St. 555. V Ljubljani, sreda dne 13. septembra 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K S —, mesečno K 1*70. Za Inozemstvo celoletno K 30*—. : Telefon številka 303. ; NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Slovanski evangeliški shod. Te dni se je vršil v Pragi anglo-ceški evangeliški shod, h kateremu se Je pridružil pripravljalni slovanski evangeliški shod, Ta shod je imel namen, zbrati slovanske evangelike na veliki shod slovanskih evangelikov v Pragi 1. 1915. Leta 1915. se bo namreč v celem češkem narodu z velikimi slavnostmi praznovala 5001etnica Husove smrti. L. 1415. so v Kostnici na cerkvenem koncilu sežgali češkega reformatorja Jana Husa, ki je na podlagi evangelija nastopil proti tedanji objestni duhovščini in je dokazal, da je resnica, kakor jo je učil Kristus in kakor je ohranjena v evangeliju, izginila iz katoliške cerkve in da je duhovščina sama najbolj protikrščanska, ker živi bogato in razkošno, namesto da bi živela po nauku ljubezni. Zato je bil Hus od papeža in škofov obsojen na grmado in je bil £ julija sežgan, njegov pepel pa je vržen v reko Ren. Spomin na mučenika Jana Husa je bil vedno živ med češkim narodom in šele v dobi protireformacije se je jezuitom posrečilo nekoliko izbrisati spomin na one čase s tem. da so si izmislili Janeza Nepomuka in da so njemu na čast prirejali slavnosti, ki so se vršile prej v spomin Jana Husa. v začetku narodnega probujanja pa se jo zopet obudil spomin na Husa, saj je on začetnik novočeške literature, kakor pri nas Primož Trubar. — Proslava Husovega spomina se sedaj pi na Češkem vsako leto na 5. julija zvečer. Posebno od sedemdesetih let sem so se vršile razne proslave in se mu je postavilo tudi več spomenikov. Toda najlepši spomenik bo stal v Pragi, kjer se odkrije leta 1915 v spomin SOOletnice. Sedanji shod slovanskih evangelikov ima namen, da pripravi vse potrebno za velik evangeliški shod, ki naj ieta 1915. proslavi Husov spomin. Vkljub temu, da se je o shodu v javnosti malo bobnalo, je bil shod Mnogoštevilno obiskan. Govorili so na njem Čehi, Slova- Lužiški Srbi, Poljaki in Bolgari. Iz ®>ega shoda se je videlo resno strem-jenje evangelikov po tem, da osvo-vero iz ozkih spon dogem in arih Edicij in da dajo modernemu Vetu — vero evangelija. Na eni strani skrajni materijali-2em, na drugi skrajni klerikalizem — v tem se bije današnji kulturni boj. Zadnja doba pa je čula mnogo resnih »esedi globoko vernih ljudi — in ne najmanjši med njimi je bil Lev Tolstoj — ki so klicali: nazaj k evangeliju. r. Tildi spomin na reformacijo in r*formatorje je imel namen dati modnemu svetu lepo dedščino prebosti. Slovanski svet je danes razdeljen po veri večinoma na pravoslavne in katolike, kakor so se med pravoslavnimi ohranile razne sekte, tako so se tudi med zapadnimi Slovani ohranili sledovi reformacije (na Češkem, Moravi, Slovaškem pri Lužiških Srbih in tudi drugod,) Ti sledovi se skušajo zbrati skupaj kot slovanski evangeliki. Klerikalizma je dovolj v starem pravoslavnem svetu, kakor v katoliškem, zato je evangelsko gibanje našlo mnogo privržencev, posebno v sedanji verski krizi. Shod 1. 1915. pa ima namen združiti vse, ki se bojujejo za svobodo verskega prepričanja. Zato opozarjamo na ta shod, ki ima tudi za nas svoj pomen. Ob času, ko se vse vprašanje suče okoli draginje, se bo morda zdelo čudno, da govorimo o tem gibanju. Toda iz vsega vidimo sledeče: ob času, ko versko klerikalna stranka s svojo politiko pusti stradati milijone ljudi in vodi ljudstvo po potih sovraštva ter spravlja v nevarnost javni red, se oglašajo resni verski glasovi, ki imajo brezdvoma bodočnost. Iz slovenskih krajev. Iz Sodražice. Dne 10. t. m. se je pri nas vršila veselica v korist proslavljenemu gasilnemu društvu. Ob tej priliki je blagoslovil g. župnik novo brizgalno. V paviljonih so stregle gospe in gospodične, ter vztrajale do konca veselice na prostoru. G. župnik je imel po blagoslovljenju govor, v katerem ni mogel pustiti politike na strani, kakor n. pr. trobentači. Naredil se je tudi prostor za ples. Ko pa je prišel župnik s svojo klerikalno bando na kraj veselice in zagledal začudeno plesišče je takoj privlekel mizo in klopi in se vsedel sredi plesišča z svojo izbrano čukolado. Slavni tambu-raški odsek iz Ribnice je nato trikrat izborno zaigral »Sokolsko koračnico", kar je župnika tako bolelo, da se je kar zvijal na stolu. Odborniki so namreč podpisali izrecno na željo župnika pogodbo, da ne bo plesa, ker drugače bi župnik ne hotel blagoslo-sloviti brizgalne. Blagoslovila bi se lahko vseeno, čeprav ni duhovnika zraven na drug način. To pa drugim ni bilo všeč da bi imel župnik povsod glavno besedo. Naenkrat so se fantje spravili plesat Župnikovi pristaši so bili silno razburjeni in tako se je zgodilo, da je eden izmed njih udaril enega plesalca. Naši fantje pa so nato vrgli mizo in klopi z odra, nakar je župnik ostal sam z svojimi pretepači kot glavar na sredi in čez nekoliko časa, ko mu ni bilo več obstati, pobegnil, in okoli sebe klical ženske, — da jim razlaga resnico božjo. Radi tega je bilo vse razburjeno in čigava je bila škoda — Gasilnega društva. Sedaj se naj zahvalijo člani svojemu slavnemu odboru in velečastitemu načelniku, ki zahteva da mora voditi vse le čukulada. Dobro bi bilo, ako bi se izvolil drug odbor, potem bo veselica drugače uspela kakor danes. Ce bomo imeli tak odbor kakor meč, ki na dve strani reže, ne bo nič. Malenkostno je, če omenim mimogrede neko človeče po imenu Franc Sakiš, posestnik žage, ki je že popoldan na veselici goste kakor tudi drugo občinstvo izganjal iz veselice, na katerega se pa nihče ni oziral. Upamo da se stvar poboljša. Drugič kaj več. Gradiva se bo že dobilo. —a— DNEVNE VESTI Cvet konfikacljske prakse je sledeši slučaj: Pred časom je prineslo »Jutro* članek o »vatikanskem jetniku*, v katerem je bilo popisano, kako se po prižnicah govori o papeškem uboštvu in koliko dohodkov ima papež na leto. Naša slavna cenzura je članek v celoti zaplenila. Mi smo se proti temu pritožili in