r i r Največji tlovouki dnevnik ▼ Združenih državah Veli« m vk leto . . $6.00 • • $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za |>ol leta - - GLAS NARODA r i Listrslovcnskihidelavcevv Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United State«. I—oed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA »78 Class Matter. September 21. IMS. at the Post Office at New Ink, N. Y„ under Act ef ef March t, 1*7» NO. 273. — ŠTEV. 273. NEW YORK. THURSDAY. NOVEMBER 20, 1930. — ČETRTEK, ?0. NOVEMBRA 1930 TELEFON: CHKIJBI 8879 VOLUME TTTvm _ LETNIK INDIJA MORA DOBITI POPOLNO NEODVISNOST DRZNE ZAHTEVE M0SLIM0V IN INDIJCEV NA ANGLEŠKO-INDISKI KONFERENCI V LONDONU WM. GREEN SOGLAŠA S HOOVERJEM Tr ato milijonov Indijcev je dovolj dolgo tiačanilo Angliji. — Zdaj zahtevajo popolno samostojnost in neodvisnost. — Indijcev ne more ustrahovati nobena oborožena sila. — Indijski delegati niso prišli v London prosit, pač pa zahtevat. LONDON, Anglija, 19. novembra. — Današnja seja anglesko-indijske konference, koje namen je urediti indijske zadeve, je bila izredno burna. Kot glavna govornika sta nastopila B. B. Monjee, zastopnik Indijcev, in Muhammed Ali, voditelj indijskih moslimanov. Dr. B. S. Monjee, načelnik indijske zaščitne družbe, je obdolžil Veliko Britanijo, da izrablja Indijo v svoje lastne namene. V zadnjih sto letih so Angleži uničili upravo dežele, indijsko brodarstvo in bombažno industrijo ter so vsilili Indiji angleško blago, ne da bi plačali kako carino. — Indijski narodi so gradili imperije in jih bodo gradili tudi v bodočnosti. Ali ni sramota, da do pred desetimi leti ni bilo v indijski armadi niti enega indijskega oficirja? Govorim odprto in odkrito, — je rekel Monjee. Nikdar se več ne bo vrnil čas, ko bo zamogla kak ršnakoli demonstrocija telesnega nasilja omajati indijski narod. Na svoje lastne oči sem videl, ko je stopila policiji in vojaštvu nasproti skupina dečko v in deklic, moških in žensk, ki so rekle: — Dobo. pojdite do skrajnosti! Postrelite nas, mi smo pripravljeni! Ves indijski narod se udeležuje nacionalističnega gibanja. Smeje gredo v ječo in voljno pre našajo vsa zaničevanja, vsa nasilja. V indijskih ječah tolčejo Indijce s palicamo po glavah in telesu ter jih pretepajo še dolgo potem, ko so že padli v nezavest. Vem, kaj govorim, ker sem bil sam dvakrat zaprt. Ako mislijo angleške oblasti ,da bodo s silo zatrle nacijonalistično gibanje, se strahovito motijo. — Nikar ne mislite, da sem prišel prosit. Ne, prišel sem zahtevat. V svoji deželi hočem biti tako prost in in svoboden kot je Anglež v Angliji, kot je Konadec v Kanadi in Avstralec v Avstraliji. Nič manjšega kot to me ne bo zadovoljilo. Monjee je govoril več kot dve uri. Od jutrišnega dne naprej bo dovoljeno govornikom govoriti samo po deset minut. Drugi gvornik je bil znani voditelj moslimanov. Muhammed Ali, ki je bil že pred leti v tesni zvezi z Mahatmo Gandhijem ter se je danes zavzel za popolno neodvisnost Indije. Za Indijo je zahteval avtonomijo v okrilju angleškega imperija ter pravico, da se lahko odcepi od Anglije, kadarkoli se ji zazdi. Obrnjen proti ministrskemu predsedniku Mac-Donaldu, je izjavil: — Upam, da mi ne bo treba prej govoriti, do-kler me izjavite, da je Indija ravno tako svobodna kot Anglija. — Ce se ne bom mogel vrniti v svobodno Indijo, bom šel umret v kako drugo deželo. Raje umrem na tujem kot v zasužnjeni domovini. ITALIJANSKI ZASTOPNIK SE VRAČA LONDON, Anglija, 18. novembra. Viderraki princ, U je zastopal Italijo pri kronanju abesinskega kralja, se je vkrcal danes na jahto Auroro ' letu, ki je trajal neprestano 67 ur in ter se podal proti domu. ' 33 minut. LETALCA STA MORALA PRISTATI y ALŽIRU ARAN, Aižir, 18. novembra. — Francoska letalca Rossi in Bosou-trot sta danes pristala tukaj po po- Predsednik Am. Del. Federacije je eden maloštevilnih, ki smatrajo za resne Hoover je ve izjave glede nezaposlenih. WASHINGTON, D. C., 19A. now. Williiam Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, se je o-brnil danes na vse zveze ter ž njimi spojene organizacij, naj pripomorejo po svojih močeh, da se odpravi splošno nezaposlenost v tej deželi. — Položaj je resen iter zahteva takošnje te heroične akcije. Green opozarja nato, da so zahtevale Ameriška Delavska Federacija, zvezna administracija ter posamezne države, naj se takoj odda velike kontrakte, ki bodo omogočili takojšnje delo. — Vrše se velika prizadevanja, — se glasi v pozivu, — da se začno zvezna, javna ter občinska dela, da se odpravi nezaposlenost. — Vladni stroj se pomika naprej proti uresničenju gospodarskega o-krevanja. To je že druga zima obširne nezaposlenosti. Možje in ženske morajo dobiti dela, in za ene, ki trpe pod gospodarsko depresijo, je treba skrbeti, — se glasi nadalje v izjavi, ki zahteva nato, naj se ustvari vsepovsod centrale za boj proti nezaposlenosti. Green se v tej zadevi popolnoma strinja s predsednikom Hooverjem. 22 ŽRTEV ORKANA V predmestju Oklahoma City je na stotine ljudi brez strehe. — Orkan je zahteval dvaindvajset človeških življenj. P0INCAREV LUČI RUSKIH B0LJSEVIK0V Rusko časopisje ga je o-risalo kot voditelja najbolj krvoločnih milita-ristov v Evropi. — I z-vestja ter Pravda sta izjavili, da je on kriv svetovne vojne. OLAHOMA CITY, Okla., 19. nov. Nad tukajšnjim predmestjem Bethany se je pojavil strašen tornado, ki je zahteval dvaindvajset človeških žrtev. Na stotine oseb je ranjenih in brez doma. Najmanj petdeset hiš je porušenih Reševalcu solPoulradno sovjetsko časopisje je pretendenta. OTON JE ZREL" __ZA PRESTOL Habsburški pretendent na madžarski prestol je danes star osemnajst. Appomyi odredil velike si a vnos t i v Budimpešti. BUDIMPEŠTA. Madžarska, 18. nov. G-rotf Albert Apponyi je danes naslovil na prebivalce Budimpešte po-ziv, naj okrase sboje hiše z zasta- MUSSOLINI JE ZNIŽAL PLAČE URADNIŠTVU Mussolini je izdal dekret, da omeji izdatke proračuna. — Novi izdatki za oboroževanja. rim, Italija, 19. novembra. — V energičnem poskusu, da omeji deficit v sedanjem proračunu, je iz- takoj stopili v akejo. Tri kompa-nije miličarjev patrulirajo po ulicah in. ščiti j o" lastnino. Tornado je prihrul z južne stran:. Divjal je v širini »tisoč čevljev ter uniiil vse, kar mu je prišlo na pot. vami v četrtek, ko bo rojstni dan silil danes ministrski predsednik Be-MOSKVA, Rusija, 19. novembra, nadvojvode Otona, habsburškega nito Mussolini drastično skrčenje plač vseh državnih uradnikov. vprizorila danes c^jrčen napad na DUNAJ. Avstrija. 18. novembra._ Raymonda Polncareja, prejšnjega V Avstriji in na Madžarskem se o-ministrskega predsednika Francije, bračajo oči vseh proti Belgiji, kje ter na francoski imperijalizem. "Izvestja" in "Pravda' sta pona-t snili dva članka prejšnjega ministrskega predsednika v listu "Excelsior" z dne 30. oktobra ter 15. novembra. Prvi članek razodeva veliko sovraštvo proti sovjetski vladi. bj dosegel nadvojoda Oton, zadnji kronski pretendent, v četrtek svo- Skrčenje plač sega do najnižjega uradnika, koje tedenski zaslužek znaša sedaj komaj deset .tolarjev. Odredba pa ima prednost pred če osemnaj^o leta :er postal s tem povišanjem davkov, kajti prihra-polnoleten. V obeh deželah so bile | njeni denar bo ostal v državni blagajni ter se bo prihranilo stroške zvišanja davkov. ANGLEŠKI PARNIK _NASEDEL N a pamiku "Highland Hope" se je nahajalo nad petsto oseb, katere so pa vse rešili ribiški parniki. LIZBONA, Portugalska, 19. nov. Na vožnji iz Liverpoola prari Južni Ameriki je nasedel v tukajšnji bližini na skale angleški parnik "Highland Hope". Na krovu se je nahajalo s posadko vred 545 oseb, katere so pa vse rešili ribiški parniki. Pri reševanju se je smrtno ponesrečil španski mornar Manuel Perez. Potnikom je bilo mogoče rešiti le življenje. Prtljaga je ostala na parniku, ki se je vedno bolj polnil z vodo. Parnik, ki ne bo več sposoben za plovbo, je zavarovan za šest milijonov dolarjev. * Švedski tovorni parnik "Ovidia"* je poslal klice na pjimoč, ko je bil oddaijeil 900 milj od New Yorka. Parnik "Mauretania" je rešil posadko, obstoječo iz 22 mož. MADRID, Španska, 19. novembra. Danes je izvedela vlada, da name-i ravajo vprizoriti delavci nadaljne j demonstracije. Takoj so bile izdane vse varnostne odredbe. Vojaštvo je dobilo povelje zasesti vse važne točke. Palača, v kateri prebiva kralj s svojo družine, je obdana z močnim vojaškim kordo-nom. M'ni&trski precisedik, general Da-maso Berenguer, je rekel sinoči žur-nalistom, da vlada ne namarava proglasiti vojnega stanja. V zadnjih štiriindvajsetih urah se je položaj na Španskem dosti izboljšal. V Barceloni vlada mir. BARCELONA, Španska, 19. nov. Drugi članek ki je izšel po obtožbah radi protirevolucoije, pa kaže v izpremenjenem tonu fino vodilno vlogo v pripravah za intervencijo. ALF0NZ0VA PALAČA JE __ZASTRAŽENA Oblasti so izdale varnostne odredbe, ker se širijo poročila o novih brah svetovne VOJnc-nemirih. — V Barcelo-4.