PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Donavske države nočejo, da bi pri njih na Donavi ustanavljale nedonavske države svoj režim. To je popolnoma naravno. molotov [ffaVP. ~ 240_______I_____Ljubljana, nedelja. 13. oktobra 1946 I Izhaja vsak dan razen ob petkih | Mesečna naročnina Din 45.— I Cena Din 4.— tv • Znižanje nesorazmerja, med cenami kmečkih pridelkov in cenami industrij, izdelkov krepi zvezo delavcev in kmetov Nesorazmerje med cenami kmečkih d li. cenami industrijskih iz- delkov je bilo za kmeta nekdaj najbolj Pereče vprašanje. Škarje smo temu reciodpirale so se Dedno bolj in bolj ? ?.°do kmetov. Vzroki so bili d kapi-^ističnem gospodarskem redu. Vse gospodarsko življenje se je razvijalo pod ^Plinom finančnega kapitala. Ta je s monopoli, s karteli in trusti ,Vi-r cene industrijskih izdelkov, diktiral pa je tudi cene tistim kmečkim Proizvodom, ki so se uporabljali kot ndustrijske surovine. Po drugi strani začeli na veleposestvih uvajati ka-Pnalistični način proizvodnje, zato naš JPet na svoji majhni krpi zemlje, z stalim t delovnimi sredstvi ni mogel pnkurirati na tržiščih in je gospodar- 1propadal ' nn in i s sl'0 j. ” vojni smo pri nas zrušili oblast 'Vjančnih monopolov, toda posledice Dihovega gospodarjenja so nam ostale. ‘ asa država je bila gospodarsko za-Jtala dežela z malo razvito industrijo. J Usta industrija je imela zaostale °tr°j?, ki so jih drugod že davno vrgli z tovarn. Da so kapitalisti kljub temu mnogo zaslužili, je bilo možno le zato, r so delavce silno nizko plačevali in 0 nekaterih panogah, n. pr. v tekstilni mdustriji tudi zato, ker so jim poma-{. visoke zaščitne carine. Mi imamo torej danes v pretežni oieri zastarelo industrijo. Vrh tega je mio med vojno ogromno obratov porušenih in smo jih morali obnoviti. Pa ne saino to, zanemarjena so bila tudi vsa Pripravljalna dela. Na primer v trbo-oeliških revirjih so Nemci izkoriščali Premog na roparski način. Vsa pripravljalna in raziskovalna dela so opustili. Zdaj je treba ta dela napraviti vsa štiri leta pava j. Zaradi vseh nadetih vzrokov in še zaradi opustošene-Sa prometa je proizvodna cena indu-strijskih izdelkov znatno višja, kakor je bila pred vojno in zato so škarje še vedno ostale odprte. ■ ,(™no[mih nalog ljudske oblasti je zboljšanje blagostanja delovnemu ljudstvu Prvi korak, ki je bil napravljen v tej meri, je bilo izboljšanje plač delavstvu, da se mu zasigura vsaj minimum tega, kar potrebuje za življenje. Za kmete pa se prve mesece res še ni dalo ničesar napraviti in sem pa tja se je med njimi pojavil občutek, kakor ni bili zapostavljeni. Toda ta občutek ni bil opravičen. Edina pot, da se tudi kmetom pomaga, je bila ta, da čimprej obnovimo prometna sredstva, da čvm-Prej obnovimo industrijo, da dvignemo Proizvodnjo. Zato je bilo treba delav-s-vprečno so padle cene tem proizvodom o primerjavi z letom 1941 za 10 odstotkov, a pri poedinih predmetih celo za 50 odstotkov. Znižane so cene kmetijskega orodja in strojev, umetnih gno-tekstilij, emajlirane posode in dru-jv* Plugi so na primer lansko leto sta-} °d 4100 do 4200 din, letos pa stanejo m0 do 2200 din. , Po drugi strani je treba poudariti, a so cene kmečkim proizvodom ostale P glavnem na enaki višini ali pa so 1le celo povečane. Cena koruze se je zvišala od 2.20 din na 2.10 din. Cena Plenici je nominalno ostala na isti vi-Ki!lj, vendar je zaradi svobodnega raz-Polaganja z viški njena cena stvarno P°oišana. Tudi cene za klavno živino *°m se o zadnjem času nekoliko popravile. Za sadje in zelenjavo, za seno in lajca pa imamo svobodno formiranje cen. Iz d se ga navedenega vidimo, da so Se o zadnjem času začele škarje zapi-rfH. Toda še vedno so ostale odprte, r nadaljnjem znižanju cen industrij-Hkih proizvodov se bodo še bolj zaprle. ”foeda moramo imeti pri tem dve stoa-ri pred očmi. Napačno bi bilo, če bi Pričakovali da se bodo cene vsako-dnevno zniževale. Določevanje cen se bn pri nas izvajalo načrtno, d skladu z našo celokupno gospodarsko politiko, muzanje cen mora biti pod neposred-nim vodstvom odgovornih organov na- Govor Molotova na plenarni seji mirovne konference o vprašanju Donave Ne smemo dovoliti, da bi nekatere velesile kršile pravice, ki so si jih mali narodi pribcr.ii Moskva, 12. oktobra. (Tass). Govor zunanjega ministra ZSSR Molotova na pariški mirovni konicrenci 10. oktobra: Gospod predsednik, gospodje delegati! Vprašanje, ki ga 'sedaj razmotrivamo, mirovna pogodba z Romunijo, je velikega pomena za ves problem vzpostavitve miru v Evropi in posebno v jugovzhodnem delu Evrope. Usoda Romunije, če govorimo o dobi zadnjih let, je značilen primer spremembe položaja v Evropi, spremembe, ki jo poznamo vsi, ker so nam še v spominu dogodki, ki so dovedli do zrušenja fašističnih režimov v sovražnih deželah in vzpostavitve demokratičnih režimov, kar pomeni osnovno rekonstrukcijo in prehod k novim sodob-flim načelom življenja v teh državah. Vemo, da je bila prav Romunija država, ki se je s temeljitimi ukrepi otresla fašističnega. Antonescujevega režima, se pridružila zaveznikom, se s tem osvobodila sramotne vloge hitlerjevskega hlapca in si odprla novo pot v vrstah zaveznikov. Ob naši strani in skupno z zavezniškimi četami se je potem nova, demokratična Romunija borila za poraz Hitlerja, doprinesla v tej borbi mnogo žrtev, in mi vsi priznavamo zasluge romunskega ljudstva v tem pogledu. Zadostuje, če povem, da mi vsi priznavamo kot potrebno in pravično, da se v mirovni pogodbi reši vprašanje severne Transilvanije na način, ki bo ustrezal prvobitnim narodiiim interesom in željam romunskega ljudstva. Razmotrivanje mirovne pogodbe z Romunijo je postavilo tudi bolj splošne probleme. K temu je v prvi vrsti pripomogel senator Vandenberg, ki je postavil v središče svojega govora donavski problem kot celtoto