IP
The Oldest Slovene Dally in Ohio
' Best Advertising Medium
f
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
OLUME XXII. — LETO XXII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JULY 25, 1939.
ŠTEVILKA (NUMBER) 171
teC3$5fc8=te3=$Ear:
at-it-ff-it-irffr
Kratke vesti
iz življenja in sveta

- - ^OHHc^acaw
^BINA sedmih anov utonila
ariz. — Blizu Grenoble je ^ v reko Seino avtomobil, v ®rem Se je nahajala vsa dru-sedmih članov. Utonili so mati in. petero otrok.
jvoritev židovskih varn v hajfi
fajfa. Vojaški poveljnik i a ^ajfe je ukazal, da se a]o zaradi neprestanih bomb atentatov začasno zapreti | j41 ovske kavarne in zabavni • Prav tako je prepovedan promet z avtomobili v 1 in izven nje.
kiobčna gesta " 111 odvetnikov
Lrsava Na skupščini polj-a Vokatov, ki se je vršila v i"ov^' je bilo soglasno skle-bg- a Se bcdo v slučaju voj-1 Poljski odvetniki prosto-0 Priglasili za službo v ar-
Sovjetske postaje pozivajo Čehe na nacionalni odpor
Programi se pričenjajo in končujejo s češko narodno himno. — Proslavljanje češkega reformatorja in patriota Jana Husa.
[1TNICE sovjetskih VCEv
;?ya" ~~ Raznih počitniš-1
in turističnih poto-!
6 0 udeležilo letos na dr-
■iif rn0^e ®tiri milijone llh delav
ev
r.Q —KineLuv.
j 200'000 med njimi bo 1 l a <^0lga potovanja na j t. Svojih strokovnih orga-
R
sov-
'cev, raznih usluž-ln kolektivnih kmetov.
a, ki
ion
g
i
s?? »ardanel ika I MISIJI
ra' Angleška vojna , ji načeluje general nbi'i"16 Prispela iz Ankare v r. 'Odkoder bo odpotova-
ala tamošnje utrdbe, 6 kadila turška vlada.
uls?'le ljnij hotel
^SLMBENCEV
'cev ?' Trinajst unij 1 80 zaposleni v hote-barih in v '. •ler točijo neopojne ilo ^ ^Ht-raliziralo ter se o »J ono samo veliko de-
io.oooPči0" Te uni;ie' ki šte'
id v anov. so ustanovi-
'"«'v-vu''A'SE
ffšava L,
^eziii % bllžini Knoczy-ko in >.Zlvi v gozdu med o „^,^0, v tako zva-tih v 1 s land" četvero ži-tara^' meci katerimi je žbi itr, let- ženske so bile
iele, v Gestapo policija oljsko 0 80 židje dospeli Ha n'Je PolJska policija žensv l-Vse' razen teh
črpane t 80 biIe P0P0ln0-ier Se Her 80 ostale v gozdi in Preživljajo z j a-
Notranje homatije na Španskem se širijo, ko vlečejo vsak na svojo stran
Usmrčenje falangističnega narednika, ki je ubil karlista, ki je kričal: "Živel kralj!" — Falangisti se zavzemajo za strogo diktaturo in za tesno sodelovanje z Italijo.
PARIZ, 24. julija. — Semkaj*1 so prispela poročila, ki naznanjajo o reorganizaciji v Franco-vi armadi, iz katere sta bila odstavljena kot generala Quiepo de Llano in Juan Yague.
Notranje zmešnjave med neštetimi španskimi strankami postajajo vedno večje in bolj zamotane. Na eni strani je Fran-cov svak Ramon Serrano Su-ner, minister notranjih zadev,
i ki ima za seboj vse falangiste (fašiste) in nekaj armadnih voditeljev. Ta stranka se zavzema za strogo diktaturo doma,in za tesne vezi z Italijo.
Za vzpostavitev monarhije Na drugi strani pa stoje kar-listi, ki zahtevajo vzpostavitev monarhije. Na njihovi strani je več generalov in drugih višjih častnikov kakor tudi mnogo novih pristašev, ki so nezadovoljni z, obsoječim stanjem stvari,
ker vlada občutno pomanjkanje hrane.
Iz Hendaye na francosko-španski meji prihajajo poročila,
ki naznanjajo, da je bil falangi-stični seržant, ki je ustrelil nekega karlista, ker je slednji za-vpil: "Živel kralj!" v Irunu u-smrčen z ustreljenjem.
V tem mesecu se je primerilo že nešteto spopadov med karli-sti in falangisti, tako da je morala vlada v razne province poslati vojaška ojačenja.
BLAGOSLOVI JAPONSKE CIVILIZACIJE
MOSKVA, 24. julija. — Tukajšnji Cehi in ostali prebivalci Moskve, ki razumejo češčino, se čudoma čudijo, ker čujejo vsak večer češke govore, ki so oddajani na ruskih radijskih postajah. Govori so namenjeni prebivalcem bivše svobodne Češkoslovaške države.
Velik govor je bil na primer oddajan ob priliki obletnice spomina Jana Husa, velikega češkega reformatorja in patriota.
Ti govori so oddajani preko radijskih postaj v Kijevu in Ti-raspolu. V govorih ni nobene komunistične propagande, temveč je njihov smoter razplamtitev nacionalnega duha med bivšimi | državljani češkoslovaške republike. Govori se pričenjajo končujejo s češko narpdno himno.

MESTNA ZBORNICA POTRDILA
APEL AMERIŠKIH ZUPANOV
Župan Burton je sklical za danes v očigled prihajajoče krize k posvetovanju svoj kabinet.
Škof v Salzburgu se bo moral zopet izseliti iz stanovanja
Škofijska palača je zdaj glavni stan elitne garde. — Tudi kapucinskim patrom je ukazano, da se
To in dejstvo, da posveča rusko časopisje mnogo prostora vestem o nemški agresivnosti, vsekakor ne more povzročati veselja onim, ki so pričeli trošiti po Evropi ponovno vesti, o mogočem sporazumu med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Te vesti imajo za podlago otvoritev nem-ško-ruskih trgovskih pogajanj v Berlinu, toda kakor kažejo vsa znamenja, so ta pogajanja o medsebojni trgovini, ki je padla
. . .... . ! zadnji dve leti skoraj na ničlo, morajo ."eliti iz svojega ^ ^ med govjetsko Rl,slj0
samostana.
raznimi koreninica-
**4
Milili
ičijo dice
išen1 lošti-