-List:"izvestia- pravi: ni vlada mir. določene za ta dan maše. banke:i, da se proslavi, čeprav neoficijelno, 18. rojstni dan princa. | Splošno se razpravlja o vprašanju, če ima Oton večje izglede, da se polasti prestala kot kdaj poprej. jonov ^ aU nekako $36,000,000. i Madžarska vlada nastopa odločno Deficit, s katerim se je moral pečati ministrski svet, znaša 729 mlli- proti vsem on:m, ki bi radi imeli Otona na prestolu. O stvari pa bo najprej odločili za-Oba list govorita o 'vojnem Poin- vezniki. ki za enkrat še ne vedo, ko-rareju" ter ga opisujeta kot moža Sa bi postavili na prestol, ki nosi glavno odgovornost za iz- KERENSKI NE STREMI PO MOČI PARIZ. Francija, 18. novembra. Noben arabski parfum ne mo- re izbrisati krvi z rok Paincareja, Alek;>ej Kerenski.'ki je bil par ted niti sramotnega madeža z njego- nov vladar Rusije ^ ^ sedaJ ^ Priznava se, da je nastal primanjkljaj radi višjih izdatkov za vojaške svrhe in javna dela za skrčenje nezaposlenosti. Čeprav se tiče skrčenje plač predvsem boljše plačanih uradnikov, bo vendar prizadetih nekako 60 odstotkov vsega prebivalstva Italije, j vključno armado. Mase nižjih uradnikov bodo najbolj občutile skrčenje. Ministri so si sami skrčili svoje plače. vega čela. — On ni le senca velikih bitk preteklosti, temveč tudi senca krvavih ti^godkov bodočnosti. — Francija je vezana z vojaškimi dogovori s Poljsko ter Romunsko. — Ta zveza se obrača proti Nemčiji in sovjetski Rusiji. Ali hoče valcem Poin care zanikati, da dela fran- coski generalni štab na temelju do- od vraga, ki jo je obsedel. velinik takozvane Bele armade ter Najbrž se bodo tolažili nižji urad- živi v Parizu v izgnanstvu, ne stre- niki z mislijo, da je nizka plača mi po moči czirom-a d ktatorstvu, boljša, kot sploh nobena, katero so mu odvzeli boljševiki meseca novembra leta 1917. — Niti najmanjše želje in volje nimam, da bi se zopet povzpel na krmilo. — je rekel časniškim poroče- Uradniki, ki imaj^ več kot 40,000 — Moja edina žel ju je. da lir bodo prikrajšani za 25 odstotkov bi videl svojo domovino oproščeno in oni nad 60,000 Ur za 35 odstot- V imenu kralja izdani dekret določa za armado in mornarico skrčenje plač za nekako 12 odstotkov. kov. govora s Poljsko ter Romunsko na- ' črte za vojno proti sovjetom? — Ali hoče Polncare trditi, da so ti načnti le defenzivni? — Ali mogoče ne ve, da je v te načrte vključenih 60,000 belih Rusov, v : Nasprotja med tekmujočimi delav- ' totere se navaja y liacrtlh gene_ ■ skimi organizacijami so precej po- ^ mUer^ -m ^ so se izjavili pri- indl 3.13. '* , ' „ pravljenim korakati vsak čas proti Tekom šestintridesetih ur traja- sovjetski Rusiji? ■ jočih nemirov so bile usmrčene šti- i ri osebe, na stotine jih je bila pa ranjenih in aretiranih. DVAKRAT JE TREŠČILO NA ISTO MESTO * MORRISTOWN, N. J., 19. nov. — Stara vera. da strela nikdar ne u-'dari dvakrat na isto mesto, je bila (precej omajana. Sinoči je udarila J strela v hišo A. S. Rinaldija in jo preoe poskodovalay. Dvajset minut I-pozneje je treščilo v drugič, čemur so sledile še večje poškodbe. Izmed ; ljudi ni bil v hiši nihče poškodovan, ogenj je pa preprečilo močno deževje. TARDIEU JE DOBIL ZAUPNICO Preizkušnja sile njegovega kabineta glede bankerota velikih bank, pa še čaka odločitve. DEŽEVJE V JUŽNIH DRŽAVAH ATLANTA, Ga., 18. novembra.— Jugazapadnim državam preti povo-denj vsled nalivov, ki trajajo že več kot teden dni. V zadnjih dvajsetih urah je padlo v Tallahassee nad dvajset inčev dežja. Ceste so vse preplavljene, vsled česar se mora vriitl promet s čolni in plavi. Reke naglo naraščajo v Alabami in Geongiji. Prebivalstvo po nižje ležečih ikra jih je v velikih skrbeh ter se pripravlja, da pobegne v hribovje. PARIZ, Francija, 19. novembra. Tardieu je dobil danes v poslanski zbornifci glede neznatnih vojaških 'zadev zaupnico s 348 glasovi proti MALO PREVEČ JE P0VEDAL>« --j Velika preizkušnja njegove sile MORRISTOWN, N. J.t 19. nov. — pa bo prišla šele v petek, ko bodo Danes se je zag-ovarjai pred sodni- j stavili socijaiisci svoj predlog za kom Henry Aubertin. Obtožen je preiskavo Oustrie banke ter drugih bil, da je meseca maja kradel koko- bankerotov finančnih zavodov, si na farmi Thomasa Oray-a v bli- j Tardieu sluti nevarnost ter je že žini Montville. _ odslovil svojega justičnega mini- Če bi pr znal očitano mu dejanje, stra Raoul Pere ta, pravnega zastop-bi ga zadela malenkostna kazen. Ta- ' nika pro pale Oustric banke. Njego-; ko je pa izpovedal, da je bil ono noč vim naslednikom je imenoval Hen-pri nekem dekletu na omenjeni far- 1 rija Cherana. tmi. Podrobno je opisal svoj doživ- I Napad, ki je bil danes vprizorjen ljau in povedal sodniku tudi njeno proti Tardieju, je bil zelo medel.. ime- | Njegovi nasprotniki so zahtevali Sodnika, je njegova nemožatost skrčenje službene dobe na 18 mese-tako ujezila, da ga je pridržal pod cev. Radikalci pa niso hoteli niče- | varčino tisoč dolarjev ter ga spo-.znal krivim, da je skušal krasti ko-'fco&L sar slišati o tem. Glasovali sv za zaupnico, vsled česar je narasla večina za Tardieu-ja za 100 glasov. Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru ženih Državah je pripravno in koristno za Vas. ako st posiu/., jete naše banke za obrestonosno nalaganje »• pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovijencev točne v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brca tam o d* bret na daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • podpisom naslovi j encev ln žigom zadnjih pošt. katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju ne sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini Nastopni seznani Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je sačasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lit v Jugoslavijo V Italijo Din 5°0 ------------------------- $ 9-10 Lir % s 75 " 1000 ------------------- 5 18.60 , — .......... ' J,?'" - 2000___________ $ 37 00 20f ~ .........$11*3f 2500 ..............$ 46.25 " SW ....................... $16.80 5000 ------------------- $ 91.50 " 5M ---------------------- $27.40 ' 10,000—.--------------------$181.80 " 100Q____________ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH □ Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za tsplačilo večjih zneskov kot sgor&J navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum te glede »nflina Nafra nakazila Izvršujemo po Cable Letter za priatoJMno IS SAKSER STATE BANK • COBTLANDT STREET NEW IQRE. H, Telephone Barclay 0380 — 0381 iii'ijiij gai rnummmw m-fn a NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 2«, 193« ________ —I— I MlillNM^M ■ ■■ II—B Owned «nd Published by > IMTENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank SoJuer, President ''__L. Itonedik. Treas. Place of buMae« of the corporation And addresses of above officers: m W. Itth Street. Bemtfi of Minhittai, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" ____(Vice of the Feapte)___ Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja Hst sa Ameriko, Za. New York za celo leto $7.00 in Kanado ________________-H.00 Za pol leta ........................$3 AO Za pol leta .............................$3.00' Za inozemstvo sa celo leto........57.00 Za mrt leta .........--.................J>lS0!Za pol leta ................................A3.S0 ______Subscription Yearly 36-00. Advertisement on Agreement. _ Olas Naroda" iihaja vsaki dan irvsemji nedelj in prainikov._ !> pb.l brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljstii po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivaMiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". tlS W. Telephone: ISth Street, New York. N. T. Chelsea SS78 ZAVAROVANJE PROTI NEZAPOSLENOSTI JU--'VI" ^'f'TTfTf LtBQMT ILOTIKa DAILY Gledališče - Glasba - Kino Dopisi. Zadnja konvencija Ameriške Delavske Federacije se je visifa v Bostonu, Mass., in pri tej priliki sn s<* rlani izvršilnega odbora, predvsem William Green in Matthew Woll, izrazili proti vsaki obliki zveznega ali državnega zavarovanja proti nezaposlenosti. To njihovo stališče je vzbudilo splošno za r uric nje in tKMKloihravaiije Rekli so, da taka zakonodaja diši po državnem jerolv. *\vu ter dol»rose pa izrazili za nekako prostovoljno zavarovanje, ki bi bilo baje dosti boljše in bolj uspešno. Z razveseljivo duševno samostojnostjo so se obrnile razne >iveze Ameriške Delavske Federacije in državni organizatorji proti nazorom svojih narodnih zastopnikov. Lokalne unije v veliki meri protestirajo proti svojim voditeljem. Od vseh strani prihajajo protesti, ki sprav-Ijajo Ureena, Wolla in dru^e gospodo v velike zadrege. Federated Pre«s poroča, da se je do tega trenutka en milijon petsto tisoč organiziranih delavcev in delavk— GORENJSKI SLAVČKK v Cleveland u. O. V nedeljo 23. novembra priredijo pevci in pevke, oziroma pevsko društvo "Zarja" na odru Slovenskega Narodnega Doma komično opero v treh dejanjih ki nosi naslov "Gorenjski Sla v ček". Pričetek točno ob 7.30 zvečer. Pevci in pevke diu&tva "Zarja' so v preltečenih letih s svojim naučenim petjem stopili korak naprej tako da jih je poanaLi tudi angleška javnost. S svojim individualnim pozrivovanjem za skupen in narodov vpliv in priznanje, delali in udejstvovali so se ti iloven-^ki delavci in delavk« ob poznih