naši pritožbi je bilo deloma ugodeno — in sicer tako, da se je potrdila konfiskacija nekaterih ostrejših odstavkov, dočim so se pustili odstavki, ki so bili povzeti deloma po zgodovini deloma po »Grazer Tagblattu*, ki je nekaj dni preje prinesel natančno naštete papeževe dododke. Ljubljanski cenzor s tem ni bil zadovoljen, se je pritožil in glejte druga inštanca je potrdila članek zopet v celoti, torej tudi one podatke, ki jih je nekaj dni preje prinesel Tagblatt. Kar je namreč dovoljeno v Gradcu, ni dovoljeno v Ljubljani, kar sme »Tagblatt*, ne sme »Jutro*. Tako varujejo skrbni nemški cenzorji slovenski narod pred pohujšanjem. Narodno-napredna zmaga pri občinskih volitvah v Predtrgu pri Radovljici. V nedejjo dne 10. t. m. so se vršile občinske volitve v Predtrgu pri Radovljici, kjer so zmagali sijajno naprednjaki z osmimi obč. odborniki. Klerikalci so s težavo do-bli štiri može. - Dan se dela! Živeli napredni volilci. Klerikalno dijašivo in podporna društva. Narodno-radikalno kot napr,-svobod. dijaštvo prireja pridno veselice v prid dijaškim podpornim društvom. Kaj pa klerikalno dijaštvo ? Ali klerikalci ne mislijo več prositi podpor v Gradcu, na Dunaju in Pragi? Dvomimo. Lani je praško podporno društvo podpiralo tudi klerikalce, kljub temu, da isti društvo ne samo bojkotirajo, ampak celo proti istemu agitirajo. Kljub temu, da jih je »Omladina* na to trikrat opozorila — ti parasiti niso zinili. Ali je klerikalna morala res tako kosmata, da si bodo klerikalni koritarji tudi letos polnili svoje site trebuhe z naprednimi podporam), napredno dijaštvo pa pri tem stradalo in prezebalo? Naj napredni dijaki ukrenejo v tem oziru potrebne korake, ako bodo klerikalni študenti res tako nesramni: ker klerikalec je zmožen naprednemu lačnemu dijaku iztrgati iz ust vsak grižljaj. — Tudi primorsko dijaštvo bi lahko kaj storilo v prid podp. društev: Balkan, Adrija (?!) in drugi, Vesna etc. Demlsija bana Tomašiča. Več nemških listov, zlasti »Grazer Tagblatt* je trdilo, da poda hrvatski ban Tomašič svojo demisijo v najkrajšem času. Zagrebški uradni list pa te vesti odločno dementira ter trdi, da je stališče bana popolnoma neomajano. Seveda dokler bo na Ogrskem gospodaril Khuen, bo vršil na Hrvaškem politiko njega veren učenec Tomašič. Kaj se bode pripetilo dne 2. decembra letos ? Tega dne praznuje naša država 63. obletnico vladanja našega cesarja; mali slovenski narod pa obhaja ono srečno uro in minuto, ko so mu previdne »rojenice* poklonile v novorojencu, poznejšem dr. Fr. Prešernu, nedosežnega pesnika-heroja; 2. decembra 1911 je slučajno zadnja sobota pred adventom in se sme tudi po cerkvenih zapovedih prav od srca rajati in plesati — in četrtič, a ne na poslednjem mestu bode praznovala »Narodna čitalnica v Ljubljani* v vseh prostorih »Narodnega doma* svojo petdesetletnico na posebno slovesen način in prepričani smo že vnaprej, da bode naša živahna mladež v preveselem rajanju prestopila — v adventni čas! Manica Komanova v češkem prevodu. Češki »Plzenskž listy* je v soboto 9. septembra objavil podlistek: »Tak je v životi*, ki je prišel tzpod peresa gdč. Manice Komanove in katerega je priobčilo - »Jutro* dne 2. avgusta t. I. To je vsekakor zelo laskavo priznanje za njo, kakor tudi za vse Slovenke sploh, zlasti ako še upoštevamo, da se je Komanova kot bivše |kmetsko dekle brez vsake posebne izobrazbe povspela do tolikega napredka. Gdč. pisateljici k temu iskreno čestitamo želeč ji še mnogo uspehov na literarnem polju! Za »Pesem od nebeške trobente*, ki jo je pela Cinl-Metodovim skupščinarjem gdč. Podkrajškova na povratku v Ljubljano, se je nabralo 11 K 23 vin., ki jih je prejela bla-gajnica »Družbe sv. Cirila in Metoda*. Živela rodoljubna pevka, živeli rodoljubni darovalci! Naj bi »Nebeška trobenta* pritrobentala naši prekoristni družbi še marsikako krono I % Kako se ubraniti živinskim kužnim boleznim! Pod tem naslovom ste priobčili v »Jutru* z dne 8. t. m. članek o razmerah v ljublj. klavnici glede kužnih bolezni. V obrambo naj mi bode dovoljeno priobčiti nastopno potisnilo. Ljubljanska klavnica je bila zgrajena pred kakimi 30 leti in je odgovarjala v tisti in tudi poznejši dobi vsem potrebam. Danes je to drugače. Vkljub raznim popravam in prezidavam je še vedno več občutljivih ne-dostatkov, ki se pa ne dajo kar čez noč odstraniti. Največji nedostatek je, da manjka kontumacijski oddelek kakor ga zahteva vlada oz. ministrstvo. Promet z živino se je na vse strani povzdignil, klavna živina se dovaža ne le iz domačih krajev temveč tudi iz oddaljenih dežel in celo iz inozemstva. Umevno je torej, ker so razni kraji okuženi, da se z uvozom kaj lahko zanese kužna bolezen v naše kraje, kakor se je faktično o Božiču zgodilo in da je treba vse ukreniti, da se to prepreči. Radi tega pa imajo sedaj že vse večje klavnice posebne kont um aci j ske oddelke, kamor pride vsa okužbe sumljiva ali iz okuženih dežela vpeljana živina. V prvi vrsti živina iz ogrskih dežela in Bosne. Kontumacijski oddelek je popolnoma ločen od druge klavnice in je »klavnica zase*, obstoji pa iz hlevov za govedo in prašiče, klavnice za govejo živino in prašiče, spiralnice, oblačilnice desinfekcijskega oddelka itd. Ves ta oddelek je zvezan z železnico, da se živina brez prekladanja postavi v klavnico. Ljubljanska klavnica pa žalibog dosedaj še nima take naprave kljub temu, da je ravnateljstvo že z ozirom na aprovizacijo mesta opetovano na to povdarjalo in nujno priporočalo zgradbo kontuma-cijske klavnice Seveda bi stala vsa stavba nad 100.000 K in je treba za to privoljenja občinskega sveta, katerega pa nimamo in dokler ga ne bomo imeli, se ne da vzlic vsem lamen-tacijam nič storiti. Zgradba kontnma-cijskega oddelka (klavnice) je danes pereče vprašanje in veliko bolj nujna kakor pa zgradba tržnice. Kaj koristi lepa, moderna tržnica, ako nam pa manjka klavne živine? Ker nimamo kontumacijskega oddelka, se le v redkih slučajih dovoli uvoz živine iz Hrvaške, Bosne ali Ogrske in še to pod jako težkimi pogoji. Da ima pri takem uvozu klavne