ir Nov grob
0hn Oh,15,116 j® nagloma
Nfeb h k' 365 East 161
^avod Vpd!! Svetk0V P0" Podrobnosti slc-
n
milt#
SALZBURG, 24. julija—Nad-škcf Sigismund Waitz, ki se je moral nedavno po ukazu nacistov izseliti iz svoje škofijske palače, je bil obveščen, da se mora izseliti tudi iz svojega novega stanovanja.
Knezoškcf stanuje zdaj v neki hiši v bližini opatije benediktincev, odkar so nacisti zasegli škofijsko palačo, kar se je zgodilo dne 30. maja, ko je bil kne-zoškof odsoten iz Salzburga.
Hiša, ki jo je nadškof najel za svoje stanovanje in v kateri zdaj stanuje, bo izpremenje-na v vladne urade. Njegova bivša škofijska palača pa služi zdaj kot glavni stan elitne garde.
Dalje so nacisti ukazali te dni kapucijskim patrom, da se morajo izseliti iz svojega samostana v Salzburgu, češ, da je samostan državna last in da se ga potrebuje v druge svrhe. Kapucini so bivali v tem samostanu izza leta 1602. V samostanu bo poslej porodnišnica in dom za matere.
in Nemčijo.
Travis voditelj stavke
Na sliki vidimo kitajsko ženo, ki plaka na ruševinah svojega doma, ki so ji ga porušile bombe japonskih letalcev.
Pričevanje proti komunistom v zadevi
zasliševanja Harryja Bridgesa
Komunistom je baje povedano, da se bo revolucija izvoje-vala s kroglami, ne z volilnimi glasovnicami.
SAN FRANCISCO, 24. julija. Portlandu. Njegova naloga je
bila, paziti na kršitve kriminalnega sindikalističnega zakona. Policist Bacon je dejal, da je slišal Paula Cline-a iz Los Ange-lesa, ki zavzema še vedno važno mesto v komunistični stranki, kako je na nekem strankinem shodu v Portlandu dejal:
"Mi hočemo novih članov, toda slednji morajo razumevati, da je težko biti pravi komunist, kajti na zahtevo se morajo odpovedati svojim sobotam, nedeljam, ponedeljkom, torkom, sredam, četrtkom in petkom, in slediti morajo navodilom stranke, kajti revolucija se bo izvojevala s kroglami, ne z glasovnicami."
Coughlin je obtožen pri drž. departmentu nacijske propagande
Župnik Coughlin propagira v Ameriki smotre in cilje, ki so vsebovani v nacijski propagandi, natisnjeni v Nemčiji.
— Merriel R. Bacon, policist iz in Portlanda, Ore., je pričal v zasliševanju glede deportacije Harryja Bridgesa, da vlada med komunisti naziranje, da se bo "revolucija izvojevala s kroglami, ne z volilnimi listki (with bullets, not ballots).
Bacona je poklical na pričevanje vladni pravdnik v prizadevanju, da dokaže, da komunisti propagirajo nasilno strmoglavi jenje ameriške vlade.
Policist je izjavil, da se je vpisal v komunistično stranko v Oregonu leta 1930, in sicer po ukazu Leo V. Jenkinsa, takratnega policijskega načelnika v
NADALJNIH 122 WPA DELAVCEV ODSLOVLJENIH
CLEVELAND. — Mestna •"
zbornica je včeraj formalno in soglasno sprejela resolucijo, v kateri se apelira na zvezni kongres, naj revidira WPA apropri-acije v soglasju s priporočilom j odbora ameriških županov, čigar član je tudi clevelandski župan Harold H. Burton.
Na pisalni mizi pred vsakim councilmanom je bila kopija priporočila županov, v katerem je rečene', da če se WPA apropri-acij nemudoma ne izpremeni in ne odpravi restrikcij, grozi v vseh večjih ameriških mestih tekom šestih mesecev popolno razsulo WPA programa.
Počitnice mestne zbornice
Nato se je mestna zbornica razšla, ker napočijo zdaj poletne počitnice, in se bo sešla zopet v ponedeljek dne 21. avgusta,
ko se prične zopet redno zasedanje. Med tem pa se bodo mestni očetje neformalno sestali z županom Burtonom v torek zjutraj, da. slišijo o WPA in relif-nem položaju.
Danes popoldne se bo župan Burton posvetoval s svojim kabinetom o prihajajoči krizi, ju-
L. M. Birkhead, bivši unitar-ski duhovnik v Kansas Cityju, je včeraj razodel, da je prijavil držav, departmentu v Washington ime župnika Charlesa Coug-hlina, znanega radijskega pridigarja, kot enega izmed onih ljudi, ki širijo v Zedinjenih državah propagando, ki prihaja iz nemških nacijskih virov.
Birkhead je izjavil, da je naznanil Coughlina, Fritza Kuhna, "fuehrerja" nemškega Bunda, ter pet nadaljnih oseb, ki jih je obdolžil ponatiskovanja nacijske propagande, prihajajoče iz Nemčije.
Birkhead je predložil državne-tri pa bo odšel Joseph H. Crow- i mu departmentu imena teh oseb ley, pomožni ravnatelj zakonov, :dne 21. julija in sicer hkratu z v Columbus, da ugotovi, koliko i zahtevo, da uvedejo Zedinjene pomoči sme mesto pričakovati ; države diplomatski postopek, da od države za preostanek letos- [so ta propaganda neha. Državni njega leta.	I department je sporočil Birkhea-
Včeraj je bilo od WPA del cd- |du da je poseben zakon proti ta-
Robert Travis, militantni voditelj štrajka avtnih delavcev proti General Motors korporaciji v Flintu leta 1937, je prevzel včeraj vodstvo štrajka delavcev v Fisher Body tovarni.
Travis, ki je prispel semkaj iz Detroita, je bil vodja avtnih delavcev v Flintu, ko so slednji pričeli s svojo slovito sedečo stavko.
Rečeno je, da bo Travis vodil strategijo stavke Fisher Body
MORSKI VOLKOVI OBKROŽILI ČOLN Z RIBIČI
LONDON, 24. julija. — Trije možje so si danes komaj rešili življenje, ko je tolpa kakih petdesetih morskih somov (sharks)
obkrožila motorni čoln, v katerem so se odpeljali na morje ribarit.
V smrtni nevarnosti, neprestano se boreč z morskimi pošastmi, se je ribičem končno po-
slovi j enih nadaljnih 122 delavcev, ker se niso v predpisanem roku petih dni vrnili na delo. Ž njimi je doseglo število radi štrajka odslovljenih delavcev 1,024.
ki propagandi in špijonaži ter ga naprosil, naj zbere in mu pošlje vse tozadevne podrobnosti.
srečilo zopet doseči varni breg. Ribiči prpovedujejo;
Komaj smo prčeli loviti, smo bili mahoma obkoljeni od 40- do 50 morskih somov. Eden njih je šinil pod čoln ter ga dvignil iz vode in je malo manjkalo, da se ni čoln prevrnil, nakar bi bilo po nas. Pošasti so bile ves čas v taki bližini čolna, da bi se jih lahko dotaknili z roko.
PAPEŽ JE ŠEL NA POČITNICE
VATIKAN. — Sinoči se je odpeljal z avtomobilom iz Vatikana v gradič Gandolfo papež Pij, j kjer bo ostal preko poletnih me-delavcev proti General Motors secev kompaniji.
Policija poroča, da je bilo vse mirno in da ni bilo včeraj nobenih sitnosti in izgredov pred Fisher Body tovarno, ko so si piketi prizadevali, da pregovore
5eja
a Idub!^ 2®- julija se vr-1 ^ to , rustev Slov. dr.
Btli

Seja se zvečer. —
o.	gospo.
m vsi zastopniki. I
Samomorilni kandidat
Mrs. Karla Gorsgaard, stanujoča na Krather Ave., je našla včeraj na svojem domu vsega v krvi svojega moža, 59-letnega Samuela Gorsgaarda. Mož se je v samomorilnem namenu ustrelil s puško na šibre kalibra 12. Samomorilnega kandidata so prepeljali težko ranjenega v bolnišnico.
Pobegli kaznjenec
Policija v Clevelandu išče 22 let starega Michaela Wiliczko,
gredo na delo, temveč naj pokažejo svojo solidarnost z ostalim delavstvom.
KRVAVE PRASKE MED TURKI IN BOLGARI
Sofija, Bolgarija. — Bolgarska vlada naznanja, da je neki bolgarski vojak obstrelil na bolgarsko - turški meji nekega turškega graničarja. Incident se je primeril v bližini Svilengrada, na bolgarskem ozemlju. Zadeva je poravnana in ne bo imela nobenih posledic.
Mansfield poboljševalnico zaradi dveh vlomov, pa je zdaj od tam pobegnil. Pri tem je prisilil nekega sla, da ga je peljal skoraj vso pot do Clevelanda s svojim avtom. Jetnik je pobegnil včeraj dopoldne ob desetih. Med potom je ustavil avtomobilista Ralpha Dicksona, katerega je poprosil za vožnjo. Ko ga je slednji vzel na svoj avtomobil, je lopov potegnil nož ter ga prisilil, da ga je peljal skoraj prav do Clevelanda, nakar mu je vzel $3.75 in izginil.
Stavkovna linija
Stavka pri Fisher Body gre v tretji teden in unija postaja z vsakim dnevom močnejša. Delavci se zavedajo položaja in prihajajo do spoznanja, da je solidarnost med delavci potrebna, če se hoče kaj doseči.
Danes zjutraj so bile piketne linije zelo dobro zavzete. Nemirov ni bilo nikakšnih, čeravno je šlo skozi stavkovno linijo nekaj garjevcev, ki skebarijo in odjedajo sebi in sodelavcem pošten kos kruha. Opazi pa se, da kadar gre stavkokaz mimo stražnikov, da delavci stiskajo pesti in kot vse izgleda, da te stavko-kaze si bodo stavkarji dobro zapomnili.
Družba je poslala gotovim produkcijskim delavcem pisma,
fDalje na S. str.)
POLICIST ZANIKUJE NAPAD
MASSILLON, O. — Pred tukajšnjim mestnim sodiščem je nastopil policist Harold W. McAllister, ki je zaposlen pri Union Drawn Steel Division Republic Steel korporacije, ter je zanikal obtožbo, da bi bil kriminalno napadel neko mladenko. Kompa-nijski policist je obtožen, da je deklici, ki je ušlužbena v neki prodajalni, ponudil vožnjo v avtomobilu do njenega doma, med potjo pa jo je kriminalno napadel.
MORILEC PRIZNAL ZLOČIN
LAFAYETTE, Ind., 24. julija. — Policija naznanja, da je 27-letni Thomas Boyce priznal, da je umoril 11-letno deklico E-lizabeth De Bruicker, katere truplo so našli v soboto v bližini nekega golf igrišča, kjer je bil Boyce zaposlen kot oskrbnik in nadzornik trat.
Deklica je izginila v petek popoldne. Zadnjič so jo videli v bližini omenjenega igrišča. — Boyce je oženjen in oče treh o-trok.
Zopet zastoj pri NYC
Kakor se nam naznanja, bo nastal v New York Central delavnicah v Collimvoodu, kjer je zaposlenih mnogo naših rojakov, zopet zastoj v obratu. V delavnicah kjer popravljajo lokomotive in vagone, delajo delavci danes zadnji dan, nakar se zopet prično menda enomesečne "počitnice." Rečeno je, da se bo enkrat v septembru zopet pričelo z delom. Zdaj je ostalo v delavnicah samo najpotrebnejše število delavcev, tako da niso delavnice popolnoma zapuščene. Tekom zadnjega zastoja so dol-žili stavko premogarjev, češ, da je ona vzrok, ker ni premoga za prevažanje. Kdo je pa zakrivil sedanji zastoj ?
Asesment Nocoj bodo tajniki pobirali a-sesment v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clair kot navadno.
TEŽKI PORODI
INDIANAPOLIS, 24. julija. •— Mrs. Cleal Watts, stara 37 let, je dala danes v St. Vincent bolnišnici življenje svojemu šestemu otroku, ki je bil rojen s pomočjo tako zvane cezarejske operacije. Zanimivo pri tem je tO, da ni niti eden njenih otrok prišel na svet naravnim potom, temveč vsi s pomočjo noža kirurgov. Oba, mati in njeno sedem funtov težko dete, sta zdrava.
Nacijska špijonaža
V Clevelandu že dalj časa predvajajo sijajen film; "Confession of a Nazi Spy". (Priznanje nacijskega špijona). Film je avtentičen ter sloni na dejstvih, ki jih je iznesla na dan znana sodna obravnava o nacijski špijonaži v New Yorku. Našim ljudem priporočamo, da si o-gledajo ta znameniti film, ker bodo imeli šele potem pravo mnenje o daljnesežnosti nacijskega vohunstva in rovarenja v Ameriki in po vsem svetu.
gTRAN 2
ENAKOPRAVNOST
25. julija,

UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI _
ENAKOPRAVNOST in!ivtnh"sr'vpratekieraietaieizr,aiajauonskavAme-'ioiikok|<>imesa = p^ojmm ^i^sssssssss^^
Owned and Published by TtiOT AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
9o raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5-50
sa 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$150
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mezlcl ea celo leto.................$6.00
«a, 6 mesecev....................$3.25: za 3 mesece......................$2.00
5a Zedlnjene države za celo leto ........................................$4 °Q
» 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1-50
Za Evropo, Južno Ameriko In druge inozemske države:
ib celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00;
intered as Second Class Matter April 26th, id 18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1378.
KRVAVA NEVTRALNOST
in avtobusov. Preteklega leta je izdala Japonska v Ame riki 11 milijonov dolarjev za letala in njih posamezne sestavne in strojne dele. Poleg tega je nakupila Japonska tukaj neizmerne množine lesa in milijone funtov starega kavčuka, in sicer vse za vojne svrhe.
Tako bi podali lahko tudi številke o izvozu tega "nedolžnega" in "nevtralnega" blaga Italiji in Nemčiji, pa naj bo to dovolj. Ta članek namreč ni statistika, tem-več hoče samo prikazati, kako je s to nevtralnostjo, ki ni nobena nevtralnost.
Nevtralnost, ki služi vojni, in poleg tega še agresivni vojni, ni nevtralnost. Taka krvava nevtralnost služi pro-j fitom J. P. Morganove kompanije, General Motors kor-poracije. Standard Oil kompanije, družinam Du Pontov, Fordov in drugim. Taka nevtralnost izpreminja v ruševi
že stari Rimljani so vedeli, da se časi izpreminjajo | ne mirne kitajske vasi in mesta, v kepe krvavega mess
_ -	__	.	1	•	1* . _ , _	rir s\ v* ^ t v-»	"TO /~1 /A 4" /~vT^ T'X/'VYYI T"V XT A TY1 01*1 l^T 1 1^7-
■ n ž njimi vred ljudje. Nam ni potreben ta rimski pre govor, ker izpremembe stalno doživljamo in nam niso ničesar novega več. Zdaj živimo v svetu velikih izpre-rnemb.
Kakor se danes vse na svetu izpreminja, tako se izpreminja tudi sam zmisel besed, katerih se poslužujejo ljudje bodisi v privatnem, bodisi v javnem življenju, kadar delajo politiko. Vzemimo na primer samo besedo: nevtralnost. Nevtralnost tvori danes eno najvažnejših vprašanj ameriškega naroda. Nekdaj je vsakdo vedel, kaj je nevtralnost. Nevtralnost je pomenila nevmešavanje I ret je države v vojno, ki sta jo vodili dve drugi državi. Beseda nevtralnost pomeni formalno t;o še danes, toda kakšno je danes to-nevmešavanje in v čem obstoja? Kdaj r:e more reči, da se tretja država ne meša v oboroženi rpor drugih dveh držav? Razvoj vojne tehnike in svetovne trgovine daje na to vprašanje danes docela drugačen odgovor kakor pred petdesetimi leti. Takrat je nevtralnost te ali one države pomenila, da ni tista država dala niti vojske niti municije kateri vojskujoči se državi, zato je bila taka država v resnici nevtralna. Toda že takrat sta se pričeli razvijati dvostročni nevtralnosti. To sta bili tako zvana stroga nevtralnost in blagohotna nevtralnost. Belgija je bila pred zadnjo svetovno vojno ne samo nevtralna, temveč z mednarodnimi dogovori nevtralizirana, in že sam njen geografski ali zemljepisni položaj jo je silil k blagohotni nevtralnosti proti Angliji in Franciji, ter k strogi nevtralnosti proti Nemčiji. Toda kljub vsemu temu smo videli, da se je Belgija v svetovni vojni vnela kakor tleča suha trska v vetru.
Sovjetski diplomatje se pomilovalno smehljajo, ko jim Estonija, Letva in Finska danes pojo, da hočejo ostati nevtralne v bodoči evropski vojni. In kaj se ne bi smejali, ko vidijo, kako se že danes po njihovih deželah šetajo nemški generali, da molčimo o nemških propagatorjih in špijonih, ki so jih polne te dežele. V to vrsto nevtralnosti" spada vsekakor tudi tista nevtralnost, na kateio se pripravljata Jugoslavija in Bolgarija.
Toda pustimo to in premotrimo ameriško nevtralnost. Pred kongresom,, v časopisju in sploh po vsej deželi se bije boj za nevtralnost. Zakaj ta boj? Ali niso vsi za nevti alnost? I, seveda so, toda beseda nevtralnost je iz-premenila svoj zmisel. Danes namreč ne obstoja samo
ioiiko unesla, zakaj ljudje klo-imeša s pokojnim šelestenjem j iiijo pod silo teže, ki jim leži na listja, ki se pozibavlje samo od j jlecih ter tonejo v strahu in j sebe. Na travnike lega megla, j ikrbeh.	Rosa, ki je prekrila trate, moči
kitajske žene in otroke, zadete ob bomb v Ameriki izdelanih letal. Taka nevtralnost ne bo preprečila vojne, temveč jo bo zanesla pred vrata Amerike in ameriškega naroda, ker taka nevtralnost deluje za zmago agresivnih diktatorjev nad mirnimi narodi. Po Kitaju in Evropi bo prišla na vrsto Amerika!
Ameriški narod zahteva embargo ali prepoved pošiljanja blaga Japonski ter prepoved pošiljanja agresiv nim deželam vsega blaga, ki bi utegnilo služiti vojnim namenom. To je tudi politika predsednika Roosevelta. Toda med predsednika in ameriški narod se je prikradla v senatu in poslanski zbornici reakcionarna skupina, ki nasprotuje vsaki napredni izpremembi, torej tudi izpre-membi zakona o nevtralnosti. Med sam ameriški narod pa so se zajedli različni reakcionarni tipi, katerim stojita na čelu katoliški župnik Coughlin in republikanski zastopnik Hamilton Fish, ki v imenu lažnive nevtralnosti branita Nemčijo, Italijo in Japonsko.
V vprašanju nevtralnosti je zapopadena sigurnost ameriškega naroda. V tem vprašanju je zapopaden mir sveta. Ameriški narod se tega zaveda, zato se bo izkazalo, ko napoči čas za to, da je ta narod s svojim liberalnim predsednikom na čelu jačji od reakcionarnih poturic.
ŠKRAI