vešemih urah. da s svojo celokupno in vzajemno močjo Ln preizkušenim učenjem stopijo pred narod in tujerodce z našo slovensko pesmijo in melodijo. Kdor poje, :ta ni hudoben. Kdor poje. v njem se vzbudi velika in goreča ljubezen do petja. In kdor goji v svojem srcu in duši poeljenje do lepote in izraza naše slovenske pismi, temu je pesem prva in zadnja instanca. Kdorkoli ima z razlaganjem o pevskem čutu kake druge pomisleke in klasificirane želje, ta hoče na račun pevskih melodij pobarvati svojo osebnost ali skupinsko namero s privlačnimi barvami. Resnično kulturno udej^tvodvanje mora biti izven meja vsakih vsakdanjih človeških pritiklin in političnih obrazov. Kdor daje prednost katerikoli drugi nevažn in neopravičeni barvi, ta že greši v tem, da je zo- SLO VENSKO-AMER1KANSK1 KOLEDAR Export, Pa. I Malokdaj se kak rojak oglasi z' dopisom iz te naše naselbine, čeravno ima tu Glas Naroda precej _____------------------ naročnikov. Mislim da tudi k temu di ga Ivanushova ima svoje prepri- ; pripomorejo slabe delavske razme-čanje, toda petje ji je še vedno ti-jre fce klavec nima potrebnega zašla vodilna hila. ki kaže pot in vo- ; 3iuška. ima drugih skrbi polno gladi njo do boljših uspehov. Tako je^vo ^ preživljal svojo družino njen brat-g. Vatrc Grill, urednik j -m ^ mu ne ^ do pisave. "Enakopravnosti", ki poleg mnogo- j z delom se je tu pričeio malo bo-števiinega dela najde vedno cas. da jje ali ^ogi trpin je vseeno na dan pc-naga. če je pomoč odvisna od pLaievanja razočaran, ker vidi. da njega. Nekoč pohvala, danes škr- Je garal ^koro zastonj, pijana, ker si upa militi in pove- j društvenih poljih tukajšnji ro-dat; sv:je lasino miiljenje. :ja:<; še precej dobro napredujejo. V operi nastopijo tudi Miss Jo-|Imam0 tu društev, ka:era sephine Miiavec, ki je poznana mar- j vkijub slabim delavskim razmeram ZA LETO 1931 n je izšel CENA 50c | Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. sikateremu Slovencu in Slovenki v še dobro uspevajo. Sem pa tam to CleveLandu in okolici. Njen glas je|ali ono društvo pr:redi veselico. Clo-vse nekaj posebnega in čudovitega. }veku ne škoduje, da si včasih malo ONIM, KI SO GA NAROČILI SMO GA ŽE POSLALI ZASTOPNIKI NAJ ČIMPREJ JAVIJO. KOLIKO IZTISOY ŽELE "GLAS NARODA" 216 \V. ISth Street New York City Peter Zgaga I PRI TELEFONU. Rojaki me vprašujejo, kaj je z mojo Marjanco. da se nič ne ogiaii. Tudi jaz je nrsem že dolgo videl, še manj govoril i njo Toda povedal vam bom, kako je zadnjič govorila po telef.nu. I Menda je bil to njen prvi telefonski pogovor /a.o se ji pa ni kaj posebno cone.sei i Ko je ta pel zvonec, je skočila kot ! :bsedena kviiku I Pcrojila je pričakovala od vseh koncev in krajev, tako d.i reva res I ni vedia. pri Oe:n je. — Halo. — je rt^la — halo! A ii 'ti? Kdo je tanV H.1I0! Kalo! Ja, [tukaj sem ja2. Halo! Halo' Huzder? O. In potem se najdejo ljudje, ki pravijo. da nočejo slišati n jesti glasu, ker bi morebiti nemarala udinjati njenih prostih mislih. Naslovne vloge imajo tudi Joseph tudi dušo razvedri v družbi, ter tako Vi-aj za nekaj časa pozabi tiste skrbi, ki so tako zveste tovarišice na domu. Tu smo tudi pred nekaj meseci Birk, Jr.. Stanley Kokotec in Anton j ustanovili dramski klub -Nagelj '. Smith, ptvci vsepovsod;. Potem m©-j Za košnjo otvoritev sezone si je čan zbor: šestdeset pevcev in pevkjklub jZt>ral Zahvalni dan to je 27. pod vodstvom spretnega in agilne- jnovembra ter priredi dve igri s pie-ga učitelja g. Ivanusha. Ta dan večinoma vse dela po- Režijo vodi g. Lcuis Truger. ka- jčivajo ter oomo imeii dovolj časa. teremu je oder in tralija domače |prva lgra se vprizoii bo drama ognjiiže. Vse petje spremlja orke- j - Andrej in njegov zločin". Zelo lepa ster, ki harmonira s pevci in pevka-|in zanimiva igra v treh dejanjih, J™- 'posebno za nas ki smo prišli sem Vstopnina je SI.00. $1.50 in $2.00. jčez :norje ter mulo bolj razumemo Slovenska javnost ne obsoja dru- ^ arokrajske šege in navade. Jasna šiva ' Zarje" radi pravice, katera ji sliica kam priV€de človeka lakom- ljubljeno v naselbini je pokazala ta prireditev. Dvorana S. N". P. J je bila rrapolnjena do zadnjega količka kljub slabim časom. Pevski zbor sestoji iz samih moških »okoli 24» in je vse pesmi prav mojstrsko izvedel. Pel je tudi moški pevski zbor "Slovan ' iz So. Chicaga. Tudi on zasluži vso pohvalo, posebno mojstrsko je pel "Žabjo svatbo". Vs-a No tenaklak O čast mu! halo' Ja. šur Kcto je lam0 jO. a si ti-> No. jaz nisem tukaj i Kao je *am? O ja Zdaj pa te vem. Zakaj pa iiLsi prej povedala? Ka-iko? Ne zatopim Al: ste englLš ali J ste Kranjc° Hale! Ja ja! jNak, ne vem. Ja. seveda .-.em se le-jdik Begcardn! Huzder? Povej-:e male b >i razločno. Tu k a na mojem koncu se nič ne si»i Čakajte. bom okna zaprla, preveč ropota Tnko Halo! Ha3o' Ja. seveda .'.em ja?. Kdo je tam, prosim. Ai: si t, Tcnčka? O. sem misiila, da j je Tončka O, si ti Pepca? Ja. j kaj i"1 a je? Jaz sem tukaj Jaz Mir- nost in pehlep po denarju. Potem pa bo še za nameček veseloigra eno- je bila pripoznana. Osebnosti, katere nastopajo v "Gorenjskem Slav- perstavil umetnost, ki g« vodi do ičku - so ^ebnosti. ki imajo za se- Jdejanku "Čarcdejna brivnica " ter bcj že dolgo vrsto kulturnega udej-i mislim da ^ povzročila splošen stvovanja in žrtvovanja. Kdor de- smeh po dvorani, ia. hoče biti tudi prost in svobo- Ker je to prva prireditev v korist den. -a je obenem vedno pravičen j Kluba. se povabi vse rojake od-človeške sebi in drugim. . tukaj in iz bližnjih naselbin Del- Kdor ljubi našo slovensko pe-jjno^ Export. Claridge. Slickville Naš narod rad poje, zato ni slab sem' kdor n^eno čudotvomo in Grensburgh, Center, Rent on. Uni-in n- hudoben. Sicer se dobijo po- 'brezmejno sladkost in opojnost, j versal ter iz bližnje okolice, da nas samezniki. ki še niso napravili konč- kdor more in zna ceniU dragocen: ; ta ±in pasetite ter s tem malo pri nega računa s sv globokega spoznanja in pravega u-živanja tiste duševne in čudotvor-ne lepote, ki povzdiguje človeka nad vsako živaljo ter ga dela plemenitega in vzornega člana družbe. si P;He° Pa |sem misLla, da je Peoca. Poslušaj, Potem je zapel mešani zbor "U- polde> kjlco u jp kaj pri ir ku? ra" in je žel velik aplavz od poslu- No? z lkaj oa Sur Zakaj pa šaicev. Čevljarja je pel frank S:a- ne 0 prav s. da nL>: Polde? Kdo nic. Na p/ano ga je spremljala Miss|je tarn? HaI> Haio, Ja ,ar "" T ^ Zaslepim ... Maio bolj naglas.... Kdo jc tam. pro;;:n? Na veselico? Seveda bom šla na veselico S itimo na dan, da bom vedela, če si moški Mimi Laurich. On je povzročil veliko smeha in aplavza, da je moral kuplet ponoviti. Krona vsega pa je bila šaloigra "Ve dež". 30. novembra pa bomo praznovali ali ženska1 veda. šur. Halo. halo! Ne zasiopim Ja. se- O, si ti /ojo kratkovidnost- in Pomirljiv užitek, ki ga daje sto- ponEDrete Kluba na noge, da si po- je. In kdo jim zameri; vsi so uc; polovica dejanskega rlanstva Ameriško Delavsko mo. i^ieraoije — izrazilo za postave, ki vršila prihodnja konvencija Federacije v Vanoouvern. To bo povsem lahko doseoi, ker so imele izza zadnje konvencije le nekatera organizacije svoja zborovanja. \'sn ostala zborovanja so na programu za prihodnjih šest mesecev. Ako bo večina ra-šanje ter naj o teh svojih "študijah" poroča v Van-I'ouveru. Delavci morajo biti jw>stavno zavarovani proti neza-j M>slenosti. Uospevajo v tozadevni sklad in v slučaju ,da tovarna ne obratuje, ker nima naročil, naj dobivajo brezposelni delavci iz tega sklada zavarovalnino, da se bodo mogli preživeti. Odločen nastop članstva Ameriške Delavske Federacije je razveseljivo znamenje zdravih nazorov delavskih mas v tej deželi. venska pesem, ta ne i20suine v ne deljo 23. novembra, ta gotovo pri Pevci in pevke elevelandske "Zar- ^ ^^ ki Pomsleke in je . katerih imena, delo Ln požrtvo-vanje se je naglaševalo, podčrta-valo, opisovalo in hvaksalo po slovenskih in angleških listih v Cleve-landu in drugod pač niso mogii čez noč pos.ati osovraženi, zaničevani. slabi in vredni piškavega oreha. Vsako tako podtlkavanje je zlobno in nizkotno, vsaka osebnost je le mržnja. ker zloraba ni imela uspeha. V operi "Gorenjski Slavček" p--je bariton g. Frank Plut, ki je imel Lansko leto priljubljen in čist glas. Letos z napeto pozmiostjo pričakujemo. da bo boljši in popolnejši njegov glas. G. Louis Belle, v Cleveland u in po drugih naselbinah poznana pevska osebnost, ki je v preteklih letih napravil marsikatero pet zas.onj, pel zastonj, vse zastonj, da je ustrezal vsem ljudem, menda danes z g. Plutom ni ..ako slab. tako majhen in pozabljen, da bi jima narod ne sledil, kadar nastopita v najvišjih mejah naše pevske mogočnosti v Clevelandu. Tukaj sta, ta dva sta, delavca sta. naša prljatlja in pevca, ki pojeta, a drugs jim ni mar. Stcpim: naprej. Ga. Tončka Sim-čič tudi paje. Svet jo pozna in čisla. Pa mislite, da jo bo svet samo zaradi tega zasovražil, ker si ne zaveže rdeče pentlje. Vsak ima svoj okus. a kdof poje lepo in z dušo. ta ima tako fin okus in čut, da sovraži vsako moderno in prisiljeno izsiljevanje individualnega naziranja in izrekanja. Svet naj si zapomni to: Vsaka