živine dotični mesar mnogo sitnosti in neprilik, živinozdrav-niki pa še posebej veliko odgovornost, je popolnoma umevno. Očividno je, da ravnateljstvo mestne klavnice ne zadene nikaka krivda, ako še nimamo kontumacijskega oddelka in da se moramo »kfretati* kakor vemo in znamo. Da bi imeli mesarji radi tega, da se jim v sredah, to je na semanje dni do 1. ure (in ne do 2.) ne dovoli klati, kako škodo ali da bi se živina ki pride po železnici in mora baje čakati do 2. popoldne, mučila, je pa ničevo. V sredah se je itak malo klalo, in za tistih par komadov je časa po-poludne več kot dovolj. Tudi imata oba živinozdravnika na semnju dovolj posla in ne moreta hkratu še živino v klavnici nadzorovati. Kličete, da se naj red napravi, no, vsaj to je red, kaj pa hočete še več! Le pogledite malo po drugih klavnicah in videli boste, kako se tam postopa! Torej le ne dlake cepiti, cenjeni gg. mesarji I — Pavel Skale, ravnatelj mestne klavnice. Narodni dom in Čitalnica v Ljubljaul. Če smo prihajali svoje dni srednješolski dijaki iz počitnic zopet v Ljubljano v šole, našli smo navadno vse šolske sobe, stopnišče, telovadnico itd. lepo pobeljene in prenovljene: enak občutek šem imel, ko sem se vrnil ^adnje dni iz večtedenskega bivanja ria deželi zopet v belo Ljubljano. Prišedši v svoj stari zavičaj, »Narodni dom* sem zapazil, da se je ta na zunaj in znotraj kaj prijetno spremenil: dobil je nov in čitljiv napis, pročelje je prenovljeno, sto-pnjišče in skoraj vse sobane in sobe so na novo preslikane. Razsvetljava je izredno intenzivna, vsi lestenci so dobili najboljše in jake nove žarnice, tako da je tudi s polovico žarnic mogoče popolnoma dobro razsvetliti pro- LISTEK. MICHEL ZEVACO ■ J-dubimca beneška. T l»ore* ~~ dati vam hočem priliko; potem vas bom smatral odvezanega kakršnekoli hvaležnosti, ker pravite, da mi nočete biti hvaležni. — Govorite, gospod. — Kakor kaže, ne bom mogel ves dan razpolagati svobodno sam s seboj . . . pobrigati se moram za žive . . . mrtvi ne potrebujejo več ničesar. Toda želel bi, da se priredi tej nesrečnici dostojen pogreb . . . Roland Kandiano si je segel naglo z roko preko oči . . , Toda brž se je osvestil in izvlekel iz svojega pasa pest cekinov. Gvido Džennaro je odmahnil, da jih noče. — Vzemite, je dejal Roland z glasom, ki ni trpel ugovora, jaz želim ta pogreb, torej je naravno, da ga plačam jaz in nihče «rugi. Policijski načelnik je vzel denar in se naklonil, rekoč: — Zgodilo se bo po vašem ukazu, gospod. Ta ženska bo P°kopana, kakor da je patricijska hči. Hvala vam. A zdaj me pustite samega . . . Gospod . . . — Kaj še hočete? ... Kolnem se vam, da je tisto, kar sem vam imel povedati, eva največje važnosti. Roland se, je zdrznil. uvido Džennaro je iztegnil roko proti Juaninemu truplu. npiM« ta je mrtva, je zamrmral. A zdi se mi, da živi kdo drugi iti ga je m0g0ge rešiti, v 4 J(*1Va! je dejal Roland naglo. Džennarove rcS°tku SC ^ beriČ’ ki *e bil pre* v cerkvi* dotaknil v ™,!Cijsk‘ na.čelnik se je ustavil, dočim je Roland, potopljen njračno sanjan o, nadaljeval svojo pot proti cerkvi. uerič je pokazal z roko na Rolanda, ki je izginil za cerkve- nimi vrati. •— Ali ga ne spoznate ? je dejal. — Ne, je odgovoril Gvido Džennaro hladno. — A jaz ga poznam! je vzkliknil berič, žareč od radosti. To je Roland Kandiano I Policijski načelnik se je okrenil proti šestorici beričev, ki je hodila za njim, kjerkoli se je mudil. Ovaduh si je mislil: Moja sreča je gotova. Gvido Džennaro pa mu je položil roko na vrat in ga pahnil prihitevšim beričem, rekoč: — Odvedite tega moža k meni, vtaknite ga v zapor in pazite nanj; zarotnik je. In še tisti hip so odgnali ovaduha, bledega od groze. — Bedak! je zamrmral Džennaro. Bedak, ki bi mi bil kmalu pokvaril vso mojo kombinacijo I Meneč si roke, se je vrnil v cerkev in poiskal Rolanda, ki se je naslanjal s hrbtom ob steber ter z izgubljenimi očmi obujal v svojih mislih strašni prizor, ki ga je videl pred par minutami. In vračaje se s časom nazaj, se je tudi spominjal minute, ko mu je Juana pravila, na kak način si je priskrbela potrebni denar, da bi otela njegovo umirajočo mater. Pojavljenje Gvida Džennara ga je zbudilo iz njegovih nemih in mračnih premišljevanj. Nejevoljno je stresel glavo, kakor da bi si hotel reči: — Nimam se pravice zamišljati . . . Bolečina in radost, vse mora iti mimo mene ... jaz se nimam pravice ustavljati na cesti, da bi se nasmejal ali razjokal . . . Z migom roke je povabil policijskega načelnika, naj govori. — Gospod, je povzel nato Gvido Džennaro, zdi se mi, da sem vam pravkar povedal dovolj in vam razodel, kako se mi je posrečilo sestaviti vsebino vaše misli in slediti kora« za korakom, ako že ne vašim dejanjem, pa vsaj vaši volji. In, četudi zdaj ne poznam vseh vaših del, poznam vendarle vaše namere. Zadnji dogodek, ki se je pripetil ravnokar, spada tudi v to serijo, in Sandrigova smrt se mi vidi popolnoma razložljiva . . . dočim me smrt one mlade ženske nekoliko preseneča . . . — Pustiva tol je zamrmral Roland, ki se mu je obličje krčilo od prevelikega napora, s katerim je premagoval svojo bolest. — Pustiva, gospod. In zdaj sva pri zaključku, ki se nudi iz vsega; kar sem vam imel čast razložiti. Moj logični in — vsaj zame — nepobitni zaključek je, da se gibljejo vse vaše misli, vsa vaša dejanja in vsa vaša volja okrog ene same osebe . . . ženske, ki je ne bom imenoval ... saj ste gotovo že uganili, koga mislim! — Leonora! je zamrmral Roland, ki ni mogel zadržati tega vzkrika svoje duše; a zamrmral je to ime tako tiho, da ga Džennaro ni mogel slišati. — Okrog te ženske se gibljejo ali so se gibale tudf osebe, ki ste jim napovedali strašno vojsko, o kateri sem pravkar govoril. Zaključujem, gospod, da je vaše srce priklenjeno z mogočnimi vezmi na omenjeno visoko gospo, in če vam dam možnost, oteti jo smrti, da je to zares isto, kakor če bi bil rešil vaše lastno življenje . . . Policijski načelnik je pomolčal nekaj hipov; nato je dejal počasi: — Gospod, govoril sem z vso poštenostjo, ki sem je zmožen. Zdaj