UREDNIKOVA POSTI
POROČILO O PRVEM IZLETU MLADINSKIH KROŽKOV
Cleveland, O. — Pretečeno ne- stor odgovarjal za vse naše nameravane stvari. Ampak prav
deljo, 16. julija, se je vršil prvi izlet skupnih mladinskih krožkov, ki spadajo, k SNPJ. To je bil prvi izlet na novo kupljenih izletniških prostorih SNPJ. 0-troci teh krožkov so se že delj časa veselili tega izleta. Saj poznate otroke, kakšni so tu v A-meriki in kako se veselijo takih izletov. Posebno še, ako se jim obljubi sladoled, pop in še kaj podobnega in sladkega.
Pa njih priljubljene igre, baseball in drugo. Potem so neugna-ni.
In tako je bilo na tem izletu.
JI	»U T	------- ----------	"	-Lii uarvu je imiv xi«. w***
stroga in blagohotna nevtralnost, temveč obstoja tudi j To .e bilo veseija in rajanja, in taka "nevtralnost." ki ie baš nasprotna nevtralnosti [ takrat, ko se jim je naznanilo.
nič strahu. Članov in članic S. N. P. J., ako se ne motim, nas je v Clevelandu čez 4000, brez mladinskega oddelka. Tako vsi mi z združenimi močmi izvršimo marsikaj, tako bomo tudi to. Saj se gre za dobro in pošteno stvar, nas starejših in tako tudi naših otrok.
Skoraj da bi pozabil. Balinca-li smo res tako, da se je kadilo. Kadilo se je pa zato, ker smo sami delali prah. A balinci so i-meli pa svoje muhe, niso hoteli teči po začrtani poti.
tcuva 'nevtralnost," ki je baš nasprotna nevtralnosti i takraty ko se jim je naznanilo,
Naša dežela ima svoj zakon o nevtralnosti. Toda pod da se jim bo delilo sladoled m
. ,	T,	i____j. • • ____h-ntprpirn sn tako dolafo in
pop, katerega so tako dolgo in željno čakali, to po neki pomoti.
zakonom te nevtralnosti nekatere velike industrije naše
dežele sodelujejo v vojni, in to celo v vojni agresivnih	prišla tudi godba) tu
vlad proti napadenim narodom. Ta zakon je zastarel, kei |dimalo prepozno. A mladina vsa zabi anjuje vladi te dežele, da bi poslala vojno pomoč ; r.azigrana ni hotela iti domov, bilo kateri koli bojujoči se stranki, vsem pa zabranjuje Ker je bil dan zopet, kot prej-prodajo municije in orožja bojujočim se strankam. Vse jšnje tri nedelj zelo lep, se nas
drugo pa je svobodno. - Poglejmo dejstva!	Pott
Japonska je za svojo vojno napram Kitajski aD&o ^ Maršev teh otrok. Prišlo lutno odvisna od Amerike. Tekom let 1938-39 sto.le je ve5 takih, ki niso člani ome-Zedinjene države na prvem mestu kot dobaviteljica Ja- !njene jednote. Nekateri teh so ponski onih šestih "great essentials," brez katerih si ni ; nas vprašali, ako smejo tudi oni mogoče predstavljati današnje moderne vojne: olje, prisostvovati na teb prostorih.
s« =: =1^
in sicer kompletna ali njihovi posamezni deli. Ud v^ega , ^an gNpji in ko smo jim to svojega uvoženega olja ga je Japonska importirala nad j p0vedali, so bili zelo veseli in po-60 odstotkov iz Amerike. Leta 1937 so kupili Japonci v • gedli so se k mizam, eni pa so Ameriki za 22 milijonov dolarjev surovega olja, leta odšli v pivnico. Eden iz iste sku-
555iS^^JSSSSS ISEE? =:
dolarjev gasolina in drugih motornih gonv. Ualje uvaža Torej dobrodošel v našo sre-Japonska iz Amerike 90 odstotkov vsega svojega bakra, ^
ki j i je potreben za vojno in ostalo industrijo. Leta 19o8 pretežna večina in menda sle-so kupili Japonci v tej deželi za 24 milijonov dolarjev ;herni navzoč je pohvalil te pro-stroiev s katerimi se izdelujejo razni kovinski izdelki, store, ko je pregledal in slišal
Leta 1937 je kupila Japonska^ v Ameuki d\a m j < co in kuhinjo, lega prostorov in ton starega železa, v prvem četrtletju tega leta pa ze pa tekožo v0(|0 Ta prostor od-526,450 ton, torej v treh mesecih preko četrt milijona g0varja tudi v času zime; je v tone Leta 1937-38 je izdala Japonska v tej deželi nad prijazni dolini in v zavetju. Je pa " deset milijonov dolarjev za 24,000 osebnih avtov, trukov še dcsti dela, predno bo ta pro-
Po vaseh, ki so oglušele za .radicijo in narodne običaje, po-eka čas košnje, tiho. Morda tu )a tam zavriska vinjen kosec, ili zakriči trudna spravljačica, •e jo kdo udari z grabljami po jležnju, onega razposajenega ikanja in smeha pa ni več čuti. Mi belih rokavcev kakor nekoč, ni rdečih lič in iskrečih se oči. [zgarani težaki so oblečeni v strgano obleko in še na misel jim ne pride, da bi segli v skri-ijo po edino celo srajco, ki jo iranijo v nji za praznike ali za imrtno uro. Nekoč je bilo na ravnikih vse belo in snažno, /se živahno in dobre volje, zdaj )a . . . Oh, nekoč! — Ta trda ;eseda. Kakor bi sedanjost bila iamo za to, da človeka tepe. Ali es ne bomo mogli nikoli več re-■A, danes je tako?
Če človek gleda skozi pove-;alno steklo, še tudi danes od-crije kje takšno življenje; v niniaturi seveda, ali vesel ga je, :akaj dandanes mora biti človek zadovoljen z malim. Še deset let borb in trpljenja in tudi .ega ne bo več. Kmečko delo bo zgubilo pestrost in slikovitost,
katerim je bilo nekoč prepleteno, da je bil težakom trud o-lajšan.
Pravilna je trditev, da s prodorom prosvete na podeželje za-nirajo stari običaji, vraže, čarovnije. Ampak kdo si pa pri las ni na jasnem, kako je v našem podeželju zastran prosvete ? — Tu vraže in čarovnije ostajajo, zginjajo pa običaji, ki so navadno produkt gospodarske aktivnosti kmetij in znosnega življenja težakov. Pri nas zamirajo običaji umetno, zaradi si-romaščine, ne pa na podlagi napredka. Kruh bi jih ohranil še tako dolgo, dokler bi jih pro-svetljenost res ne shranila v arhive.
Mnenje, da so narodni običaji kmečkemu delavcu moralna o-pora pri izvrševanju njegovega težkega dela, je pravilno. Pro-sveta nudi kmečkemu delavcu v zameno za običaje svojih sil, ki ga krepe, če pa so mu običaji vzeti umetno, preden ga je ob-lila blagodat prosvete, ga lahko to udari huje od vsega, kar ga že itak tlači.
koscem strgane obuši in otrese-na trava riše za njimi pot. Zdaj pa zdaj kateri zavriska ter spla-ši s svojim glasom vrano, da zakriči, zaplahuta s perutmi ter odleti na drugo drevo.
Ko pridejo kosci na široko cesto, stopijo v vrsto ter zapojo, in petje iz sedemnajstih grl, izmed katerih jih poje prvi in drugi glas le pet, vsi ostali pa vlečejo bas, drami iz sna ljudi po kočah, da zehaje vstajajo, godrnjajo potem pa se spravijo na delo.
Na travniku odlože kose, si zajamejo vode v voderje, pijejo, nabrusijo kose in gospodar
Na svoj rojstni dan ]c Brigita povabila na obed ne svoje znance in prij3' Med obedom vstane # profesor Trojka in s čašo začne slavnostni govor:
_ _	"Kakor že mnogokrat,!
z glavnim viničarjem ter hlap-1 vani navzoči, imamo tudi cem pregazi mejo, da bi ne de- j prelepo priložnost slaviti lali sosedu škode. Potem se go-1 trideseti rojstni dan nast spodar postavi k meji. S koso g0Spe gostiteljice." napravi pred seboj križ, "Bog pomagaj!" pravi in ostrina tankega rezila švistne po travi, jo ^
podre ter jo potegne v plast. Zaj^ takole: "Lisica je prvim koscem, ki mu pravijo zver. Lisica krade. Lisici prednjak, se razvrste ostali po di rep. Naši mami bingti8
- ,______ __™	,	.	4.^1
Šolska naloga. NasW ge: Lisica. Naš Janezek/
rep pod vratom in se to je boa. Lisica dobi včaS* rillade. Ti se ponoči Pote to je slabo, ker potem ? jo prav tako hudobni ka
Ker je danes iz v gov težavno govoriti o pravi sli-
socialnem stanju in po funkciji.
Največji siromak kosi zadnji, če ni morda najboljši kosec, da bi se ga zaradi tega bali, zakaj če
je zadnji boljši od prednjega, ^ ^ _____________
mu lahko nagaja. Lahko mujhovi gtarši. Lisica žre »'■ "reže gor," in meče plast na pa teh ne najde, žre tudi' njegovo travo. Sedemnajst kos- g0ske- Lovci lisice ne ^ cev se postavi v vrsto drug ob deti in j0 ZSL^0 streljaj0; drugega in vsi zamahnejo s ko-! lj-ena ligica ne more yec sami naenkrat. Kose hrustajo in tudi mladih ne dobi." rosno travo, ratišča škrtajo in voderji, ki jih imajo kosci zataknjene za predpasnike, da jim vise po trebuhih, zanihajo ob slehernem potegljaju ter poro-potajo z brusnimi kamni.
Na vsakih dvajset korakov je treba brusiti. Ostro se zajeda v mirno vzdušje brušenje in kdor nabrusi prvi, se pokrepča z vinom in da slatinar dalje. Pred kosci se oglaša prepelica. Vedno se jim odmika. Ko se jim zdi,
da so ob nji, se oglasi zopet ^
nekje globlje na travniku. Le|
njena jajca najdejo včasih, in I Mož: "Kar, kar! Saj
či
ii(
Prvi: "Misli si, Ivo, W je včeraj dejal, da seru vaden osel!"
Drugi: "A, poznam^ ta se ni nikoli ustrašil, treba komu povedati r6 ^ brk."
Žena: "Pomisli, mož^1 kar sem slišala našo M# rekla sosedi, da sem koza. Na mestu ji odp0
je ži k
Gospodar zaloti hW pc brezskrbno smrči pod ^ ijj "Polne roke imamo
'i
UJCllti.	--J" -------'	'	, .
tu pa tam se zgodi, da kateri mestno, da iznaša na^ poreže s koso noge mladim za j- ske skrivnosti."
cem, ki jih je divja dolgouhka pustila sredi travnika in zbežala.
Ko zvoni sedem, jim prinese - ——----- ^ (
domača hči zajtrk. Saj ne jedo,lenariš. Nisi vreden, da v veliko, ali svinjino iz tun je ia obseva." —
sibaniče, brez katerih kosci nei Hlapec: "Tako sem /ečjih razlo-	•	y.nlnzi vsak. Piio
morejo kositi, založi vsak. Pijo mislil. Zato sem se P* _ r„ -.......a-	»	- v. .. pa obilo in zgodi se, da kak j maknil in legel v senc»
Ena me. njimi pa > bi,a voU-gre.n med spravij^
košnje iz vasi, ki si je se obdr-j	^ zajtrkom, ustavijo'----^
žala zvezo s starejšim časom.
ka kot balon.
Najboljša strelca izmed vseh sta bila John Rotar in Krist Stokel. Tudi pelo se > lepo. — Zbral se je naš slavni pevski zbor Bejži, pa se je izvrstno pelo. Pa še na svidenje na naši farmi..
S pozdravom!
Anton Jankovich
Ignac Koprivec:
Kose se bliskajo, tra-vica pada
Vode po sloven j.e-goriških travnikih so usahnile. Plohe v zadnjih dneh so vsaj nekoliko oprale od povodnji oblateno travo in gospodarji niso več tako čemerni kakor so bili pred štirinajstimi dnevi, ko je izgledalo, da ne bo niti voza krme za na svisli. Finejša trava je sicer zginila, ker jo je voda pomandrala in nalepila na zemljo, ona močna, odpornejša pa je še ostala, redka seveda in pri dnu blatna
na katerega se očanci po kmetijah tako radi ozirajo.
Takole rahlo je nekega dne potrkala na razgrete glave kmečkih gospodarjev misel, da bo treba sklepati kose in iti na košnjo. Skrivnostno so se ozirali proti' sosednim kmetijam ter vlekli na ušesa, če bi začuli kje kakšno znamenje, ki bi izdajalo nemen soseda. In če ni bilo nič, je ta, ki je že deset let otvarjal čas košnje, pogledal veselo v nebo ter ukazal svoji hčeri, naj gre naprosit za prihodnji dan kosce. Sedemnajst jih mora biti, sicer ne pade Velika seč. Klene, Muže, Telečjak in za Drvanjo. In ko vidijo sosedje, da je prvi plast trave po-košen, pridejo na travnike tudi oni.
Od dveh zjutraj se zbero kosci, večinoma težaki na odslužek in viničarji, na dvorišču pred kmetijo, kamor hocfijo na delo, in ko so približno vsi, zbudijo gospodarja. Ta jim postreže z
ali kak peljaj je bo še vendar, _ .
ia živina ne bo pocrkala od žegnano slanino, s kvasenicami,
žganjico, z vinom, in ko so po-južinali, zadene koso na ramo
dadu.
Košnja je bila nekoč opravi-
lo, ki je napolnilo Slovenske go-1 tudi on ter jih pelje na travnik, rice s smehom in dobro voljo, j Ne dani se še, le zvezde zgub-Majprijetnejše delo je bilo to. | Ijajo na izrazitosti. Tam pa tam xmetje so se ga veselili vse le-; laja lis/ca, vriska sova, in osa-co, danes pa se je veselost ne-' mel ščebet zgodnjega ptiča se
delo in zapojo:
"Micka zajtrk nese, mimo mene nese,
jaz pa le od zaja šmickam no kosim.
Virt naprej kosijo, nam zadnjim
se smejijo,
jaz pa le od zaja šmickam no kosim
Kosa je rjava, žganica ni ta prava,
jaz pa le od zaja šmickam no kosim."
Ob osmih pridejo na travnike spravljači. Večinoma dekleta in mlajši fantje, ki še niso za košnjo. Takrat postane na travnikih živahno. Kosci spravljačice, jih mečejo v travo ter jih na-devljejo z njo, potem pa zopet pojo in kosijo, dekleta pa raztresajo nakošene plasti trave. | Okrog devetih prinese domače dekle koscem južino. Na vrhu jerbasa ima sedemnajst šopkov napravljenih iz fajglja, pelago-nije in povezanih z rdečo nitjo. Ko odloži jerbas, pridejo kosci k nji in vsakemu izmed njih pripne za klobuk šopek. Največjega dobi prednjak, če ni med kosci njenega fanta. To je vesela ura, ki požene koscem v grla vso moč, da pojo kakor pri telovski procesij. Če je sonce premočno, nehajo takrat kositi
Spanja je v tem času ^ tih malo. Ob enajsti'1 x pridejo delavci domov e ali s hlevov, kjer so tl^ a zjutraj ob dveh pa j* ^ vstati in iti na košnjo a to tri tedne dan za
Čez dan je na traV^ jetno. Tudi spravljači P jeti med seboj hodijo s
na travnik, obračajo
no, raztresajo senene ^ jih delajo prvi dan, kM pokošena, najlepše je Pfl ko je seno na vozeh. loženi vozovi škriplj6^ stah, okovana kolesa " bregeh, ko so zavrta stopajo po travnikih f Kakor bi vedeli, da ta zase.
Le takrat, ko pride M voznik, ki pobira suh0! duhovnega gospoda # ,g nista, delavci umolkne1 odrine jezno navelj sW# godrnja: "To imaš!" # čuje tu pa tam PU^J* in petje, potem pa vS|j Zjutraj se ponovi živOT ga dne.	>
Oglašajte v 'Enakoprav*1!

