaprodttj za dva človeka. Zraven se da tudi stanen yanje. Poizve se v uredništvu. ----—- (96) POZOR, SLOVENCI! Cenjenemu slovenskemu ob-. činstvu uljudno naznajam spo- ■ daj podpisani, da sem odprl trgovino £ navadnimi kolesi in motornimi kolesi. V zalogi do- j bite vedno prve vrste kolesa, . ki so garantirana in po zmernih ■ cenah. Uljudna in točna po-( strežba Ob vsakem času. Pre-1 vaameui x popravila vsa kole-. sa. Popravilo je točmo, zanesljivo in garantirano. Niša posebnost je izdelava 1 finih bakrenih kotlov kot ste . jih imeli v stari domovini, ka-l tere izdelujem v vašo največjo . zadovoljnost, ker sem izučen . v tej stroki. Popravljam vsako > vrstne kotle. Posebno se priporočam slovenskim hišnim gospodarjem za napeljavo novih 1 strešnih žlebov ali pa za .po-, pravljanje istih po jako zmer-. nih cenah. Enkrat naročite pri . nasjn zadovoljni bodete z našim- delom in bodete še prišli. Izdelujem tudi posebne kotle za kuhanje žganja, nakar posebno opozarjam. Priporočam se rojakom v obilno podporo In naročila. . S spoštovanjem (108) A. JANEŽIČ, 6525 St. Clair ave. CENIK MALIH OGLASOV, IŠČE 8E DELAVCE V»E VRSTE, do 26 bessd ali 0 vrst 1. krat po.......................40c. 3 krat po..,....................3Sc. 6 krat po............'...........30c. vsaka nadaljna vrata po do. DELO IŠČEJO VSE VRSTE, do 25 beaad «11 S vrst. 1 krat po.......................20c 3 krat in več po.................17c. vaaka nadaljna vrata po 3c. sobč se 6bbAJo ib na HraKio 8E SPREJMEJO, do 2S beaad all 6 vrst. 1 krat po..............t........25c. 3 krat ln več po............... ..20c. '_Vsaka nadaljna vrat« po 4c. VTTAJ e M 8 E~0 DD A, HlftA, *TkWO-VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HltA, TRGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUGO. TtCE 8E OSEBE, ZGUBLJENO, IN DRUGO NEOZNAČENO, do 29 beaad ali S vrat. i krat po.......................50c. 3 (krat po.......................42c. 6 krat iii več po................35c. vaaka nadaljna vrata po ftgf JO~SE "TRGOVSKI 'SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO •TI. do 25 beaad ali S vrat. i krat po...,...................60c. 3 krat trn več po...............JIjSO vaaka nadaljna vrata po 10c. ZAHVALETN~MKTVA4KA NAZNANILA. Vaaka vrata po..................6c. Za večkrat se Ista cana pomnoži. -bRUiTVfeNA NAZriAdlLA.- lkrat po ...................4« vrata Za večkrat p Mjicatfic.irt Sfaa»ft- "OTY OP BUFFALO* U Sk BETWEEN £ CLEVELAND-Dafly, Maj 1st to Nov. 15thrBUFFALO S e . •. • •' •JSI:E: ■ a WiM iiauuiH niwfni trnitwiu aim uHuaiu n* hw "n." Wk y«W tiskat AR« t for tiek*UvU O. * B. Lin«. C S | i M THE CLEVELAND A iUFFALO TRANSIT COM Cltr.lai.4. Obla C a' J. S. JablonskT Slovenski fotograf 1122 St. Clair Ave. MU Broadway Iideluje alike sa i«altbe l%drtiiinalu alike, otroike , alike,.po n^j norcjii modi in po niakih cenah. Za $3.00 vrednostnih slik (enducat), naredimo eno reliko sliko ▼ naravni velikosti castonj. . , NT VSE DELO JE GARANTIRANO. f WCLEVRANDTBUFFALO, NIAGARA FALLS » TOLEDO, PT. HURON, ALPENA.ST. IGNACg. A REAL VACATION The Water Way la the Only Way The Great Lakes la t be meera for particular and erpertfoetd traveler« on budne« uq pUuure trlue. The nT* C. Line Bteamcra embo<*y all the aualttlea of »peed, »afetir end romlort. The freedom of the dioka. the cool, refreehln« lake breeae«. the com-modloua etate rnome and uneioeUed culeloe, make life aboard theee flaatlnl palacee a source ol enjoyucut. , , , TO. * C. A SERVICE GUARANTEE" Durtiu Bummer Heanoa the Two Glante ol the Great Lake«. Btre. Cltrof Detroit III and C»* of Cleveland III, ouerate dally aervlct between Drirult und liuffalo; dally errvipo between Detroit and OvrlindTaleo delightful day tr!