unit
80* steviflEaT
Beflsgafi
", di@ 6. oktobra 1916.
Letnik VIIJ^
«c
S-.CIO
Pol le 1 Četrt
% Mesci
Jfaročnlna Usiti: —
Celo leto . . K10 — leta . . .	, 5 —
leta . . , 2-50 lesečno. * . , V—
itmaf Avstrije:----
* €e!o leto . . n 15 — Posamezne Številke j.1:*»	10 vinarjev. —
%
*, .»smani.lil..
t Ö?#dniitvo In upravnUtvo : Maribor Itoroika allea. 5. — Telelon St. 113.
h
STRAŽA
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust
»Straža“ izhaja v pes* deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo
*r ■■
''Neodvisen polifižcn' lisi za slovensko ljudstvo. |
Z uredništvom se more govortö vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Rumimi zopet poraženi.
t ■	_	-	v* g
Naši prodrli na Sedmograškem preko mesta Fogaraš. — Rumunske dete, ki so prekoračile Donavo, razbite. — Rumuni utrjujejo Bukarešto. — Italija pripravlja novo,* veliko ofenzivo. — Na Krasu zelo močen artilerijski ogenj, deloma že tudi infanterijski napadi. — Ruska ofenziva v Yoliniji zrušena. — Rusi zbirajo in vežbajo novo armado za spomladno ofenzivo. — V Dobruei artilerijski boji.| — Grčija leze vedno bolj v vojsko. —
Prekueiia v Abesiniji.
Proti državnemu zboru«
Izmed (državnozborskih klubov se je izrekel le nemškoradikalni klub proti sklicanju državnega zbora Ako se volilci izražajo proti državnemu zboru, je to umljivo, a težje umljivo je, ako se tudi poslanci upirajo sklicanju državnega zbora, kajti njih eksistenco kot „poslancev“ opravičuje vendar le samo parlamentarno delovanje. Saj bi tudi ne razumeli, a-ko bi se sodnik izrekal proti razsojeVanju, odvetnik proti zagovarjanju in krojač proti šivanju. Tudi volilci nemškoradikailnih poslancev ne razumejo sklepov svojih zastopnikov in zato jih kličejo na odgovor.
Zadnjo nedeljo, dne 1. okt. je poslanec Pacher na Dunaju opravičeval pred vodstvom nižjeavstrijs ke nemškoradikalne stranke taktiko svojega kluba, zakaj da se je izrekel proti sklicanju drž. zbora, Izjavil je, da klub ni mogel javno navesti vseh strankinih sklepov zaradi cenzure. Že ta izjava je zanimiva, kajti vsakdo ve, česa cenzura ne pripušča za javnost. Poslanec Pacher je zaradi tega ustmenoriia-znanil vodstvu razloge, ki so vodili radikalno stranko pri njenih sklepih. V kolikor jih je cenzura v poročilu o Pacherjevem shodu pripustila za javnost, jih priobčujemo:
Poslanec Pacher je rekel, da bi zasedanje državnega Zbora povzročilo nov e težave za r a z-V o j gotovih zadev Državni zbor bi tudi ne mogel uspešno rešit'i niti gospodarskih niti drugih vprašanj, Gotovo je, da bi bilo sklicanje državnega zbora pri ljudstvu z veseljem pozdravljeno. Toda ker ni -upati, da bi zasedanje imelo kakšne uspehe in ker bi nasprotno spravilo v v e l 1 k o n e var-
nost narodnopolitične za d e v e, zato se je klub izrekel proti sklicanju državnega zbora, (
Ko je vodstvo nižjea.vstrijsrke -nemškoradikalne stranke zaslišalo vse razloge na podrobno, se je tudi izreklo proti državnemu zboru in odobrilo skic; < državnozborskega (duha.
Nemškoradikalna struja se torej boji za miren razvoj svojih narodnopolitičnih idej. Kdor pozna Wolffov program, ki se je le iz zasebnih razlogov ločil od Schönererjeve stranke, bo tudi vedel, kako si Wollfova stranka misli razvoj narodnopolitičnih zadev v Avstriji. Ker tudi nam cenzura zajbrainjuje, da M obširneje govorili o teh zadevah, moramo čitatelje prositi, da se zadovoljijo s temi vrsticami.
Politični testai	ut pokojnega gnmilnai	a taalja
Kmr& ’(MSfll
Neki bivši romunski d.......uradnik, ki je zapustil Bukarešto neposredne ..J napovedjo vojne
od strani Komunske Avstro-Ogrski, pripoveduje o poslednjih željah sivolasega kralja Karola, ki jih je ta vladar na smrtni postelji, v navzočnosti starega Petra Carpa, izrazil svojemu nečaku, sedanjemu kralju Ferdinandu:
Predpoldne je imel kralj strašen napad, ki mu ni dopuščal dihanje. Vsi smo bili v največji skrbi. Takoj je bil sklican zdravniški konsilij, ki je sklenil, da je takoj dal poklicati prestolonaslednika Ferdinanda,, ki se je nahajal na jesenskih manevrih v Konštanci. Istočasno je bila obveščena tudi vlada, da treba računati z bližnjo smrtjo starega kralja. Prestolonaslednik je dospel istega večera in je pohitel k smrtni postelji svojega sivolasega strica. V-kljub strašnim bolečinam, ki jih je pretrpel Karol j
povodom včerajšnjega napada, je bil kralj pri popolni zavesti ter je takoj odredil, naj puste prestolonaslednika k njemu. Poleg kraljeve postelje se je na-h alai — kajkor sploh vedno v tistih tragičnih dneh — Peter Ca/rp, ki je bdi v tistih trenotkih kralju več nego samo zvest svetovalec. Bila je poleg tudi pokojna kraljica, in po izrecni želji kraijai so poklicali tudi ministrskega predsednika Bradami
Kralj je ponudil svojemu nečaku roko ter mu rekel takoj, naj se čuti vedno, kar je — Nemca in Hohenzollernca. Potem je govoril o političnih maksi-mah, ki so pripomogle, da je Rumunska iz neznatnih početkov postala ugledna evropska država. Te maksime so bile: čvrsto naslanjanje na Nemčijo in Avstrijo. Ve, je rekel, da so močne struje na delu, da bi skalile prijateljstvo med Rumunsko in njenimi starimi zavezniki, ali nadeja se, da bo njegov naslednik znal spretno stopati na pot pinoti tem silam. Nikdar naj ne dovoli, da bi postala Rumunska igrača v rokah slavohlepnih in neskropuloznih politikov, „Vidim, da se mi maje moje življenjsko delo, vidim,
dpi £441 -‘'’J.STOŽf?, TTÌ Ì P (Jpž&lp . J o QTÌ jp y «-Ì4?	..'<!<*■ «vo *-» n,mr»
moja smrt obvaruje pred grenko čašo — da bi se pio več nego TOIetnemu vladanju odrekel kroni!“ — je rekel stari kralj Karol z drhtečim glasom. „Ali če bi prišlo do tega — je nadaljeval — ne bi se premišljal niti trenotek, marveč bi se raje stokrat odrekel krone same, nego da bi postal izdajica napram svojim prijateljem!“
Kralj Karol je zahteval od svojeg;a nečaka, da mu v tem času, ob smrtni postelji, obljubi, da se bo držal teh njegovih nasvetov. Nato se je sivolasi kralj razgovarjal dalje časa z Bratianom, pak je v navzočnosti tega poslednjega diktiral enemu tajnih sekretarjev svojo poslednjo voljo. Ta je zaključila z željo, da naj Rumunska nikdar ne zapusti poti modre razsodnosti, da naj postopa primerno dogovorom, ki jih je on s svojimi sosvetovalci sklenil s prijateljskimi državami, pak naj si izbere tako politično .vedenje, ki bo odgovarjalo dostojanstvu Rumunske in ki se mu ima Rumunska zahvaliti za svoje blagostanje.
ii.atBfflMjBaw5eaiaBaaa!^sg^aag-- §
USTIM,,
Sme «mostov rastlinstvu.
Prof. Fr, Pengov^
Ali si kdaj videl kako večjo tovarno, postavim, za izdelovanje strojev? Ce si jo le koiičaj iogledal, kako se tu dela, si moral priznali sam pri sebi: Kakšen duh in kakšna volja, ki ustvarjata take reči! V tem oddelku vlivajo samo kolesni, tam režejo samo vijake, drugje rezbarijo edino le ob večjih in man..-ših vretenih, toda vsak komad se pripravlja tako, da postane člen celotnega stroja; popoln parni stroj ali vodna turbina to je končni smoter vseh posameznih strojnih delcev
Tudi rastlina, od neopažene bilke ob potu do ponosne cedre libanonske, obstoji iz velikega števila; posameznih delcev, Ce hočete, imenujete tudi njo lahko tovarno ali celo državo v malem. Ta država obstoji iz večjega števila zvezhih državic liki zedinjena Nemčija ali Zedinjene države v Severni Ameriki. Vsak del za-se ima večji ali manjši pomen za skupno gospodarstvo rastline: korenina, deblo, vejo, listi, cvetje in njegovi posamezni deli. Razlika je le ta, da so rastlini posamezni deli nujno potrebni, a niso pa bistveno potrebne posamezne državice za vèlecìr-žavo, Državljane rastlinske imenujemo lahko proto-plaste, rekše prebivalce posameznih stanie, katerih telo sicer ni iz okostnice, mesa in krvi, ampak iz navidezno preproste, v resnici pa silno implicirane
t
(kemijski zamotano sestavljene) prasnovi ali proto-plasme.
In kakšen red je med temi državljani! Kako smotrno delujejo ti delavci,' o tem bi ti vedel veliko povedati mikroskop (drobnogled), a če ga nimaš, povprašaj le lilijo na polju in zagotovila, ti bo, da niti Salomon z vsem svojim bajnim bogastvom ni bil tako oblečen, kakor ona, ki sestoji iz posameznih pro-toplastov.
V nekaterih stanieah izdelujejo protoplasti le hranilne snoviii (škrob, sladkor, beljakovine, olja); druge spravljajo hranilno snov iz korenin v deblo in v veje in liste, ali nasprotno; tretja vrsta stanie pa shranja redilne snovi in jih kopiči za čas sedem suhih krav (krompirjev gomolj je skladišče za škrob, bela pesa je shramba za sladkor, laneno seme za lino olje in podobno), A ne pripravljajo ti protoplasti samo sladkega medu, da privabijo ž njim krilatih mušic in pisanih metuljev na Veselo svatbo:	tujdi
strupe in ostre snovi izdelujejo ;ti organski kemiki, da ž njimi sovražnike odganjajo. Nekatere stainice so nabrnšene in trdne kot jeklo in ti štrlijo nasproti lot grozeči bajoneti v podobi trnoljičnih in glogovih bödiö ali šipkovih trnov; druge napolnijo svoje glavice s strupom (mravljino kislino) in pri najrahlejši dotiki se razpoči krhki šrapnel in ti posuje roko s pekočimi mehurčki (koprivaj). Nekateri protoplasti so v podolžno nabranih stanieah, rijejo po zemlji kakor korenske kosmatine in preskrbujejo rastlino s potrebno vodo.
In vse to tako komplicirano delovainje. ki smo ga orisali na par zgledih, se vrši v notranjosti rastline, ne da bi mogli opaziti kie kako osrednjo pisar-
no z vodstvom, z inženirji in delovodji. Vsaka stanica, oziroma vsak njen stanovnik protoplast, pozna od ure svojega rojstva natančno nalogo, ki ga čaka v življenju in se ji posveti z vsem ognjem svoje rastlinske duše. V naravi je vpeljana praksa, da se mora delo deliti. Ustava pri rastlinah je demokratičen komunizem, po katerem velja načelo: 'Vsem državljanom (protoplastom) enaka čast in veljava; vsi za enega in eden za vse. Komunizem, kakor ga človeški družbi ni niti približno mogoče doseči!
Kako pa naj si kot naravoslovci vendar razlagamo čudovito smotrno delovanje živih protoplastov, ki bivajo pod skupno streho ene in iste rastline, toda vsak v svoii sobici (stanici?) Znano ti bo, ljubi bralec, da so membrane (stene) mladih rastlinskih stanie silno nežne in obstoje iz celuloze; 'ko pa se stanica postara, se okrepe in odebel c tudi njene stene, ki deloma olesene ali oplute (postanejo kot pluta, zamaškovina). Ce bi to kemijsko izpreminjanje prevzelo vse stene v celem obsegu, petem gorje ubogim s »rotoplastom v temni ječi! Smrt in pogin bi bil njihov delež, A ni tako.
Pri vsem debljanju ostanejo v staničnih stenah še vedno različna okenca v obliki takozvanih obkro-1 ženih pikenj (behöfte Tüpfel), sitek in pretihih kjan nalov; posamezne stene, ki ločijo sosednje stanice, se včasih tudi popolnoma raztopijo, tako 'da je občevanje med protoplasti v vseh slučajih omogočano, Če je potrebno. Ta naprava je važna za rastlino najjpo-prej zato, da morejo njeni otroci (protoplasti) stopah v zvezo z vnanjim svetom. Morda zmajujoŠ z rame* ni:	Cernu tički Treba zaprtim puščavtnikom fomutn-
kacije s svetom?