25. julija, 1939.
SHAKOPRAVNOSf
STRAN 3
Avtomobilski predor pod prelazom Sv. Gotharda
Švicarski arhitekt Paul Hosch 12 Basla je izdelal načrt za nov predor pod prelazom Svetega Gotharda ki naj bi bil name-njen avtomobilskemu prometu.
Uresničenje tega načrta bi u-stvarilo novo, hitro prometno zvezo z Italijo. Stroški bi pa bili dosti manjši, nego so običajni za takšna dela, in tudi čas grad-nie bi bil krajši.
Po Hoschevem načrtu bi se namreč izkoristil za novi predor že obstoječi znani železniški predor. Izvedba sama na sebi ne bi postavljala velikih tehničnih za-Prek, samo vprašanje stalnega zračenja zahteva posebnih ukrepov. Namesto da bi se izkopali ragi prezračevalni rovi, ki mo-lajo biti pogosto več sto metrov visoki, bi Hosch uporabil cbsto-]eči^ železniški predor kot pre-
zračevalnik.
Ker bi potem novega predora tte začeli graditi samo z obeh oncev, temveč istočasno tudi iz iranskih rovov iz železniškega Predora, bi se zelo skrajšala doba gradnje.
Na ta način bi odpadle nove 0 gotrajne meritve, terenske Preiskave in podobne stvari, ki f j6 treba izvršiti pred začet-Prave gradnje.
a čas premišljujejo o tem fl a^rtu^ki bi ga bilo mogoče iz-1 rsiti, če bi se lotili dela takoj, g6, v dveh letih. Predor bi imel
Kdi-1?. široko vozišče, na izogi-iscih celo 9.4 m. Stroški bi
asali okrog 700 milijonov di-narjev.
Hoschovem mnenju bi 02enj šlo vsako uro povpreč-
avtomobilov.
90 let je beračil
j \ Oeki londonski ubožnici je r vs r' 96 letni berač, ki
RXrrv-iV v. . .	. v..
Telefon v avtomobilu
Mnogi avtomobili so danes že opremljeni z radio aparati. Po-jlicija se v svetovnih mestih poslužuje celo avtomobilov z emisijskimi rodio postajami, ki ji o-mogočajo stalno zvezo s policijsko uprave. Ta sprejema poročila in daje nova navodila.
Zdaj pa je frankfurtski inženir J. Lais izumil napravo, ki o-mogoča avtomobilistom in potnikom, da naravnost iz vozila iz-vrše kakšen posel po telefonu.
Načrt ing. Laisa predvideva v avtomobilskem vozilu majhen telefonski aparat, ki se s pomočjo posebnega kabla lahko izveže z mestnim ali interurban-skim telefonskim omrežjem. Na državnih avtostradah, pri bencinskih črpalkah, na važnih križ-potjih in na prostorih za parkiranje avtomobilov bodo montirani kontakti, ki bodo omogočili takojšen priključek avtomobilskega telefona.
Inženjer Lais je tudi napra-jvil načrt za štetje minut v tele-jfonskih razgovorih, štetje se bo j vršilo s posebnimi napravami, ; ki bodo beležile trajanje pomen-ikov.
STAVKOVNA LINIJA
(Dalje s 1. str.)
naj se odzovejo za delo. Odbor unije je ugotovil, da oni, ki so poklicani sedaj, ne delajo na produkciji, pač pa te skušajo porabiti na pripravah za 1940 modele, to se pravi: družba preizkuša svoje "zaupne" delavce, če bi mogoče bil kdo sposoben narediti kaj koristnega na pripravah za 1940 modele, kjer so mehaniki na stavki. Vsakega produkcijskega delavca, ki je šel na tako delo ali, ki je istega že opravljal za časa stavke, ga u-nija smatra kot za stavkokaza. Zatorej delavci, bodite previdni, ker družba skuša razne "trike", samo da vas ujame na svoje li-manice in demoralizira unijo. Zato ni treba upoštevati nobenih pisem, ki vam bodo poslana, toliko časa, dokler je stavka proglašena.
modele. To znači, da družba nima dosti "nadarjenih" stavko-kazov pri svojem delu in so ji le za število, ki pa ne reši vprašanja za izgotovitev začrtanih priprav.
vatikan štedi
I RIM. — Iz Vatikanskega me-jsta poročajo, da je papež Pij | sklenil postaviti gospodarstvo j Vatikanskega mesta na čisto no-jvo podlago. Vzorno kckošjere-I jo in velike rastlinjake bodo prodali ter preuredili tudi plačilni sistem vatikanskih nameščencev. Papež Pij XII. namerava tudi sicer izvesti radikalne reforme v vatikanskem gospodarstvu, ki o njem pravijo, da je bi-jlo doslej vse prej nego štedljivo.
Glede brezposelnostne zavarovalnine. — Vsi dotični, ki ste slučajno dobili od Fisher Body Co. pisma za na delo, se prijavite na urad unije št. 45 UAW-CIO, kjer vam bo unija preskrbela, da dobite brezposelnostno zavarovalnino, če bo treba tudi legalnim potom. Zato vsak čian unije, ki ima kakšne nerednosti glede zavarovalnine, naj se obrne na urad unije, kjer bo dobil nasvet ali pomoč tozadevno.
Vedite to, da dokler traja ta stavka, nima družba moči prisiliti nobenega delavca na delo in dalevec ne izgubi starostnih pravic ali državne zavarovalnine, ako se pozivu ne odzove.
Družba je ponovno apelirala na avtne mehanike, ki so na stavki, da naj vendar pridejo na delo, ker s temi delavci, ki jih imajo sedaj notri, nikakor he morejo dovršiti priprav za 1940
Krokodilove solze. — Predsednik G. M. družbe toži in preliva krokodilove solze, češ, poglejte, na račun stavke izgubijo delavci nad 700,000 dolarjev na plači vsak dan. Poglej, poglej, kaj pa kadar so začasne odslovitve delavcev, kar ni pri G. M. redka ; prikazen, takrat pa se nihče ne ' briga za izgube na plači! Ali se ' spominjate, da je delalo pred ' tremi leti nad 7,000 delavcev v : tukajšnji Fisher Body tovarni i in letos jih je delalo le 2,500, kar je krivda družbe, ker je premestila nekaj dela v druge kraje in pa na račun tehničnih izboljšav. Ali nima ta predsednik nič srca do 4,000 delavcev, ki so izgubili delo zaradi njegove po-žrešnosti samo tykaj v Clevelan-du? Smešno! Kaj mislite, da so delavci vedno le nekakšni "pajaci", da bodo verjeli vašim solzam? Da, današnje delavstvo se ne da več varati s tako-le dobrosrčnostjo.
mehaniki v Flint, Mich, v št. 1. Chevrolet podružnice. Unijski strategi pravijo, da se bo s tem korakom ulagodil jezik družbi-nim zastopnikom pri pogajanju, j Pravilno! — Če človek nima za | priliti, je treba pa pritisniti.
Stavkovni odbor
PRISILNO DELO ŽIDOV V GDANSKU
GDANSK. — Nacijski senat | mesta Gdanska se pripravlja, da pokliče na prisilno delo one | žide, ki so še ostali v mestu, da nadomesti 4,000 nemških prebivalcev mesta Gdanska, ki so uvrščeni med policijo in nameščeni pri raznih obrambnih formacijah.
t V Gdansku je danes še okoli 11,700 Židov, dočim jih je bilo še leta 1933 11,000.
Ako je kaj narobe z vašim pralnim strojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stroje.
Mandel Hardware
15704 Waterloo Rd.
KEnmore 1282
Ker je pri mizi, kjer sedijo u-radniki G. M. družbe pri pogajanju z unijo, precej trdih "bu-tic", so odšli na stavko avtni
Za 50c se vam namaže in u-redi vaš šivalni stroj na domu. Popravila tudi na vseh izdelkih pralnih strojev, čistilcih, pečeh in radijih. — Radio tubes tested free!
Norwood Appliance & Furniture
6104 ST. CLAIR AVENUE
819 E. 185 ST.	1
ENdicott 3635 KEnmore 6750

Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 Schade Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718
monakovo — TRETJE NEMško mesto
lieK1 MK , ^ u	MONAKOVO. — Po posled-
k ^ v	! prvem mestu je Berlin, na dru-
toi e^a®^emu poklicu se je tako 1 gem Hamburg. Monakovsko pre-/In	• 1 JI -Y L . - .	. 1 1 _ i _ -inoo
Avgustova razprodaja pohištva!
izti 6 4' c'a se mu ni hotel več bivalstvo se je od leta 1933 po-
množilo za okoli 54,000 prebivalcev, od katerih odpade na vselitev okoli 44,000 in 10,000 pa na prirastek rojstev.
'eriti.
je je bil trikrat oženjcn in živiS anovil pravo dinastijo, ki ko .Vsa 0d beračenja. Pokojni-
ja p0 °ci in vnuki prosjačijo dP ljitCjrC1?UŠenih načelih uteme->vsi i!a Praske dinastije" in s ^tno^0' (^a se godi iz

Prihranile najmanj 25%
"nevtralnost"
Rooseveltova administracija je difinitivno naznanila, da ne ^bo nadaljevala z bojem za revidiranje nevtralnostne postave. To se pravi, da embargo na milnici jo in vojne sirovine ostane
Wiedamanna, kijebf požar v Evropi. _
^^^nlOblak Furniture Co.
,Y s ega ranciscu, imenoval za svo- j Trgovina s pohištvom tlaf' ;an °Sebnega adjutanta kape- Tohištvo in vse potrebščine
j( j. . korvete AlVivonV,*« i r i -io W]	ra dnm
l j n0^ adjutant kance -o." | larja hitlerja
?e,P^WLlNl ~ Listi Poročajo, # Je kane o. %Petai
Steve Trebeč Jr. pravi:
Kar prosim pri j atelje je to, da mi dajo priliko dokazati, da jim prihranim dosti na pohištvu in posteljnimi.

M
Dvakrat na leto napravimo od svojih nizkih cen, še večje znižanje, da se izne-bimo zaloge na rokah. Nič rezerviranega. Izberite si pohištvo in prihranite najmanj
Lahka odplačila! Brezplačna shranitev!
Odprto zvečer, razen ob sredah
THE FURNITURE MART, INC.
15428 Waterloo Rd. KE-1405
Nasproti Slov. Del. Doma
Poslušajte naš radio program slovenske godbe vsako soboto, zjutra> od 9:05 do 9:30 na postaji WCLE. Pošljite priporočila.
loslei Vete Albreehta, ki je bil n^eSov mornariški adju-
za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
iiS
e
ko
la

x
/
L
\
\
1
V uVcania	b. " 1
""•"'r'diSaVO.a R°ma
VIA GENOA s(ipv, ,6. sept
1000 CHESTER AVE..
da
.no"' v:* ivl/
Lično delo
i
#
KO
Rex

M #
lli hi
Za društvene prireditve, družabne sestan-	®
ke, poroke in enake slučaje, naročite tisko-	^
vine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno	S lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje, g
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312
Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku...
CANKARJEV GLASNIK
mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike!
AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES!
NAROČNINA JE:
za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1
Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev.
CANKARJEV GLASNIK
6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
(A

"PROFESSOR NOODLE"
rl he-m^n.
will not wear t Kis stuff within
watch-chain hplder. The present style is £ood ertou-d1 h,—
upon, nis manly sKoulder!
Prof. Noodle
1 (2)
TA KUPON
z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo osebo do velikega 13 inč krožnika in ene skledice za sadje. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil ne sprejemoma po pošti.
H IME -EE Naslov = Mesto
Millions prefer it to mayonnaise-
^ \
0 Miracle Whip is different—ddi-cious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip .beater that's exclu', ' sire with Kraft. U|
X)ea.r Professor:
The papers S%y that men of style will wear a. powder puff! Do you think any man worth while will fall for this fool stuff ?
MiKe