čakam, da mi pokažete vsaj z eno besedo, vsaj z znamenjem, da sem pravilno razložil položaj, izkratka, da se nisem zmotil . . . kajti drugače bi vse, kar vam imam povedati, ne imelo nikakega smisla. Rolanda je treslo strašno razburjenje, kakršnih je bil okusil le malo do tistega dne. In ta pojav moralne desorganizacije ga je zalotil v trenotku, ko je bil pogled na mrtvo Juano že itak zadal težak udarec njegovi tolikanj občutljivi duši. Z grozovito jasnostjo se je začrtalo vprašanje v njegovi glavi. Gvido Džennaro ve očividno za kako strašno nevarnost, ki preti Leonori. Kaj je storiti? . . . Ali jo naj reši? ... Oni Rešiti Leonorol . . . Zakaj? Čemu? ... S čim zasluži ona, da bi si belil glavo zaradi nje? Kaj še dolguje ženski, ki je osramotila njegovo ljubezen ter jo pahnila z idealpih višin, kjer je kraljevala ob znožju njene podobe? Odpustil ji je, da . . . Toda — da bi jo branil I . . . Odpustil ji je, da; podelil ji je svoje odpuščanje. Ne brigati se zanjo — to more; pozabiti, da je ona sploh na svetuI ____________ (Dalje.) storno dvorano. Tudi prostori »Narodne čitalnice" so se prenovili in polepšali; kajti to najstarejše naše društvo praznuje letos meseca decembra svoj 50 letni jubilej. Odbor se bode v kratkem v ta namen povekšal — in delo ter priprave se kmalu začno. — Sedaj v jesenskih, že dolgih večerih se vabijo č. gg. člani in njihovi prijatelji, da pridno posečajo našo »Čitalnico*, kjer jim leži na porabo blizo 60 raznih časopisov, revij, brošur, ilustrovanih listov itd. V hrvatskem jeziku so razpoloženi trije listi: Obzor, Vienac in .Naša Sloga* iz Pulja — a vendar dohaja tako malo Hrvatov — bratov v naše gostoprimne prostore! Vsi vedoželjni ljubljanski Slovani — dobrodošli v naši vzajemni koči!! Ljubljanski krojaški tečaj se je dokončal včeraj dne 12. septembra. Zaključek pa ima biti šele v nedeljo in krojači naj bi ostali te dni v Ljubljani brez podpore. Klerikalci hočejo napraviti sebi na čast ob zaključku nekako parado in zato naj trpe oni, ki morajo čakati. Mislimo, da bi bil zaključek lahko takoj po dokončanem tečaju. Kje leži denar za dalmatinsko železnico? „Žeit gewonnen, alles ge-wonnen!* tako si je mislila naša vlada, koja je ob času aneksijske krize nabavila ogromne množine železnih pragov za po zakonu nekam drugam namenjeni denar! Sedaj se pa merijo in študirajo razni projekti in alternative za železnico do Karlovca. Čas, vsemogočni čas bo tudi tukaj moral celiti one rane in špranje, skozi katere so šli dovoljeni novci za nakopičene železnične prage; kajti vsakemu, tudi nestrokovnjaku mora pasti v oko ona velikanska množina gotovih, po vseh kolodvorih nakopičenih pragov (po 2 do 3000), kojih še par let ne bodo mogli porabiti. Seveda dobava je bila sklenjena in dobavitelji so za oddano blago zahtevali takojšnje plačilo! Kje vzeti? Slavnost 10 letnice in razvitje zastave Št. Jakobske Čitalnice v Trstu, ki se je imela vršili dne 13. avgusta, a je bila baje iz zdravstvenih ozirov prepovedana, se vrši prihodnjo nedeljo 17. t. m. na prostornem zsmljišču g. Preloga za konsumnim društvom »Jadran* pri cerkvi sv. Jakoba. Ta slavnost obeta biti nekaj izrednega, ker je že do sedaj priglašenih 24 društev s 16 zastavami, ki bodo ponosno plapolale po tržaških ulicah. Slavnosti se vdeleži, kakor se govori tudi tržaško Sokolstvo; kar bo dalo slavnosti še slavnostneje lice, a bo ob jed-nem tudi za širjenje sokolske ideje velike koristi ter bo podlaga za postavitev temelja bodočemu Št. Jakobskemu »Sokolu* v Trstu. Jubilantinja Št. Jakobska Čitalnica se trudi, da ostane ta dan zapisan s zlatimi črkami v zgodovini tržaških Slovencev. Pridite zato mili bratje ta dan v Trst, k ti velepomembni slavnosti. Jugoslovanski kongres zdravnikov za operativno medicino je preložen na zahtevo hrvaških zdravnikov na nedoločen čas. Hrvaški zdravniki so namreč izjavili, da jim je nemogoče v času, ko se po Hrvatski pojavljajo slučaji kolere, zapustiti za delj časa svoja mesta ter se udeležiti kongresa. Vsled tega je pripravljalni odbor kongres preložil na poznejši čas. »Českž slrkdrna- v Č. Budje-jevicah nam z ozirom na dopis iz Škofje Loke v št. 540 z dne 29. av- ?;usta piše sledeče: »Českž sirkarna* češka tovarna za vžigalice) v Č. Budje-jevicah je čisto češko podjetje, postavljeno pred nedavnim časom za okrepitev češkega življenja v Čeških Budjejevicah, mestu, ki je narodnostno ogroženo. Da svojo misijo zvesto izpolnjuje, so dokazi veliki denarni darovi, znašajoči do 10.000 K, ki jih vsako leto »Cesk& sirkSrna* v Čeških Budjejevicah daruje v razne narodne namene. O tem faktu bi se pisatelj iz Škofje Loke prav lahko tu na mestu informiral. Konkurirati vdo-mačeni Ciril-Metodovi znamki gotovo ni namen »Češke sirkšrne*. delati pa hoče na to, da bo cilj naših gospodarskih teženj nele ustanavljanje novih slovanskih industrijskih podjetij, temveč da bi se vzgojila tudi odjemalska naklonjenost slovanskega prebivalstva, ki mora biti podlaga slovanskemu gospodarskemu podjetništvu. Kaj bi pomagalo ustanavljati nova slovanska gospodarska podjetja, če pa se široki sloji ljudstva za slovansko podjetništvo ne zanimajo, ga ne podpirajo s svojo odjemalsko naklonjenostjo in brezbrižno opazujejo težki konkurenčni boj slovanskega podjetja z gospodarsko silno, vsestransko podpirano tujo konkurenco. »Českž sirkdrna* je postavila na trg znamko »Ljepa naša domovina*, vžigalice najboljše kako vosti in nizkih cen in je pripravljena v svrho lajše kontrole pravilnega oddajanja bonifikacij od onih vžigalic za narodne namene prilagati k vsakemu računu kupon, ki ga lahko vsak posamezni trgovec lahko odda za inka-siranje poljubnemu dobrodelnemu narodnemu podjetju, ki potem dobi za ta kupon, opremljen z društveno štam-pilijo, od »Češke sirkžrne* z odjemalcem vnaprej pogojeni in na kuponu navedeni znesek. Dana je torej možnost zagotoviti pri nizki ceni izvrstnega čisto slovanskega izdelka znaten dohodek narodnim namenom in podati obenem dokaz, da pozivi za narodno gospodarsko osamosvojitev niso prazna gesla, temveč