in tako zvano vprašanje »enakih ekonomskih možnosti«. Seveda se bom tudi jaz dotaknil tega vprašanja. Reči moram, da je bil govor jugoslovanskega predstavnika Kardelja sijajen odgovor na izjave o donavskem vprašanju in je tudi pripomogel k pojasnilu načelnega vprašanja »enakih možnosti«, ki so ga nekateri predstavniki Združenih držav Amerike in Velike Britanije dvignili skoraj na višino enega najbolj vzvišenih načel novega časa. Zastopniki velesil skušajo izkoristiti sedanjo mirovno konferenco, da bi na Donavi utrdili svoj privilegirani položaj Moja naloga je s tem znatno olajšana. Predvsem je treba opomniti, da hočejo rešiti donavski problem v mirovnih pogodbah z nekdanjimi sateliti Nemčije na način, da bi se vprašanje režima podonavske plovbe odločilo z diktatom premaganim državam. Jasno povedano, to priliki hočejo izkoristiti, da bi na Donavi ustvarili privilegiran položaj gotor vih velesil, ki jim očividno niso mar suverenost in narodni interesi podonavskih držav, temveč hočejo povsod diktirati in predpisovati svojo voljo. Predlagajo, naj bi to storili na način, da bi se to, kar bo v mirovni pogodbi določalo gotove pogoje premaganim državam, nanašalo tudi na podonavske države (Jugoslavija, Češkoslovaška), ki so naši zavezniki ih ki so se z nami borite proti skupnemu sovražniku in katerim nimamo pravice ukazovati, temveč moramo z njimi ohraniti prijateljske stike in razvijati odnose prijateljskega sodelovanja. V en koš mečejo i premagane i zavezniške države, to pa zato, da bi pripravili pot za gospodarski vpliv na donavsko področje. Ali moremo to smatrati za pravično? Ni prvič, ko se po' končani vojni postavlja donavsko vprašanje. Že na potsdamski konferenci v Berlinu je ameriška vlada sprožila donavsko vprašanje, ko je predlagala načrt za »mednarodni režim notranjih vodnih potov«. V tem načrtu ni bilo samo govora o donavski plovbi, temveč tudi o plovbi po Renu, Odri in Kielskem prekopu ter, da se tako izrazim, postavljeno je bilo tudi vprašanje režima črnomorskih ožin. Tovrstni načrti samo poudarjajo pristransko naziranje o tem vprašanju, enostransko naziranje, ki vztraja na položaju, ki ga danes zavzema donavsko vprašanje. Mednarodni donavski režim je produkt imperialistične politike 19. stoletja Zagotavljajo nam, da je bil mednarodni donavski režim ustanovljen že na pariški konferenci leta 1856, da ta režim, ki daje privilegiran položaj v donavski nižini Angliji, Franciji, Prusiji in drugim nedonavskim državam, obstaja že nad 90 let. Izjavljajo nam še, da bi bil to naj-brže ideal za donavski režim v našein času. Toda spomnil bom senatorja Vanden-berga, da so bili leta 1856 časi čisto drugačni, da je od takrat pa do pariške konference minilo 90 let. Zadostuje, če povem, da je takrat obstajalo v Združenih državah Amerike še suženjstvo črncev, da suženjstvo v Ameriki še ni bilo odpravljeno. Kar se tiče držav, o katerih govorimo sedaj kot o demokratičnih donavskih državah, je bilo takrat zelo malo tistih, ki so se zanimali za njihovo suverenost, njihovo neodvisnost in druge podobne stvari. V večini primerov so bile v položaju zasužnjenih narodov. G. Bevin je dejal več ko enkrat, da Velika Britanija sedaj odstopa od imperializma 19. stoletja. Toda, če ne zatisnemo oči, če se ne bojimo resnice in če ne skušamo označiti neprijetne resnice za dostojnost, lahko smatramo, da je bila doba leta 1856, doba razmaha imperializma minulega stoletja. Tako imenovani mednarodni donavski režim je bil ustanovljen ravno v tej dobi, ;ki je tako tipična za imperialistično politiko 19. stoletja. In če se v resnici odrekajo imperializmu 19. stoletja, čemu se potem oklepati ostankov imperializma neke minule dobe? Sredi preteklega stoletja, ko je bil ustanovljen omenjeni mednarodni donavski režim, še ni bilo govora o obstoju demokratičnih držav v donavski nižini, pojem sam »demokratična država« še ni obstajal. Takrat je bil uveden na Donavi »mednarodni režim«, vsiljen z odkritim imperialističnim pritiskom. Sedaj nam pa predlagajo, da bi ta režim obnovili v obliki »enakih možnosti« pod pretvezo obrambe načela enakosti med državami. Jasno je, da na to nikakor ne smemo pristati. Nihče ne bo takih zahtevah vzel zares. Načelo »enakih možnosti« in »dolarska demokracija« Zadnje čase zelo radi govorijo o načelu tako imenovanih »enakih možnosti«. Zdi se, da ne more biti nič boljšega kot to načelo, ki določa enake možnosti za vse države brez razlike. Zastopniki tega mnenja se sedaj predstavljajo kot sodobni prvoboritelji načela enakosti v odnosih med narodi. V tem primeru, gospodje, govorimo resno in pošteno o načelu enakosti. Znano je, da gotova vodna pota niso edina, ki imajo mednarodni pomen, temveč, da so pomorske linije, predvsem pa linije, ki vežejo oceane, veliko večjega mednarodnega pomena, kot kateri koli rečni sistem. Če hočemo v resnici braniti načelo »enakih možnosti« v vprašanju vodnih potov, potem izvajajo to načelo dosledno, kakor to pristoji resničnim braniteljem načela enakosti v odnosih med državami. Zakaj v tem primeru ne branimo načela »enakih možnosti« glede vodnih potov, kjer so interesi številnih držav posebno veliki? Recimo na primer še oblasti. P tem pogledu so se pri nas dogodile tudi razne napake. Posamezna podjetja so namreč sama od sebe zniževala cene svojim proizvodom. Jasno je, da more to vpetiti samo do zmede v našem gospodarstvu. Vsako tako nenačrtno znižanje cen je v nasprotju z našo gospodarsko politiko, ki gre za tern, da uvede enotne cene za vso državo, in sicer take cene ki bodo v skladu z našim gospodarskim razvojem. Nadalnji napori za odpravo Škarij bodo šli pri nas v dve smeri. Prvič v industrializacijo države, da bomo po eni strani obstoječo industrijo modernizirali, po drugi strani pa zgradili novo. Kajti jasno je, da dokler bomo