Bratianu je obljubil kralju, da bo prestolonaslednika vedno podpiral na tej poti, ki jo smatra kot modro in pametno. Kralj Karol je še odredil, da se razun že omenjene njegove zadnje volje sestajvi še poseben zapisnik o vsem tem sestanku. Zapisnik so podpisali vsi navzoči 'Po kraljevi smrti so ta zapisnik izročili državnemu arhivu.
In danes — nekaj mesecev potem — je Rumun-ska v krvavem boju z Avstrijo in Nemčijo. Kako bi bilo pokojnemu kralju Karolu, če bi danes vstal iz groba — ko bi videl, kako so njegovo poslednjo voljo pogazili tisti, ki so dajali ob smrtni postelji slovesne obljube in — podpisali oni zapisnik! !
Zadnje orožje.
Pod tem naslovom priobčujejo londonske „Daily News“ uvodni članek, ki pravi:
Nahajamo se na predvečer odločilnega razvoja vojne. Ako se nam posreči predreti nemško fronto, potem ima sovražnik dve možnosti. Nemčija, more prositi za mir ali pa pustiti Madžare, Bolgare m Turke, da se sami branijo, sama pa s,e pripravi z vsemi nemškimi narodi na; čisto defenzivo. V tem slučaju bi imeli pred seboj še dolgo in drago vojno — ker akoravno so sovražniki izgubili moč, da bi nar daljevali svojo ofenzivo, bodo mogli vendar na jako skrajšani črti zadržati napadalce eno ali pa dve leti. Kaj se mora pri tem. uvaževiati? „Ljudi je treba, še več ljudi“, pravijo eni, ki smatrajo, da je število vojakov edino najvažnejše vojno sredstvo. Govori se, da moramo starostno mejo vojaške dolžnosti razširiti, Očitati Angliji, da ne žrtvuje dovolj svojih ljudi, je škandalozno. Ako ima Anglija še ljudi na razpo,-lago, pošljite jih na bojišče! Pri tem pa ne pozabite, da potrebuje Anglija ljudi za službo na morju, za industrijalizacijo vojne in za delo v svrho financiranja entente.
Nemčija je računala na prelom v ententi in »a izčrpanje angleške finančne eneržije. Nada v nespo-razumljenja v, ententi je pokopana, druga možnost je pa ostala, Ako se Nemčija poda v popolno defenzivo in se pripravi na vojno izčrpavanje, potem ne bode šlo več za izčrpanje ljudskega materijala, temveč našega finančnega odpora. V tej borbi ne bodo vse prednosti na maši strani.
Nemčija je seveda finančno minirana in njene finance obstoje danes le iz izmenjave papirja, za še več papirja. Ako nemška javnost ne bo hotela podpisovati novih vojnih posojil, bo država pač izdajala finančne menice. Za Anglijo je styar drugačna.! NaSa varnost leži v Zalogi ‘zlata. S pomoßjo tega Zlata lahko mobiliziramo eneržijo vsega sveta proti — Nemčiji in tej svoji zlati zalogi se imamo zjahvaliti, da je naša finančna stavba tako trdna. Od neporu-šenosti te stavbe je odvisen nadaijni potek te yojne, stavba pa se opira na našo trgovino, Dosedaj smo se v glavnem zanašali na na;š kapital v inozemstvu. A ta kapital postaja vedno manjši in vedno bolj smo že prisiljeni, da izravjnamo naše izdatke faktičnim za-službom. Tolda najša pridobninskai eneržija se je o-pasno zmanjšala, Ako bo trajala vojna še dolgo, potem bo prišlo ne do pomanjkanja vojakov ali delavcev v municijski industriji, temveč do pomanjkanja delavnih moči, ki drže našo trgovino na višini in s
tem za nas in naše zaveznike zadnje sredstvo kake zmage.
K temu pristavlja „Frankfurter Zeitung“, da potek vojnih dogodkov baš ne kaže, da, bi se kdaj izpolnile predpostavke tega razmotrivanja in da zato nikakor ne bo angleška roka zamahnila s „poslednjim orožjem,“
Pr eku ei j a v Abesiniji.
Povsod, kamor je treba zanetiti notranje-poli-tične spore in drune homatije, ima Anglija svoje peste vmes.
Sedanji abesinski mlaidoletni vladar Lig J,eas-su ni posebno velik prijatelj Anglije. Anglija si je zastonj prizadevala pridobiti vladarja za to, da bi Abesinija priskočila Angliji na pomoč in jo podpirala v boju proti bojevitim rodovom Senusi v angleškem Sudanu. Anglija je poskušala pridobiti za sene Ra« 'Mihaiela, očeta abesinskega kralja, na ta način, dà mu je ponujala odlično državno službo v egiptovski upravi. Toda abesinski cesar Lig Jeassu se je temu odločno upiral, Anglija, nič izbirčna v sredstvih, da doseže svoj namen, je z zlatom podkupila in nahujskala vse visoke abesinske državnike in verskega poglavarja Abesinije, češ, vladajoči abesinski cesar škoduje interesom Abesinije na ta način, da se je kot krščanski vladar popolnoma vdinjal moha-medanstvu. Na abesinskem cesarskem dvoru je nastala revolucija in Angležem se je posrečilo, da so abesinski mogotci odstavili vkulajočcga. cesarja in proglasili Angliji prijazno princezi njo Uisero Zeadi-tu za abesinsko cesarico. Angleži upajo, da bo nova abesinska vladarica iz hvaležnosti ponudila, svojo vojaško pomoč Angliji,
Novejša poročila pa piravijo, da vlada v Abe-siniji taka zmeda, da utegne priti na prestol zopet mladoletni Lig Jeassu. Posebno si prizadeva turški konzul na abesinskem dvoru, 'Mahrar beg, sorodnik Enver-paše, da bi spravil zopet na prestol mladega Lig jeassu.
Voj na prawiìa © koiisorvi-
ranju in uživanju sadja»
1.	Vse sadje, sokove in mezge lahko vkuhavamo popolnoma brez sladkorja. Sladkor pridamo pozneje pri uživanju Večino sadnih izdelkov pa tudi uživam«...]-ahl-o bo,. z sladkorja. Prepričali so bodemo, da imajo v naravnem stanju veliko boljši okus in so bolj stanovitni.
2.	Tudi v rednih razmerah naj se celo k najbolj kislemu sadju ne pridene nikoli več kakor X kg sladkorja na 1 kg sadja. Kislina se ne ublaži s sladkorjem, ampak z vodo.
3.	Najcenejše posode za shranjevanje sadnih
sokov itd. so navadne steklenice od vina, kisle vode itd. Uporabiti se 'dajo za vse konserve, kakor:	za
sokove, brezalkoholne sadne pijače, za redke mezge in drobno sadje. Za debelejše saldovie, gosto mezgo i. t. d, vzemimo navadne konservne steklenice s širokimi vratovi, ki držijo od X do 1 kg. ITie so najce-nejše in prav dobre.
4.	'Marsikak predmet se v sedanjih časih prav težko dobi. Namesto parafina uporabljajmo zmes vodnega stekla in lojev.ea (talkum), Namesto navadnih piutovih zamaškov dobro služijo zamaški iz bomba- i ža (bate). Za steklenice s široko odprtino je najboljše zapiralo dvojni pergamentni papir, vmes pa bom-b^žiist vložiBk.
5.	Pri konserviranju sadja ne uporabljajmo strupenih snovi, (salicilna kislina itd.), niti tvarin, ki so sadju tuje (žveplo, alkohol, ocet, barvila, ogljikovo kislino itd.). Namesto očeta rabimo citronino kislino ali sok belega grocličja i. dr.
6.	Sadje se najmanj izpremeni, ako ga sušimo ali celega vkuhamo brez sladkorja. Pri sušenju in vkuhavanju nikdar ne razgrevajmo sadja čez 70 st.
C. Samo koščičasto sadje razgrejemo na Ö0 stop. C, ko ga vkuhavamo. Preden suho sadje Uživamo, ga namakajmo nekaj ur v mrzli tvodi',
7.	Uživanje sadja v kakoršnikoli obliki je zelo zdravo. Posebno otrokom bi ga ne smelo primanjkovati nikdar,
8.	Redilne snovi v sadju najbolje izrabimo, ča sad uživamo svež (surov). Torej pri vsaiki priliki, poleti in pozimi, sveže sadje na mizo! Tako je naj- j ceneje in najbolj zdravo.
9.	Upodabljajmo kolikor mogoče vse odpadke od ' sadja,, kakor olupke, peščišča, pa tudi pečke in ko- j ščice! Nezrelo sadje, izbirek, razni odmečki pri sušenju itd. dado izvrstno hladetino. Nabirajmo in ve- ; stno uporabljajmo vse užitne divje sadove, kakor: bezgove, šipkove in razne druge jagode!
10.	Iz čistih sadnih sokov si pripravimo najboljšo in najzdravejšo pijačo, ki jo po okusu lahko ' osladimo s sladkorjem ali okisamo s citronino kis- j lino.
Zmesi® mm Grškem,
Ker vsa poročila o grških razmerah prihajajo ; k nam po ententinih žicah, zato smo o njih poučeni le enostransko in nikdar pravočasno. To dvoje se 1 mora vedno uv'aževati, kadar beremo porodila o Grški, bodisi da prihajajo iz Lugana ali Pariza ali Londona, V, velikem je položaj ta, jda je Stara Grčija za kraljevo, Nova Grčija z otoki vred za Venize-losevo politiko. Vendar priznavajo celo ententini listi, da se je zadnji čas tudi v Novi Grčiji za kralja položaj zboljšal in v Stari Grčiji znatno utrdil, ker je Gunarisova stranka začela z vso silo agitacijo — i proti vojski, pri čemur ii veliko pomagajo še balkanske vojske siti rezervisti, ki so organizirani v posebna društva, Ententa je Sicer zahtevala, da se ta društva razpustijo, grška vlada je to zahtevo tem društvom javila, vendar društva delujejo naprej. S tem, da se je v notranjem zboljšal kraljev položaj, se je seveda napram ententi poslabšal. Poročila pravijo, da je enjtenta izsilila novo spremembo grškega ministrstva.
Položaj na Grškem za četverozvezo neugoden.
Francoski in italijanski listi slikajo položaj na Grškem kot manj ugoden za entento. Nevtralistična liga rezervistov je pričela v Atenah ; zopet živahno agitirati, v 'Patrasu so se vršile večje demonstracije za nevtralnost, napram katerim zavzema notranji mi-
Toda, dragi moj, čarati tudi protoplafet ne zna, Ce hočeš, da spolnijo svojo nalogo, da razširijo svoje stanovanje in državo in jo oskrbijo z vsem potrebnim;; če nočeš, da ti pred očmi poginejo lakote in žeje in vsled pomajnjkanja zraka:	potem jim moraš
dovoliti, da se ozro po svetu in nabavijo iz okolice kisleca (O), ogljenčeve kisline (002), vode (H20) in drugih surovin, ki jih potrebujejo za svoj tovarniški obrat.
Se neki dobiček prinaša prosto občevanje pro-toplastov med seboj; zgodi se, da kaže protoplastu izseliti se iz rodne svoje zemlje v drugo stanico, koder lahko še več koristi, nego doma; tako izseljevanje je mogoče le skozi odprta vrata. Da ti bode to jasno, prosim, spomni se le načina, po katerem tvorijo svoje trose, zvane jarmice, nitaste alge (n. pr. navadna spirogira), ako se jame poleti sušiti mlaka, v kateri prebiva alga.
Največjega pomena pa so zvezni kanali med slanicami za medsebojno občevanje protoplastov, ki bivajo v, isti rastlini. Tako občevanje' moramo kot naravoslovci na vsak način suponirati. Ce pomisliš, kako enotno je delovanje v družbi živečih protoplastov; če _veš, da imajo sosednji protoplastje, če tudi vsi otroci ene in iste matere, vendar le tako neskončno različna opravila; če vidiš, da vlada povsod ta čudovita delitev dela, ki pa ima skupni namen: potem si pač ne moreš izbiti iz glave misli, da ima vsa enotno delujoča družba tudi enotno organizacijo, da ima vsa tai veličastna zadruga tudi svoje načelstvo in nadzorstvo. Posamezni udje ceha morajo ostati v stiku med seboj, da se morejo sporazumeti, dana mora biti možnost, da se prevajajo dojmi (Reize) od stanice do stanice, pa tudi od dežele ’do dežele, t. j. od korenine v deblo in listje in evebe. Izvrstni drobnogledi so pokazali, da vodijo skozi fine luknjice staničnih membran protopla/smaitične nitke, ki vežejo sosednje protoplaste in posredujejo đoime nalik brzojavnim in telefonskim žicam, ki jih napeljavamo
tudi skozi zidove. Ce ti je drago, utegneš primerjati te prasnovske nitke tudi živčnim vlaknom, ki prevajajo pobudo za delovanje od ene’ga staničnoga telesa (protoplasta) do drugega, od državljana do državljana, Domišljija nas vodi še naprej in nam pokaže stanično jedro (nucleus), ki biva v protoplaistu kot osrednji organ stanice; direktor Nucleus ne u-ravnava le delovalnja Protoplasta v njegovi ječi, a je v zvezi tudi z vsemi sosednjimi jedri po premnogih vlakencih in nitkah, ki se stekajo vanj. Pa to ni le gola fantazija, ampak se opira na dejstvo, da nastanejo niti, ki vežejo sosednje protoplastje, iz je-drove snovi same. Kadar se namreč namerava protoplast kake stanice deliti, se vrši sledeči prizor: Nucleus se vstopi na sredo svoje- plasmatane palače; na obličju se mu prikažejo čudne poteze fn proge, ki mu dajo podobo, kakor bi bil klopčič, sestavljen iz gosto nagnečenih paličic, nitk in vrjvic. Te nitke se uležejo sčasoma tako kot meridijani na globusu ; tam pa, kjer leži na zemeljski krogli ekvator, se nenadoma razpoči jedro; v reglini nastane med-stena iz celuloze in iz prvotne stenice sta nastali 2. Pa tudi prejšnji oče Protoplast, Čigar srce tvori jedro, se je premla|djil v din. sinova ■— Protoplasta: slehernemu bije posebno srce v: prsih o podobi jedra in mirno prebivata naprej kot soseda vsak plod svojo streho. Dokazali so, da se pri tej delitvi masa staničnoga jedra vsled vmesne stene ne loči popolnoma, ampak da ostanejo v celulozni steni .premajč-kene poriče (luknjice), skozi katere vodijo neznano nežne nitke, ki vežejo oba sosednja Protoplasta.