sila naleti na odporno neopravičljive obdolžitve, ti ostanejo doma. Naša pesem je le naša narodna in narodova lastnina. ........n. ZIDJE IŠČEJO DOMOVINO Židovski nacijonallsti so silno ogor jčeni na angleško vlado ki je baje snedla obljubo, dano židovskim veljakom med svetovno vojna. Izkazalo se je namreč, -da Anglija ne mere in nima numena osvojiti Židom Palestine ter iz nje pregnati Arabce. Nasprotno je morala Anglija zaustaviti naseljevanje Židov v Palestini, da se ne zameri Arabcem in drugim muslimanom, ki jih ima i ped seboj. CionisU so sedaj silno j razjarjeni na angleško vlado in ji groze na vse mogoče načine. Nedavno je v Jeruzalemu zasedal ži-- devrki narodni svet in sprejel resolucijo, da naj angleška vl-ada na I v • način izpolni dane obljube. SBrez pravice priseljevanja si židje ne morejo osvojiti nekdanje domovine. Podpredsednik francoskih cio-nistov, ki ima lepo ime Zlatopolj- tem lažje nabavi potre-bnih stvari za poznojse pilreaitve. Veselica se ( vrše v White Valley v slovenski dvorani .ter se prične bo 3. uri popoldan. Vst-cpnina ne bo pretirana ter znaša za cel večer 75c za moške, ter :50c za ženske Pridite vsi ter opozorite svoje prijatelje na to prireditev in pripeljite j jih seboj. Ne bo vam žal. Alexander Skerly režiser. P. S. — Tukajšnji rojaki, ki žele imeiti Amerikanski Koledar ali Blaz-nikovo pratiko, jo lahko dobe pri meni, zgoraj pcapisanem, Chicago, III. Prosim, ako imate kaj Hoover-jeve prosper!tete tam v New Yorku, da jo malo sem v Chicago pošljete, ksr tukaj je prosperiteta samo za Hoc ve rja. Pod mostom, kjer so brezposelni -nastanjeni, leže kar po tleh. pa so veseli, da so vsaj pod streho. Vsak s strahom gleda v bodočnost, kaj bo čez zimo, ker je vsaki dan več brezposelnih. Da malo pozabimo vsakdanje skrbi m težrave, se vsako nedeljo vrše vsakovrstne zabave in veselice. Tako je priredilo pevsko društvo vsi Jugoslovani v Chiragu Jugoslo- Frenk? Sem že mislila, da e kaka vansko Ujedinjenje, Ker oj pada baba na telefonu Haio. Frenk. 1. decembra na pondeljek bomo so-^o. Olraj: Inšurens?.. . Ne vem. praznovali na nedeljo 30. nevem- kaj misliš Kakšen inšurens? . . bi-a. Proslava se bo vr?ila v Ashland h uzdi ; pliz?. Ali si ti. Frenk, ali Auditorium, ki ima prostora za 6 ^ 3i ti. Polde? Če si Tončka ali tisoč \judi. Tudi naš shvček g. Ea- pepca, malo bolj razločno govori... novec bo pel in tako povzdignil vso Nak. ne zastopim. .. Halo. halo Ja. slovesnost. zastopim.... O ne. zaenkrat .še ne Tem potom vabim vse Slovence Ne vem.. Bom gospo vpraiala. če da se te slovesnosti udeleže, da po- ;me pustila. Vadjumin. tvelfa-kažemo Amerikancem, koliko je nas klak?.... Halo Spi.< ingliš or kraj- Jugoslovanov v Chicagu. Amerike. Poročevalka. neriš, no monkibizniz... Ja.... O, zdaj ; šele vem, da si to John. A nisi Pozdrav vsem rojakom sirom |John? Kaj pa za en ^udič?.. . :Halo!.... Haio! Prosim, kdo je tam? | Ne slišim.... ne zastopim Ja. me i malo uho boli Se mi bula dela. pa je dohtar rekel Halo. halo Huz-jder?.... Nak, v soboto pa ne .. Če hočeš v nedeljo.... Malo težko bo. pa mislim, da bo šlo Orajt. . v nedeljo... Tvelfaklak?.. No tvelfa- ZASTONJ TRPEČIM OD NADUHE je VZORNA DEŽELA Na Norveškem že dve leti ni bilo nobenega umora. Kakor umori tako »o v tej zoreti deželi redke tudi tat-tvine. Če sploh kdo krade, so to tujci. Da je tako malo umorov, se imajo Norvežani zahvaliti prepovedi alkoholnih pijač. Toda na Nrove-Sicem prohibicije v ameriškem pomenu besede nimajo. Nasprotno, paje se mnogo, morda celo preveč. .^vecLdto. norveško in dancko pivo je mnogo močne j ie. Tam pijo ljudje piTo tudi na vse zfodaj zjutraj. Vino fcn pivo ee dobi vedno, tga-iv)e p« smejo prodajati samo od 8 do 11 »večer, ob sobotah ln nedeljah je pa »sanje sploh prepovedano. Čudno navado imajo Norvežani glede praznih sedežev po restavracijah. Prisesti k mizi kjer je lahko polovica sedete* praanih, je taktno. Recimo, da je pri -vsaki zsl-s4*tet]0' Mino po er.o mesto in da pride gost ▼ restavracijo, pa vendar r.t «ne te nogenl nisi prtoeati. Ce ni PfosCe mtee, mera gomt oditi. V no-t^nem jovnem l<*m%n, zdU v karo-v^ju tiiti «aa tntrrffciai m ni treba f ar, da ^^jota^L Oo^aa- silo ki je močnejša od prve. TO je že zakon narave same, katero bi morali gotovo vodniki in preroki že zdavnaj vedeti. Ga. Mary Ivamish, katero si je nekoč na tok o nepošten način pri- ski, kar je najbrž samo prepoved prejšnjega imena Goldfeld. je izjavil, da si bodo židje sedaj morali iskati pribežališča v francoski Siriji, kamor bodo z Jeruzalema prenesli komaj začeto domovino. Morda jim bo franoeska vlada dala tako dovoljenje, teda kasneje bo morala takisto omejiti priseljevanje, ko se bodo začeli razburjati sirski muslimani. Tudi Francija ima namreč veliko povoda, da se zavoljo židovske nacijonalne ideje ne zameri svopjim muslimanom v Severni in Srednji Afrikil. "France Prešeren" v nedeljo 16. novembra koncert in šaloigro "Ve-dež". Da je društvo v resnici pri- Brezpiačna poskusna metoda, ki lahko vsak posluži udobno, brez izgube časa. Mi imamo metodo za kontrolo naduhe in mi hočemo, da jo poskusite na na*« ■ klak. Ce hočeš tenaklak Na ve-strošice. Ne oziraje .ne. ce je vaš »lučaj j seiicc?.... Ja. ne vem. ker nimam nič zastarel ali nov Oe je kronična naduha piš.ie ]m> i,rozpia;n^ j«>skuSnjo naše m« to- Ua obleči, kar taka pa ne morem iti. d e. x.- oziraj.- sv, v kakSm-m |H>dnet>ju ^ si jjudje preveč gob;e brusili... živila, kuliko ->te st.iri in kj",- Sle sicni. re trpi i vsied naduha, naSa m.f- ; Ja. šur... Bom trajala On. kako SI da vam bo takoj pomagala. 'žleht.... Bjm trajala. .. Ne, zastopim. Prav posebno jo želimo poslati orlm. ! ki >:o i" obupaJi, kjer so se oblike John. O, praviš, da nisi Jonn. .. vdihavanja, opijskih aparatov, dima --pa- t No jDhri, pa ne velja, kar tfntne„jL ditna" itd., izjalovile. Mi ho- i temo dokazati na naSe stroške, da je na- ' sem rekla.. Ja seveda, fcar pod no-ša m«t«U določena, da odpravi težko di- L^ se obriši. .. Kaj pa mkOiŠ, da ;sem ... Kdo?? Peter?. Saj se mi je Peter ... iSo, Tena- Htrahovite mtpad« lianje, d;ivtj«-nje več- alučajiii. Ta brezplačna ponudba je preveč va2- j jdelo da S: ti na, da bi j., odlašali za en dan. Pišite »e. daj in začnite danes takoj z metodo. Ne j potem pa vseeno velja . poSijlte ^denarja, p. kupon. Še danes. BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FRONTIER ASTHMA CO.. j 17TK Frontier Kids . Niiteva St. liuffa!.. N. Y. j PoSljite brezplačno poskuSnJo svoje i meto«'« na: .......................... Nesreča ne počiva! Tudi jmrt ne. Podvrženi ate eni ali drogi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO 8VOJIH OTROKt Ali ste ie zavarovani ta slučaj boUsni, netgode ali smrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliake Jednote. Naia jednota plačuje najvee bol-niik« podpore med vsemi jagoslovaaakimi podpornimi orgt-cijami ▼ Ameriki Imorina maša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,600. Nora društva se lahko vstanovijo ▼ Združenih državah ali Kanadi s 8. Sani. Pristopnina prosta. BariU nejboljii slovenski tednik "Nov* Debo*', glasile J3KJ. I^ifite po pojasnila sa glavnega tajnika, Joseph PithleT, Ely, Delegat jc INVESTMENT BANKERS7 ASSOCIATION of AMERICA so na letni kon-venciji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 1931 znatno iafeoljšale in dn bodo leta 1932 normalne. r •* Ne ^lede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najboljša pomoč in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnosti. Vloge, obrestujemo od 1. okt. naprej po 4% in obresti pripišemo h glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovanje se vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. Sakskr State Bank 82 CovUasdt Strmt 'jUfapaa. »• t. -TT pa. »uno »pudnji . klair ... Sem mislila, da je John na i telefonu ... Če si ti. Pe'er, je pa ol-trajt.... Po kranjsko psvej.... Ne za-! stopim.... Halo. huzaer? Tako ro-jpota, cJa ni mogoče zastopiti nobene besede Ja. zastopim Ne fi-lam ci^bro. 2ora trajala Tena-iklak.... Kaj praviš? Kako? Še en-j krat reci.... Kaaaj? Kaj pa misliš, j da sem?.... To ste dedci. .. Ce vam j človek v telefon le s prstom pomi-ga, pa že mislite vse sorte .. Vat? Vadjumin?.... Tri ferkelce?.... Če hočeš kvart, magari... O, tri ferkelce na deset? .. Olrajt... Bom pfoba-la ... Če ne pa ob desetih. .. Tenaklak... Kdo pa ste, pravzaprav, ker me taka martrate po telefonu... Ingliš? Vajdončjusejso?.... Jes. jes understen. .. No. .. Halo. Halo!.... Če si Kranjc. po kranjsko govori. .. Nak, ne zastopim.... Ja, zastopim ... Zakaj pa ne?.... Čakaj, danes je četrtek jutri je petek, pojutrišnjem bo sobota ... v nedeljo bo pa olrajt. .. Tenaklak ... Halo, halo... Soloing, gudbaj ... gudbaj.... Kaj praviš? Ja, fresko.... Baj.... gudbaj ... Vsa potna in izmučena sc je opotekla Marjanca od telefona. Tisto noč ni mogla dolgo zaspati. Do zgodnje jutranje ure Je premišljevala. s kom je pravzaprav govorila. Pa menda še danes ne ve. Toda kot sem slišal se je izrazila, da je telefon jafco dobro iznajdba. — Po telefonu se pa da plavšati, — Je rekla. — Vse mu