morali industrijske proizvode uvažati iz kapitalističnih držav, toliko časa nas bodo finančni monopoli še vedno izkoriščali. Drugič bo treba tudi našo kmetijsko proizvodnjo postaviti na modernejše temelje. Z agrarno reformo je dobil mali kmet zemljo. To je velika pridobitev ki jo je dobil kmet od svoje oblasti. Prav tako velika pridobitev bo, ko mu bo ta oblast omogočila moderno obdelovanje svoje zemlje. Več strojev, več umetnih gnojil, več zaščitnih sredstev našemu kmetu, to je naloga, ki je postavljena pred nami. Donosnost naših kmetij moramo povečati. Najboljše orodje za dosego tega pa ima kmet v svojih zadrugah. Kakor vidimo, so pred nami velike naloge. Izpolnili jih bomo le s požrtvovalnostjo vsega delovnega ljudstva, zlasti pa z napori delavcev in kmetov. Kmet ne bi dobil zemlje, če nui v tem boju ne bi pomagal delavec in delavec ne bi dosegel zboljšanje svojega polo-žajaj če se mu v boju kmet ne bi pridružil. Kmet brez strojev ne bo mogel povečati donosnosti svoje zemlje. Stroje mu bo napravil delavec. S tekmovanjem in udarništvom bo delavec dosegel, da bodo ti stroji čim cenejši, kmet pa bo delavca oskrbel s potrebno in ceneno hrano. Interesi delavca in kmeta so skupni: treba je utrditi ljudsko oblast, zakaj samo o ljudski oblasti imata oba jamstvo za svoje blagostanje. Sueški ali Panamski prekop, številne države so prav tako zainteresirane v teh dveh vodnih potih. Če hočemo biti vneti patrioti načela tako imenovanih »enakih možnosti«, tedaj govorimo tudi v tem primeru za izvajanje tega načela, kar se. tiče teh vodnih potov. Ali bi branitelji načela »enakih možnosti« pristali, da bi se to načelo izvajalo v Panamskem prekopu? Ali bi pristali, da bi se to načelo izvajalo v Sueškem prekopu? Neumestno je puščati ta vprašanja ob strani. Na vsak način se bomo morali baviti z njimi prej ali slej. Podonavske države so med vojno imele težke izgube in jih ne moremo uvrstiti med tiste, ki so z vojno obogatele Kar se tiče Donave, če pustimo ob strani vse druge okoliščine, imamo sedaj tukaj specifičen položaj, ki ga moramo na vsak način upoštevati. V donavski nižini so dežele, ki so med to vojno posebno trpele. Z druge strani pa so se ravno na tem področju izvršile važne politične spremembe in mlade demokracije, ki so se tam formulirale, še niso imele časa rešiti najnujnejših problemov povojne obnove. Donavska nižina obsega Ropiunijo, Bolgarijo, Madžarsko kakor tudi Jugoslavijo, Češkoslovaško in nekatere druge države. Te dežele so med drugo svetovno vojno prestale težke preizkušnje. Težko so trpele med vojno, zelo so oslabele in jih na noben način ne moremo uvrstiti med tiste, ki' so z vojno obogatele. Ne govorim o Sovjetski zvezi, katere izgube na ljudeh in materialu so izredno velike. Sovjetska vlada je objavila konkretne številke in dejstva o teh izgubah. Škoda zaradi vojnega porušenja, ropanja okupatorjev itd., znaša 679 milijard rubljev. Tak je povojni položaj v državah, ležečih v donavski pokrajini. So pa še druge države, ki so bile z nami v taboru zaveznikov in ki so na srečo trpele manj nego države, ki sem jih navedel. Končno imamo tudi države, ki So sicer morale nositi težko breme borbe proti skupnemu sovražniku, toda so znale v zadnjih letih povečati svoje bogastvo. Imenujmo na primer Združene države Amerike. Vsak izmed vas si more v Pa- rizu nabaviti knjigo »Svetovni almanah za leto 1946«. V tej knjigi lahko čitate naslednje številke: Državni dohodki Združenih držav Amerike so v letu 1941 znašali 96 milijard dolarjev, leta 1942 102 milijardi dolarjev, leta 1943 149 milijard dolarjev, leta 1944 pa 160 milijard dolarjev. Tako so sc torej v štirih letih državni dohodki Združenih držav Amerike dvignili za 64 milijard dolarjev. Na ta način dvig državnih dohodkov Združenih držav Amerike v vojnih letih že sam po sebi doseže številko, ki je enaka celotni vsoti državnih dohodkov v letu 1938. Na ta dejstva je treba opomniti. Včeraj je predstavnik Združenih držav Amerike v svojem govoru dejal, da bi njegova vlada po pravici lahko zahtevala 20 milijard dolarjev reparacij, če bi se Združene države hotele ukvarjati s štetjem svojih izgub med vojno. Take izjave so za ljudi, ki poznajo dejstva, kaj malo prepričljive. Mi vemo, da so imele Združene države Amerike v tej vojni velike zašluge; branile so svoje interese in naše skupne cilje in jim dajemo zato vse priznanje. Toda ne smemo pa reči, da se USA štejejo med države, ki so med drugo svetovno vojno utrpeLe težke materialne izgube, ki jih je ta vojna uničila ali oslabila. Srečni smo, da je bilo to našemu zavezniku prihranjeno, čeprav smo morali mi sami prestati hude čase in bo treba dolgih let, da odstranimo njihove sledove. Neomejeno izvajanje načela »enakih možnosti« bi praktično pomenilo gospodarsko zasužnjenje malih narodov Sedaj, ko poznate dejstva, primerjajte: na eni strani od vojne oslabela Romunija, ali od nemških in italijanskih fašistov razdejana Jugoslavija, na drjigi strani pa Združene države Amerike, katerih bogastvo je med vojno zelo naraslo, in jasno vam bo, kaj praktično pomeni načelo »enakih možnosti«. Dajte v tem položaju, bodisi v Romuniji ali v Jugoslaviji ali v kateri koli drugi od vojne oslabeli državi, ameriškemu kapitalu t%Jko imenovane »enake možnosti«, t. j. možnosti za njegovo neomejeno pronicanje v romunsko industrijo, v jugoslovansko industrijo itd., kaj bo tedaj ostalo od narodne romunske ali od narodne jugoslovanske industrije? Ni težko razumeti: če damo ameriškemu kapitalu vso svobodo v malih,' od vojne uničetiih in oslabelih državah, kakor to hočejo branitelji načela »enakih možnosti«, bo ta kapital' pokupil lokalno industrijo, se polastil najbolj važnih romunskih in jugoslovanskih podjetij ter postal gospodar v teh malih deželah. V tein položaju lahko pričakujemo', da. boste