Ako se spomniš, mladi čitatelj, da je vsaka rastlina. prvotno ena sama čudovito majčkena grudica prasnovi — saj veš, da najbolj orjaški hrast kakor tudi najneznatnejši mahec nastane iz protoplazme e-ne jajčje stanice ali iz enega samega trosa — in če pomisliš, da je ta prva stanica rasla in so razdelila najprej e v dve stanici, nato v Štiri, osem, Šestnajst in polagoma v tisoče, stotisoče in milijone stanic, ko-
jih plasmajična telesa pa ostanejo vsi vi zvezi med seboj po gori omenjenih plasmatičnih nitkah, potem prideš nujno do sklepa, da je vsa prasnovskja masa, ki živi v milijonih stanic, M tvorijo v mogočni zadrugi krepko drevo, vendar le ena sama samcata masa protoplazme, ki je po sitasto predrtih stenah le razdeljena v predale Vsak član te zadruge prebiva v posebnem oddelku, v svoji stanici, priznava stanično jedro za svpj centralni organ, ostane pa* po nekakih živčnih nitkah ali če hočeš, telefonskih žicah s sodrugi v zveži, da se more tudi sporazumeti ž njimi.
Upam, da ti je tvarna podlaga za tako medsebojno občevanje iz doslej povedanega precej jasna. Tada način tega občevanja, to je, kako stanična jedra delujejo ne le v ožjem domačem krogu, ampak tudi v drugih stanieah cele domovine (rastline); kako se delo tako smotrno deli med posamezne protoplaste; kako opravlja en in isti protoplast v različnih časih tako različno, vedno smotrno delo; izraba vnanjih ugodnosti, odstranjevanje škodljivih uplivov, izogibanje nepremagljivih zaprek, časovna točnost pri vseh delih, pri enakih vnanjih razmerah vedno z najviečjo natančnostjo se ponavljajoča periodičnost (ob drugem času n. pr. raste marelica, lipa, hrast, lapuh, vrtnica, podlesek, a vsaka rastlina se ‘drži leto za letom natančno periode ali dobe svojega cvetja), vse to razložiti pa je naravoslovcu neznansko težko.	w
In vendar je ravno vprašanje po medsebojnem sporazumu posameznih rastlinskih delov; in delcev, to enotno, skupno postopanje v svrho smotrnega razvoja celote, tako zanjimivo in važno, da se mu človek ne more izogniti; seveda se bo gibal naravoslovec pri tem pojasnjevanju bolj ali manj na parketu- hipotez, kajti vitalna (življenjska) sila, ki giblje vse živo kolesje v rastlini, je že predmet naravni filozofiji, ne naravoslovju.
(Dalie prih.)
nistftr Rufos dobrohotno stališče. Mornariški minister je dai na ladjah, ki se nahajajo pred Salami-som, odvzeti s topov vse zapahe ter jih spraviti v Atene v direktno varstvo mornariškega ministrstva-Kaznoval ali premestil je tudi številne mornariške lastnike. Obseg revolucionarnega gibanja se vedno raaločnejše omejuje na otoke in na Solun.
Volitve odgođene.
Volitve so na nedoločen čas odgođene. V Atenah, Korintu, Fatrasu in Larisi so se antivenizelisti-čne lige navzlic protestu entente znova zopet konstituirale.
Uničeni upi.
Francojski listi objavljajo poročilo vetafizelistič-nega lista „Eleuteros Typos“, ki pravi: Vse je prepričano, da so upi v intervencijo grške vlade vsled odpora za kulisami, uničeni.
Grško vprašanje in centralne države.
Na merodajnem mestu izjavljajo, da se nahaja grško vprašanje tik pred razrešitvijo. 'Med centralnimi državami so se vršila tozadevna posvetovanja, in Berolin, Dunaj, Sofija in Carigrad so pripravljeni na vse eventualnosti. Eno je gotovo: kraljeva grška armada ne bo šla v boj, pač pa revolucionarji, katerih število ni veliko. iTa pomoč je za četverozve zo z vojaškega in političnega stališča le prav malo vredna.
Rusija in Italija proti intervenciji Grške.
Angleški listi poročajo, da nekatere države entente nikakor ne odobravajo, da bi se Grško prisililo k intervenciji. Zlasti ste Rusija in Italija proti temu, ker smatrate, da ne gre dajati Grški kakoršne-koli odAkodniue ali pa jo priznati za ravnopravno.
Nova ministrska kriza v Grčiji.
Iz Aten se poroča: Razven ministrskega predsednika in zunanjega ministra so podali vsi ostali ministri odstavko. Pričakuje se, da bo kralj poveril Katogeropulosu sestavo novega ministrstva.
Cetverosporazumova nota grškemu kralju.
Londonski listi pišejo, da je četverosporazum izročil grškemu kralju noto, v kateri ga poziva, da začne nemudoma očiščati grško ozemlje, zasedeno od bolgarskih vojakov, sicer bi bil četverosporajzum prisiljen proglasiti nad Grčijo obsedino stanje ter razorožiti grško vojaštvo in mornarico, Rok, v katerem mora kralj izvršiti ta četverosporaznmov nalog, je zelo kratko odmerjen, Ker general Sarrail že komaj čaka na tozadevno odločitev, da zamore pričeti s kakim večjim podvzetjem.
Živahno gibanje grške vlade.
♦
Iz Aten se javlja londonskim listom, da vlada v kraljevi palači in v zunanjem ministrstvu v Atenah zelo živahno gibanje. Kralj Konštantin pride vsaik dan iz kraljevega grada Tatoi v Atene, kjer ima dolga in zelo živahna posvetovanja z generalnim štabom in z ministri,
Grški revolucionarji se oborožujejo.
Poročila iz Aten pravijo, da se tudi revolucionarji v Stari Grčiji, ki je bila dosedaj še po največ zvesta kralju, prav pridno gibljejo, prirejajo vkljub tozadevni prepovedi tajne sestanke, na katerih kujejo načrte za ustajo in se prav pridno oborožujejo. V več mestih so že vstaši vdrli v vojaška skladišča za orožje, iz katerih so odnesli veliko število pušk, strojnih pušk ih še končno celo nekaj brzostrelnih topov.
Rumnnsko bojišče.
Rumuni se na Sedmograškem umikajo. S si-bSnjskega ozemlja so izginili in bi radi nazaj preko prelaza Crvena veža, ki pa je trdno v naših rokah. Močno so se tudi zamajale romunske postojanke v dolini reke Alute. Naše in nemške čete so tukaj se nahajajoče rumunske oddelke ogrožate z napadom v bok in za hrbet. Ker Rumuni od bitke pri Sibinju dobro vedo, kaj pomenijo taki napadi, če so izvršeni točno in močno, so se pri mestu Pogaraš ob reki A-luti pravočasno umaknili. Naši so prodrli preko mesta Fogaraš. Ugibalo se je nekaj Časa, kakšen nahmen je imelo smelo rumunsko prekoračenje Donave pri Rahovem, Namen je sedaj jasen, očiten pa je tudi velik poraz tistih 15 ali 16 rumunskih bataljonov, ki so prišli preko Donave ter so napadli in zasedli nekaj krajev. Pa niso dolgo sedeli v njih. Dve vojaški skupini, kojih ena je prodirala iz Rustčuka, a druga iz Tutrakana, sta te rumunske bataljone napadli, pobili in razkropili. Raliovo je v bolgarskih .rokah, V Dobruči močen artilerijski boj.
Rumimi na Sedmograškem vnovič poraženi,
Rumunskemu porazu pri Sibinju v času od 25. do 29, septembra je sledil nov poraz in sicer dalje proti vzhodu v dolini reke Alute, Dne 2. oktobra jo bila 2. rumunska armada v dolini reke Alute pri kraju Bekoklen, severozahodno od mesta Fogaraš, tako hudo poražena/, da se je morala umakniti proti Fogarašu. Naše čete zasledujejo ostanke razbite rumunske armade in so pri tem že prodrle preko mesta Fogaraš.
Rumuni pri Rahoyem poraženi
Bolgarsko uradno poročilo z dne 2.. oktobra poroča, da so Rumuni pid Rahovem (med Rustčukom in Tutra&ajnom južno od Bukarešte) prepeljali pet polkov brez artilerije na južni breg Donave. Avstro-ogrskim monitorjem se je pa posrečite pontonski -most, ki so ga Rumuni tam napravili Čez Donavo, razdejali za hrbtom rumunskih čet, vsled česar je postal položaj prepeljanih rumunskih čet zelo opasen.
Proti rumunskim četam so Bolgari prodirali v dveh kolonah, jda obkolijo Romune. Do. se temu izognejo, so se morali Rumuni naglo umakniti. Pri tem umikanju so imeli Rumuni zelo težke izgube — kajti avstrijski podonavski monitory krepko podpirali podvzetje bolgarskih čet in razbili pontone, na katerih so se Rumuni umikali nazaj čez Donavo. V vrstah Rumunov je nastala velika zmeda. Več rumunskih oddelkov, ki niso več mogli čez Donavo, je zbežalo v smeri proti bolgarski trdnjavi Tutrakan v ~h bolgarsko vjetništvo. Prehold rumunskih čet čez Donavo pri Rahovem, o katerem si je Četverosporazum mnogo obetal, se je končal s popolnim porazom Rumunov,
Bukarešto utrjujejo.
Vsled naše velike zmage pri Sibinju in vsled poraza rumunske 2. armade v dolini reke Alute dne
2.	oktobra, so si v Romuniji za glavno mesto Bukarešto v velikih skrbeh. Bukarešto utrjujejo noč in dan. Za obrambo in ojačenje nosadke je poslala Rusija nove artilerijske čete v Bukarešto.
Naši se umaknili pri Oršovi.
Pri Oršovi ob Donavi na avstrijsko-irumunsko-srbski meji so se Rumuni dne 4. oktobra navalili z veliko silo na naše tamošnje čete. Naši so bili vsled rumunSjke velike premoči potisnjeni v smeri proti zahod»-.--*————- .......*f—--4—■-----*----------—
Poveljnik Tutrakana pred vojaškim sodiščem.
Pred vojaškim sodiščem v Bukarešti se je te dni zagovarjal rumunski general Grigorescu, poveljnik rumunske trdnjave Tutrakan, katero so Bolgari zavzeli. Obtožen Je bil, ker je na nejunaški način predčasno izročil trdnjavo Bolgarom. General Grigorescu je neopaženo stopil v čoln in se prepeljal čez Donavo v Rumunijo. Grigorescu se je zelo spretno zagovarjal ter izjavil, da so odpovedali vsi njegovi častniki, kakor tudi častniki 17. divizije, tako da je moral vzeti nase odgovornost za važne listine, katere je moral rešiti,- Vojaško sodišče ga je seveda o-p restilo.
Italijanske bojišče.
Iz poročil, ki prihajajo v javnost, se da soditi, da bo Italija pričela z novo, torej osmo ofenzivo na Goriškem, ki bo glede srditosti m množine artilerije prekašala vse dosedanje. V tej ofenzivi, katero bode vodil vojvoda d’Aosta in v katero stavi Italija velike nade, bodo nastopile povsem sveže čete; Francozi pa so poslali nove velikanske topove,, Kakor je posneti iz naših uradnih poročil, bo tudi tokrat težišče nove ofenzive naš Kras. Na tirolskem bojišču lokalni topovski ogenj.
Italija se pripravlja na novo ofenzivo.
Švicarski listi poročajo:	Po vseh gornjeitali-
janskih železnicah se prevažajo ogromne množine artilerije, municije in nove sveže čete proti avstrijsko-italijanski državni meji. Promet na železnicah služi edino v vojaške namene. Francija je odposlala v I-talijo veliko število novih velikanskih topov. Po vsej Italiji je odrejeno novo prebiranje letnikov 1876 do 1881.