imajo stvaren in trden temelj v odjemalski naklonjenosti slovanskega ljudstva. Slovenske gospodične po vsej slovenski domovini prosi »odbor za cvetlični dan* v Ljubljani, da zberejo pri svojcih in znancih kar največ svežih cvetic, ali pa napravijo umetne astre, da jih pošljejo dne 23. t. m. za cvetlični dan na naslov gospe A. Widrove v Ljubljani, Schellenbur-gova ulica 3. Ljubljanske gospodične pa brez izjeme še posebej prosimo, da se po dopisnici ali ustmeno nemudoma prijavijo odboru za cvetlični dan za osebno sodelovanje, t. j. da bodo 24. t. m. razprodajale po ljubljanskih ulicah cvetice v korist dijaškega podpornega društva »Radogoj*. Prijavijo se naj pa gospodične na odborov naslov takoj, da vemo, na koliko rodoljubnih gospic smemo računati! Cene letošnjemu vinu. Iz Toplic-Straže nam piše prijatelj: Od dobro poučene strani sem doznal, da se bodo letošnjemu moštu nastavile po splošnem sporazume te-le cen?: liter po 36—40 h, in to radi tega, da ne bode kmet pri prenizkih cenah preveč trpel, kupčevalci-oštirji pa bodo tudi lahko narejali pri zmernih cenah še dobršen dobiček; kajti v Beli Krajini bode letos mnogo dobrega pridelka tam, kjer se je obdelovalo in gojilo vinograde po dobljenih izkušnjah! Klub slovenskih bidklistov »Ljubljana* vabi svoje člane na sestanek kateri bode v četrtek 14. t. m. ob 8 uri zvečer v društveni sobi. Ker je sestanek radi cestne dirke, ki se vrši v nedeljo 17. t. m. važen — se pričakuje, da se ga vsi člani zanesljivo vdeleže. Kinematograf Ideal predstavlja danes in jutri sokolski zlet v Zagrebu, zelo zanimiv posnetek velike sokolske slavnosti, dolgost filma 400 m. — V petek priljubljeni večer smeha. — Od sobote do pondeljka drama iz življenja Model samo pri večernih predstavah. Prvotno je bila ta slika policijsko prepovedana in se je kasneje ta prepoved razveljavila. mmm MALI LISTEK. STANISLAV KOSOVEL: Zapuščena . . . Mrak je legel na zemljo. Listje je trepetalo v drevju, kajti prijeten zefir je šel mimo njega in ga poljubil. Po tleh so se pa posamezni listi igrali z zeleno travico, kakor bi se pogovarjali. Iz vaških hiš se je videlo odseve žarečih petrolejk, ki so metale svoje žarke skozi okna na večerno zemljo, katero je obdajal hlad . . . Vinko Zalokar je stopal zamišljen po ozki stezici s knjigo v roki, nasproti senčnatemu logu. Nocoj se je odločil, da govori zadnjo besedo njej, ki jo je do danes ljubil. Trden sklep je naredil v srcu, da jo odslovi kakor gospodar psa, ki ga je sit, in ga ne more več trpeti. In vkljub vs/mu temu mu je bilo danes tako žalostno, tako otožno v njegovem srcu. Tu pa tam je odprl knjigo — bila je Kersnikova povest »Lutrski ljudje* — in pogledal vanjo, prečital je par le po par vrstic, potem jo zopet zaprl. Zdelo se je, kakor bi bil že povest prečital, a da ni šel ravno praznih rok na izprehod, oziroma na se- stanek, vzel je seboj to povest. Ob zidu je sedelo več možakov in vaških žena z otroci v naročju, ter govorili o letini in drugih gospodarskih rečeh. Ob ovinku se je prikazal Vinko Zalokar, in stopal enakomerno, svojo nameravano pot naprej. »Vidiš ga, ta je tisti; že spet gre tja, k jezeru,* se je sklonila ženska glava k sosedi. »Pa saj je šla tudi ona prej, no Tinačevka*, je odvrnila slednja. Potem je spet vse mirovalo. Zalokar je šel mimo ljudi, še zmenil se ni zanje; nekdo mu je voščil dober večer, a on ga ni slišal, temveč nadaljeval svojo pot. Za cerkvijo se je vila ozka stezica navzdol. Vinku Zalokarju je bila dobro znana, vsako drevo, vsak kamen, ki je tam stal, je on poznal. Zelena, ampak že pohojena trava je rastla v posameznih šopih in šopkih ob straneh steze, po kateri je sedaj stopal Vinko Zalokar. Bil je človek visokega stasti in kodrastih, svilnatih las. Male brke je nosil pod nosom, drugače je bil po bradi obrit Ščipalniki so mu sedeli na nosu in zlata ura z verižico je bila na telovniku pripeta. Vinko Zalokar je bil bančni uradnik v mestu, sedaj je bil pa doma na letovišču. Junijska revolucija v Srbiji i. 1903. (Spomini aktivnega udeleženca.) Kraljev adjutant med zarotniki. Pismeno zakletev smo kasneje dali v shrambo moji pokojni ženi, ki si je dala na svoji bluzi našiti poseben žep, v katerem je čuvala oni važni dokument. V drugem žepu je imela vedno pripravljene vžigalice za slučaj, da bi policija prišla na sled zaroti. V tem slučaju je imela žena nalogo, da se takoj odstrani — telesna preiskava bi se gotovo najpreje izvršila pri moških — ter dokument sežge in s tem uniči vsak sled. To dejstvo pač pojasnjuje, zakaj je smrtne ostanke moje žene nosilo iz cerkve na mrtvaški voz 8 ^oficirjev. Pošteni in hvaležni ljudje so pač izkazali zadnjo čast ženi, ki je več mesecev častno in pošteno čuvala zadolžnico, nanašajočo se na njihove glave. Čim smo pridobili kakega novega zarotnika, ki je bil pripravljen podpisati zakletev, je nam moja žena izročila dokument, da smo ga do-tičniku dali v podpis. Tako smo pridobili že celo vrsto oficirjev, pogrešali smo med njimi samo še višje oficirje iz neposredne kraljeve bližine. Po vsestranskem prevdarku smo prišli na to, da bi se dal za stvar morda najlaglje pridobiti kraljev adjutant ge-neralštabni podpolkovnik M. Na-umovic Stvar je bila seveda zelo delikatna in kočljiva. Kdo bi imel pogum, da bi mu razložil naše načrte, ko je bilo jasno, da se bo vslee svojega položaja in vsled svoje velike priljubljenosti pri kralju in kraljici vendarle težko odločil, da bi se pridružil zarotnikom?! In kaj, ako bi on zlorabil zaupano mu tajnost v slučaju, če bi se ne dal pridobiti za zaroto?! Končno smo prišli na to, da ima Naumovič bližnjega sorodnika artilerijskega nadporočnika Gjorgja Rističa, tovariša večine na zakletni izjavi podpisanih častnikov. Ristič je bil takrat nameščen v Šabcu. Njegovi tovariši so mu brzojavili, naj nemudoma pride v Belgrad. Ristič se je vabilu takoj odzval. V Bel gradu so ga njegovi prijatelji z lahkoto pridobili za zaroto. Ko so mu dali zakletveno izjavo v podpis, je opazil, da je dotični dokument že starejšega datuma. Zato je pripomnil: »Toda, tovariši, ta dokument je že starejšega datuma. Zakaj mi niste stvar takoj sporočili, marveč šele sedaj?