v vaši domovini, ko boste poslušali radio, slišali manj vaš materinski jezik, zato pa iz dneva v dan več ameriških plošč te ali one angleške propagande. Nekega dne se more zgoditi, da boste v kinu v vaši domovini gledali ameriške filme, posnete v inozemstvu, a ne tistih, ki se odlikujejo po svoji kakovosti, temveč tiste množično fabricirane filme, ki jih razširjajo in vsiljujejo v inozemstvu agenti mogočnih firm in kinematografskih družb, ki so med vojno posebno obogatele. Ali res ni mogoče opaziti, da bi na osnovni izvajanja načela »enakih možnosti« zaradi nebrzdano konkurence masovne proizvodnje ameriških in britanskih tovarn z domačo industrijo, ničesar ne ostalo od neodvisnosti in suverenosti teh držav, če upoštevamo povojni položaj? Ali ni jasno, da bi neomejeno izvajanje načela »enakih možnosti« v danih okoliščinah praktično pomenilo najbolj očitno gospodarsko zasužnjenje malih držav ^ in njegovo podreditev gospostvu in arbitraži velikih firm, bank in obogate-lih inozemskih industrijskih družb? Ali ni jasno, da bi izvajanje »načel enakosti« v mednarodnem gospodarskem življenju prisililo male države, da bi živele po nasvetih, navodilih in ukazih mogočnih inozemskih trustov in monopolov? Ali smo se za to borili, ko smo porazili fašistične napadalce, hitlerjanske in japonske imperialiste? Ce imate v tem pogledu še kakšne dvome, potem čitajte. kaj piše senator Thomas v zadnji številki revije »American Magazine«. V tej razširjeni ameriški reviji čitamo: »Ni slučajno, da so ameriški dolarji često sredstvo za realizacijo naše zunanje politike.« In dalje: »Naša politika dolarske demokracije pomaga naši zunanji politiki.« Da bi pojasnil svoje misli, se spnator Thomas podrobneje spušča v nekatera konkretna vprašanja. Dalje govori o razlogih, ki pojasnjujejo zadnje ameriško posojilo Angliji in zakaj Amerika ni odklonila tega posojila. Pojasnjuje tudi motive zadnjega posojila Franciji, obstoječe načrte o velikem posojilu Kitajski in ob-jasnjuje pogoje, pod katerimi bi lahko dobila posojilo Poljska, itd. Ta prijazni in odkriti senator je zelo zadovoljen / z »dolarsko demokracijo« in veruje v njen neomejen uspeh. Seveda je tudi pristaš načela »enakih možnosti«, posebno še v trenutku, ko je Amerika v dobi procvita, številne druge države pa trpijo zaradi povojne gospodarske oslabelosti. Pristaši »dolarske demokracije« si sedaj dovoljujejo neomejene sanje o osvajanju vedno številnejših gospodarskih po-zicij-v vseh predelih sveta. Sedaj je veliko ameriških kapitalistov, ki sanjajo, da bodo postali gospodarji celih držav, ustanovili ^ v teh državah zase najbolj ugodne režime in čim bolj izkoristili prehodni povojni položaj, ki je posebno Ugoden za »dolarsko demokracijo«. ^ Toda nobena vlada demokratične države se ne more ogreti za te osvajalne načrte,^ če ve, kam more to privesti in (~e. ji je pri srcu njena, avtoriteta. Med vojno so zavezniki smatrali za enega svojih glavnih ciljev doseči, da ne bo več fašističnih držav v Evropi in v ostalih <1e 1 i h^ sveta in da bo odprta pot demokratičnim državam in njihovemu procvi-tu. To pa ne pomeni, da bi morali po vojni dajati našo simpatijo tistim, ki hočejo izkoristiti svoje, med vojno nakopičeno bogastvo zatij. da bi profitirali iz povojnih težkoč v malih, od vojne oslabelih državah, pa naj se to dela pod pretvezo proglasitve »načela enakih možnosti«. ali »politike dolarske demokracije, ali pod ščitom kakršnih koli osvajalnih načrtov, zakrinkanih z lepimi besedami. ZDA hočejo prisiliti podonavske države k izpolnitvi raznih pogojev s tem, da jim nočejo vrniti njihove lastnine Kar se tiče donavskega vprašanja, ga ni mogoče rešiti v naglici. Temu vprašanju je treba posvetiti veliko večjo pozornost. Ko se bavimo s tem vprašanjem, se ne smemo omejiti na proglasitev lepo donečih formul o »enakih možnostih«, zaradi katerih bi morale praktično trpeti gotove države, če bi dovolili neomejen aplikacijo tovrstnih načel in bi se zani sli samo na zmernost apetita zainteres ranih skupin in držav. Toda, gospodje, če se to mnenje pr zna za pravilno, se je treba poslužii Nadaljevanje na 2. strani. GENERALNA RAZPRAVA O NAČRTU MIROVNE POGODBE Z BOLGARIJO Interesi miru na Balkanu in v Evropi zahtevalo, da se imperialistične sile ne vmešavalo v notranje zadeve balkanskih narodov Govor Moše Pjjade na plenarni seji mirovne konference Pariz, 12. oktobra. Pcsebni dopisnik Tanjuga poroča: Ko so razpravljali na plenarni seji mirovne konference o mirovni pogodbi z Bolgarijo, je imel jugoslovan- , ski delegat Moša Pijade govor, v katerem je rekel: »Gospod predsednik, gospodje delegati! ■* * Osnovna misel, ki je vodila jugoslovansko delegacijo pri njenem sodelovanju v komisijah, ki so razpravljale o mirovni pogodbi z Bolgarijo, je v tem, da naj nudi mirovna pogodba novi Bolgariji, ki je postala med delom mirovne konference s soglasno voljo svojega ljudstva demokratična ljudska republika, mednarodne pogoje za utrditev in nadaljnje razvijanje njenega sedanjega demokratičnega reda. Zato smo tako postopali, ker smo smatrali, da je neogibno potrebno, da postane ta država v odnosih dobrega sosedstva in prijateljstva z ostali balkanskimi državami ter eden izmed varnih opornikov miru in tesnega sodelovanja med narodi v tem delu Eyrope. Za to sta- • ljšče je govoril že sam položaj Jugoslavije kot države, ki je v središču Balkanskega polotoka. Še bolj pa je tako stali-|če vsiljevala Jugoslaviji želja, da bi obvladali tudi zadnje ostanke težke dediščine preteklosti, ki je balkanske narode, ki so med seboj tako blizu, večkrat potisnila v mednarodne spopade in bratomorne vojne, in to v nasprotju z njihovimi življenjskimi interesi, ki so zahtevali tesno sodelovanje in prijateljstvo zaradi skupne obrambe njih nacionalne in ekonomske neodvisnosti. Povsem