Rusko bojišče.
Z veliko močjo izvršeni sunek generala Brusilova proti Vladimiru Volinskemu med Krajema Sv muh! in ZaturČi dne 2. oktobra se je celotno izjalovil, Kot posledico morejo Rusi bilježiti samo veliko
izgubb čet in vojnega gradiva, toda nobenega pridobitna na ozemlju. Kljub temu pa ponavljajo s svojo znano žilavostjo svoje srdite napade zahodno od Lucka. Ruski listi so prišli do prepričanja, da Rusi svojih vojnih namer pred to zimo ne morejo celotno doseči. Za to svetujejo armadnemu vodstvu, naj se , zadovolji s tem, kar se je doseglo, naj opusti zasedaj izvršitev svoje želje po Lvovu, pač pa se nai pridno in vestno pripravlja za novo ofenzivo v prihodnji spomladi.
Kova ruska milijonska armada.
Švicarskim listom se poroča iz Petrograda, da sestavlja Rusija novo armado, ki bo štela P4 milijona mož. Car je odredil nove vpoklice po vsej Rusiji ter za čno zaukazal, da se mora z vežbalnjem nove armade takoj pričeti. Istim listom se pöroöa, da bo pričela Rusija v spomladi z novo ofenzivo, ker smatra. sedanjo rusko jesensko veliko ofenzivo za izjar lovljeno.
Novi ruski notranji minister o koncu vojske.
Petrdgrajshja brzojavna agentura poroča: Notranji minister Protopopov je izjavil zastopnikom časopisja, da se mora vojska izvesti do konca, kakor je tudi strašna in težka. Sila, ki je odstranila vse ločilne Črte v svojem stremljenju do zmage, dokazuje, da je tudi liudska duša prepričana o tej potrebi. To ministrovo izjavo objavlja Časopisje z velikim zadovoljstvom.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču se še vedno vse vojevanje osredotočuje okoli reke Somme, Z nečuveno srditostjo se nadaljuje angleško-francoska ofenziva, ki se sme imenovati ena sama velikanska, nepretrgana bitka, ki že traja 13 tednov, Anglija je poslala na francosko bojišče novo armado, Francija je pa poklicala pod orožje letnik 1898 in preklicala vsè vojaške dopuste. Iz tega se da sklepati, da. ti strašni boji ne bodo ponehali, temveč se še pomnožili. Portugalska je mobilizirala tri nove divizije ter jih poslala na francosko bojišče. 'V- dosedanji augleško-fran-00 s Ki oTčnzTvi šo zavzele angleško-francoske armade 25 »orušenih vasi in zasedle 580 km ozemlja,
Joffre je zadovoljen.
Vrhovni poveljnik angleško-francostkih armad na francoskem bojišču, general Joffre, se je v povelju na armado izrazil, da je zadovoljen s potekom bojev na francoskem bojišču, zlasti ob reki Sommi, kajti sovražnik je imel velike izgube, katere bo le težko nadomestil. Nemški pritisk na Verdun je pojenjal Angleško-francoske čete so v tej ofenzivi zav-sem zavzele 25 vasi, vjele 35,000 Nemcev ter vpleni-le 150 topov. Na nekaterih točkah je bila sovražna bojna črta potisnjena nazaj za 10 km. Cete angleš-ko-franeoskih zaveznic so si priborile velik delež na končni slaivni zmagi.
Izdelovanje municije v Angliji.
Angleški minister za municijo je naznanil angleški zbornici, da je Anglija ustanovila 10 novih tovarn, v katerih se bodo izdelovale težke granate za topove. Dosedaj se nahaja pod nadzorstvom angleškega ministra za municijo 4319 tovarn za izdelovanje municije in vojaških potrebščin.
Francozom primanjkuje rezerv.
Iz Ženeve poročajo, da se vrše med Francosko in Rusijo pogajanja,) da bi poslala Rusija velik del svojih vojaških rezerv na. Francosko. Enako u-pajo Francozi tudi glqde Anglije. Italija se je dosedaj trdovratno branila poslati na Francosko nove rezerve.
Angleški kralj se skriva v kleteh.
Norveški trgovec, ki se je v, trgovskih zadevah mudil v Londonu, pripoveduje sledečo dogodbico, katero je doživel v kleti neke velike angleške trgovske tvrdke:» Nepričakovano se odprejo vrata kleti in v klet vstopi angleški kralj, kraljica in prestolonaslednik. Nad Londonom se je namreč pojavilo večje Število nemških zrakoplovov, ki so metali bombe na mesto. Kralj s kraljevo rodbino se je ravnokar pripeljal iz bližnje kolodvorske postaje v avtomobilih proti kraljevi palači. Avtomobili so bili v veliki nevarnosti vsled zračnega napiada nemških letal. Iz strahu pred nemškimi letali je morala kraljeva obitelj poldrugo uro Čakati v kleti, da so odpluli nemški zrakoplovi. V tem času ni kralj spregovoril nobene besedice. Na obrazu se mu je brala velika pobitost . .
Macedonsko bojišče.
'Mejd Prespa-jezerom in reko Strumo nobenih spremembi^ Nižje-Planina je v: srbskih in francoskih rokah. Ob Strumi živahni boji artilerije, Jjnfanterije in strojnih pušk. Vas 'Jenikoj na levem bregu Stru-me je zopet prešla v roke sovražnikov.
Politične vesti.
Baron Kathrein. Umrl je v Ino mostu v staro sti 74 let tirolski deželni glavar baron Kathrein. Pokojnik je bil mnogo časa državni poslanec in svoj čas tudi predsednik državnega zbora; pripadal je nemški konservativni stranki in je svoje dni sedel v enem klubu s slovenskimi poslanci V mladih letih je moral presedeti 14 dni zapora, ker je v »Tiroler Stimmen« napadel minis ra grofa Beu-sta, ko so Italijani zavzeli Rim.
Italijanski imperijalizem. Mnogi so krivo so-diii, da je bila italijanska vojna napoved Nemčiji le zgolj formalüost. Italija gre s tem svojim činom za novim ciljem, ne da bi pri tem pozabljala na tiste, ki si jih je postavila poprej. Gre za tem, da dobi novih kolonij. Ne nameruje morda kol nizi-rati Nemčijo, ali prisvojiti si nemške kolonije. Njena namera je marveč, da razširi svojo vlast v A'-banijo in Malo Azijo in da učvrsti svojo moč na Sredozemskem morja. A v tem jej je Nemčija na potu. Te italijanske težnje niso nikakor nove Im perijalistične težnje so nagnale to deželo na to, da si je osvojila Tripolis in Cirenajko. Ali rezultat je bil siromašen, ker puščava ni primerna za naseljevanje. Moralo se je iskati drugje. Že precej časa so se italijanski trgovci naseljeval v Alban ji. Ta kraj ima za Italijo tudi veliko strategično vrednost: s stalno okupacijo Valone postaja Italija gospoda rica Otrantskih vrat, ki spajajo Jadransko s Sredozemskim morjem in bi bila Avstriji tako pot na morje zaprta Nu, tudi Albanija ni dovolj velika za kolonijalno zemljišče. Ne more sprejeti tisočev
Ha lijem »kih izseljencev; ki leto za tetom zapušCaj a
svojo preobljudeno domovino. Zato je italijanski veleposlanik v Carigradu, Garroni, leta 1914 nagovoril sultana, naj mu dovoli, da bi ogledal, je li južna obal Male Azije prikladna za italijanske izseljence. Zemlja tam obeta mnogo. Plodna je, bo-gita na pristaniščih, ima mnogo gozdov, a obnebje je zmerno. Pa ima tudi rudnikov. Vojna je vse pretresla in izpremenila. Ker je Italija pristopila k eatenti, ne more uresničiti svojih teženj drugače, nego da pobija Avstro-Ogrsko in Turčijo. Bilo je torej očividno, da mora prej ali slej napovedati vojno Nemčiji, ki se je povsem zavzela za stvar svojih zaveznikov.
Konfiniranje tirolskega poslanca Miedraita, ki je moral dosedaj prebivati v Pfarrwerfenu, se je preklicalo.
Katoliško časopisje v Švici. Dne 17. oktobra priredi Katoliško ljudsko društvo ča miški shod v Zugu, na katerem se bo razpravljalo: »Vprašanje o nedeljskih listih«, »Novi poti za pospeševanje našega časnikarstva« in »Kaj je katoliško ljudstvo časnikarjem dol-ž n o«.
Sedanja vojna in Japonska. Japonski list »Dai Nippon« je pisal nedavno v nekem članku, da je ia vojna Japonski dobro došla, ker uredi sedaj račune radi Azije. — Pred vsem, da se mora odpraviti vsako zabranjevanje naseljevanja Japoncev po svetu, posebno pa po Avstraliji in Kanadi. Japonska, da mora računih z možnostjo novih dogovorov po vojni, pak da ni izključeno, da se potem Francija in Nemčija pribl'žate Japonski proti Angliji. Japonska pričakuje torej po tej vojni velike žetve. Japonci so dobri računarji, ki znajo varovati svojo korist in ki delajo račune za bodočnost. Računajo z razpadom Kitajske države in preže na ta plea V ta namen računajo z možnostjo novih grupacij evropskih držav radi Kitajske. Pri tem pripravljajo železo v več ognjih. Naj-interesantneje pa je, da že prezentirajo Angliji račun za sedanje zavezništvo. Grenak račun je to za Anglijo. Dobila je vrednega tekmeca v naviha-nosti iu sebičnosti. Doslej je bila — skozi stoletja v politiki Anglije tradicija, da je netila spore med narodi in državami, da je pri plamenu, ki ga je razpalila, grela svojo juho. — Vedno je znala stvari
sukati in zamotavati tako, da so d>ug hodili za njo po kostanj v ogenj, da so drugi krvaveli za njene dobičke. In navadno so bili ne j olj prevar-jeni tisti, ki so krvaveli zanjo. Kdor se je spušča! v posle z Anglijo, si je navadno opekel prs'e — Sedaj pa je dobila Anglija za svoje nauke kaj dovzetno učenko, ki — kakor kaže — ne bo zaostajala za mojstrom. Prav po angleških izgled ih hoče Japonska imeti veliko žetev, ko se evropski narodi koljejo med seboj. Žetev tudi na račun njih, ki jim je — zaveznica.
Peto vojno posojilo. Iz Budimpešte porečajo: Tukajšnji finanlni instituti pripravljajo juosknpcijb 5 vojnega poso ila
Proti dalmatinskemu poslancu dr. Brinkoviču
se je vršila pred lcasaciiskim sodiščem razprava^ radi njegovega govora na Vidov dan in radi publicističnega delovanja. Razprava, je trajala dva dni. Glede obtožbe radi govora je bil Gr. Drinkovič oj roščen. obsodba glede publicističnega delovanja pa je ukinjena. in je vsa zadeva prepuščena senatu tržaške sodnije v Gradcu, da ponovno sodi. Dr. Drinkoviča je branil dr. Laginja.
Tedenske novica
Nadvojvoda Leopold Salvator v Zagrebu. V pon-H el jek dne 2 oktobra zvečer ob 7. uri 54 min. se je pripeljal v Zagreb Hrvatom tako priljubljeni in v splošnem imenovani »hrvatski« nadvojvoda Leopold Salvator s svojo soprogo nadvojvodinjo Blanko, hčerkami nad vojvodinjami Marijo Dolores, Marijo Immaculate, Marijo Margareto, Marijo Antonijo n sinom nadvojvodo Karlom. Na kolodvoru so ga dočakali zastopniki vlade, vojaštva in vseh hrvat skih kulturnih zavodov, a pozdravil je nadvojvodovo rodbino zagrebški župan in arhitekt Janko Holjac v hrvatskem jeziku, nakar se je nadvojvoda Leopold Salvator tudi v hrvatskem jeziku zahvalil za sprejem in pozdrav. Na poti s kolodvora je nadvojvodovo rodbino pozdravljala nešieia množica prebivalstva z burnimi »živio« klici. Cel Z greb je v hrvatskih zastavah. V torek zvečer je bil na ast nadvojvodi Leopoldu Salvatorju in njegovi rod hini prirejen koncept na katerem so proizvajali samo moderne sklacfee samo hrvatskih glasbenikov, kjer sta med drugimi* nastopila tudi znana hrvatska umetnika Zlatko Balokovič in Juro Tkalčič
Novi vpoklici črnovojnikov. Domobransko ministrstvo razglaša:	Za črnovojnike, rojene v letih
1871 do 1866, ki so bili vpoklicani v vojake za 'dne
2.	oktobra 1916, a je bil ta vpoklic preložen, in za črnovojnike, rojene v letih 1892 do 1890 in 1884 do 1880, ki bd morali pod orožje dne 10. oktobra, je sedaj določeno sledeče: Avstro-ogrski črnovojniški zar vezanci, rojeni v letih 1871 do 1866, so sedaj vpoklicani pod orožje na dne 3. novembra 1916. Crno-vojniški zavezanci, rojeni v letih 1892 do 1890, 1884 do 1880, niso vpoklicani na dne 10. oktobra, kakor je bilo prvotno določeno, ampak so vpoklica,ni na 16. novembra 1916. Pripomni se, da so ti novi vpoklici veljavni samo za tiste črnovojnike, ki so bili pri prebiranju v naši državi, za črnovojnike pa, ki so bili pri prebiranju v kaki drugi državi, n. pr. v Nemčiji, nimajo ti vpoklici nobene veljave, ampak je veljaven samo tisti dan vpoklica, ki je označen v črnovojniški izkaznici vpoklicanega.