STRAIN «
ENAKOPRAVNOST
25. julija, 19
== Vladimir Levstik:
PRAVICA KLADIVA
POVEST
i/
I.
Ravne so vas v gornjem koncu doline, v zatišju, kamor pri-hrumi vsak veliki val šele nazadnje, potem, ko je preplavil že ves ostali svet. Ni dvoma, da je to v kakem pogledu škodljivo, zlasti kar se tiče sodobnega napredka ; a z druge strani je treba pomisliti, da ni vse zlato, kar se sveti, niti ne vse napredek, kar prinaša novi čas.
Če so bile po tem takem Ravne do nedavnega v marsičem starokopitne, so bile zato tudi srečen kraj, miren zaliv, ne po-znajoč razprtije, pehanja in izpodrivanja, ki ga je v širokem svetu vsak dan več — tem več, čim bolj se množi število osreče-valcev ljudstva, nezmotljivih političnih programov in uspeha la-komnih strank.
Leta 1910 se je vse to izpre-menilo. Tistega leta je stari, veseli ravenski župnik umrl in na njegovo mesto je prišel gospod Jakob Vojska, trd in goreč mož v najboljših letih, neizprosno vnet za posvetno gospodstvo Cerkve in za zmago tistih, ki ji služijo v tem življenju.
Gospod Jakob se je čudom začudil in svojim očem ni hotel verjeti, ko je videl, da Ravenci še niso razdeljeni na ovce in kozle, na pravične in na očitne grešnike, na dobre kristjane in na brezverske liberalce. Ni še odložil klobuka, v katerem je prišel, ko se je že lotil dela, da bi popravil zamudo svojega prednika.
Mesec dni po njegovem vsto-ličenju so bile ravenske ove-kse natanko poučene, katerega bližnjega je treba sovražiti in preganjati v imenu Njega, ki je u-mrl za vse, s katero stranko se je treba družiti, da prideš malone živ v nebesa, in s katero se je treba p^jdašiti, da štrbunkneš naravnost v pekel.
Nedeljo za nedeljo je grmelo s prižnice o Antikristu, o pobeljenih grobovih, o rjovečem levu, ki hodi okoli, in o neštetih ukanah, s katerimi vabi dobro ljudstvo, da bi ga laglje požrl. Župnikova gorečnost ni poznala meja, njegova borba ne milosti; ni se obotavljal, kadar je bilo treba javno iztegniti prst in pokazati volka, v ovčjem kožuhu ali sramotno spoditi koga od izpovedi, ker je nesrečnež čital časopise, ki zanje še vedeti ne bi bil smel. Tako je zbegal vrle va-ščane, da niso vedeli kod ne kam, in je ustanovil nad njimi svojo oblast.
Ravenski očanci so izprva debelo gledali, češ, kaj se tolikanj
] razburja, ko mu nihče ničesar noče; saj so vendar komaj čakali, da bi ga smeli spoštovati in častiti, kakor so častili ranjke-ga, Bog mu daj dobro. Za nove strune, ki jih je ubiral v cerkvi, in za nasvete izven nje, ki jih je dajal z glasom neizprosnega za-povednika, za ves ta novi način bogoljubnega življenja niso imeli ne pravega zmisla ne veselja; eni so hoteli v nebesa po stari poti, kaj bi neki!
Toda gospod Vojska jim je osvojil žene, za ženami hčere, za hčerami sinove. Vse niti njihovih vsakdanjih poslov in skrbi, njihove škode in koristi so se čez noč našle v župnikovih rokah in so mahoma stekle tako, kakor jih je on razpletal in zadrgaval. | Morali so se vdati.
Preden je minilo leto dni, so bile Ravne čisto prerojene. Imele so izobraževalno društvo in posojilnico na strogo bojeviti podlagi: imele so "Orla" z novim praporom; ponašale so se s slavo misijona, pri katerem so ženske glasno jokale pod koroba-čem patrovih grožnja in trumo-ma drle k izpovednicam . . .
Vas Ravne je bila paradna trdnjava edinozveličavne stranke. živela je v neprestanem vznesenem ogorčenju, sama ne vedoč na koga in zakaj, otrova-na z nezaupanjem na vse strani, sprta med seboj na levo in desno, in vendar skoro vsa trdno združena pod pastirsko palico in vladarsko peto gospoda Jokoba Vojske . . .
tivnika. Andrej Možina mu je bil na misli, kadar je pridigal o volkovih v ovčjem kožuhu, čeprav mu ni mogel očitati drugega kakor to, da živi po svoji v^sti, ne po njegovih ukazih.
I In živel je Možina vsem za zgled: nikdar krivice v njegovem dejanju, nikoli madeža na 'njegovi časti! Prav to pa je najbolj skelelo pastirja, ki je potreboval negotovih, da bi jih vodil, in grešnih, da bi jim prizanašal za ceno pokorščine v vsem.
Andrej Možina je bil kovač. Ko se je gospod Jakob Vojska tisto popoldne napotil k njemu, je že od daleč začul zvenečo pesem kladiva. Starodavna hiša se je belila iz zelenja orehov in sliv in Lucijini nageljni so rdeče goreli s hodnika. Ona sama je stala v rokavcih na pragu, vitka, zagorela od sedemnajstih poletij, z dlanjo nad rjavimi očmi, in gledala nekam čez vas. Nato se je ozrla, spoznala župnika in jadrno izginila v vežo. Udarci v kovačnici so prestali. Ko je stopil prišlec pod vhod, je siknil vanj puh iz kadi, v katero je spustil pomočnik še rdečkasto črtalo.
"Hvaljen bodi Jezus!" "Na veke," je odgovoril glo-gok glas. Orjak v usnjatem predpasniku, s temno brado do srede prs, se je vzravnal izza na-tovala.
da ni slišal očitka.
"Odkar ni dobila odveze." "Ker je brala svobodomiselne časopise!"
..Svodo in misel je Bog ustvaril, gospod. Če jih vi zaklepate, jima On odpira vrata."
"A kje je zate Bog, kovač? Zate, ki se ogiblješ Njegovega hrama?"
"V moji kovačnici," je resno odvrnil Andrej in potrkal s kladivom ob naklo.
"Ne norčuj se iz Vsemogočne-
1"
ga
"Sami učite, da je povsod. Kdor je povsod, je tudi v moji kovačnici. Še v temle kladivu je! V vsem je On!"
"Divjak!" je vzrojil gospod Vojska, čuteč svojo nemoč. "Živiš ne da bi Ga molil po dolžnosti, ko veš in spoznaš, da je! Boj se sodbe, kovač!"
"Jaz sem župnik."
"In jaz sem kovač."
"Če bi hodili v cerkev, bi se zdavnaj poznala."
Andrej Možina je mahnil pomočniku, naj gre. Nato je rekel, strogo upiraje pogled v Jakoba Vojsko:
"Hodil sem, dokler je bila dom ljubezni."
"Tudi vaša hči ne prihaja več," je povzel svečenik, kakor
Možinove oči so zažarele. So-peč kakor meh je sklonil svojo ogromnost čez nakovalo. Vele-častiti se je ustrašil njegove jezne sape in sajastega vonja njegove brade.
"Stojte, gospod!" je zaklical Andrej Možina. "Dajva da čuje-va, kako moli kovač in koga moli . . . Tisti, ki Ga poznam, gospod, On, ki trepečem pred njim, je resnično Bog, pričujoč v vsem kar je in tudi v vsakem delu mojih rok. In ker je vse volja Njegova, zato vem: On, nihče drugi ne, me vodi med vig-njem in nakovalom! Njega spoznavam, kadar poje moje kladivo. Udar na udar Ga slišim, kako narekuje Svoj ukaz: 'Kar je krivo, ravnaj! Kar je trdo, mehčaj! Kar je zlo, pokončaj!' . . . In izkušam živeti po njegovem nauku; zakaj Gospod je vekomaj isti. Njegova volja je povsod enaka in zakon, ki ga daje za kos železa, velja za sleherno
živo in mrtvo stvar. Krivo mora postati ravno, trdo mehko, zlo mora izginiti s tega sveta . . .
To je kovačeva vera, gospod. To je molitev, ki jo moli z mislijo in z roko, kadar dviga kladivo in ga spušča na rdeče železo od jutra do trde noči. 'Kar je krivo, ravnaj! Kar je trdo, mehčaj! Kar je zlo, pokončaj!' . . . Ne bojim se sodbe, gospod. Kovač nad kovači me bo sodil tako, kakor kladivo pada. Karkali odloči z menoj, bo postava kladiva in ne more biti drugače ..."
"Glej, glej," je pikro zategnil župnik. "Nisem vedel, da si tak modrijan. Še to mi povej; kaj pa naj bo po tvoji veri sveta Cerkev?"
Andrej Možina ni nič pomiš-Ijal.
"Sveta Cerkev naj bo družba vseh, ki imajo dober namen, da bi kovali svoje železo po božji volji."
Jakob Vojska je majal z glavo. V njegovih sivih očeh je bilo vse obenem, mržnja in tista prijaznost, ki jo močni vselej čuti do močnejšega. In vendar: tu je kipela resnica sama od sebe iz prvotnega vrelca — gospodu Vojski pa je bila ista resnica le kamen, vešče obklesan in premišljeno vložen v temelje,
na katerih je štrlela prevzetna zgradba oblasti. Samoživa resnica, delavna kakor kladivo v kovačevi pesti, in zazidana resnica: katera izmed obeh je bila nezmagljiva? Župnik si je dal na to vprašanje tak odgovor, da je v njem takoj prevladala mržnja.
"Svobodomislec si," je dejal. "Framason, da veš!"
"Ce je to framasonstvo, naj bom framason."
Gospod Vojska je izgubljal bitko.
"Dovolj," je odrezal, "tebi ni j pomoči. Sam boš kriv ... A Lucija naj pride k izpovedi! Odve-žem jo, s posebnim ozirom na to, da živita drugače pošteno . . Naj ne bo spotike, kovač."
Tako govoreč je iztegnil belo roko in jo je položil orjaku v raskavo dlan. Možini se je zdelo, da drži mrliča.
je hropel, kladivo Andreja M«-žine je zapelo iznova in je vs' pot preganjajo župnika s svoj mi udarci:
"Kar je krivo, ravnaj! . . Kar je trdo, mehčaj! . . . Kar j zlo, pokončaj! ..."
Gospod Jakob je hitel po W gu nizdol, kakor bi mu gorel I za petami. Njegov polni obraz} ~ bil zaripel od sramu in v siv ij očeh mu je plapolala togota ni obetala dobrega.
Obadva, kovač in župnik, ^ se kasneje velikokrat spo# la tega razgovora. In čudno: ob sta čutila, da se je nekaj spro^ lo v tisti minuti . . .
(Dalje prihodnjič)
I
"Brez zamere, kovač!"'
"Brez zamere, gospod. Toda božje kladivo mora udariti, da-jnes ali jutri, prej ali slej: kar je krivo, bo ravno, in pokončano bo, kar je zlo . . . Brez zamere!"
"Hvaljen bodi Jezus."
"Na vekomaj ..."
Jakob Vojska je stopil iz ko-vačnice v solnčno bleščavo. Meh
H.
Kadar je stal velečastiti na pragu krasno prenovljenega župnišča in spuščal poglede ši-rom vasi, mu je bilo srce polno [ upravičenega zadovoljstva, vse dokler ni ustavil oči na hiši tam onkraj v bregu, mimo katere je cesta lokoma zavijala iz gozdne soteske v ravan. Belo in brez-grešno se je bleščala hiša preko vse vasi, toda v njej je prebival mož, ki ga je župnik določil za svojega najbolj nevarnega pro-
Delo za prodajalca
Mi imamo izpraznjeno mesto prodajalca v enem izmed naših oddelkov, za enega čedno oblečenega mladega človeka V sta- j rosti okrog 30 let. Mora imeti lep in siguren nastop in podati priporočila. — Vpraša se pri j Acme Hardware, 7002 St. Clair Ave.
Oglašajte v — "Enakopravnosti"
"PROFESSOR NOODLE"
/
J)e»r Professor:	-a
Con you explain in simple words just how a £uy can understand these dancers wKo interpret birds with, movements of the
foot and hand? The house, is always dark as pitch, and programs therefore can t he read So kindly name the movements which denote each bird artd quadrviped
Tobias Twostep
1. A flymg leap across the sta^e denotes a codfish wild with rage. 2 Dilated nostrils indicate a booze hound calling to it's mate. 3. A gentle flapping of the ears portrays a herring, wet with tears.
4	Both feet entwined around the v head-a mallard duck who thinks he's dead
5	Both palms extended from the nose-a rattlesnake in sweet repose
On jfe/ading this I fear you'll Say,that I am slightly off my bean Pefhat« ijourcri£hWl got that way fr^n cW^ic dances I h-ave Seen,. *	Prof. Noodle
JiXS
H STrrslt-r
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je dne 2. maja 1939 po dolgi in mučni bolezni za vedno zatisnila svoje trudne oči mati in stara mati	.
Frančiška Cermelj
Ranjka je bila stara 77 let, stanujoča v Vrtovinu blizu Gorice na Primorskem. Njen pokojni mož je bil več let tamkajšnji župan. Umrl je pred 21. leti. Zapustil ji je devet otrok, osem hčera in enega sina.
V veliki ljubezni do svojih otrok je sama vodila gospodinjstvo dokler jo ni pobrala neizprosna smrt. Kako je bila blaga duša, je izkazal njen pogreb. Vse je prihitelo od blizu in daleč, da jo spremijo k zadnjemu počitku.
Pred smrtjo si je zelo želela videti še svojo hčer Jennie, poročeno tukaj v Clevelandu, stanujoča na 3493 Independence Rd. Na veliko željo svoje matere se je podala v domovino, da vidi še svojo ljubo mamo.
Pridragei ljuba mama in stara mati želja se ti je izpolnila. Po dolgih 29 letih si zopet videla svojo hčer Jennie, a bile ste skupaj le 21/2 meseca nakar si nas vse zapustila in v miru zaspala.
Komaj malo časa minulo je,
Kar črna zemlja krije te Naša žalost velika je,
Ker smo zgubili draga te.
Spavaj v miru blaga duša Večna Ti naj sveti luč.
Vam preljubi j ena skrbna mati, v globoki žalosti želimo, počivajte v miru po tem zemeljskem trpljenju. Ohranili Vas bomo vedno v sladkem spominu. Lahka naj Vam bo domača gruda.
Žalujoči ostali
Hčere Jennie, stanujoča v Clevelandu
Otilia, Reška, Milka, Zorka, Paula,
Josefa, stanujoče v Južni Ameriki,
Marija in Jožef.
Vnuki in vnukinje.
v V	v ^
Cleveland, Ohio, 25. julija, 1939.
Žalujoči ostali
V stari domovini pa zapušča žalujočo mater, dva brata in dve sestri.
Cleveland, Ohio, 25. julija, 1939.