naravno je bilo, da je Jugoslavija, ki je tudi sama pretrpela med svojo osvobodilno vojno globoke izpre* membe, ki so jo napravile za steber nove progresivne demokracije in miru na Balkanu in ki je v svojih lastnih mejah ustvarila bratstvo in enotnost svojih na- rodov na temelju nacionalne enakopravnosti ter izvajala že od samega začetka svoje osvobodilne vojne nasproti vsem svojim balkanskim sosedam politiko, ki je šla za tem, da se za vedno odstranijo Ppgojii ki so v bližnji preteklosti naganjali balkanske narode enega proti drugemu v interesu osvajalnih teženj imperialistične sile. Osvobodilno gibanje Jugoslavije ni nikoli pozabljalo, da ne sme istovetiti fašističnega režima v Bolgariji, ki jo je pahnil v naročje Hitlerja, « samim bolgarskim narodom. Ko smo branili svojo svobodo in neodvisnost ter svojo novo demokracijo pred okupatorsko vojsko bolgarskih fašističnih oblastnikov, nismo zavzemali šovinističnega stališča nasproti sami Bolgariji in nismo se hoteli osvetiti nad bolgarskim narodom za zločine njegovih voditeljev. Nasprotno, med borbo samo smo napravili' vse, da bi prišli v stik z demokratičnimi silami bolgarskega naroda in da jim pomagamo, kolikor je v naši moči, da se ojačajo in zmagajo. Zato so narodi Jugoslavije pozdravili z velikim veseljem zlom fašističnega režima v Bolgariji meseca septembra 1944. leta in njen novi demokratični red kot zmago demokratičnih sil bolgarskega naroda. Zato, ker je bil s svoje strani novi demokratični red v Bolgariji iskreno navdahnjen s podobnimi težnjami in željami, da popravi grehe starega fašističnega režima, je bilo mogoče^ da sta pristopili obe naši državi s položaja medsebojne borbe tako hitro k bratskemu sodelovanju na bojnem polju in k razvijanju prisrčnih prijateljskih odnosov. Ogromna večina bolgarskega naroda je trdna opora novega demokratičnega reda v Bolgariji Nova Bolgarija je zato mobilizirala vse ljudske sile, da bi s svojo udeležbo v vojni proti Nemčiji doprinesla svoj delež k zmagi zavezniških in združenih narodov. Pričela je na svoji zemlji in na ozemlju Jugoslavije vojne operacije proti Nemcem že pred sklenitvijo premirja v Moskvi. Napravila je vse da bi kaznovala svoje vojne zločince in tiste osebe, ki so odgovorne za to, da je bila Bplgarija v službi nemške agresije. Priče smo od septembra 1944. leta, da je izprememba, ki je bila izvedena v Bolgariji, zares globoka in da stoji ogromna večina bolgarskega naroda kot trdna podpora novega demokratičnega reda, ki je tako radikalno in iskreno pretrgal vezi s politiko starih oblastnikov. Izprememba je takšna, da so lahko ostali balkanski narodi gotovi, da ne bo več nobenemu balkanskemu narodu pretila s te strani nevarnost agresije. Vsa ta dejstva, ki kažejo v teku dveh let Bolgarijo v tem novem svetu, je imela pred očmi tudi jugoslovanska delegacija takrat, ko je določala svoje stališče v vprašanju mirovne pogodbe s to državo. Nismo zapirali oči pred preteklostjo. Toda trpke preizkušnje v preteklosti so nam dale edino pravilni nauk: Rešitev balkanskih narodov in zajamčenje njihovega miru, njihove svobode in neodvisnosti, njihove sreče in blaginje je se mo v njihovi tesni bratski skupnosti. Sodelovanje in bratstvo balkanskih narodov ni samo sen, s katerim bi se ponašali najboljši duhovi vseh balkanskih narodov, to je danes stvarnost, ki ima vse izglede na velik razvoj. Današnje zbli-žanje balkanskih narodov je eden izmed velikih uspehov minule vojne. Srbi in Albanci so večkrat v preteklosti vodili krvave spore. Danes uživata obe ljudski republiki, Jugoslavija in Albanija, ki sta bili porojeni in vzrasli v skupni borbi in medsebojni pomoči, srečo najbolj pristnega in neporušljivega prijateljstva in najbolj tesno sodelovanje. V medsebojnih spopadih balkanskih narodov je predstavljal osnovni problem razdor med Jugoslavijo in Bolgarijo zaradi makedonskega vprašanja. Jugoslavija je priznala makedonskemu narodu pravico do samostojnega nacionalnega obstanka v njenih mejah. V sestavu FLRJ je lahko makedonski narod ustvaril svojo ljudsko republiko, ki bo dobila jeseni svojo demokratično ustavo. To delo je bilo sprejeto z velikim navdušenjem tudi s strani nove Bolgarije in vsega bolgarskega ljudstva. Na ta način je bil odstranjen med narodi Jugoslavije in Bolgarije glavni vzrok bratomorne borbe. Zmaga resnične demokracije v obeh državah je ustvarila pogoje za bratske odnose, ki jih ne more motiti več nobena stvar. Zmaga demokratičnih si! v Romuniji je omogočila, da tudi romunsko ljudstvo sodeluje pri izgradnji miru na Balkanu K temu novemu odnosu iskrenega prijateljstva med- balkanskimi narodi dopri-naša svoj delež tudi nova demokratična Romunija. Med Srbi in Romuni, ki so z jugoslovanskimi narodi neposredni sosedi, ni bilo nikdar v zgodovini bratomornih vojn. Nasprotno, često sta si ta dva naroda bratsko pomagala med seboj, tako da je njuno tesno prijateljstvo trajalo stoletja. Vprašanje Južne Dobrudže, ki je ločilo Romune in Bolgare, je bilo končno rešeno z medsebojnim prijateljskim sporazumom. Danes se razvijajo med Romunijo, Jug*slavijo in Bolgarijo odnosi pravega prijateljstva in sodelovanja. Narodi Jugoslavije so srečni, ker je sprememba, ki je prinesla Romuniji zmago demokratičnih sil, ustvarila pogoje, da tudi romunsko ljudstvo v polni meri konstruktivno sodeluje pri izgradnji pomirjenega Balkana. Romunsko ljudstvo je drago plačalo grehe svojih bivših fašističnih voditeljev, toda obračunalo je z niimi in s tem pokazalo, da je pripravljeno prenašati žrtve za dosego demokracije. Pri svojem novem demokratičnem razvoju aiživa Romunija vse simpatije Jugoslavije, na katere prijateljske občutke in tesno sodelovanje more vedno računati. Na tem mestu želim izraziti obžalo- vanje šefa jugoslovanske delegacije tov. Kardelja, ker je bil