Obrekovalci duhovščine na delu. Društvo kar toliških duhovnikov zaj Tirolsko objavlja: V zadnjem Času se širijo različne zlobne in izmišljene vesti o katoliški duhovščini na Tirolskem, tako n. pr. da je Rilo nedavno obešenih na javnem prostoru 16 katoliških duhovnikovi italijanske narodnosti na južnem Tirolskem zaradi veleizdaje.
. Slične vesti se širijo tudi po Koroškem. Da so vse te vesti zlobna izmišljotina, ni treba, posebej povdarjati. Omenjeno društvo piše sklepčno, da se mu naj javijo imena razširjevalcev takih! in sličnih zlobnih izmišljotin, da dobijo zasluženo plačilo.
Iz srednje šole. Suplenta na mariborski državni gimnaziji Prano Bračun in dr. Brunon Trohej sta imenovana za gimnazijske učitelje.
Dravinjske doklade. ’ Te dni se je oglasila pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu deputacija državnih nastavljencev in zahtevala, da se spričo neprestano naraščajoče draginje vseh življenjskih potrebščin zviša draginjska jdoldada na 60 do 70%. Grof Stiirgkh je rekel, da vlada priznava potrebo, da se zvišajo dravinjske doklade ter bo kolikor mogoče ugodila opravičenim željam državnih uslužbencev. posebno ozirajoč se pri tem na. nižje kategorije.
Nadškof Szeptycki v samostanskem zaporu. Grško-katoliški nadškof grof Szeptycki, katerega so
lèta 1914 spravili Rusi iz Lvova v rusko vjetništvo. se sedaj n ab afa : pod posebnim nadzorstvom zaprt v samostanu sv. Èvtimija v Kursku na Ruskem, Imenovani samostan služi že od pamtiveka, za, jetoišriico za duhovnike, ki so bili kot voditelji raznih ruskih razkolniških verskih društev ali kot verski zločinci obsojeni v ječo. Samostan sv, Evtimija v Kursku se nahaja pod nadzorstvom pravoslavnega nadškofa Pavla, ki jo znan nasprotnik katoliške cerkve.
Predčasni zrelostni izpiti. Glede letošnjih predčasnih zrelostnih izpitov je odredilo yo.no ministrstvo s;©razumno z naučnim ministrstvom sledeče: Srednješolskim dijakom, rojenim do vštetega 1. 1898, ki se nahajajo v vojaški službi pri nadomestnih krdelih, oziroma v zaledju, je na prošnjo dovoliti štiritedenski dopust, da morejo obiskovati v tem času zadnji razred dotičnoga srednješolskega učnega zavoda in na istem napraviti zrelostni izpit. Na tozadevne prošnje dijakov-vojakov, ki se nahajajo na fronti, se ne bo oziralo. Prošnje za tozadevni št'ritedenski dopust se morajo vložiti pri poveljstvu dotičnoga nadomestnega krdeia v zaledju, pri katerem opravlja prošnjik vojaško službo,
Med plemenitnike povzdignjen. V Mariboru splošno znani in Čislani podpolkovnik Edvard Biaha učitelj na n-aribor-ki c. in kr. vojaški višji realki je bil od cesarja povzdignjen med pk-meoifnike, a pridevkom: Pl. Olbor. Srčne čestitke.
Koleki za račune bodo znašali po razglasu naredbe finančnega ministra, ki izide v kratkem, sledeče: Kolek za račune do 20 K bo 2 v; do 100 kron bo 10 v; do 10,00 K bo 20 v, in od več kakor 1000 K pa 50 v od vsake pole. Kolke se mora počez prepisati in sicer se lahko porabi podpis stranke in datum, ali pa se pritisne čez kolek Stampili a osebe ali tvrdke, ki je izdala račun.
Cepljenje koz. Notranje ministrstvo je odredilo, da se v vsaki deželi ustvarijo posebna okrožja za cepljenje. Vsako okrožje mora imeti svojega zdravnika. Ako treba, bo hodil zdravnik od hiše do hiše cepit.
Vojna obveznost se ne razširi čez 50. leta. V seji ogrske poslanske zbornice dne 27. m. m. je izjavil domobranski minister Hazai na neko vprašanje, da vlada ne misli na predložitev kake predloge, ki bi vojno dolžnost razširila preko 50. leta. Po tej izjavi tudi v naši polovici monarhije ne more biti teke n mere.
Glasbena Matica je izdala Anton Foersterjevo teoretično-prakiično klavirsko šolo v novi neizpre-merijeni izdaji. Knjiga je res dobra, zato so jo že večkrat natisnili. Dobiva se pri Glasbeni Matici in po knjigarnah. Cena: I. zv. K 2.50; II. zv. K 2.50;
III.	zv. K 3 20; IV. zv. K 3.60. — Glasbena Matica v Ljubljani priredi dne 10. oktobra dobrode len koncert na korist daritvenim dnevom za našo hrabro vojsko. Na topila bosta svetovno znana solista iz Zagreba Gj. Tkalčič (čelist) in prof. Gruß (pianist).
Priporočena pisma v Črnogoro dovoljena. Poštno ravnateljstvo za Štajersko razglaša, da je od sedaj naprej dovoljeno, pošiljati tudi priporočena zasebna pisma in dopisnice v Črnogoro. Pisma se morajo oddati nezalepljena.
Odlikovana profesorja. Profesor na državni gimnaziji v Mariboru, Karol Tribnik, tedaj kot nadporočnik v vojaški službi, ter profesor Josip Pirnat tudi na mariborski državni gimnaziji, sedaj kot nadporočnik v vojaški službi, sta bila odlikovana s Signum laudis.
Ponovno odlikovan slovenski katoliški akademik » Zar jan«. Pred nedavnim smo poročali da je bil odlikovan s hrabrostno svetinjo ob priliki bitk ca gori Meletta pri Asiagu »Zarjan« gosp. Zoran Jošt, naš rojak iz Celja, ki služi kot praporščak medici-nec	Za
zopetne čine hrabrosti in neustrašenosti je dobil p -dekli teden ponovno srebrno hrabrostno svetinjo in dičita sedaj mladega junaka dve hrabrostni, h katerima pa mu je tudi obljubljen že, kakor se nam poroča, zlat zaslužni križec. Častitamo vrle mu rojaku narodnjaku, ki gleda iz bližine na podrti monte Cimone ih želimo, naj ga mogočna božja rota varuje tudi zanaprej vsega zlega. Njegov oče stoji tudi aktivno na italijanski fronti.
Volitve v občinski zastop za trg Laško so razveljavljene, ker niso bile pravilne predpriprave. Spominjamo se še, da so pri teh zadnjih volitvah, ki so se vršile že pred več leti, prvikrat prišli v zastopstvo trga tudi Slovenci. Zato se bode, kakor je samo ob sebi umevno, razpustil stari občinski zastop, ki že deluje čez postavno dobo več let, in se bode imenovala primerna oseba za komisarja. Prepričani smo, da bode celjsko glavarstvo, našlo tako osebo, s katero bodeta zadovoljni obe narodnosti.
601etnico svojega rojstva je praznoval 3. t. m. vlč. knez. šfccf. dah svetnik Franc Ser. Kolarič, župnik pri sv. Lovrencu v Celovcu.
Major Kvaternik, bivši član generalnega štaba
Boroev če e armade, je bil pozneje prideljen gene-) i. en u f uvernenaentu v Beigradu Sedaj je na s ujo prošti, o o j puščen iz U službe, samo da more
h.	nazaj na bojišče, kjer se bore n,egovi hrvatski bratje.
Preö|nove in priprave. Vsi narodi, vsi sloji se
že danes pripravljajo na mir. Priprave se vrše na gospodarstvenem, političnem in narodnem polju. V ta namen se celo združujejo države; le mi Slovenci storimo bore malo. In vendar nam trebia. načrta, treba orožja v boju za vsakdanje življenje, za obstanek in sicer bol e kot kedaj préj. Dal nam je Bog mnogo darov, ali kako jih varujemo, kako jih izrabljamo?! Eno glavnih darov in obenem sredstev za olikane, vojačke in delavske sloje je in bo znanje jezikov! Zrušen je zid, ki ga tvori znanje samo enega jezika, skozi vrzeli pa prihaja tujec v deželo. Storimo isto: učimo se jezikov in napredovali ter uspevali bodemo dobro. Pred vsem nam je treba znanja sosednih in svetovnih, za promet važnih jezikov. Ni pa vse eno, po kateri metodi se učimo. Najboljša je naravna, prilična; toda k temu je treba, da učitelj sam zna in pozna več jezikov in načinov. Tako uči: nemščino, italijanščino, ev. francoščino — Miro Sijanec, učitelj jezikov, absolvent jezikovnega tečaja v Ženevi, sod-nijsko zaprisežen tolmač. Poučevati je pričel dne 1. oktobra. Pojasnila daje od 11. do 12. ure dopoldne in od 1, do 2. ure popoldne v svojem stanovanju v Mariboru, Gosposka ulica 58.
Gospodarske novic®.
Trgovskopolitični odsek poljedelskega sveta je dne 2. oktobra prvikrat med vojsko zboroval na Dunaju. Razgovarjalo se je, kako po vojski ure-d ti gotova kmetska vprašanja s trgovskopolitičae-ga stališča.
Letošnji pridelek pšenice znaša na vsem svetu po angleških podatkih 446'5 milijonov kvartrov (! kvarter == 290 79 litrov), torej 1013 kvart manj nego lani.
Koze iz Makedonije za Nemčijo. »Frankfurter Zeitung« javlja, da so pripeljali iz Macedonie v Š ezijo 2000 koz. Te koze ne spadajo pod prepoved klanja ter se prodajajo brez; mesne karte. Nemški list se nadeja, da bodo mogli še pripeljati koz iz Macedonie.
Strelni svinec za lovce. Cesarsko namestništvo za Štajersko razglaša: Da se v najkrajšem času od pomore pomanjkanju strelnega svinca za lovce, bo vojaška uorava odstopila potrebno množino •strelnega svinca za lovce. Kdor želi dobiti še za letošnjo jesensko lovsko dobo potrebno množino st elnega svinca (šibra), mora to prijaviti do 8. oktobra pristojni okrajni politični oblasti. V dotični prošnji se mora navesti množina in vrsta strelnega svinca ter lega in površina lova.
Poraba masti in olja. Ministrstvo notranjih zadev je sedaj določilo množino masti in olju, k: bo dovoljena na uradna nakazJa dobivati. Za sedaj je določeno, da se bo dobilo za osebo in na t< den 180 gramov masti ali olja, oziroma 148 gramov surove masti; telesno težko delujoči ljudje bodo dobivali 150 gramov masti ali olja ali 180 gramov surove masti.
Škodljivost pocinkastih železnih kotlov za živino. V smislu brzojavnega naročila c. kr. trgovin skega ministrstva se posestniki opozarjajo, da so pooinkasti železni kotli živini škodljivi in da se v to svrho morejo rabiti samo emajlirani kotli.
Tudi Ogrom je naložen post. Ogrska vlada je odredila, da je na Ogrskem prepovedano prodajati, kupovati, oziroma vživati vsakovrstno meso ob sre dah in petkih in tudi po gostilnah je dovoljeno gostu predložiti samo eno vrsto mesa. Ob torkih in četrtkih je pa sploh prepovedano klanje goveje ž'vine, svinj, ovc in koz.
Za prevažanje; svežih sliv iz dežele v 'deželo je potrebno tozadevno dovoljenje pristojne okrajne politične oblasti. Za prevažanje, svežih sliv za vojaško upravo pa ni treba nobenega tozadevnega, oblastvenega dovoljenja.
Vojaški dopusti za praznike. Vojaške oblasti so odredile, da se mora vojakom, v kolikor dopuščajo službene razmere, dati na prosto (dopusti) slede e praznike: Za rimske katolike, protestante, uni-tarce in starokatolike popoldan 24. decembra, potem 25. in 26. december 1916 ter 6. januar 1917 po novem koledarju. Za grško-katoliške vojake, za
pravoslavne popoldan 6. januarja, 7. 8. in 19 januar 1917 po novem koledarju ter popoldan 6. in in 7. oktober .1916. Za jude 8., 9., 10. in 11. ok iober 1916 in 6. januar 1917. Ta odločila veljajo tudi za vojno-vjetniška taborišča in delovne prosto e izven taborišč.