* Eden izmed prijateljev mu je odgovoril: »Štedili smo te zato, ker si se šele predkratkim oženil in imaš tudi malega otroka * On je nato razburjeno odgovoril: »Meni je dražja domovina, kakor žena in dete.* Po teh besedah se je vsedel in takoj podpisal izjavo. Kasneje se je Rističu posrečilo pridobiti za zaroto tudi svojega sorodnika Miko Naumo-viča, kraljevega adjutanta. S tem smo bili že takorekoč na konju. Prvi sestanek zarotnikov z zaupnikom princa Petra Karagjorgjeviča v Ljubljani. Ker Genčičeva in moja kombinacija, da dobimo zvezo s princem Karagjorgjevičem preko njegovega sorodnika oficirja Gjuriča ni imela že-Ijenega uspeha, smo morali poiskati drugo pot, da stopimo v stik s pretendentom. našim kandidatom za srbski prestol. Zato se je Genčič odločil, da se sam odpravi v inozemstvo in da skuša izposlovati sestanek s princem Karagjorgjevičem. Da bi ne bilo preveč sumljivo, je vzel sabo ženo in dete. Napotili so se na Dunaj. Tam so poiskali Jašo Nenadoviča, prinčevega zaupnika, da bi se ž njim sporazumeli. Da bi odvrnil vsak sum, je Nenadovič izbral kot posrednika svojega krojača, ki mu je delal obleko. Preko tega krojača so menjali pisma in se dogovorili, da se sestanejo na Reki. Genčič se je s svojo rodbino takoj napotil na Reko. Tu je čakal Nenadoviča dva dni, a brezuspešno. Ker se je naveličal čakanja, je poslal svojo ženo, da preko telefona vpraša Nenadoviča, kaj da je. Nenadovič je odgovoril, da je bil že pripravljen za pot na Reko, a je izvedel, da je tam mnogo Srbov, zato predlaga za sestanek Ljubljano, kamor bi imel priti tudi knez Peter Kara-gjorgjevič. Genčič se je na to s svojimi takoj napoti v Ljubljano. V Ljubljani se je nastanil v hotelu pri »Slonu*. Dve uri kasneje je prišel tjakaj tudi Jaša Nenadovič z Dunaja. Kneza Petra ni bilo. Nenadovič je opravičil njegov neprihod s tem, da je obolel in da mu je vsled tega nemogoče bilo priti, sicer pa da je on — Nenadovič — pooblaščen, da vodi v njegovem imenu vsa pogajanja Nato se je vršilo dolgotrajno posvetovanje, na katerem se je govorilo o vseh podrobnostih. Nenadovič je dvomil v resničnost bolezni kneza Petra. Ta sestanek se je torej izvršil tudi z neuspehom. Kasneje se je Genčič zopet odločil, da poišče zvezo s knezom Petrom. Sklenil je, da vzame sabo zakletveno izjavo oficirjev. Odpravil se je na pot in vzel sabo tudi svojo ženo, ki bi naj prenesla preko meje oni dokument v svoji rokavici. Dotični dokument ji je izročil na kolodvoru nadporočnik Antič. Vlak [se je že jel premikati s postaje, toda komaj je vozil par metrov, se je nenadoma ustavil in v Genčičev kupe je vstopil policijski komisar. Genčič in žena sta prebledela in v strahu, da je zarota odkrita, nista vedela, kaj bi počela. Umirila sta se šele, ko je policijski komisar, sicer njiju dober znanec, povedal, da so vlak ustavili na brzojavno vest iz Zemuna, da je z zemunske postaje puščen drugi vlak. katerega naj vlak pomaka na belgradski po staji. Ta slučaj je Genčičevo ženo tako preplašil, da na povratku ni hotela zakletvene izjave nositi sabo, marveč, da je moral nadporočnik Dulič potovati v Subotico, da je prevzel dokument in ga prenesel v Belgrad. Ta drugi Genčičev sestarek zNe-nadičem se je vršil na Dunaju. Genčič je pokazal Nenadoviču dokument ter od njega kategorično zahteval, da izposluje sestanek s knezom Petrom, da mu pokaže zakletveno izjavo in ga osebno prepriča, da je zarota resna stvar in da dob od njega osebno zagotovilo za slučaj uspeha. Ker je Nenadovič odklonil posredovati ta sestanek, se je tudi ta konferenca končala brez uspeha. Genčič in jaz sva bila razočarana, ker knez Peter absolutno ni hotel stopiti v nobeno zvezo z nami. Toda kaj je bilo storiti? Nazaj se ni moglo niti smelo, treba je torej bilo posel nadaljevati in delovati na to, da se izvede načrt. Konfiskacije „Jutra“ in „Slov. Naroda" pred sodiščem. Včeraj popoldne sta se vršili pred tukajšnjim deželnim kot tiskovnim sodiščem dve obravnavi radi ugovora urednikov »Jutra* in »Slov. Naroda* proti zadnjim konfiskacijam. Najprej je prišel na vrsto ugovor odgov, urednika »Slov. Naroda* gosp. R. Pustoslemška radi zaplembe članka o prestolonasledniku, povzetega iz »Beri. Tagblatta*. Državni pravdnik (dr. Pajnič) je predlagal, da se — radi javnega reda — izključi javnost, čemur je g. Pustoslemšek ugovarjal, ker ni bilo nobenega povoda za to. Senat ugodi zahtevi drž. pravdnika in občinstvo je moralo zapustiti dvorano; ostali so samo trije zaupniki g. Pustoslemška in sicer gg. Vodeb, Plut in Bole. Državni pravdnik je dokazoval, da vsebuje članek razžalitev članov cesarske hiše in zato ga je moral konfiscirati; sicer prihaja tudi »Berli-ner Tagblatt*, iz katerega je bil članek posnet, v večjem številu izvodov v Avstrijo, ali ako je dunajski drž. pravdnik prezrl ta članek, ga je vseeno lahko zaplenil državni pravdnik v Ljubljani. G. Pustoslemšek pravi, da je izšel dotični članek v prevodu v skoraj vseh dunajskih, praških, graških, tržaških in drugih listih — goriška »Soča* ga je priobčila celo nekaj pozneje kot »Slovenski Narod* in noben list ni bil radi tega zaplenjen, iz česar se jasno vidi, da vlada v Ljubljani posebna konfiskacijska praksa, ki je ni nikjer drugje. Sodišče je zaplembo — po navadi — potrdilo, in sicer z isto motivacijo, kakor je motiviral zaplembo drž. pravdnik. G. Pustoslemšek vlaga priziv in zahteva pismeno razsodbo. Drugi ugovor je podal g. Pustoslemšek proti konfiskaciji uvodnika »Atentat na mestne hranilnice* »Slov, Naroda* z dne 24. avgusta, v katerem se obsoja postopanje vlade] ki ščiti na vse mogoče načine nemško kranjsko hranilnico. Drž. pravdnik Pajnič vidi v tem članku sovražnost proti Kranjski hranilnici in nekak indirekten poziv za bojkot. G. Pustoslemšek poda izjavo, da se vzdržuje vsakega zagovora, ker je prepričan, da je Kranjska hranilnica pred državnim pravdništvom tako sakro-sanktna, da je nemogoče doseči kak pozitiven