v kratkem času, ki mu je preostajal v debati o romunski mirovni pogodbi, priseljen posvetiti svojo pozornost samo vprašanju Donave in ni mogel izraziti občutko^iskrenega prijateljstva, katerega goje narodi Jugoslavije do nove Romunije. Zaradi novega položaja na Balkanu je Jugoslavija pripravljena svoje posamezne interese podrediti veliki stvari zbližanja in sodelovanja med balkanskimi narodi. Naša prostovoljna podreditev temu velikemu interesu, ki je hkrati interes evropskega in svetovnega miru, je najboljše pojasnilo celotnega našega stališča glede na mirovno pogodbo z Bolgarijo. Edina temna točka v vseh odnosih med balkanskimi narodi je sedanji položaj v Grčiji, poleg stališča, ki ga je na tej konferenci zastopala grška delegacija. Zaradi vsega tega in ker je smatrala, da načrt mirovne pogodbe z Bolgarijo daje "v glavnem podlago mirovni pogodbi, ki bi po vsem dobrovoljno vodila računa o teh novih dejstvih, ni jugoslovanska delegacija predložila niti ^nega amendementa k načrtu pogodbe o Vprašanjih, ki jih je načrt pogodbe pustil odprta in ki jih je# morala rešiti ta konferenca. Bolgarija je prispevala v borbi proti Nemčiji mnogo več kot Italija Jugoslovanska delegacija je pričakovala, da bo pravilna ocenitev sprememb, ki so se izvršile v Bolgariji, omogočila najti rešitev v tistem smislu, ki sem ga prej omenil, s čimer je bila navdahnjena naša delegacija. Toda na žalost, to naše upravičeno pričakovanje se ni izpolnilo. Na razpravi o uvodu v pogodbo je poli-tično-teritorialna komisija za Bolgarijo odklonila z 9 glasovi proti 4 predlog delegacije Beloruske SSR, da bi Bolgarijo priznali kot sovojujočo se stranko. S tem je bila storjena novi Bolgariji velika krivica brez upravičenega razloga, in to še tem bolj, ker to ni veljalo istočasno za Italijo. Ako upoštevamo veliko vlogo, ki jo je odigrala Italija v vojni kot glavna zaveznica Hitlerjeve Nemčije in neznatno vlogo Bolgarije, ki je po prekinitvi od-nošajev z Nemčijo prispevala sorazmerno svojim silam mnogo več v borbi za zmago nad Nemčijo kot Italija, potem je jasno, da je to stališče nasproti Bolgariji zelo nepravično. To je vidni izraz dveh različnih meril, ki jih nekatere države članice uporabljajo proti bivšim sovražnim državam. Tak postopek je prišel do izraza v celi vrsti vprašanj. Mislili smo, da je dovolj ugotoviti dejstva in na podlagi tega priti do pravilnega zaključka. Toda, dočim dejstev samih ni nihče pobijal, je večina kljub vsemu glasovala za stališče, ki ni v skladu g. dejstvi. Večina je vztrajno odklanjala, da bi priznali Bolgariji značaj sovojujoče se stranke. Večina je z glasovanjem odklonila celo to, da bi sprejeli v uvod ugotovitev, o kateri sploh ni mogoče razpravljati, ker predstavlja navadno zabe-ležbo nekega točnega datuma, nujno popravo nekega podatka, ki je bil v načrt sprejet netočno. Večina je odklonila po- Nadaljevanje s 1. strani druge metode v reševanju takih važnih vprašanj kot jc donavska plovba in predvsem, druge metode v odnosih z malimi državami, vštevši premagane. Ostati je treba blagohoten nasproti malim državam, ki so naše prijateljice — prijateljice zavezniških držav. Toda, s fim imamo v tem pogledu opraviti dandanes? Zadnje dni je uradni predstavnik Združenih držav. govoril v ekonomsko socialnem svetu organizacije Združenih narodov o ravnanju ameriških okupacijskih oblasii v gornjem toku Donave. Ta predstavnik je izjavil, da bo donavska flota, sestavljena iz 800 ladij, pripadajočih zavezniškim državam in ne. kdanjim sovražnim državam, ki so jo zasegle ameriške oblasti, tudi v bodoče ostala v rokah ameriških oblasti. Te ladje bi mogle sedaj veliko koristiti, če bi bile vrnjene svojim zakonitim lastnikom. Toda Združene države Amerike nočejo vrniti teh ladij niti zavezniškima državama — Jugoslaviji in Češkoslovaški — izjavljajo? odkrito, da delajo to zato. da bi prisilile donavske države k izpolnitvi gotovih ameriških zahtev. Doslej Združene države Ajnerike ne le, da niso hotele vrniti Madžarski ladij, ki so jih ameriške oblasti zasegle na Donavi, temveč ji tudi nofejo vrniti opreme številnih važnih madžarskih tovarn, prometnega in železniškega materiala ter 'Iruge lastnine, ki so jo Salaszvsti odvlekli v Nemčijo in ki je sedaj v ameriški okupacijski coni. S takim ravnanjem z malimi državami se ne bi smeli strinjati. Donavske države nofejo. da bi pri njih na Donavi ustanavljale nedonavske države svoj režim. Zdi se. da je to popolnoma naravno. V odgovor na to pa se velesile, ki nimajo nobene zveze z Donavo, poslužujejo vseh sredstev pritiska, da bi prisilile donavske države, da se odrefejo svojini zakonitim pravicam. Ali sogte metode pri-tiska in zastraševanja vredne demokratičnih držav? Ali ustreza to ciljem vzpostavitve miru in demokracije? Tu nam pravijo, da je ekonomska komisija konference z S glasovi proti 5 sprejela resolucijo, da se sklife konferenca za Donavo. Toda, vseh prvih osem glasov pripada deželam, ki so dalef stran od Donave, ostalih pet pa donavskim državam. Človek bi mislil, da se mora vprašanje sklicanja konference za Donavo prepustiti donavskim državam samim in da ni nobenega razloga dvomiti, da bi zaradi tega trpeli interesi zaveznikov, ali v splošnem interesi ostalih držav. :> Toda tega nikakor nofejo upoštevati, nofejo razumeti, da sklicanje konference še nikakor ni pripravljeno. In vendar hofejo vsiliti sklicanje konference za donavsko vprašanje, uporabljajoč r ta namen tukaj ustanovljeno skupino glasov proti glasovom donavskih držav. Ali je to pravifno? Ali ta metoda ustreza de-■nokratifnim nafclom in interesom vzpostavitve demokratičnega miru? Na noben način. Samo po se"bi razumljivo je, da mi takega postopanja ne moremo odobravati. Dejstva, ki sem jih navedel, pričajo o nezakonitih manevrih in o nedopustnih metodah, ki se