|ia durlna July ai d Auguit, ua well as »wo boata out ol Dcirt»li and Cleveland every Balurday and Bunrtay nlnlift during tbemtwo month«. FOUR TRIPS WEEKLY KROM TOLEDO AND DETROIT MfeiKsn | pally aenrloe between Toledo and Put-tn-Bty, June 10th to September 10th. YOUR RAILROAD TICKETS ARB ACCEPTED On D. A O, Line etewwjra lor transportation between Detroit and Cleveland. Detroit T'^ErX^TMTSiiSll.PmpW- Orent Lakes Moil Address " DETROIT A CLEVELAND NAVIGATION COMPANY PHILIP H. McMillan, Pres. A. A. »CHANT«, Vloe-Pres. A Cenl. M«r. All n. a C. Steam.r. arrive ead depart Third Avenue Wberf. Central Standard Time. 7,,^mmmmmm^mmmmmmmmmammmmmammmmmmmmmmmmmmmm*m<- / Pozor Slovenska društva Pozor! ' DRUŠTVO SLOVENSKI DOM, ŠT. 6. S. D. Z. PRIREDI . . . i ' s • t ' .J , rr fr\ v nedeljo, 20, avgusta 1916. ■ ' ^ i, i .. n. i ......... ■■ ...i,...........m .....i , , — razbitje no%)e društvene zastanJe _ ■ ........ . ;*____ ■ ' '■■ ' ■■■• 1 " na Recharjevih prostorih. Začetek ob l.uri popoldne Vsi SiotJenci ix Cottinbuooda, Clevelanda, in fioliintf-hama jo Vabljeni, da se udeležijo te lepe Veselice. Izvrstna postrežba je garantirana od dobrih ^uharic in izvrstnih nataKarjeV. Dr. SI. Dom, Ji. 6. SDZ,. ' HI^Tr Zamišljen* in celo nekoliko potrta je šla v prvo nadstropje v spalnico svoje gospodinje. Čim je odprla okno, je odskoči-la, kakor da jo je nekaj zbod- "To je Francis," je šepetala in se skrila za preprogo. "Dognal je, kje stanujem — zdaj je treba bežati." Res je šel mladi huzarski oficir spodaj mimo hiše in gledal hrepeneče na okno. Eva je drhtela in tekla po stopnicah dol, a še predno je dospela do kuJiinje, je zapel zvonček na hišnih vratih. V prvem trenutku bi se bila skoro onesvestila; naslonila še je na zid-in trpinčila svoje možgane, kako naj prepreči pričakovano razkritje. Tedaj je zvonček drugič zapel. "Eva," je zaklical glas izobražene kuharice, "nekdo zvo- . ni." Eva se je Prot* M'" nim vratam; noge je imela te-ške, kakor bi bile od svinca. "Zakaj mu pa tudi nisem že prej razodela resnice?" si je obupana očitala. "Nikdar - kih stvari. ij "Ali Spite vi s kuharico tukaj?" je vprašal nadzornik, i- Eva je to potrdila. Nato so il jo poslali iz sobe in nadzornik je odprl omaro za obleko. Sko1 o je z naraščajočim razburjenjem e sledil vsaki njegovi kretnji, ;1 "Aha," je zaklical nadzornik / s pritajenim glasom in poteg-0 nil iz omare fino krilo. "Ta ob-a bleka gotovo ni last navadne služkinje l*1 0 "To je krilo gospe Moly- - neux," je vzkliknil škof. "Dostikrat sem jo videl v tem kri- 1- lu. Nebeška milost — kako je ><■ prišlo to krilo sem?" Gospoda sta se spogledala in - obraz policijskega nadzornika - je postajal vse slovesnejši. Spravil je krilo zopet v omaro, e odprl vrata in poklical Evo. e "Kakšna vrata so to?" jo je 1 vprašal. "V druge oddelke kleti vo-1 dijo," je odgovorila Eva; "en > oddelek rabimo za vinsko klet." - ' Škof se je z grozo obrnil v - stran. Bog ve, kaj se bo dobilo 3 v kleteh. Nadzornik je hotel odpreti vrata, a bila so zakle- - njena. "Kje so ključi?" Eva je odkimala z glavo. "Ne vem," je odgovorila. 1 Nadzornik se je samo sme- - h ljal. "Potem* moramo vra*a pač - šiloma odpreti," je rekel in vzel : iz žepa ettui, napoljnen z in- - strumenti, ter izbral fin vetrih. Toda v nobeni kleti ni bilo nič takega, kar bi bilo razsvetlilo - temo. "In dosti vina tudi ni pri hi- ■ ši, my lord," je menil nadzor-"dve steklenici viskija in tri t steklenice rdečega vina." "Ti moj Bog," je odgovoril > škof; "ko bi bil to vedel, bi se : še sem ne bil upal.. Skof je umolknil, ker se je ■ domislil, da bi mogla njegova j izjava veljati za preveč posvet-i no, da, za .materialistično. Nadzornik pa si jo je drugače 1 tolmačil. "Res, tukaj izgleda vse tako, kakor da gospodar ni nameraval še dlje v tej hiši ostati. Ali niste, my lord, tudi vi tega mnenja?" "Seveda; popolnoma prav imate na to prej še mislil nisem." Nadzornik se je nasmehnil, ; potem je stopil tik poleg škofa in mu zašepetal na uho: "Ali ste zapazili, ,my lord, da je hišna šla v svojo sobo?" "Kaj pravite! Ne, tega nisem zapazil! Ali je res?" "Res," je odgovoril nadzornik; "pst, my lord P Tiho se je sklonil na tla in se po vseh štirih plazil do vrat. vodečih v sobo za služkinje. Tam se je vzravnal in planil v sobo. Eva je pospravljala svoje stvari v kovček. "Dovolite," je dejal nadzornik in je vzlic ogorčenemu ugo- ' voru začel preiskovati kovček kakor kak carinski uradnik. "Aha!" je zaklical is potegnil na dan usnen etui temno-modre barve; odprl ga je in pokazala se je krasna biserna ovratnica. "Kje ste to dobili?" je vprašal. Mlado dekle ga je pogledalo s hladnim zaničevanjem. "Ali vas to kaj briga?" "Mislim, da me briga," je nadzornik odgovoril srdito, j "Kje ste dobili to dragocenost?" L . "O tem ne dam nobenega pojasnila." Nadzornik se je ofrrnil k škofu, ki ni bil nič manj ogorčen. "My lord," mu je rekel, "pro- : siti vas moram, da si to drago- < 1* »» ■ I I My lord je pazljivo ogledal I bisernico in potem je padel I njegov (pogled na mlado dekle I kakor prokletje noseča strela. { I "Afi m morete, mylord, zdaj! I ptfvedati, če spoznate *to dra-I gocenost kot last gospe "Včeraj." ie "Od nekega gospoda in vče- I raj ?" je zaklical škof. "Za vra- I ga..." j- Nadzornik se je osmelil, pre- I j. kiniti škofa. e "Kako se piše tisti gospod?" I je vprašal Evo. 11 n "Tega ne povem." a "Aha," je rekel nadzornik, I spravil bisere v etui in vse sku- I paj v svoj žep. "Mislim, mylord, I da greva zopet laliko gor.. ." I e "A moji biseri?" je vzklik- I nila Eva. I "IČe so vaši, jih dobite nazaj, I n a reklamirati jih morate na po- I " licijskem ravnateljstvu," je od- I v govoril nadzornik hladno in od- I 0 šel za prelatom. Prišedši v knjižnico, je de- I jal nadzornik s pomembnim po- I udarkom: "Ali morete res šele vpraša- I ti za fme tistega gospoda, my- I lord?" : j. "Bojim se,da ne, gospod nad- I zornik, bojim se, da ne. Mili I č bog, da je mogel Irvin Moly- I neux tako globoko pasti! In . kje .mislite, da je zdaj njegova I _ nesrečna žena?" 5 Nadzornik je naredil skrajno I 0 resen obraz. "Mylord," je rekel, "nočem I _ žaliti vaših čustev s tem, da na- I . pravim neizogibne sklepe iz te- I 1 ga, kar sem dognal. IPJftporo* I čam se vam, mylord!" * 1 Ko je bil odšel, je škof kakor I • da je okamljen, obsedel še ne- I kaj časa; potem je pa ves obu- Ij ; pan planil kviško, bežal v svojo I ! sobo in z največjo naglico po- I . spravil svoje stvari; kmalu po- I tem se je odpeljal. . Na spodnjem koncu vrta je II bila med lovorjevimi drevesi II . mala lopa^. Med tein, ko je škof II . pospravljal svoje stvari, je pri- II . šla iz lope v plašč zavita žen-* II t ska in je hitela v hišo. Četrt ure M pozneje se je ustavil pred hišo |J št. 47. v ulici Hiacint drug voz; I . vanj sta sedli sumljiva Eva in I tista ženska, ki je bila prihite- I la iz vrtne lope. t "Hotel Ruckford, Kensing- I ton," je rekla ta. t Čez nekaj trenutkov je vpra- 11 Šala tudi zelo razburjeno Evo: I 1 "Kaj se je moglo neki zgodi* Ij ti, Eva?" Toda mlado dekle ni dalo od- II govora. Njeni pogledi so bili I obrnjeni na moškega, ki je šeMl pred vozom in ki ga je voz I kmalu dohitel. Ker se je njena I spremljevalka zatopila v svoje I misli, je Eva odprla okence na || zadnji strani voza in pogledala || ' ven. Videla je natančno njegov I obraz. V