lafefco poveš, kar hočeš, le to je škoda, da kar po telefonu k nJemu ne moreš. ifi- pride po nje avlomobii zadružne mlekarne. Da najdeš v hotelu pri telefonu tudi sveto pismo, ni nič posebnega. Norveška je krasna dežela reda, miru, zadovoljstva, blagostanja in gostoljubnosti milijoni VAŠIH LASTNIH LJUDI PRAVIJO da n fihrip« T.fafafc^, H di deloval takn Hitro in zadovoljivo kot rAlN-*kXPELLER Rahno Ka Mi prefaJade botecine v prsih. cJiwbole, bolesti ▼ hrbta, oko-tvcle mšiiee, trde ddepe. izvine, iquhnjaij«, rrnnatioae bo-krčine. arvr»l«i*> Itd. Tole«eča cd po moč, katero dobe, je nepre-ce•Utvm. Le prepričajte te. d* dobite ffiitno. ANCHOR trimka totatiu vm omotu jc raic ]«■ it»u _ V redu in unimiva knii-iica je «vii» bo* n*W ttekk- wee PAIM-XXPSLLSK-ia. ▼ n* bkmh. 35 ia 70 ceator. afi direktoo od: ",n WROOKLy^ fill MA KO**« NEW IMS, THURSDAY, NOVEMBER U, 193« LARGEST •»»I > A PREVARA Henry Rodell, najmlajši kurir poslaništva. se je vrnil z nočno ladjo iz Pariza. Po reglementu je moral čakati naslednjega dne. da se vrne z letalom, ki je vzdrževal promet čez liokavski preliv. Nu, kadar si je :a človek nekaj viepel v glavo, ni miroval vse dotlej, dokler ni; dosegel zaželjenega uspeha. Do-spel je ob pod sedmih v London. Pol ure pozneje je stopil mlad, j rdeč. sveže obrit in okopan moški, ki ne bi mu nihče prisodil nad tri- j indvajset let. v Hyphersonovo stali«)/anje. Hyphersrn je baš sedei pri zajtrku Na oko bi mu prisodil sedem1 in trideset let. Bil je visok in ne-j koliko sivolas ob sencih. Ponašal j .se je z uspehom nekaterih kome- j dlj in kake desetorice romanov. Sedel je pri mizi v pižami s copatami na nogah. O kolu mise se smukal njegov sluga Bules. Pri- j iyisal je kavo in suhor. Pisalni itroj je stal na mizici, rokopis nove! komedije .pa je ležal razmetan po1 tleh. Vsa soba je bila močno za- t dimi j ona od pipe. — Pisal sem vso noč, — je dejal Hypherson in stisnil prijatelju ro-' Baš sem prišel s pota, — je n kel Rodell. — Bil sem tri dni od- ■ «.ton. Na pisateljevo ponudbo, naj ■ >ri ede, je odvrnil: — Hvala. Nisem lačen. Ali ti ni kaj prav? Ne. V:*e je redu. Le zajutrkuj. Potem ti povem nekaj važnega. Hypherson je pojedel jajce in med tem časom sta oba molčala Itodell je ves t^i čas strmel v pre- j j)ro->o na steni in mislil o sebi. Bil n- lep in prijeten fant in v razmeroma kratkem času se mu je po-' n čilo doseči lepo stopnjo v konzularni službi. Njegov oče je nam-; ue bil državni podlajnik — in o sinovih državnih podtajnikov je .lano, da zelo hitro vrše svojo ka-lijero. Prav zato se se mnogi še po- ; bno čud.11, kako mora Mary Parker tako oklevati in se umikati i Henryju Rodellu. Po drugi strani • pa so se čudili ljudje, kako se je la ženska igrala s Hypersonom. Pisatelj je naposled poje! jajca in prižgal cigareto. Torej? se je obrni k obisko-' valcu. Rodell je trenutek okleval, potem j pa odločno vstal in stopil k mizi: Koliko časa sva -že dobra prijatelja? — Dolgo. Rodell. In e dane«;. I če se ne motim. — Hm, Ti dobro veš, da danes1 ver ne moreva biti prijatelja. Mar j .si pozabil, da itoji med nama ien- ! j>ka — Mary? Ah, Mary, — se je nasmehnil j Hypherson. ZAUSTAVITE KAŠLJE Nuj ru» raivljfjo v nevarno b-vlez« n. To Marti«* J* K.veru"* t"OtJ«h Itabuim ' >rt-pravi <1rmi"*»y in pomiri rtIo. Stalno adruvlto 4» W-t_V*r-no, u**eine. Pri lekarnarju i ve-likoett. 2'^- In K kwi'< C«M TiUM COUGH BALSAM — Dragi moj. podoba je. da se čutiš silno sigurnega kar se nje tiče... Nu. meni se zdi, da bi le moralo to biti nekako drugače. Eno pa vem prav gotovo — da zavisi odločitev samo od vaju dveh. Stvar je prišla tako daleč, da bo Mar> izbirala samo med nama dvema.... Hvpherscn je puhnil dim skozi nos. — Tako se sliši ... Njegov mrki, ravnodušni glas je še bolj razkačil Rodella. ki se ni mogel več obvladati. — Prosim te, odloži že enkrat tisti videz svoje superiornosti! Ta igra mi je že zoprna ... Saj ne igramo tvoje komedije!.... — Dragi mladenič, jaz bi te najprej prosil, da se malo pomiriš.. .! Saj te nočem žaliti. Ali ni škoda, da ; na tak način rušiva prijateljstvo zaradi ženske? Položil je Rodellu roko prijateljski na ramo. Rodell se je vnovič razburil: — Prosim te, zavrzi to masko,— Pokaži mi pravo lice! Saj oba ve-} va, da se potegujeva zanjo — za Mary. Jaz jo prav tako želim dobiti kakor ti! Hypherson se je nasmehnil: — Dobro. — Žal mi je, — mu je tedajci J segel v besedo Rodell. — da sem te razburil. Nisem imel tega na-j mena. Nu, ti veš. kako prihaja do takih izbruhov, saj si takorekoč moj — tekmec. A jaz ne morem prenesti misli, da bi postala Mary last katerega drugega kakor mene. Ne jaz ne ti nisva kriva, da izbira med nama — in midva ne moreva biti prijatelja, dokler ne spraviva tega tekmovanja s poti. — Pritrjujem tvojim mislim, — je rekel Hypherson. — Kaj pred-\ lagaš? Rodell mu ie pogledal naravnost v oči. — Poznam sredstvo, ki je v stanu , urediti to vprašanje med nama za j vedno. Ko sem bil včeraj v Parizu, i sem prejel brzojav od očeta, ki mi i ponuja službo v Južni Ameriki. — j Odločiti pa se moram danes dopoldne. Če pristanem na predlog, se moram že nocoj odpeljati iz I Londona. Pogodba me veže na dve • leti bivanja tam doli ... Moj predlog j je torej: oba sva dobra igralca na karte. Igrala bova partijo. Če izgubim jaz. se še nocoj odpeljem i z Londona. Mary je tvoja. Če pa dooim, odklonim ponudeno službo onstran morja. V tem primeru pa moraš ti nastopiti potovanje po svetu. Ali ti je všeč predlog? , i Rodell je ves drhtel razburjenja, tako mu je šlo to. kar je bil pravkar predlagal prijatelju, na j živce. Zavedal se je odvnžnosti te- j ga trenutka in njegovega pomena j za svojo bodočnost. Natih°m se jej seveda nadejal, da mu bo sreča mi- j i la. Hypherson je rahlo prikimal 7 J glavo v znamenje, da je zadovoljen i ( s predlogom. Rodell je globoko vzdihnil, za' trenutek se mu je zdelo, da se ga i loteva omotica. i — Naprej? — je rekel. — Prine-i si karte! Hypherson je odšel v sosedno sobo in brskal .po predalu. Vrnil se : je s šopom kart. Rodell ga je gle-| dal s široko odprtimi očmi, kakor RAZOROŽITEV ALI VOJNA VISCOUNT R. CECIL Je Kellog(OY pakt res samo far- j nahaja v mednarodnih pogodbah sa. ali pa lahko iskreno sprejmemo) in to kot absolutna obveza. V de-predlog, dii Je vojna za ureditev klaraciji zaveznikov, ki so jo dali našib nasprotstev nepotrebno obsodbe vredno sredstvo? in človek, ki ga zasleduje fiksna ideja. — Sedi, — ga je pozval Hypherson. — Igrala bova samo eno kolo. kajne? — Tako je. — je pritrdil Rodell. Hypherson je premešal karte in ji položil na sredo mize. — Dvigni, — je rekel. S tresočo roko je Rodell privzdignil kupček in pokazal devetico. — Delim! — je dejal Hypherson in vrgel damo. Ponovno je premešal karte in jih dal vsakomur pet. Obsta sta sedela mirno in nista črhnila besedice. — Koliko? — je vprašal Hypherson. — Daj mi tri, — je dejal Rodell in potegnil robec iz žepa, da bi si • otrl znoj s čela. V obraz je bil bled, drhtel je po vsem životu. Hypherson je dvignil karte s kupčka ter preletel obraz prijatelja z bednim pogledom. Rodellove roke so se tako tresle, da je jedva mogel držati karte. V obraz pa je nenadoma poškrlatel. — Mislim, da sem dobil! — je vzkliknil na koncu. Položil je karte na mizo ...Bili so trije kralji.... Hypherson je ravnodušno pogledal svoje karte: — Imam štiri ase ... Rodellu je bilo kakor da ga je zadel mrtvoud. Trenutek je zmedeno gledal v karte. Potem je pri- i vzdignil glavo in zajokal kot otrok J — Hypherson! Moram ti povedati, da sem te varal v igri. Tedaj ko si se za trenutek obrnil proč, sem vzel nekoliko kart ... Zdaj sem i izgubil vse, Mary in igro.... Ali mi moreš odpustiti? Hypherson je potrpeljal mlade-1 niča po rami. Rodellovo telo je drgetalo od joka. Moje mnenje je, da je Kelloggov predlog »kozi in skozi pravilen. Nisem pristaš nazora, da so "topovi lepši od besed." tem ve ž mislim, da je umestnejši izrek: 'Bolje je ubijati vojno z besedo kakor ljudi z mečem." Odrekli sttjo se vojni kot sredstvu narodne politike in ta odpoved tvori sedaj del mednarodnega prava, ki urejuje naše medsebojne odnosa je. Kako je petem mogoče, da se toliko držav pripravlja na vojno, kateri so se odrekle0 Oboroževanje se je po 1. 