uporabljajo na tej konferenci proti malim demokratičnim državam. Vendar pa ne slišimo protestiranja patentiranih braniteljev malih držav, kadar gre za interese malih, demokratičnih donavskih držav. Avstralska, in nekatere druge delegacije so večkrat govorile na tej konferenci, da so braniteljice pravic malih držav. Toda ko gre za pritisk Združenih držav Amerike in Velike Britanije na male donavske države, se zdi, da avstralska kakor tudi nekatere druge delegacije ne vidijo, kaj se dogaja. Mogoče jim ta način ravnanja z malimi državami ugaja. pravek redakcije tretjega odstavka uvoda v tem smislu, da bi se glatil, da se je Bolgarija aktivno udeležila vojne proti Nemčiji ne šele po sklenitvi premirja 28. oktobra 1944, kot je bilo to napačno zapisano v načrtu, ampak že pred tem, ne da bi čakala sklenitve premirja. Nič niso pomagali dokazi o borbah, ki so jih vodili Bolgari proti Nemcem na svojem domačem ozemlju, kakor tudi na področju Jugoslavije pred sklenitvijo moskovskega premirja na podlagi sporazuma dne 5. oktobra, sklenjenega med novo bolgarsko vlado in Jugoslavijo. Večina je mislila, da lahko z glasovanjem po svoji volji spreminja datume zgodovinskih dogodkov. Vsekakor bi izgledalo zelo smešno, ako bi kdo kasneje trdil, da se današnja seja ni vršila danes, ampak več dni pozneje. Tako so postopali v tem primeru. Če tega ne bomo spremenili v končnem besedilu pogodbe, bo vsebovala ta pogodba netočnost, ki prikriva neko resnico, zelo važno za tako mirovno pogodbo, namreč dejstvo, da sta našli Jugoslavija in Bolgarija iz lastne pobude pot sporapuma in sodelovanja v borbi proti Hitlerjevi Nemčiji od prvega dne zmage demokratičnih sil Bolgarije, odnosno da bolgarska vlada Domovinske fronte ni čakala, da bi ji to sodelovanje ukazali s premirjem, kot je bil to prime* z Italijo. Toda večina, ki jo vodita LajPl in Anglija, ni hotela upoštevati velike ^ moralne vrednosti tega dejstva. Ali pa vzemimo drug primer. V načrtih pogodb kot jih je predložila konferenca Sveta ministrov, sta bili besedili člena 2 načrta mirovne pogodbe z Bolgarijo in člena 14 načrta pogodbe z Italijo, istovetna. Ta dva člena govorita o obveznosti teh dveh bivših sovražnih držav, da podvzameta potrebne ukrepe, da vsem osebam pod njuno jurisdikcijo brez razlike na narodnost, raso itd., za' gotovita človečanske pravice in osnovne svoboščine. To besedilo je ostalo. Toda ZDA, Avstralija, Grčija, Indija, Nova Zelandija in Južno-afriška unija so smatrale po predlogu Združenega kraljestva, da je treba dodati pogodbi z Bolgarijo še en člen, ki podrobno obvezuje bolgarsko zakonodajo glede teh vprašanj, ki so ŽP urejena v členu 2, Rekli so, da to »J11 odveč«. Ako upoštevamo, da je britanska delegacija pojasnila, da se ta predlog tiče zaščite Židov, potem lahko rečemo, da je ravno pri Bolgariji izmed vseh za-veznikov Nemčije to popolnoma odveč, kajti v Bolgariji ni bilo nikoli antisemitizma, Bolgarija je bila edina država, ki je bila pod varuštvom Nemčije, v kateri Židov niso pobijali. Tak dodatek so smatrali za potrebnega proti Bolgarijii ne pa glede Italije, kjer bi bil mnogo bolj upravičen, čeprav bi smatrali, da je tudi tukaj odveč. Že sama motivacija stališča večine (in še ta večina je zelo majhna, ker je za britanski predlog gla' sovalo 7 delegacij proti 5, dočim se je vzdržala), kaže da tega člena ni mogoč® sprejeti. Evo, kaj je rečeno v poročil11' »Večina dodaja, da kljub temu, da se bolgarski zakoni protivijo vsakemu uva” janju razlik med bolgarskimi državlja®1' ni nekoristno, če bi obstoječi pravni položaj potrdili v mirovni pogodbi s poseb' no obveznostjo,« Zakaj bi bilo to nekoristno v pogodbi z Italijo, zibelko fa*>i' zma? _ V isti vrsti nerazumljivega dajanj® prednosti Italiji v primeri z drugimi biV' Šimi majhnimi sovražnimi državami, je tudi odklonitev predloga, ki sta ga stavili poljska in ukrajinska delegacija, nam' reč da bi v pogodbo z Italijo sprejeli klavzulo o prepovedi »ašističnih organizacij. Klavzula o prepovedi fašističnih organizacij je v vseh 'ostalih štirih po-godbah. Ali je -mogoče na kakršen koli način upravičiti to odklonitev? Ail ®e bomo ravno pri Italiji, državi kjer je bilo kaznovanih najmanj vojnih zločincev m kjer ji bil najslabše očiščen državni ®Pf' rat, pomislili, da je Italija edina bivša sovražna država, kateri nismo hoteli_ izrečno prepovedati zopetne vzpostavitve fašističnih organizacij? V mirovni pogodbi je postopek z Bolgarijo strožji kot z Italijo Sovjetska zveza bo napela vse sile, da se bo z malimi državami ravnalo človeško Toda Sovjetska zveza se s tem ne more strinjati. Sovjetska zveza smatra take metode ravnanja z malimi državami za nedopustne. Sovjetska zveza bo napela vse sile, da se bo z malimi državami ravnalo človeško. Važno je priznati, da morejo velesile, ki imajo danes žepe natlačene z dolarji in funti, brez ovir narekovati svojo voljo drugim državam, ukazujoč na levo in desno, kar se jim zljubi. Ta politika ne bo dala dobrih rezultatov, obsojena je na propast, če že ■ ne upoštevamo zaporednih moralnih in političnih porazov, ki jih trpi sedaj. Na vsak nafin Sovjetska zveza, kakor tudi mnoge druge demokratifne države, ne morejo nikdar soglašati s takim postopanjem in s takimi metodami vzpostavljanja mednarodnih odnosov. Naj tisti, ki imajo veliko dolarjev, uporabijo ta denar v dobre namene, na primer v primeru potrebe za likvidacijo brezposelnosti in druge potrebe njihove države, kakor tudi za razvoj normalnih trgovinskih odnosov z ostalimi državami. Ne bi pa smeli simpatizirati s tem, da je ta ali ona velesila skušala izkoristiti svoje začasne prednosti v dobi, ko si številne države še niso zacelile ran, ki jim jih je zadala vojna in ko stojijo pred takimi težavami prehodne povojne dobe. Posebno pa je nedopustno, da zavzemajo velesile