"Naznanilo in Z^ahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede in je za vedno zatisnila svoje blage oči naša ljubljena soproga, hči in sestra
Mary Matyazich
(rojena Cinkole)
Umrla je 10. julija. Pogreb se je vršil iz Svetkovih prostorov na Highland pokopališče kjer smo izročili njeno truplo v naročje materi zemlji.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti drage pokojnice. Zahvalo naj sprejmejo sledeči; Mr. Joseph Cinkole, sr. in družina, Mr. Anton Cinkole in družina, Mr. Joseph Cinkole Jr. in družina, Mr. Frank Cinkole, Mr. John Matyazic in družina, Mr. Michael Gricar in družina, Mrs. Johanna Cin-kole-Wolf, Mr. in Mrs. A. Cerne, Mr. John Pole in družina, Mr. Ludwig Viček in družina, Mr. Louis Simoncic in družina, Mr. Matt Perlin in družina, Mr. A. Dolgan in družina, Mr. Matt Matjan, Mr. Leo Kausek in družina, Mr. Frank Cerne in družina, Mr. Frank Kovach in družina, Mr. in Mrs. Joseph Zupančič, Mrs. Johanna Gorišek, Mr. in Mrs. A. W. Vidmar, Mr. in Mrs. H. F. Wilcoxson, družina Anžiček in Turk iz Girard, Ohio, Miss J. Yankovic, Miss J. Sustarsic, Miss R. Benedict, Miss Lola Mc-Govern, Irene Turner, Mae Sternnetz, Mary Moore, Mr. F. Jelercic in družina, Boys from N.Y.C.R.C., društvo Mir, št. 142 SNPJ, Slov Združna zveza in sosedje, j ■
Dalje hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo in sicer sledeči: Mr. Matyazič, Mr. F. Pole, Mr. F. Zalokar iz Girard, Ohio, Mrs. Mary Mawer, Mr. M. Perlin, Mr. A. Dolgan, Mr, S. Vozel, Mr. F. Knaus, Mr. M. Resnik, Mr. F. Kovach, Mrs. Angela Pucel, Mr. M. Kastelic, Mr. F. Yakos, Mr. A. Yankovic, Mr. L. Prebovsek, Mr. J-Hrovat, Mr. J. Yakos.
Zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so se prišli posloviti od pokojnice ko je ležala na mrtvaškemu odru ter oni, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala August F. Svetek pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo.
Posebno zahvalo naj sprejmejo pevci, ki so pod vodstvom Mr. Per-dana zapeli pesmi žalostinke v slovo pokojnice. Hvala tudi Mr. in Mrs. M. Podboy in Mr. M. Gricar za dar v gotovini.
Ti, ljubljena soproga, hči in sestra počivaj v miru in rahla naj Ti bo ameriška zemlja. Spominjali se Te bomo z ljubeznijo v naših srcih do konca naših dni.
Spavaj mirno, snivaj sladko.
Frank, soprog
Joseph Cinkole, Anton Cinkole, brata