1928. kljub londonski pomorski pogodbi le še povečalo. Kaj n n I S i * Nemčiji v Versaillesu, ni nobene klavzule, po kateri bi splošno raz-oroaenje bik) odvisno od varnosti ali od česarkoli sličnega. temveč samo od nemške razorožitve. "Da omogoči začetek splošne raz- | orožitve vseh narodov, se Nemčija obvezuje, da bo točno izpolnjevala vse obveze glede suhozemne, po- ^ mM * k ft ft ft ft ft Naj bo vesel Božič morske in zračne razorožitve." — Tako začenja poglavje o razorž:.tvi v versajski pogodbi. V zaupanju na odgovor, ki ga je dal nemškim zastopnikom predsednik pariške konference. so Nemci podpisali mirovno pogodbo; in ta odgver je ravno tako nedvoumen. Tudi čl. 8 pakta Društva narodov v tem oziru ni nic manj jasen in tve-ri rfivno tako je vzrok tega usodnega paradoksa? j bistven del osnove Društva naro-Razen vpliva tovaren z izdelovanje! dov, kakor člen 10. ali 16. Končni orožja na dober del časopisja, ki je j protokol locarnske pogodbe, kjer bil pred nekaj časa razkrinkan in ■ so se pogodbene države obvezale, žigosan na skupščini v Ženevi, jej eden najmočnejših vzrokov naglo j probujenje prqtiranega nacijona- j nalizma, ali, bolje rečeno, kseno-; fobije. Po mojem mnenju je slednji po- j jav pripiso\fiti dvema glavnima j vzrokoma. Eden izmed njih je. da da "bodo iskreno sodeloviale pri delu na razorožitvi, pričetem pc Društvu narodov, in da zahtevajo dovršitev tega dela s pomočjo splošnega sporazuma," je ravno v taki meri obveza kakor je obveza sama locarnska pogodba. Mir in varnost se mora naslanjati na spoštovanje ft ft K se spomin na vojno bolj izgublja. I mirovnih pogodb, ki veljajo v isti a drugi, da večina držav danes pre- i meri za vse civilizirane narode, življa "težke čase". Skoraj povsod Toda ali se res razen mirovnih vidimo finančno, industrijsko, tr- pogodb ni storilo ničesar za oja-govi:ko in delavsko krizo, ki pov- i čenje varnosti? Briand-Kellogov ' zroča ljubosumnost v izvozni trgo- pakt res ne določa v naprej nobe-vini in s tem tudi ljubosumnost in nih sankcij. Vendar ali je to mala surrmičenje tujcev. To pa še ni vs2. stvar, da ne more nobena država Gospodarsko neugodje je vzrok no- . začeti vojne, ne da bi s tem fla-tranjili nemirov v posameznih dr- grantno prekršila svečane obljube žavah, ki zopet rodijo strah in ne- in podpisane pogodbe. Jamstvo, ki zaupanje inozemstva. K temu je ga je velika Britanija dala v Lo-treba še pristaviti, da zopet oživ- carnu, je sicer krajevnega znača-ljajo stare fraze, kakršne so: "Si ja. obsega pa kljub temu vso britan vis pacem. para beilum". t Imej sko vojno silo in je mnogo realnej-smodnik na suhem> in slično. Ta- še cd "entente cordialc". ki n,as ko gre dalje, dokler se naenkrat ne je privedla na stran Francije leta znajdemo na spolski rebri, ki vodi 1914. Poleg tega imamo še pakt neizbežno do vojne. Ali bo gledala Društva narodov, ki v odločnih be-velika množica mož in žena naj-' sedah jamči teritorijalno integri- ft ft Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju. pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela. Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšin; denarnim darilom za Božične Praznike. Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma pripravljeni za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat-vami, da nam bo mogoče nakazane zneske dostaviti obdarovancem pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. V. i s k * % 1 i k K širših slojev, med katerimi žanje teto vseh držav članic in jim na- ... in''ni - ir i rt h —::—r-"- "»•• aaavaziMHastL:^^ :ttuaanii .sa R Mali Oglasi imajo velik uspeh. ■ ■ 0 ■ i; 4 — Pokonci glavo, prijatelj! Tu-; di*jaz sem prevaril tebe. — Kaj veliš? Rodell je planil razkačen pokonci in za vpil: — Kaj ti.... ti.... ti. .. si me prevaril? Podlež! Hypehrson se je mirno nasmehnil: — Dragi moj, to, kar sva pravkar doživela, je snov za komedijo. Jaz sem te prevaril. Vidiš, imel sem ase v žepu, ker sem hotel, da vsekakor odpotuješ čez mejo. Ti moraš na vse to pozabiti. Hotel sem ti prihraniti veliko razočaranje, kajti baš tisti dan, ko si se odpeljal v Pariz, mi je Mary obljubila, da postane moja žena. Snoči pa je i čija nima sedaj nobene moralne pobegnila v Ameriko — z milijo - ovire da ne bi si s silo priborila narjem Dolarwaitheom ... , nazaj onega mesta, ki ga zahteva --njen narodni ponos. Ali so te pritožDe g. Hitlerja u-pravičene? Po mojem mnenju ne. ^ Ravno tako pa tudi mislim, da se Na predlog bivšega avstrijskega mednarodni položaj ne bo s tem kancelarja in ravnatelja dunajske izboljšal, ako Francozi odgovarja-policije Schoberja je sklenil te dni da si hočejo z lastnimi sredstvi m. mednarodni policijski kon- j ustvariti jamstvo za ohranitev ob-gres v Antverpnu ustanoviti med- j stoječih mej in mednarodnih po-narodno informacijsko pisarno in j godb. Ali naj to razumemo tako, brezžično službo za registracijo zlo- i da Francija izvaja svoj vojaški pro- vojska v vseh državah največ svo- laga, da skupno nastopijo proti jih žrtev, brez moči in odpora na- vsakemu napadalcu. Pravijo, da so predek oboroieavnja? Vsa zgodovi na zadnjih dveh ali treh generacij kaže, da to zdravilo bolezen še samo poveča — da oboroževanje vodi zopet samo do oboroževanja. Oglejmo si tedaj trditve, ki jih glasno prepoveduje stranka g. Hitlerja. Nemčijo, pravi, sc nasilno razorožili v sredi med nekdanimi njenimi sovražniki, ki so pa ostali oboroženi do zob. Zmagovite države pa svojih obljub, da tudi znižajo svojo vojno silo, niso držale ter tiš-če Nemčijo ob tla v položaju ponižujoče podrejenosti. Tako Nem- POLICIJSKI RADIO V onih drugih pretiranih Izjavah. ki sem jih omenjal, tiči naslednje jedro: Mi bomo držali svoje cbveze, pričakujemo pa isto tudi od drugih narodov. Ko smo na podlagi pakta Društva narodov in lo-carnskega sporazuma prevzeli obvezo, da nastopimo preti napadalcu, nas je k temu spodbujala brezpogojna obljuba, da se bodo vse države razorožile, ko bo Nemčija razorožena. Toda zaenkrat Se vedno čakamo na izpolnitev te obljube. Nočem niti razmišljati o položaju, ki bi nastal, ko bi morali to upanje detinitivno opustiti. Tak ban-kerot mednarodnega zaupanja bi rodil popolnoma drugačen položai in čisto drugo politiko. Jasno je pa. KNJIGA 0 LEPEM VEDENJU Član akademije političnih in moralnih ved. bivši francoski diploma' Laudcl. je izdal te dni zanimivo k.n;;2 2 :d naslovom "Politesse et ->jvcir v-.re ". Če se loti takega aeia fr^.iccika akademija, je jasno, ad je .i.var dc,/^rela. Naša doba po-j .rc'juje tudi v tem pc^ledu že za-ikcalk In m nego je takih, ki bodo j v omenjeni knjigi navedene zakone j izpolnjevali. Laudet je prepriian, da ■so ie ljudjč glede omike in lepega vedenja v primeri s prejšnjimi poke'g nji poboljšali. Med drugim navaja v d:kaz, da so imeli na du- , . , . , , najskem cesarskem dvoru za goste aa ne bi mogla nobena britska via- , , . ... ,cele letanije pravil m navodil. Vida, pa naj io sestavlja katerakoli ... . , . sokim gostem so morali oosebej za- stranka, izvesti kake cbveze glede 1 . b:citi, da ne smejo jesti s prsti, cem-mednarodne varnosti, razen poa _ vec z vUicamo m da kosti ne sme-pogojem. da se oboroževanje omeji te obveze preveč meglene in da jih prizadete države ne bi držale. Pomisliti pa moramo, da tak cinizem ubija že v koreninah vse mednarodne obveze, s katerimi jamčijo države druga drugi svojo pomoč proti napadalcu. Priznavam, da se lahko navedejo tudi izreki angleških publicistov, iz katerih izgleda, da tudi oni to stvar jemljejo zelo lahko ali da delajo izpolnitev naših obvez odvisno od odločitve Amerike. Saj je! deni državi na zadnjem zasedanju! rekel eden naših najbolj dogma-1 Društva narodov izjavil: — Pri- | Učnih publicistov na londonski: pomniti moram, da bodo ti ukrepi j konferenci: "Popolnoma sem pre-j postali stvarni in resnične.obvez- ! pihanjem, temveč po- pričan, da bo delavska demokraci- m sele. ko postane stvarnost da ^ samo chla;ii Pravi ja Velike Britanije toliko časa nev-; splošna razorozitev. Na tem prm-: „,, ,. - meckatl ™ train a, dokler bo Ameriko nevtral-! cipu bo zgrajena vsa bodoča poU-jJ" m mečkati sre- in zniža potom mednarodne pogodbe. Henderson ni govoril samo v imenu vse Velike Britanije, ko je v debati o finančni pomoči napa- jo morati ped miz d. V tem pogledu ima Laudet prav, kajti zdaj si ne meremo mLsilti dvera. kjer bi mo-irali goste šele naučiti, da se z ro-ikami ne je. Toda mož sam navaja j v knjigi nekatera pravila o lepem vedenju, ki se slišijo dokaj čudno. Tiiko pravi, da ol.kan človek ne tika Velik«? Britanije." dico med prsii. ker utegnejo ljudje čincev, v svrho zasledovanja razbojnikov, ponarejevalcev; denarja, trgovcev z dekleti in mamili itd Kot članice nove mednarodne policijske zveze so se do sedaj prijavile: Francija, 'Nemčija, Avstrija. Ogrska, Češkoslovaška, Poljska. Švica in Gdansk. Po vzgledu berlinske policije bodo opremile vse te države svoje policijske brezžične postaje tudi z aparati za prenašanje slik, rokopisov in sličnega, preiskovalnim organom potrebnega gradiva o zločinih. CENJENIM ROJAKOM IN RO- JAKINJAM. KI SE POSLUŽU- JEJO NASE BANKE naznanjam«, da smo zadnje dni odposlali male koledarčke u leto 1931« vsem, ki bivajo sirom Zdroženih Držav in Kdor omenjenega lroUdirrlri ni prejel is kateregakoli razloga, ga lahko Mi, ako aaas yoaUe svoj sedanji Imimm naslov, sli ako zahteva pri naročilo denarno potiljatve rt Mttaje6esebeti6neprasnfte.danaj « potNjla za prejeti snesek prilo-ti tedi koledarček. ftAfcffi« STATE SANK „ . „ - . , . „Q opaziti, da imajo umazane roke. Te vrste izjav se mi zde pepol-; Razorozrtev je začetek in ne za- ^ J . noma nemoralne, zato so tudi našii*ljuček evolucije naše družbe. Po- | Na> ezja^tne^ odločilni krogi gornji primer odloč-: leg teg4a je tudi bistveni pogoj za;i 1^ no zavrnil. Ne bUo bi mi pa mir. Mir se mora brez dvoma dra-|^ Povabljen k neki markiz* in težko navajati zopet cele vrste go-i 8o plačati; zahteva žrtve, morda ^a je napravil dvanjast