uspeh. Konštatira samo, da ima ljubljansko državno pravdništvo to precej čudno navado, da konfiscira vse povprek, ne pa samo dotična mesta, ki morda vsebujejo kak presre-šek. Državni pravdnik ugovarja, češ, da bi si lahko občinstvo iz nekonfis-ciranega lahko sklepalo in razlagalo to, kar je zapadlo konfiskaciji, nakar g. Pustoslemšek na podlagi konfisci-ranega članka dokazuje, da se posameznih odstavkov sploh ne da sklepati smisel članka, ako se mu naravnost ne podtika namenov, ki jih pri* vleče za las državno pravdništvo. Tolstovrško slatino Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : TolstovrSku slatina, poftta GuSt:mJ, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! V mestu je dobil zaročenko — hčerko bogatega trgovca. Zato je sklenil, da pretrže vse vezi z njegovo dosedanjo Miro. Počasi je stopal in enakomerno so odmevale njegove stopinje v prijetnem logu. Drevo pri drevesu je bilo tukaj, in v pomladanskem času je bilo slišati petje vsakovrstnih ptic Koliko letnih večerov je prebil on tukaj, ob jezeru, in poslušal, ko je že legel tihi mir na zemljo, slavčkove d obnice, in kolikokrat se je topila tukaj njegova duša v neizmerni sreči, kateri hoče po vsej sili danes dati slovo ?! Tukaj je bil njujin prvi sestanek, in po tej stezi sta tisti večer, ko ji je razodel svojo ljubezen stopala oba v blaženem veselju ... Vsi ti in slični spomini so odmevali nocoj v njegovi duši. Vinko Zalokar pa se je hotel iznebiti takih misli, in zato je jel prep?-vati, da je odmevalo v tihem jezeru. Vsa sosedščina in okolica njena se je topila v mesečnem svitu; na jezeru je bil čoln in v njem sedela Mira, ter pričakovala Vinka. Njegova zadnja pisma so bila hladna, iz vseh je dihala nekaka mrz- lost, kakor bi jo ne maral več. Deva se je naslanjala na krmilo, z levo roko pa je držala v roki veslo, in se ž njim igrala. Njeni fini in dolgi lasje so ji padli po vratu, ona pa je z zaprtimi očmi čakala njega . . . Naenkrat je začula za seboj lahne korake, in se ozrla nazaj. Bil je to on — Vinko Zalokar. Sedla sta v čoln in veslala počasi proti sredi jezera. Mira je ihtela, in njeni vzdihi, nekako obupapolni so odmevali daleč, daleč . . . Nasproti Miri je sedel pa Vinko Zalokar in se nemo igral s knjigo. Vse je bilo drugače mirno na-okolu, in samo listje je podrhtevalo v večernem miru in tajnostnem šepetu. Zalokar je veslal k bregu. »Vinko, Vinko! Zakaj si me zapustil, . . . glej sedaj sem sama, oh sama, nikogar nimam več . . .1 Mislila sem, da me ljubiš, saj si bil še ti edina duša . . . Vinko . . . oh Vinko . . . zakaj ?!...* Naprej ni mogla več »Z Bogom gospodična!* Tiho so še odmevale stopinje v noč, in temna postava je stopala po stezi navzgor. Težko je bilo pri srcu Zalokarju, tako tesno, kakor še nikdar v njegovem življenju. Hitel je proti domu . . . Po jezeru pa se je zibal čoln brez vesla. Deva, lepa, z mladostnim obrazom je sedela v njem ter ihtela Njeno ihtenje so čuli le valovi, ki so zibali počasi čoln in ga vozili proti sredini . . . Drevje je zašumelo, in kakor v težki slutnji je padlo na tla nekaj listov . . . , Čoln se je še nekaj časa zibal, potem je bilo slišati močan štrbunk — valovje je tiho šumelo, in Pe!° tiho, tajno uspavanko — Čoln se je nerodno gugal v valovih -7 *®P°» belo truplo pa so premetavali valovi semintja, ter mu peli tiho uspavanko in ga zibali . . . „Domovina“ posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotaJko se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gospod profesor Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3/1. Sodišče je ugovoru deloma pri^ trdilo, deloma potidilo zaplembo, tako ’ da se posamezni odstavki izločijo iz konfiskacije. Državni pravdnik prijavlja pritožbo, nakar prijavi tudi g. Pustoslem-šek pritožbo ter zahteva pismeno razsodbo. Ugovor radi zaplembe »Jutra*. Takoj za tem se je začelo obravnavati o ugovoru gg. Pluta in Zalarja radi zaplembe neke notice o svetih relikvijah v .Jutru*. Državni pravdnik je trdil, da je vsebovala dotična notica smešenje in sramotenje običajev v državi pripo-znane vere, radi česar je zaplemba upravičena. G. Zalar, odgovorni urednik .Juta* pravi, da v notici ni bilo ničesar drugega kot konstatiranje dejstev in ako jc pri tem kaj obsodbe vredne ga, so to ravno ta dejstva. Notica je dosloven ponatis iz .Slobodne Misli*, ki izhaja v Pragi in ni bila konfisci-scirana, temveč je šla v 2000 izvodih med slovensko ljudstvo in je še danes vsakemu na razpolago v čitalnicah, kavarnah itd. Državni pravdnik v Pragi pozna gotovo paragrafe ravno* tako kot ljubljanski državni pravdnik in vendar ni našel v notici nič spod-takljivega, v Ljubljani se pa konfisci-ra vse povprek brez vsakega povoda. Konfiskacija je popolnoma nezakonita in sodišče naj je ne potrdi. Razsodba: ugovor se zavrne, zaplemba potrdi, motivi: kot oni, na katerih je opiral drž. pravdnik svoj 2agovor zaplembe. G. Zalar vlagi priziv in zahteva Pismeno razsodbo. Skoplje, 12. septembra. Na koleri je umrlo 26 oseb, mnoge so pa zbolele. Kumanovo, 12. septembra. Na koleri so umrle 4 osebe. Carigrad, 12. septembra. Kolera se razširja po celi evropski in azijski Turški; v Carigradu je umrlo na koleri zopet 42 oseb. Nesreča pri manevrih. Dresden, 12 septembra. Povodom manevrov je vtonilo v Labi pri prebodu čez reko deset vojakov in en podčastnik. Generalni štrajk. Pariz, 12. septembra. Iz Madrida je prišla službena vest, da je proglašen v Bilbao generalni štrajk. v za slabokrvne In prebolele 1*1 #1Je zdrovniSko priporočeno črno [J dalmatinskovinoKninajboljše sredstvo. 5 kg franko K 4-50 Novakovič, Ljubljana. M. RAVTAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca. Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v ,Jutru‘ ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. Spomini gospe Toselli. V svojih spominih gospa Toselli t>alj in bolj razkriva svoje razmerje l kot kralja in je dal to čutiti celemu dvoru in celemu na-roau. K. pogrebu je prišel tudi nemški cesar, ki ji je rekel: No, vse gre •dobro, vedno bolj se bližamo času, ko bodete postali moja politična prijateljica ? Sv. Petra cesta štev. 28 (nasproti »Zlate kaplje") priporoča cenj. damam veliko izbiro bandaž, gnmij. nogavic, ravno* držcev, priprav za bolnice, novorojenčke, potrebščin za babice, kirnrg. obvez itd. — Majvečja zaloga najnovejših steznikov, držci za kolke, prsi, žlvotke, higienične ži-votke za otroke, nogavice itd. ter več specialitet za dame. Izdelovanje steznikov po meri, kjer se tudi snažijo in popravljajo. — Izposoje vanj e tehtnice za im =• novorojenčke. :: Zahvala Na drobno! Na debelo! Ivana Stritar Slovenski stariši! Slovenske otroke v slo venske šole! vse šolske potrebščine ter vse šolske zvezke in preparacije po najnižjih cenah brez konkurence priporoča FR. IGLIČ v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 11—12 Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Khuen Hedervary v avdijencl pri cesarju. Budimpešta, 12. septembra. Ministrski predsednik grof Khuen-Heder-vary se poda te dni na Dunaj ih bo sprejet v soboto v Ischlu od cesarja v posebni avdijenci, da mu re-ferira o političnem položaju; pri tej priliki se sestane tudi z avstrijskim ■ministrskim predsednikom baronom Gautschem. Marokansko vprašanje. Berlin, 12. septembra. „Lokalan-zeiger* poroča iz Madrida, da je tam vzbudila veliko pozornost vest, da je nemški cesar odlikoval španskega kralja. Splošno se misli, da se je dosegel med Nemčijo in Španijo v ma-rokanskem vprašanju nekak sporazum, 0 katerem javnosti še ničesar znanega ni. Kolera. Budimpešta, 12. septembra. Tukaj so se pojavili štiri slučaji prave azi-jatske kolere. Reka, 12. septembra. Neki Rajkovič, ki je zbolel na sumnjivih znakih kolere, je proglašen zdravim, ker je bakteriologična preiskava pokazala negativen rezultat. Priznano največja, resnično domača, 2e 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Franc Čuden — urar = Ljubljana, Prešernova ulica 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve =je delničar ===== največjih tovarn švicarskih ur .Union" v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških cenah garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane .-. ALPINA URE .*. z matematično preciznim kolesjem — ▼ zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jekla - , - prodala. --------------- Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Michaliček-Rihar Šelenburgova ulica št. 4. ^ na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige v'predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in mnzikalijami Kleinmayr & Bamberg Ljubljana, Kongresni trg št. 2. Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj, Naročajte in kupujte JUTR0!“ Izvod samo po 6 vinarjev. Rezervni zaklad nad pol miljona kron Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron regtatrovana zadruga s neomejeno zavezo ▼ lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta štev. KS obrestuje hranilne vloge po čistih m brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča p° s« br*X^.lv^na amorti' Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. = Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000-— Eskomptuje trgovske menice. ST < 2 Ustanovljena = leta 1882. y Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000-— ES3 BSa ES3 BS3 BSa Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata! Dva ali tri dijake iz boljših hiš se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove Prva anončna pisarna, Frančiškanska ulica 8. Lepo in belo lice kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe —1; OL1MPIA —— pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja — OLIMP1A — suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1*20, velikemu K 2-—. — Glavna zaloga v lekarni Trnkoczy v Ljubljani. Park-hotel JITOLI" odda več mesečnih sob. Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanniaktura itd. Anton Kanc Ijjnbtjana, Židovska ulica št. 1. Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago. Lepe velike trgovske prostore z opravo v Kamniku na Glavnem trgu odda v najem F. CVEK v Kamniku. Ravnokar došlo sveže jesensko blago. Najmoderneje fino izvršene obleke, raglane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi :: konfekcija za dame in deklice. Prodajam najmoderneje klobuke od veleznanih tvrdk = Huckl, Pichler in Bossi po K 2*90. ===== Brez konkurence. — Priznano nizke cene. :: Angleško skladišče oblek s O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg Mer. 6. Bga Bza ega oaa ssa | ?VS5£ Ljobljanska kreditna banka v LjabljanL ?5& Otrltarj eva ulica štev. 8. Podružnice v SpJJetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vlosre po čistih 4 % 1» „JUTR0“ se prodaja jv Ljubljani po O vinarjev v najsledLaajUa. tolo&JBzajciZLeJcLz Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št S. aamaaaaB========= registrovaaa zadruga z omejenim jamstvom rr.igjr.w.:xr-',.■■ priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva ki druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v fe litografsko stroko spadajoča dela ter jfb izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig ih Ča^P150'1 -i&tTT*©. M“aJa=o.ocfL©xx^©3^© — a»©*t*L• huAlkade« ktmrv. -* BBBBinnnaBHBea mmmummnvm mmmmummm mm® m m a Južni kolodvor, na peronu Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pichler, Kongresni trg. Češark, šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije oesta. Mrzlikar, Sodna ulica šuvie, Miklošičeva oesta Zupančič, Kolodvorska ulioa. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica, stiene, Valvazorjev trg Sušnik, Rimska oesta. Ušenlčnik, Židovska ulioa. Klelnsteln, Jurčičev trg. Križa), Sp. Šiška. Wlsiak, Gosposka ulioa. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesto. Treo, Sv. Petra oesta. Kušar, Sv. Petra oesta. Podboj, Sv. PetraJJcesta. Elsner, Kopitarjeva ulioa. Bizjak, Bohoričeva ulioa. Remžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Jezeršek, Zaloška cesta. Likar, Glince. Strkovlč, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta. ’ (