naslednjem trenutku I ' je voz zavil okrog vogala. "Zdravstvuj, Francis," je re- II kel glas v njenem srcu. (Dalje prihodnjič.) Išče se slovensko dekle, ki zna I angleško, za v zlatarsko trgo- II vino. Stalna služba. Hueter I Tewelry Co. 5372 St. Clair ave. I 1 -—-— (x86) I fc'roda se "slovenska grocerija, H v sredini slovenske naselbine,1' II jako izvrstna prilika za podjet-' II nega Slovenca, da si napravi lil premoženje. Proda se radi od- I hoda iz Clevelanda. Vprašajte II hitro, da ne bo prepozno. Ured- II ništvo daje informacije. (96) I --:|| Lepo kegljišče je naprodaj III skupaj z vso opravo. Po nizkih II ceni. 961 Addison. Rd' (97) || P2ZflGflllo ^^ w r w w w "V preselitve ! Spodaj podpisani uljudno naznanjam slo-VertjKemu občinstvu t) Cle-Oelandu, Collinbvood in flebv-btirgu ter *0 JVottinghamu in Ettc-tidu in drugi oKolici\ da sem se preselil iz sx)ojih starih prostorov) na 6110 St. Clair Atte. -d s-Voje no*>ef lastne prostore na t . • 1113 E. 61st St. 2ga hiša od St« Clatr proti Superior na le*Oo. V no*dih prostorih mi ho mogoče Je bolj postreči •dsem cenjenim staram odjemalcem, K} so me te Kom dolgih let x)edno podpirali. Moja KrojasKa trgovina je najstarejša trgovina te %)rste med Slovenci h) CleVelandu, in h)am je got&Oo znana po natančnem in čistem delu. \ V torek, 15. avgusta je odprt i ja in so rojaKi uljudno Rabljeni na obisKf \ JVo*)i jesensKj ^Vzorci iiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiKiuiiiirffiiiiiaiiiiiiititiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiRiiiiiHiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiifliiiiiiii \ so pra*>Kar dospeli in rojaKi, Kj bt radi obleKo za Jesen so ^Vabljeni, da si ogledajo no*Ve modeme nlzorce oble K. VsaKp det o. Ki naročite pri menije točno narejeno, garantirano. "Prevzamem tudi obleKfi popravila, Kp>Kpr tudi za li Kanje in čiščenje. Priporočam *re cenjenim rojaKom Clevelanda h) nadatjno blago hot-no4rt in naKJonjenojrt ter Krojačnica llllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllliuillllllllllll . < 1113 East 61st Street. , ■ ' ' - " - •. v l - Tel. Princeton 2140-W - ■ ^ IP? ''' •• 1 jV'1; « ■ -v* . .i 1 ' iTp LAKESIDE AVE »bil— »Mik. Tt&apwtn* HM. YNMimnNMi National Drug Store! Slovenska lekarna. •f I vogal St. Clair ave. in 61. ceste. ! S posebno ^skrbnostjo izdeluje-I mo zdravniške pnedpis« V zali logi imamo vse, kar je treba I v najboljši lekarni. (45) i , , .......... .. . „... ,1 IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, ! Dr. A. A. Kalbfleisch, 6426 StQairAw. ; Govori se slovensko in hrvat-| sko. Točna postrežba. Oaso-, pisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravnic ki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko. Uradne «rei Od fliSO do II18O dop. Od 1:30 do 8KM pop. Od 6:00 do S.-OOrrcSer Telefon urada: East 408 J. Telefon »UnoTauja: Eddy 1856 M. SLOVENSKA GOSTILNA kj«r dobit« fin* p!-jaio, dobro postrv* ibo. Prodajamo in Hkoijo tudi «• dona£« potrebo no (toklcnic* in golom. C«o* «■«■• f Dobra itloo ! JOSIP KALAN, 6101 ST. CLAIR AVE I Išče se soba za enega fanta s I hrano vred pri dobri in mirni I družini, se dobro plača za do-| ber prostor. Med 55. in 145 ce- | sto. 6116 St. Clair ave. > I In no Mt*> do C* ol Bjtftr rin%> oalao. 111 8— nnjii §m >d »l«il«J» d« r— IJI B# iMVf #idnvi(l* HI Vail sdraToilkl r*e«otl iMraJa prid t 111 Isksiss* kj#r bodtjt nitanč^e I p. Ulji »Aiwjki, Iwm»i loli in Ml*.* I «0 m»l)»of«lSt.CUir A«. It FINO VINO I j * vodno dobite pri Josip I j I Koželu. Belo niagara in | ; I concord vino. Posebno i J ženskam je moje vino sna* | _ no. Po stari navadi Josip | .j ;: Koeely, 4734 Hamilton ave | I ^o»oooooooooooooqoooooo»^