groznih navorov in spisov v Angliji, ki doka- 1 celo težje od žrtev, s katerimi so ^ * jedel mehko kuhano j^-zujejo, da je naš narod trdno od- tako razsipali v vojni, saj je treba ce.. Zda, sipa mislimo, kaj vse lahko „„ „,:_ ^nnHnc-t; v.,«Hnn! cloveit zagreši, ce mora jesti rake ločen držati obveze, ki mu jih na- ! žrtve za mir ooprine^ti maano lagajo mednarodne pogodbe. Navajam deklaracijo voditeljev vseh gram brez ozira na svojo obvezo, pridružiti se splošni razorožitvi in' treh naših političnih strank za časa debate o ženevskem .protokolu v spodnji zbornici. S tem, da smo pred kratkim prevzeli tudi obvezo o finančni pomoči napadeni državi, smo dali nepobiten dokaz, da nameravamo tudi v praksi izkreno izvajati čl. 16 pakta Društva narodov. to samo zaradi tega, ker se v Nemčiji pojavljajo izbruhi narodnega šovinizma hi nezadovoljstva. "Naciji" i hitler jevski nacionalisti; op. -ur.) niso v pogledu mirovnih pogodb prav nič skrupuloeni. Pa so zavezniki v tem oziru mnogo boljši? Obveza razorožitve se Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo ■a Greater Now York In okolico, iak. ODBOR 2A 1930 r. L. 1. PRANK HOTKO 403 K »2nd Street. New York City Podpredsednik: MICHAEL UREK, 1715 Gates Avenue, Brooklyn, N Tajnik in arhivar: JOSEPH POGACHXIK, Liberty Avenue Williston Park, Olaoainlk: PETER RODE. tSS Alpha Place, Gland* ta. L. L Zapisnikar: MATHEW CUREL -<7 Scboles Street, Brooklyn. N. T. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSIRXIK. uui - m*h bo., Richmond HID, L. 1st. frank lupsha. 4*1 Morris Avenue, RockviUe Center. L. IsL ANTON CVETKO V1CH Ave Brooklyn, N. T. Kdor izmed rojakov ali rojkinj še ni član tega društva naj vpraša tvojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že sko*o 13 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter tnuz v blagajni nad $15,000.00. Oru&tvo zboruje • vsako Četrte svojih druitvenih preetsrih v American Slavonian Auditorium, «3 JrvtOg' An*.. N V. žrtve za mir doprinesti premišljeno. Vprašanje si moramo taii različne ribe! V Lauda.ovi knji-zastaviti: Koliko lahko damo za o- # so Pa tudi nasveti- *^erim ugo-hranitev miru? In ne: Koliko iah-|varjata nai Aus kot napačnim in ko ohranimo za sebe? Aii bo An- t nedopustnim. Vsak človek ima svoj glija enkrat za vselej zavrgla svo-!<>kus in nikjer ni rečeno, da bi ae jo -arogantno izolacijo"? Ali bodo!moral strinjati z vsem, kar odobra-latinski narodi spoznali, da obo- vajo Francozi. Tudi oblika vljud- rožen mir ni mir? Ali bodo central- nosti ni točno določena. Šele od 16. ne sile opustile blazno nado. da stoletja pozdravljajo moški na ta lahko s silo obnove nekdanje sta- i da se odkrivajo. V starih ča- sih so moški pozdravljali ženske s nje? Državniki in narodi morajo odgovoriti: da! Drugače mora naša generacija preyzeti na sebe odgovornost, da je obsodila rja smrt svoje lastne otroke. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki ae žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila ▼ ljudski ioli itr. 127 East 41. cesto v petek zjutraj od 10. do 12., soba 4tv. 30S, ali pa v poadeljek te sredo ob S. do sala 41 S. poljubljanjem, navadne meščanke so poljubljali na lice, aristokratke pa na ustnice. Kako nerodno je bilo to, priča Montaigne, ki je leta 1560 napisal: "Grda in žaljiva razvada je. da morajo nastavljati dame svoje ustnice vsakemu, kdor ima tri sluge. Moški sami s >tem ne pridobimo mnogo, ker morimo za tri lepe poljubiti 50 grdih. Vsako stoletje ima svoje postave o lepem vedenju. To velja tudi za naše stoletje. V tem pogledu je Laudetova knjiga prvi poskus sestavili sodobni zakonik lepega vedenja. PLANINKA" čajem Zdravljenje s je vaino preprečevalno sredstvo, ki i njim nikdur ne moremo začeti dovolj zgodaj. Prelakuienf "PLA.VIXKA" zdravilni č*J poepeSuje obtok krvi, onemogoča s tem poapnenje litja, raxrtd-t" J kri in vrne poafmenim iiUhm potrebno proiiHut, s čimer M odstranijo pojavi ostarelcati in ohrani delavno moč ** nezmanjšani meri. Zahtevajte v apotekah samo pravi "PLANINKA" čaj BAHOVKC v plombiranih paketih in z napiaotn izvajalca: — LEKARNA MR. BAHOVEC — UJUOLOANA Interesenti, obrnite se po brezpravno informacije na ffori toe-no ran o lekarno ali pa na r.aScga zastopnika —; THE CKEMICAU PfttXOOJCTS CO., 286 Fifth Avenue. New York, N. V. wis .-fia'^JSu S KRATKA DNEVNA ZGODBA Prepričajte se! 1 «SKS R1IIBP NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 20, 193f , L i ■M UlQin ILOTin DAILY ■ V. & & E5SS Čarovniško zlato. « asa roman iz tmjiiuA. i ymiTim Zrn Glas Naroda "priredil G. P. SESSSSSSSS s a^ff ■ THEODORE DRFSSER: 13 < Nadaljevanje.) Ko Je dospel Ooetz naslednjega dne s kobilo je bila Juta že v jahalni obleki. Dvignil jo je v sedlo ter za jahal nato svojega lastnega konja. Orof Ft a vena u je stal pri oknu ter jima mahal z roko v pozdrav. Stran ob strani sat odjahala po dvorišču v park Oba sta sedela varno ter elegantno v sedlu. Grof se je ztlo veselil tega prizora. Tudi Johaxia je zrla pritajeno za obema. Ko sta izginila, se je vrniki v svojo sobo ter potegnila iz usnjate mošnje katero je no&Ha pod obleko, pismo. Naslov na koverti je bil pi-sin z drugo reko kot pismo. Johana je čitala še enkrat: Draga Johana! Vaše pismo sem sprejela. Zelo sem zadovoljna z vami. Še vbodoče mi sporočite vse. kar se vam zdi koiičkaj važno. Predvsem bi bila rada informirana glede zdravstvenega stanja starega grofa. Skušajte izvedeti vse od Seidelmana ter od gospe Vol-gemut. Vaša pcročiia so zelo važna zame! Posebno p. skušajte izvedeti, kaj misli kontesa Ravenau glede svoje mrtve matere! Skušajte tudi izvedeti, kako se obnuša kontesa napram Ger- lachhausenu? , . Ali sta dosti skupaj? Zanašam se na vas! Največje previdnosti pa je treba ker se pripravljajo velike stvari. fkž^ite hitro pismo kukorhitro ste ga prečitali! ise bxste izponili svojo misijo, bom zvišala obljubljeno nagrado. Ne pozabite da boste svoji mla<% gospodinji le koristili, če \y.. :e strogo varovali najino skrivnost! Vam dobro naklonjena D. von Sterneck. Johana je vzdihuila ter sežgala p^mo na sveči. Nato pa je stresla pepel skozi okno. REKVIJEM bin. življenja ter se izobliči v srečo ali nesrečo. Potem je prišla noč, ko sem te našel — mrtvo. Mnogo, mnogo dogodkov je ležalo med življenjem in smrtjo, ln koliko stvari se je bilo odigralo med dnevom, ko sem te b 1 spoznal, in med tem nesrečnim časom. Moral sem drugam, čeprav sem te tako ljubil. Ves ta čas pa si igrala na gosli, igrala zame na inštrument, ki sem ti ga bil kupil. Ko sem bil drugje, pa si zbolela na pljučih. Prenesli so te iz majhne sobice, kjer sem te bil ostavil, v hladno bolnico. In ko sem se po daljši odsotnosti vrnil, te že ni bilo več. Ležala si v bolnici sama. b.ez prijateljev, deset dni. Potem si u-mrla. Če bi bil vedel, kako je s te-bo, bi ti bil skušal pomagati, čeprav sem bil ubog. Ampak tega nisem vedel. Prišel sem te obiskat le zategadelj, da sem izvedel, kako si neprestana ponavljala moje ime. Zapisal sem že: nikoli več ne bom znal moliti — nikoli — nikoli več! On--! On--! Toda zunaj dežuje in izkopali so ti grob. Kako tesno ti je tam spodaj sedaj, do dežuje, ah! naročilu Kaj je nameravala Posebno dobro se ni počutila cb tem ?ospa Sw-rneck z vsem tem? Morala pa jo je ubogati, ne toliko radi nje same. temveč radi svojega zaročenca. Srce je bilo ubogi deklici zelo težko. Govorila je v pismih, katera mu je poslala v New York. Tolažila ga je z tipanjem, da bo dobila majhno dedščino. Ta dedščina pa je bila seveda obljubljena nagrada. Zunaj dežuje. Potreben ji bo plašč — ali ne, saj ga ne bo rabila nikoli več. Kuko bi mogel škodovati dež njenemu duhu? Popotovanje in smrt. Njen duh blodi v viharju. Nekoč, ko sem ležal v bolnici me je obiskala, preprosta kakor je bila, z lokom za gosli v rokah, t Bila je oblečena v plavo progasto obleko. na glavi pa je imela bel slam-n-k». In ko je tako stala sredi male dvorane in smo vsi imeli vtis, da jo stiskajo gole stene — je igrala, zaigrala sladko pesem o ljubezni, ki se je glasilu kakor pravljica iz ust starih ljudi. Kovač, ki je ležal v postelji na levo od mene ter je .mel zlomljeno nosno kost, je sedel In je poslušal s hvaležnimi očmi. Čevljar na desni strani se je zbudil iz vročičnih sanj in šepetal, oprt na komolec: 'Draga Tekla — fij sem vedel, da pride!" Mislil je na svojo hčer. ki je bila tt.^j že več let mrtva. (Njegov um je bil izza njene smrti ves zmeden*. In bolnik s kostno j etiko, ki je stokal ponoči in podnevi, je obmolknil in prisluhnil Tudi j etični, ki ni imel ve krvi in je bil ves obupan * vsi smo vedeli, da gre z njim naglo h koncu* ni več pokašljeval. Dvignil je gl-avo in zaječal. Jaz pa sem mislil na moje prvo srečanje z njo. Bila i je revno dete, ki je prišlo od bogve- I I kod. Videla je pred seboj en sam cilj — učenje. Toda ker ni imela denarja, je morala obenem služiti ,kot natakarica. Stregla je dijakom pri obedu — oni pa niso niti slutili | njene velike nadarjenosti in čara, ki ga je razlivala po svoji okolici. | A zdaj dežuje zunaj in njen grob je moker, njen sveži grob. Naj mi vendar kdo pove: ali vlada ta svet bitje, ki pozna usmiljenje? i .Jaz močno dvomim o tem). Ali je ^ ^ se m:rn-> premikajo, gi-to bitje sirovo, grozovito, nesmi-' selno orodje? , čeprav jih ni bilo. Nič je boljši, Nič, veliki Nič. Boljši od te bridke gorje>ti. Kretanje Farnikov — Shipping New* — Kako se potu je v stari kraj in _ nazaj v Ameriko. 