Osrednjica za obuvala. Med avstrijsko in ogrsko vWo se vrše pogajanja, da se ustanovi osred nji.a za obuvala za tostransko državno polovico s sedežem na Dunaju in osrednjica za obuvala za onstransko državno polovico s sedežem v Budim pešti, toda obe osrednjici bosta un jeni po enakih načelih. Za sedaj se gre samo za vprašanje, Če bo Nemčija preklicala prepoved za izvažanje obu val iz Nemčije v Avstro-Ogrsko, kajti industrija z obuvali je v Nemčiji tako dobro razvita, da nam Nemčija lahko odstopi del usnja in obuval, ne da bi pri tem sama trpela škodo. Tozadevna pogajanja imajo dober potek in je v najkrajšim času pričakovati ugodne rešitve tozadevnega vprašanja
V Sarajevu ni brezmesnih dni. V Sarajevu so oblasti preklicale dosedaj veljavna brezmesna dneva, sreda in sobota. To se je zgodilo zaradi tesnosti s kruhom. Na zadnje n sejmu v Sarajevu je stala goveja živina 2 K do 2 K 30 v, svinje 3 K 80 v do 4 K 80 v žive vage. Veliko živine je ostalo neookuphene Prav; p rariiž za meščane!
Brusnice. Piše se nam:	Za nemški „Preisel-
beer“ se rabi v slovenščini beseda, „brusnica.“ Toda na* Slovenskem Stajerju ne poznam kraja, kjer bi ljudstvo rabilo to besedo. Pač pa rabijo za brusnice besede: natik, natičje, žeberc, skoraiževje.
Ramme možice*
Atentat na duhovnika. V Stampfnu pri Požunu je umobokn Človek izvršil med pridigo napad na
župnika Hojsika. Župrrk je t žko ranjen.
Veselo življenje v Danski. Na Danskem imajo denarja, da ne vedo, kam ž njim. Doneski ga jim je vojna. Dauci prodajajo živež Nemcem in Angležem. Denarja prihaja v toliki meri, da banke ne vedo, kaj bi ž njim. Razim tega je sedaj v Kopanju toliko tujcev, da se za. podstrešno sobo plačuje več, nego prej za kako elegantno hotelsko, Kodauici še niso nikdar tako dobro in veselo živeli kot ravno sedaj. Gledališča, cirkusi, yarijfteji, koncerti — vse je vedno razprodano. Na dražbi lož v glavnem gledališču so dobili letos 300.000 K več. nego v prejšnjem letu. Šampanjca je že zmanjkalo toliko so ga popili. Kar je na svetu dobrega in zabavnega, vse to je prinesla Dancem vojna.
Zenska v narodnih pregovorih. Švicarji pra-ijo : Kdor ima ženo, ima breme. Nemci pravijo: Poslušaj prvo mnenje svoje žene, nikdar pa dru-nega. Francozi pravijo: Tudi moški iz slame je več vreden, kakor ženska v zlatu Španec pravi: Čuvaj se zlobne žene, a tudi dobri nikdar ne zaupaj. Portugalec pravi: Će imaš ženo, ti je nepotrebna, če je nimaš, jo pa pogrešaš. Anglež pravi: Ženski jezik je meč, ki nikdar ne zarjavi. Škot pravi: Stori po volji svoje žene, sicer poči. Amerikance pravi: Kdor izgubi ženo in petdolarski bankovec, je izgubil le pet dolarjev.
Ciganka ukradla konja in voz. Kmet Jakob Mirko v Pobrežu pri Konjicah je pred nedavno v temni noči slišal šum in ropot v hlevu. Ko je nato šel gledat v hlev, je v svoje nemalo začudenje opazil, da mu je bila ukradena kobila z žrebetom vred v vrednosti 3500 K in koleselj s konjsko opravo. Poklical je sosedovega sina Jožefa Tement, da na biciklu zasleduje predrznega tata. Še le pri vasi Žurmanec ob hrvaški meji se je posrečilo Tementu dohiteti ukradeni voz Ko se je približal na 80 korakov, je skočila iz voza Cecilija Jagrinec, ki je pred pol letom služila pri Murkotu kot dekla in ki je bila ciganskega rodu. Ciganka je izginda v bližnjem gozdu, Tement je pa spravil ukradene reči srečno domov.
Judovski tempelj-tovarna za cigarete. Te dni je opazil orožnik v pozni noči luč v judovski molilaici v Tarnovu na Gališkem. Ker se mu je to zdelo sumljivo, je s silo vdrl v molilnico, koje vrata so bila zaklenjena. V molilnici je zapazil v svoje nemalo začudenje, da je veliko oseb izdelovalo cigarete prav tako, kakor v kaki tovarni. Veliko oseb je zbežalo iz templja in vzelo s seboj izgotovljene cigarete. Orožnik je našel v molilnici več tisoč izgotovljenih c ga ret
8000 otrok na begu umrlo. Katoliški sedmo-graški škof grof Mailath je v ogrski magnatskji zbornici povedal, <Ja ie umrlo na begu iz Sedmograške okrog 8000 otrok!. Segesvarski župnik je povedal, ida so matere metale dojenčke proč, da bi jih ne ovirali na begu. Kakor poroča dvorni svetnik Ruffv, so že
dosedaj zbrali v MaroSvrisarhelyju 632 takih zapuščenih otročičev. Nastanili so jih v 16 vanonih, toda odpeljati jih niso mogli, 'ker ni bilo dobiti nobene lokomotive. Končno so izbruhnile med njimi razne bolezni, ki so tako razsajale, da je pomrlo na. stotine teh nejdolžnih žrtev rumunske invazije in mafljeriins-ke brezsrčnosti.
Umor v Zagrebu. V Zagrebu je bila 66 let stara grofica Le Grelle v svojem stanovanju v središču mesta na strašen način umorjena in oropana. V hiši so razne trgovine in skladišča in vsak dan hodi notri in ven več sto ljudi, ki jih seveda nihče ne kontrolira. Grofica je bila elegantna, dama in .je veljala za imovito, dasi je jako skromno živela in je odslovila celo služkinjo ter vsa domača- dela sama opravljala. Posebno veselje je imela z vrečico cekinov. Morilec ji je v usta, potlačil robec. Vse je kazalo, da se je grofica morilcu obupno ustavljala, V sobi, kjer so našli mrtvo grofico, je bilo vse v največjem neredu, a denarja in dragocenosti hi ostalo nič. Policija nima doslej niti najmanjšega sledu, kdo je morilec, oziroma če je bil le eden aji jih je bilo več.
Buški car in šef ruskega generalnega štaba.
Na Ruskom velja za posebno poča&čenje, če je kdo povabljen k carju na, obed. Tudi šef generalnega štaba, general Aleksejev, je Ml povabljen, naj obeduje vsajk dan 'pri carju, dokler'bo ta v glaVhem stanu. General Aleksejev pa je baje rekel:	„Jaz sem
vojak, ne dvorni človek in bom pridobil le na času, če jem v svoji sobi!“ — Ce to ni samo prazna bajka, ni mogoče presoditi.
Najboljše spričevalo. Dijak A. premetava razne listine, ki jih ima spravljene v predalčku svoje o-mare, V roke vzame tudi zavoj z naslovom „Gimnazijska spričevala.“ Gleda in gleda, nazadnje pa zamrmra v nizkem tonu sam pri sebi: „Tajka, obračaj in presojaj kakor hočeš! Nazadnje moraš le vendar priznati, da je še najboljše to-le spričevalo, ki si ga brez truda in znoja pridobil, namreč: rojstno in krstno spričevalo!*
Maribor. Da se odpravijo razni nedostatki pri prodaji krompirja v Mariboru, je mariborski mestni magistrat določil za mestno prebivalstvo posebne karte za krompirčki se bodo začele izdajati še ta teden.
Moče-Reka. Velezaslužni g. nadučitelj, Konrad Mejovšek v Reki je umrL Ni ga več med nami. Popotnik, ki se vozi ali hodi iz Maribora, proti Hočam, se rad ozira na zeleno Pohorje, na čigar vznožju le-ŽL na njrav. prijazneni kraju šola. Reka. Tulau.Je__Cle=--loval pokojni g. Mejovšek v prid m blagor mladine 20 let. Bil je vzor vestnega, marljivega, pa natančnega učitelja. Malokdaj si ga videl v krčmi, pač pa je delal v šoli vstrajno in je bil vzgojitelj z dušo in telesom. Kot- oče je bil nad vse skrben in požrtvovalen za srečo svojih otrok. Bil je vnet Slovenec in neupogljiv značaj. K zadnjemu počitku ga je spremljalo poleg duhovščine od hiše žalosti lepo število njegovih stanovskih prijateljev, gg. učiteljev in šolski otroci. Ob petih popoldne v ponedeljek smo ga pokopali na hočkem pokopališču, kjer počiva poleg svoje žene Eleonore. Njegovi duši večni mir in večno plačilo za njegov trud in delo, njegovi družini pa iskreno sožalje!
St. Ej v Slov. gor. Kmetijsko bralno društvo vabi domačine in sosede k prireditvi v nedeljo, dne
8.	t. m., ki se vrši v Slovenskem Domu ob priliki godu Njegovega Veličanstva v prid zbirki za vojne potrebe. Spored:	„V mraku“, mešan zbor. „Junaške
Blejke“, igra v 4 dejanjih. Deklamacija: „Naročilo.“ „Jeza nad petelinom in kes“, igra v 2 dejanjih. Deklamacija: „Slovenci cesarju.“ „Zaostali ptič“, mešan zbor. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina običajna. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
Zg. Duplek—Žitečka vas. Naš vrh občan g. Jurij Ornik in njegova skrbna žena sta doživela ravnokar v najhujših časih najlepše in redko ve-s lje. Imata 7 sinov, ki so vs!opi!i zaporedoma v bojne vrste za vero, dom, cesarja. Od Njega Vsličanstva sta prejela lepo darilo, ki ga je. njima slovesnim načinom izročil visokorodni g. dr. Adam Weis plem. Schleusenburg, c. kr nam. svetnik in o er. glavar v Manboru.
Meretinci. Med begunci je zadnjih osem dni 14 oseb.
Ljutomer. Branje se nadaljuje. Vinogradi dajo manj, kakor se je mislilo. Kapljica izborna.
Vojnik. Za tukajšnjo deželno hiralnico je razpisana dobava mesa, moke, mlekai, sočivja, stročnic, kuriva, slame in sploh vseh potrebščin. Tozadevne ponudbe, kolkovane s kolkom no 1 K, je vložiti do
31.	oktobra na upravo hiralnice v Vojniku.
Celje. Dne 2. okt. je umrl tukajšnji sodnijski avskultant dr. Josip Eggersdorfer, enoletni prostovoljec, v 30, letu svoje starosti.
Celje. Padel je na italijanskem bojišču enoletni prostovoljno Ljudovik Wenedìkter, sin tukajšnjega sodnega svetnika Ljudovika Wenedìkter.
Slivnica pri Celju. Dne 1. oktobra je umrl tukajšnji trgovec Robert Grasselli, star 50 let. Prepeljali so ga v Celje.
Zadnja poročila došla o petah dne 6. oktobra.
Naj no vej še avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj, 5. oktobras.
Uradno sa razglaša:
Bnmnnsko bojišče.
Na ozemlju pri O r š o v i so bile naše čete v zahodni smeri potisnjene nazaj. Južno od Petrove g a se je sovražnik umaknil proti obmejnim prelazom. Pri mestu F o g a r a š prodirajoče zavezniške čete so dospele dalje čez mesto ven.
Na sedmograški vžftitidni fronti razvpn odbitega močnega rumunskega napada pri Szova-t i nič pomembnega.
Uspeli rumunskega sunka čez spodnjo D o n a-v o, ki ga je četverosporazum naznanil z običajno bahavostjo, je znan iz uradnih poročil zavezniških generalnih štabov,. Sovražnik je zapustil bolgarska tla veliko hitreje, kakor je mogel stopiti na ista. Kakor potrjujejo rumunske brezžične brzojavke, katere smo vloviili, je bil pri poteku teh dogodkov hraber in odločen nastop našega junaškega podonavskega vojnega brodovja odločilnega pomena.
Rusko bojišče.
Fronta generala kavalerije nadvojvode Karola: Nobenih posebnih dogodkov.
Armadna skupina generala-feEđmaršala princa Leopolda bavarskega:	V V o 1 i n i j i so ostali
tudi včeraj vsi sovražni napori, omajati črte četrte armade, popolnoma brezuspešni. Rusi so imeli težke izgube. Ob spodnjem Stohodu je izvršil sovražnik z istim neuspehom slabejše sunke.
Italijansko bojišče.
Na Kraški gorski planoti je artilerijsko delovanje v polnem teku. Na nekaterih mestih je poskušala sovražna infanteria z napadi Toda naš topovski ogenj je zadržal sovražne natpade.
Na ironti doline F 1 e i m s na Tirolskem se nadaljujejo topovski boji. Položaj je ostal nespremenjen.-------------- * "
Na gori C i m o n e so naše čete v času od 23. septembra do 2. oktobra izkopale iz razsipin 35 Italijanov. Zavsem je bilo vjetih 482 Italijanov, vplen-jenih 6 strojnih pušk, 3 metači min in veliko pušk.
Balkansko bojišče.
V Albaniji nič pomembnega,
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Dogodki na morju.