21. novembra: lie de Vrano«, Havr« Majestic. Cherbourg 22. novemfa: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Come Grande, N s. poll. Genova 25. novembra: Euroiia, Cherbourg. Bremen 26. novem&ra: Mauritania Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg 28- novembra: Saturnia. Trst Homeric, Cherbou:-* L>eut*chland, Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 3. decembra: Aquitania, Cherbourg I'resident Has ding, Cherbourg, Ham. burg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 4. decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. Paris, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Augustus. Napoli. Genova 6. decembra: Leviathan, Cherbourg It. decembra: BtI.ii. Boulogne Pur Mer, Bremen Roma. NaifoJi. Genova 12, decembra: l e de France, Havre St lxiuiH, Cherbourg, Bremen 15. decembra: Kur-'t'u. Cherbourg. Bremen 16. decembra: Mau?eta;.ia, Cherbourg 1? decembra: President Kooaevelt. Cherbourg. Hamburg NVb Tork. Cherbourg. Hamburg 18. decembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 23. decembra: Al>.»-rt IfrUlin, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: 1 . Am»r; .i, Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Brcnn-!..- Cherbourg, Bremen Milwaukee Cherbourg, Hamburg 27. decembra: Pari«, llavie Leviathan, Cherbourg 31. decembra: President Harding, Cherbourg. Hamburg Polna nestrpnosti je pričakovala Juta prihodnjega dne ure. ko bosta z Goetzom odjahala v Schonrode. On je dospel točno po njo. Nekaj časa sta jahala v lahkem trabu po senčnati gozdni poti. Oči Jute so biestele v mrzličnem pričakovanju. Kramljala je razburjeno ter pripovedovala Ocet2u. kako je v svoji fantaziji pretvorila Schonrode v bajen grad. a dostavila:: — Ne verujem, da odgovarja moja slika resnici. — Na vsak način pa je Schorode eno najlepših poslopij vse okolice. - je rekel Goetz ter pričel naštevati podrobnosti. Vse to l*1 po pa bo minulo brez koristi! — je menila Juta žalostna. — Mogoče pa boste sami izbrali Schonrode kot svoje poznejše bivališče ! * * — Kdo ve? Mecfcem pa se mi bo tako priljubil Ravenau, da ga ne bom mogla zapustiti. Boli me, da se mora moj stari oče izogibati tega krasnega pcsesLva Zakaj beži iz sedanjosti ter se oklepa preteklosti? Mesto tega pa čepi ves dan v Ravenau kot v času, ko je bil moj nesrečni oče še živ! — Vi ga boste zopet razveselili. Že sedaj se mi zdi, da se je oživel. Da dosežete to, morate biti zelo veseli ter dobre volje. Obljubili ste mi! — To bcm tudi izpolnila. , Molče sta jahala naprej po mehkih, vlažnih itleh. Kcnja sta hodi>a vštrric. Solnčna luč je sijala skozi drevje ter metala zlate reflekse na pot. Srce Jute je nemirno utripalo. Se nikdar ni prišla s kakim mladim moškim v tako tesne stike ko: z Goetzom Gerlachlrausnom. Mož ji je ugajaj na prvi pogled, vsled svojega možatega ter odločnega ravnanja. Mislila ni nič drugega kot na očarljivo sedanjost. Tako bogato in lepo se ji je zdelo življenje da si je želela, da bi bilo vedno ostalo tako. Ni se zavedala, da ima kot dedinja Ravenaua in Schonroda prednostno življenjsko a:ališče. Za njo ni bilo nikake razlike med njo ter ubogim Goetzom Gerlachhausnom. Goetz je sedel na konju ter opazoval njen obraz. Tudi on se je pričel pogrezati v misli. Kako elegatno je sedela v sedlu in kako ljubko je držaia glavo. Ali ni bilo predrzno poteza ti se za ljubezen tega krasneea bitja? Brez ljubezni? On ji je bil že srčno udan ter jo je občudoval radi lepote in radi njenega odličnega bistva. Ali ni bilo to premalo m ali ji ne more nuditi ničesar drugega kot bratovsko ljubezen? Ali ne more zahtevati več od moža kateremu se uda pooolnoma? V tem trenutku ga je Juta pogledala: — Zakaj molčite gospod Gerlachhausen? Goetz se je prestrašil. Pod njenim ljubkim pogledom mu je po«stalo gortoo pri srcu. Ce bi »jo spoznal povsem nepričakovano ne da bi preje vedel za načrte grofa, bi se lahko tako zaljubil. Sedaj? Sedaj pa je živelo nezaupanje v njegovem srcu ter ga delalo skrajno ;ie:i izven tega sveta, na kate- ročamo vedno le prvovrstne brzo- j rem živimo in ga imenujemo "svo- parnike. jega', biva še drugi svet — če mi Tudi nedriavljani zamorejo po- verjamete ali ne. V sinji neskonč- tovati v stari kraj na obisk, toda nosti etra, ki se mimo giblje, se kr- preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) is Wash- j gantske zvezde, solnca, novi svetovi; ingtona, ki je veljaven za eno leto krožnjo v svetovju planetov. Kaj Brez permit« je sedaj nemogoč* pomenimo mi v primeri z njimi? priti nazaj tudi v teku 6. mesece* 10. decembra: Vulcanls, Trat Berengarla. Cherbourg George Waahington, Cherbourg, H burg Conte Biancamano, Napoll, Genova Mi in naše puste sanje! Saj ti svetovi niti ne vedo za nas! Kakor iz muhavosti porojeni, kakor členi verige, ki drži navzdol k mikrobom, se zdimo tem svetovom, nalik majhnim muham, solnčnim, luninim in zvezdnim komarjem, kaJcor hrana za močnejše, kakor prašiči, živina, kakor sadje in zrnje, ki si ne more pomagati samo in se ne more upirati, če pride nadenj nadloga Ostane nam zgolj priznanje naše rev-nosti. V težki muki plačemo drug; nad drugim in gledamo drug dim- j gega z zavistnimi očmi z gnevom in zaničevanjem. Patetični niči se borimo za stvari, ki jih ni. Ona pa, ki spi zunaj v dežju, kliče troškimi rokami Pozneje si posta-1*2 svoje teme, igra in govori: 'Spo- kjer so*min sem, pesem iz mraka, iz dežja, pesem, ki struji zaradi tebe k tebi, ponosen spomin na neko lepoto v bazarju, ia prodajalka prodajali reči za majhen denar. Nosila si denar domov, dajala si ga svojo krušni materi, perici, ki te je imenovala hčer, ker te je lahko iz-žemala. Nikogar nis imela, da bi te ščitil. Poznala si delo — ' ničesar drugega ko delo. In vendar si bila v jedru sanjski člov?k kakor jaz. Ni ti rojilo po glavi ne bogastvo ne moč. Tvoj prain-siinkt ti je velel, da mora igrati melodije, ki so zvenele v tvojih u-šesih. Ko si prvič videla gosli, si j ah vzela v roko, sedla na klop in začela igrati. O, bile so revne gosli, last tvoje prijateljice, ki je služila v isti trgovini kakor ti. Melodija, ki si jo zaigrala, je bila šlager, ena izmed popevk, ki so šle skozi vse ulice. Tudi nate je vplivala kakor na druge ljudi ki jih je bila prevzela. A morala si igrati; nisi mogla stori to drugače. Bila je neodoljiva. koprneča, sanjava melodija, nekaj u-pajočega, ki zavre iz nevidnih glo- tvojega življenja, — nič več. Jaz nisem in ti nisi, vendar nama je v dveh lažje in dobro. razki iju. ink'*ti in :..!*{Ii ter nu-tomih ladjah, med temi tudi bj.zer> 7.1 plavanje v dr;iK*-m razredu. .lUur.iu »e odlikujeta COSULICH PLACE LINE BATTERY YORK 1 — ■ ■■ I SEZNAM KONCERTOV: 30. nov.: Ashland Bouleward Au- j ditorium, Chicago, 111. 30. nov.: Gostovanje v operi j "Hoffmanove pripovedke", Chica- j go. 111. 7. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 14. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 23. dec.: Radio-koncert WJAY, Cleveland, Ohio. 31. dec.: Lorain, Ohio. Banovec Svetozar, 933 E. 185. St., Cleveland, Ohio. BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Preživite božične praznike med svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Potujte z najhitrejšimi parniki. kar jih pluje BREMEN ..... 6. decembra EUROPA ......16. decembra MANJ KOT OSEM DNI TO JUGOSLAVIJE Ali potujte z znanim kabinskim parnikom BERLIN ......11. decembra I>irektna žt-lezriiSku vožnja iz Hrenier.a v vse tf!aviie dele Kvrope. Zo pojasnila vprašajte kateregakoli lo- ka.;n<-K.L agenta a.li NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway : : New York SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW TORE, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek^do 7. ure zvečer« te sten te BteMvttmm Sonte DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE u GLAS NARODA" ne čila samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CEHE ZA OGLASE SO KDOR 2ELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih iz. letov. To leto priredimo se dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "1LE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOZlCNI IZLET dne I 2. decembra 1 930 Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOZlCNI IZLET dne I 0. decembra I 930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — umore potovstl rak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavljan, ki Je postavnim potom doiel t to deželo. Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vlzejev, per-mltov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere ao te sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvi^. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa^ kar je najvazneje, da boste o vsem točno ln pravilno poučenL Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380