Dne 4. t. m. zvečer je oddelek naših pomorskih zračnih letal z zelo velikim uspehom metal težke, srednje in lahke bombe na sovražno postajo za pomorska letala v G r a d e ž u, nato na vojaške naprave v Tržiču, Škocjanu in Stara n za-n o, Vsa naša pomorska letala so se kljub hudemu obstreljevanju vrniifa nepoškodovana.
Mornariško poveljstvo.
Hajnofejie nemško uradih poročilo.
Berolii), 5. oktobra. Francosko bojišče.
Na bojišču severno od Somme je narastlo močno artilerijo delovanje pred infanterijskimi napadi sovražnikov do največje srditosti. 5 Večinoma, na vseh mestih je naskakujoča sovražna infanterija obležala že v našem ognju. Tako je bil popolnoma izjalovljen angleški napad med pristavo Mouguet in C o u r c e 11 e s ; tako je med krajema C o u r -e e lies in Eaucourt prodirajoči sovražnik dospel samo pri Le S ar su notri do naše postojanke, kjer je angleška tnfanterija s težkimi izgubami bila v ročnem metežu z našo infanterijo poražena; tako je bil tudi izjalovljen pred našimi črtami francoski napad čez črto Rancourt — Boucha-V e s n e s. Med Fredicourtom in Ranco u-t o m se je bil tudi včeraj zjutraj srdit boj. Tukaj smo izgubili le nekaj posameznih 'arkov.
Rusko bojišča.
Na fronti ob reki S t o h o d so Rusi vedno z-
STItAZA.
.• • •	.	_ ---	-	... '	.j- .	-
nova ponavljali svoje srdite napade. Dosegli niso ničesar, vsakokrat so bili njihovi napadalni valovi odbiti od naše artilerije, infanterie in strojnih pušk. Samo severno od Z o Delnega so vdrli slabi oddelki v našo postojanko, iz katere so bile takoj zopet vrženi nazaj.
Sedmograško bojišče.
Zahodno od P a r a j d a so bili opetovani ru-munski napadi odbiti. Rumunska 2. armada, kS je še dne 2. oktobra napadala na ozemlju pri Bekohlen u, je bila v dolini reke A 1 u t e vržena nazaj za S i n e o in se nahaja dalje proti severu na be-giR
Po brezuspešnih,- izgubepolnih naporih v gorovju H a t z e g na obeh straneh doline S t e 11 y (Sizlrigy) se sovražnik umika na obmejne višine. Pri O r š o v i ob Donavi je pridobil rumunski sunek
tla,	........ i -	,
Večina grških ministrov za vojsko.
Iz Aten se poroča:
Pod predsedstvom kralja Konstantina se je vršil kronski svet, v katerem se je moral na kraljevo povelje izjaviti vsak minister za se, ali je za ali je proti vojski, Večina ministrov se je izrekla za vojsko, nakar je kralj sprejel odstop ministrov. Pričakuje se, da bo sestavil novo ministrstvo Demit riko-pulos, kateri bo poklical v ministrstvo tudi tri Vèni-zelosove pristaše.
Grški princ Andrej za vojsko.
Grški princ Andrej, ki se je mudil v Londonu,. Parizu in v Rimu, se je na kraljevo povelje vrnil v Atene. Princ Andrej se je baje izjavil, da bo Grčija v 5 ali 6 dneh posegla v svetovno vojska/
KNJIŽEVNE NOVOSTI.
Najprimernejša knjiga za vojake. Z dovoljenjem preč. kn.-šb. lavantinskega ordinariata so izšli: „Nedeljski evangeliji s kratko naobračbo zlasti v korist krščanskim vojakom.“ Knjiga vsebuje evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta, povrh pa še kratko razlago in naobračbo za vojaške razmere. Vojak, ki se ne more udeleževati redne službe božje,, naj seže z veseljem po tej knjižici, ki mu bo milo nadomestilo za nedeljsko prerojenje v dotaačiji in blago hladilo za upa, poguma in tolažbe potrebno dušo. Knjiga obsega v mali žepni obliki 93 strani in stane 25 vin. Vojaki jb dobijo, če to želijo, tudi zastonj. Naslov za naročila je: Knezoškofijska pisarna v Mariboru, — Ravnotam se dobi tudi knjiga v nemškem jeziku iste vsebine, katero je spisal profesor dr Slavič, nomad stane 30 vin. Tudi. nemško knjigo dobijo vojaki zastonj
Slovnica slovenskega jezika za Italijane. —
Knjigarna J. Stoka v Trstu je izdala slovliico slovenskega jezika za Italijane ..Lingua e grammatica slovena“, ki jo je spisala Tržačanka gdč. Marica Gregorič, učiteljica na občinski šoli, katera pozna temeljito slovenski in italijanski' jezik. S to slovnico bo gotovo ustreženo vsem onim zmernim Italijanom, ki se želijo priučiti slovenskega jezika. Cena lepo vezani knjigi znaša 3 K, Priporočamo! Klnjlga se dobi v knjigarni J, Stoka v Trstu, Via Molina Piccolo št. 19.
„Slovenski Sadjar.“ Izšla je 9. in 10. številka tega izbornega lista. Tudi ta zvezek ima zopet raznolično zanimivo vsebino o novih sadnih vrstah, o konservirvnju sadja (priobčujemo v današnji številki), o rabarbari, o statistiki sadja, na Kranjskem itd.
Vojni vjetniki, ranjenci in pogrešani. Ker še mnogi vedno ne vedo, kam bi se obrnili, da bi dobili natančne podatke o osebah, ki so v vojnem vjietništ-vu, ki so ranjeni ali bolni ali ki se, pogrešajo, prinašamo Še enkrat naslove uradov in pisarn, kamor se je treba obrniti za pojasnilo in podatke:	1. Po
vojnih vjetnikäh se vpraša izključno pri onem deželnem društvu Rdečega križa, v kojega področje je do-tičnik pristojen, oziroma h kateremu spada njegovo vojaško krdelo (torej za,vse Štajerce pri deželnem in gospejnem pomožnem društvu Rdečega križa za Štajersko v Gradcu). Povprašati je z navadno odpisno poštno dopisnico (z odgdvorom) ; vzvratni naslov mora vprašujoča stranka ùapisati. Navesti je:	Ime,
starost, pristojnost, šaržo in vojaško krjdelo vojnega vjetnika, katerega se išče. Na nečitljiva vprašanja se ne more odgovoriti, 2, Po nevojno vjetih ranjencih in bolnikih je povprašati pri poizvedovalnici R-dečega križa na Dunaju, VI., c. in kr. vojna Šola. Tudi tukaj je navesti gornje podatke. Za ta vprašanja so tiskane odpisne dopisnice, ki se dobijo pri večjih poštnih uradih. 3. Razvidnost pogrešancev vodi skupna osrednja izkazalnica na Dunaju, oddelek C, I„ Fischhof št. 3. Po pogrešanih je poprašafi naravnost pod tem naslovom z navadnimi odpisnimi poštnimi dopisnicami. Navesti se morajo vsi goraj označeni podatki. Vsa pojasnila se daj# samoobsebinmev-no popolnoma brezplačno in kofBgjj; tejpogoče hitro. Ni se torej treba obračati do nepoklicanih posredovalcev, ki morajo potrebne poizvedbe vendarle dobiti od poprej navedenih uradnih poizvedovalnio.
Ranjeni, padli in ujeti»
PeSpoIk Ster.
Dieto moštvo:
Zamut Mihael, Sv. Jakob, Maribor (Spaskoje, Primorsk, Rusija); Zelenik Ignac, četovodja, Maribor (Rusija); Žižek Frane, Maribor (NikolsMJsu-riisk, Rusija); Zweidik Matija, Sladkagora (Rusija, Moskva),
Domobranski peftpollt žtev9 26:
Ujeto moštvo:
Lačen Karol, Maribor (Rusija); Lah Ljudovik, Ljutomer (AŠabad, Rusija); Lang Karol, Selnica, (Penza, Rusija); Ledinek Janez, 'Maribor (Karkov, Rusija,): Lenarčič »Matevž, ptujska okolica (Rusija); Lesjak Primož, poddesetnik, Ljubno (Rusija) ; Letonja Franc, častniški Šluga, ptujska okolica (Almas-naja, Rusija); Levanič Andrej, Turški vrh (Penza, Rusija); Lilek Janez, Sv. Jakob, Maribor (Skobelev, Ferghana, Rusija); Lipušek Anton, Sv,. Ema (Penza, Rusija); Lovrenčič Martin, Maribor (Krasnb-II-simsk. Rusija);
Maler Janez (Vladimir, Rusija); Majavšek V., ptujska okolica (Rusija); Mlajcen Jožef, celjska okolica (Almasnaja, Rusija); Malec Janez, ptujska okolica (Zarev, Astrakan, Rusija); M ale k Frano (Rav-noje, Samara, Rusija); Malus Jožef, Bizeljsko (Penza. Rusija); Mandl Janez, poddesetnik (Rjez&n, Rusija); Marčič Mihael, Maribor (Penza, Rusijja); St. Marzidovšek, Konjice, ranjen (evak. boln, št. 2T, V-ladimir, Rusija); Mastnak Karol, Sv. Jurij ob južni žel (Skobelev, Rusija); MatavŠ Stefan, Maribor, (Rusija); Maurin Peter, Sv. Stefan; Medved Jožef, ptujska okolica (Penza, Rusija); Meójxner Henr., desetnik (Kara-KaJla, Rusija); Meško Lovro, ptujska okolica (Almasnaja, Rusija); Mesnarič Jožef, Ljutomer; Mihelič Franc, narednik, Ljutomer (Rusija!) ; Mlakar Franc, ptujska okolica (Almasnaja, Rusija); Mlakar Franc, Konjice (Rusija); Močnik Franc, Slinarje pri Jelšah (Rusija); Močnik Jožef, Mafribor, (Penza, Rusija); Moser Karol (Rusija); Mranič R., Maribor (Rusija); Mratoh Fraine, Celje (Rusija); J. Munda. Ptuj (Cistopol, Rusija); Muršec Lovro, Maribor (bolnišnica štev. 17, Moskva, Rusija); Muršič Alojzij, poddesetnik, Ptuj (Rovnoje. Samara, Rus.);
Novak Alojzij, Ptuj (Rusija); Novak Jožef, Konjice (Penza, Rusija);
Obran Franc, Ptuj (Rusija); Obrež Fr., Brežice (Almasnaja, Rusija.),; Ogrizek Leopold, Sv. Ema (Taškent, Rusija); Ogrinec Karol, Maribor (Rusija); Ogrizek Jurij, poddesetnik, Srrfarjo pri Jelšah, (Rusija); Öler Andrej (Nižni-Novgorod, Rusija); O-nič Janez, Maribor (Rusija); Orač Jožef, celjska o-kolioa (Rusija); Orehove Martin, Loka (Rusija); 0-rešnik Janez, Ljubno (Rusija); Osojnik janez, Brežice, Sv, Peter pod Sv. gorami (Rusija); Osvald F„ (Kara-Kalla, Rusija);
Pak Janez, Radgona (Alesandria, Italija); J« Pauman, Maribor (jZareiv, Astrakan, Rusija); Paiu-rič Alojzij (Rusija); Pavlinič Jožef, Ptuj (Tatarsk, Mohilev, Rusija); Pečar Franc, Maribor (Penza, Rusija); Pelko Janez, ptujska okolica (AJmasnaja, Rusija); Peteline Janez, poddesetnik, Brežice (Poselnok, Akmolinsk, Rusija); Beterin ek Roman, Maribor (Rusija) : Petini Jakob, Jurklošter (bolnišnica štev. 15, Moskva, Rusija); Petrin Janez, celjska okolica (Ob stopol, Rusija); Pevec Stefan, celjska okolica (Rusija); Pihler Mihael, Brežice (Almasnaja, Rusija); R, Pilh, desetnik,. Radgona, :Sv. Vpd (Rusija); Pirka Alojzij (Riusila); 'Pirš Janez, Lušečkavas, Maribor, (aolnišniea Štev. 15, 'Moskva., Rusija) ; Pišotek Fr., Žabljek, Maribor (Rusija); Planina Frano, Rogatec, (Penza, Rusija); Plevnik Janez, Brežice (Penza, Rusija); Počivalšek Anton, Brežice (Orel, Rusija); Po-čivallšek Jožef, Brežice (Kaljazln, Tver, Rusija); F. Podbirega, Luče (Petropalvlovsk, Rusija) ; Podgoršič Jožef, Ptuj (Almasnaja, Rusija); Podkriinjk Anton, Maribor (Rusija); Pohure Anton. Maribor (Almasna-jaj, Rusijaj),; Polajk Franc, Ljutomer (Spabk, Prim., Rusija); Polančič Anton, Maribor (Rusija);, Polav-der Martin, celjska okolica, Griže (generalna bolnišnica, Moskva, Rusija); Poljalnec Janez, Središče, (Almasnaja, Rusija); Pongrac Avgust (Penza, Rusija); Port Franc,, Mozirje (Rusija); Poš Karol, Sv. Ilj (Berezovka, Rusija); Potisk Fraine, Maribor (Rusija):	Potočnik Janez. Radenci (Rusija); Požješnik
Janez, okolica Celje (Orel, Rusija); Prevolšek Fr., Ptuj (iz srbskega vjetništva rešen); Pribožič Miha-zl Brežice (Rusija); Primež Ljudovik, desetnik, Maribor (Rusija); Prisching Ernest, poddesetnik, Radgona (Nižni Novgorod, Rusija); Prohaska Alojzij, desetnik (Rusija); Pungračič Jožef, Ptuj (evak. bolnišnica. štev. 27, Vladimir, Rusija)^ Pušnik Mirko* četovodja. Sv. Ema (Kamišin, Saratov, Rusija);
Radič Jožef, Videm, Brežice (Penza, Rusija); Rajh Peter, Ptuj (Kara/Kalla, Rusija); Reichmann Jožef, Radgona (Kursk, Rusija); Ribič Simon, Ptuj, (evak. bolnišnica Štev. 17, Moskva, Rusija); Rižnar Franc, Ptuj (Rusija); Ročker Fraine, Ptuj (Rusija);' Rojko Janez, Ptuj (Orlov, Vjatka, Rusija); Rojko Martin,.narednik, Ptuj (Rusija); Rollinger O., poddesetnik (Kara-Kalla, Rusija); Romih Janez, Brežice Pokrovsk, Samara, Rusija); Rotman Leopold« Spielfeld (ranjen, Razdolnoje, Rusija); Rutsch Karl«, Lipnica (Taškent, Rusija);	,..........
tSajgaiäin Valentin, ptujska okolica (Tatarsk, Mobile v, Rusija); Sagmüller Jhinez (Rusija); Samec Franc, Sv, Jurij, Celje (Taškent, Rusija), Sarlah Pavel, Žusem, Celje (Skobelev, Rusija); Scheucber Fraine, Ljutomer (Kabarovsk, Rusija.) ; Scheucber 'Janez, Radgona (Rusija); Schmied Jože!, 'Jurklošter (Rusija); Schwarz Franc, Radgona (Rusiji); Fran Schwarz, Sv, Urban pri Ptuju (Almasnaja, Rusija); Sernko Anton, desetnik, Majribor (ranjien,, Berezov-ka, Rusija); Šegula Franc, ptujska okolica (Cisto-poi, Rusija); Seliš Jože!, öetovodja, JUrklošter (Rusija); Semliš Martin, ptujska okolica (evak. boln. št, 39, Tula, Rusija); Senčar Rudolf, Trbovlje (Rusija, AJmasnaja);:
MA zalaga st>, dranra-aasfl, spianine in ipM reži pa raki ral
Tudi na obroke. - Hosts*. senik netenj. - Gramofoni 20—200 K
Nikiasta remont-ur» K 3*5č< Pristna srebrna n» K T— Original omega ara K S4*— Kshnyska tira	K	IO*—
Budilka nikla«ta K S*— Porodni prstani	K	2*—
Srebrne verižice X 2*—■ Vačletoo jamstvo.
Nasi. Dletinger
Ttteod. Fsbrsnbacfi
s® in otalar fJUGH, iospoÉl MIEI
Kopnjetn zlatnino hi srebro.
j Vina in sadni mošt od 661. naprej ; suhe hruške od 6 kg naprej in no-: vi „Silva“ vrelec namizni in zdra-I vilno kislo vodo razpošilja proti f povzetju A. Oset, pošta Guštanj, I Koroško. Posodo zaračunam za last-; no ceno ter jo vzamem, nazaj Sprejmem tudi steklenice in sode ; v polnitev in protiračunu ter se naj pošljejo na železniško postajo Spodil njidravograd.	443
j Deklica, šole prosta, od poštenih s staršev, se vzame k enemu otroku. Več se izve pri gospej Krošl, 1 v Koroški ulici št. 31. Maribor, j vrata 5.	528
j Uženec
j Močnega učenca sprejme mizarski ; mojster v Kaiserjevi ulici št. 18. Maribor.
1

Gospodična vešča slov., hrvaškega in nemškega jezika, izprašana učiteljica za meščanske šole, vešča trgovske korespondencije in knjigovodstva, išče primerne službe. Dopisi A. P. Lenaugasse 20, Maribor.	505
Kuharica, vajena vsacega dela, ki je že 10 let služila v župnišču, išče zopet službe v kakšnem župnišču. Naslov: Alojzija Weinhardt, Dobrna pri Celju.
Preselitev.
Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem preselil svoj fotografični zavod iz hiše št 15 Tržaška cesta Maribor v lastno hišo Štev. 28, Tržaška cesta nasproti deželni bolnišnici. Se priporočam za obilen obisk.
AtifÒlf Sfiliseli, fotograf.
614
MUZEJ
Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Korošba cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne sporni ae.
Na Kalvarijo!
30 Križevih potov.	Ljudska izdaja.
Spisat Fianč. Ser. Šegula.	Mala 8a, 640 tiranij.
Pregled vsebine:
1. Križev pot romarjev na Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (1. 1875) — 3. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4 K. p., navadno Rimski imenovan. — 5. K. p. sv. Leonharda Porto-Mauriškega. — 6. K. p., sv. Alfonza M Liguori. — 7, K. p , kardinala Pavla Melchers-a. — d. H. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka.
—	9 K. p , slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 13. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv Jožefa kršcan-kih m6ž — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žen. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. 81omšekov\ — 18. Za dekleta (Slomšekov) — 19. Za Marijansko kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. — 25. Za postni čas — 26. f. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih st.sk in nadlog. 38. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 30. Memento mori I Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa“ vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o
trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d, :u;J gggjg
Ko pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sv. Cirila predložiti na ogled ; ali pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi se knjiga v trsh različnih vezavah: 1. % rudečo obrezo za K 2 50. 2. z zlato obrezo za K 3 20. 3. krasna izdaja za K 3*50. Po pošti poslan stane vsak komad 20. vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
$

.Slovenski Gospodar1 in .Straža'
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakamah:
V Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett» boff-ova ulica.
Trgovina g. Czadnik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). »	v Gosposki ul. (nasproti	hotelu
nadvojvoda Ivan).
Trafika	v Grajski ulici.
»	g. Coretti, Grajski trg	7.
»	v Tegetthofl-ovi ulici	(g,	Žifko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika a. Hand! v Tegetthofl-ovi ulici, » Žifko, Melje.
Trgovina gr Korenta, Klostergasse (baraka.)
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi).
Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31.
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek
Celie :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu Knjigarna gosp. Adler.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl. Velikovšk* cesta o.
Sv. Duh'Lofe:
Gosp. Josip Zalar (organist).
Doble pri Planini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Fram:
Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Bornia Radgona:
Trgovina gosp. Antona Korošec.
„	„ Franca Korošec.
Gradec:
Zeitungsstand A. Klöckl Jakominiplatz.
Gužtani (Koroško) :
Trgovina g. Vinko Brundula.
It. Ili v Slov. gor.:
Organist g. Anton Rozman (stara šola).
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Jurklošter:
Organist g. M. Hvalec.
Sv. Jurij ob luž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Kozle:
Trgovina gospoda Druškoviča.
Sv. Lenari v Slov. gor.:
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Uutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Luže v Sav. dol. :
Posestnik g. Franc Dežman.
Muta:
Trgovina gosp. Miloš Oset.
Novacerkev pri Celiu :
Trgovina Marije F. Okrožnik.
Petrinja: (Hrvatsko).
Gosp. Stepan Škrlec.
Ptuj:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Podlehnik pri Ptuju :
Trgovina gosp. Mateja Zorko.
Ruše pri Mariboru:
Organist g. Ivan Nep. Slaček.
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze PičL
Slov. Gradec *
Trgovina g. Bastjančič.
Stari trg pri Slov. Gradcu:
Gosp. Ignac Uršič.
Strideva (Prekmursko) t
Gosp. Peter Kovačič.
Šmartin na Pohorju:
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj ;
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv. Trojica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Cauš.
Sv. Tomaž pri Ormožu:
Trgovina g. J. Kegel.
Sv. Vid pri Ptuju »
Mostoinar g. Anton Kmetec.
Veržej =
Trgovina gosp. Marije Kor osa.
Vojnik:
Trgovina g. A. Brezovnik.;
Žetale :
Trgovina gosp. Mat Berlisg.
^klATrjznslri	izhaJa vsak četrtek in stane za cel°
„OlOveiiaJiJ. *#U&pUliajr Iet0 4 K za pol leta 2 K, za četrt
leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-
ništvo „Slov.. Ooapodarja“, Maribor.
izhaja vsak pondeljek in petek popoldne« Naročnina za »Stražo« 99^*'znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2‘50. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništv® lista „Straža“, Maribor.
Kdor še n naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču
vsaj za četrt leta!
Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inserirai v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
Sm dobi v» KMb/mksrnsh è K.V.-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, nadiiha»po üiftuenüi
Kdo noj jemlje Sirolin 1
L Vsak. ki h*pi na frajnem kažlju.	3i Vadušljivi .katerim Slrofln %n*4no
laž-ie jc obvarovati m boieznUiego jozdraviti. olehča naduho.
.2. Osebe s kroničnim kotarom bronkijav,	Skrofuzniofroct.pd katerih učinkuje Sirotki
^ ’ ki s Sirolinom ocdrave.	z. ugodnim vspenom na splošni pocufek.
Buhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež, ter sploh vse deželne pridelke
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje,
istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drolmet
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po raafidžjih cenah svojo bogato zalogo steklene lis «stanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip In ©Rvlyfüv * oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah In stav%®8&f
Najsolidnefša in točna postrežba.
Ivan Ravnikar
lupini
trgovina špecerijskega, kolonijah v k nega blaga bar / iu zaloga mine- Tanimo \ rabidi voda	MUJJJNU!
I E — Graška cesta štev. 2!
vsako množino	pesMlarsili gob (gl®,
banj) po najvišji dnevni ceni V prvi vrsti kravše ali prave globanje, potem p@SUÌ6ffì© turke* brezovke, žemljarice, jelenofke, bodièariee ali rumene ježevke, medvedove tace, laške lesièke* navadne rumene (žoite) lesičke, sivke, pečenice golobarke, štorovke i. t. d. sploh vse užitne gobe-Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za aakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob“ v Konjicah št 62, Štajersko. — P. S. Pridem na zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce in trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst b7«
Srebrne ure za fante od 7 K
Srebrne ore damske od 8 K
Srebrne verižice od Ki 40
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
Sreb. verižice damske K 3-80
Zlate damske are od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ore, Schafhausen, Zornih, Omega, Sterne
Očala ; Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom bolezni in smrti našega prisrčno ljubljenega očeta, starega očeta brala, strica in tasta, gosp.
Hf!ligisrtiae wiratnin© ^ nniiilwliì*,
parto gyres Mari8wt
urar, zlatomer in očalar,
IcftttlNfni testa 39. Prvi arar od |ln.bMnn.
nadučitelja,
izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovčini, učiteljstvu, c. kr. uradnikom južne železnice in sodišča, darovateljem prekrasnega cvetja in vencev in vsem, ki so spremili nepozab nega pokojnika na njegovi zadnji poti.
V Reki-Hoče, 4. oktobra 1916.
Globoko žalujoči ostali.
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere* dopisnic XX po raznih' cenah. XX
s-ješiiihitarie: Papirnate servi jele vsled novih predpisov namestnije v Grade» po zelo nizkih cenah.
(le za povrnitev režijskih stroškov) poslika umetnik in propagator cerkvene umetnosti. Podrobna pojasnila daje uredništvo »Reuve pro umeni crkveni« Praga-Vinogradi, Krameriova 10. Češka.
Kdor hote Jabolka
dobro prodati, vpraša naj pri Jos. Šerec Maribor, Tegetthoffstrasse, trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki, jj	64i
SpodnJeštaJ. ljudska posojilnica v Mariboru
reg. zad. z ttèom. zav.
M'S"a«ll«O vlnrro	■a»jo od mkep ir SS obreerejejo os»sdes po 4'v'., proti teimeW&i o^btmIì
as*, d JLI&J J 1%. V	Krim. ■ ■% in 1. julija vaaJwg* k--:-, Krna??»*. kajià'oa ss »a’.jo kot goto? d*a«tr, as
Za nalaganj* 50 folti s® pota» LüiUäit založnico (97.078) ;ja rjwptììag®. Jemuou «ko««k piada jt^ässiea sama.
4V,V». Obresti se pripisujejo bi se »jih obrestovani« kaj pi
Posojila sc dajajo
prerzuae posojilu iea < «roja !ost proti pssvsn&v! jsterih s trote-?. .M m aüfisr ne presegaj» f
Sl f® RV.V* aa vknjižbo agloh po i m santa»® vrednostnih papwjje», I üroSaJo sa vknjižbo del» posoja®im
m rete ■'«do in. žetrtek od 9, Is li/asrs dopoldne is is isplaèBje denar
Uradne ure
in prožnje prejemajo vsak delavnik od 8. do '.S. ts dopoldne ar od V eo i. ure popoldne.
SWF Posojilnica ima indi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Pojasnila se dajajo
S
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“	Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.	Tisk tìskarne sv. Cirila v Mariboru.