napadalno stališče do malih držav in da se poslužujejo metod pritiska in vsiljevanja svoje volje drugim drža- V mednarodnem življenju obstojata 2 metodi, ki sta si v diametralnem nasprotju. Ena izmed teh je znana že iz davnih časov, to je metoda nasilja in gospostva, za katero so dobra vsa sredstva pritiska. Druga metoda pa. ki. res je, Se ni dovolj razvita, je metoda^ demokratičnega sodelovanja, ki temelji na priznavanju enakopravnosti in zakonitih interesov vseh držav, malih in velikih. Ne dvomimo, da bo metoda demokratifnega sodelovanja konfno le triumfirala. Sedaj, ko smo .zmagali nad hitlerjevsko Nemčijo, ‘imperialistično Japonsko in njunimi zavezniki, imajo vse^ države, ki so bile potegnjene v vojno vihro, velijco resnih zadev in veliko nerešenih nalog. Toda narodi ne držijo križem rok. Nekatere države so že bolj ali manj obnovljene, medtem ko se druge še niso postavile na svoje noge in so se junaško vrgle na postavljene nalogo. Toda, gospodje, ne smemo dvomiti, da imajo demokratične dežele, tudi najmanjše med njimi, v življenju dovolj primerov, da najdejo pravi izhod k nadomestit- vi izgubljenega, k ponovnemu dvigu svojih ekonomskih virov in k varnemu in solidnemu procvitu svojih narodov. Ne sme se pa dovoliti, da nekatere zunanje sile to ovirajo in da se kršijo pravice, ki so si jih narodi priborili. Tedaj bodo vse demokratične dežele svoje sile v polni meri razvile, pokazale velika dela svojega ljudstva in mi vsi se boniu veselili niihovih uspehov. Vzemimo vojaške klavzule. Tudi pri tem postopamo strožje proti Bolgariji kot proti Italiji. Večina je sprejela grški predlog, ki Bolgariji prepoveduje gradnjo stalnih utrdb severno od grške meje, ne da bi določil globino ozemlja, na kate‘ rem utrdbe niso dovoljene. Če bo plenarna seja sprejela ta predlog, ki je bil v komisiji izglasovan z navadno večino, po\em se bo znašla Bolgarija v težkem položaju, težjem kakor katera koli druga' bivša sovražna država. Tako odredbo predlagajo izključno za Bolgarijo in niti za eno drugo bivšo sovražno državo. Dvojno merilo je bilo uporabljeno tudi glede reparacij. Pri Italiji so priznane Jugoslaviji in Grčiji reparacije, ki znašajo manj kot \% povzročene škode. Če bi hoteli enako postopati z Bolgarijo, potem bi morala Bolgarija plačati Jugoslaviji 45 in Grčiji 10 milijonov dolarjev. Jugoslovanska delgacija je tako tudi predlagala. Toda večina je sprejela sklep, da mora Bolgarija plačati Jugoslaviji in Grčiji 125 milijonov. Istočasno bi morala Italija v smislu sklepov te konference plačati Jugoslaviji in Grčiji skupno samo 200 milijonov. Zopet se daje prednost Italiji in ni nobenih obzirov do Bolgarije, kjer je življenjski standard nad najnižjimi v Evropi. Končno gre za vprašanje mej. Med delom konference je grška delegacija stavljala svoje teritorialne zahteve na škodo Bolgarije in Albanije. Grška delegacija ni predložila nobenega, amendementa k čl. 1, ki govori o bolgarsko-gr-ški meji. Ko je bila med razpravo prisiljena formulirati svoje zahteve do Bolgarije, je predložila amendement, ki je v najbolj ostri obliki izražal njeno pože-ljenje po tujih ozemljih. Grška delegacija je vztrajala na tem, da ne bo sama predlagala konkretno določene meje. To nalogo je hotela prenesti na vojaško komisijo, pri čemer jo je večina podpirala. Toda vojaška komisija je povsem upravičeno odklonila razpravo o grških teritorialnih pretenzijah. Na ta način je a manever propadel. Po predložitvi poročila vojaške komi sije je politično teritorialna komisija o klonila grški amendement z 8..^ ? i ti 2, dočim so se 3 delegacije v • Predlog Sveta ministrov, n«' os‘an^ bolgarske meje takšne, kakršne so bile začetkom leta 1941, je bil sprejet z 10 glasovi proti 1. Dve delegaciji sta se vzdržali. Svojo zahtevo po dodeli vi dela ozemlja Južne Bolgarije, je grška delegacija upravičevala s potrebo zavaro-rovanja meje pred bolgarskim napadom. Toda od evakuacije Grčije po nemških četah in od vstopa Bolgarije v borbo proti Nemcem, so se stvari na Balkanu znatno spremenile. Bolgarija je postala ljudska republika in kot taka ne grozi nobenemu sosedu več z napadom. Razvoj Grčije gre, nasprotno, v povsem drugo smer. Če obstaja danes na Balkanu možnost novega napada s strani kake balkanske države proti sosedom, poteffl velja to samo za današnji grški režimi ki meče svoje pohlepne poglede preko meja svojih balkanskih severnih sosedo* Jugoslovanska delegacija ugotavlja z ob' žalovanjem dejstvo, da stališče sedanje grške vlade do drugih balkanskih drža? onemogoča grškemu ljudstvu aktivno udeležbo v novih odnosih, ki vežejo vs® ostale balkanske narode s prisrčnim pri' jateljstvom in sodelovanjem. Mislim, da to ni v interesu, niti po željah grškega ljudstva, s katerim so narodi Jugoslavije povezani s skupno borbo in trpljenjem. Moramo tukaj opozoriti na nekatere pojave, ki so največjega pomena za mir na Balkanu in po vsem svetu. V svoji bližnji preteklosti so bile balkanske države često orodje imperialističnih sil, ki so imele med seboj si nasprotujoče interese v tem delu Evrope. Izginila je Avstro-Ogrska, ki je najgloblje prodrla na Balkan. Tudi Turčija ni vec balkanska država. Propadel je poskus Hitlerjevske Nemčije, ki je hotela obvladati balkanski polotok. Končno je odstranjena tudi Italija kot zadnja sila, i je bila še za Avstro-Ogrske njen konkurent, in ki se je hotela zasidrati na a ^Reči bi mogli, da je trenutek, ko so balkanski ^ ^ pred pritiska tujih interesoBalkana. Toda ali r°dBaiaSke0drUžave so se tekom 19. stoletja nrav do te voine, cesto naslanjale na imperialistične sile, ki so znale izkoriščati en balkanski narod proti druge-mlI- Toda razen Bolgarije med zadnjo vojno in Grčijo po vojni, ni nobena balkanska neodvisna država dopustila navzočnosti tujih čet na svojem ozemlju v dobi miru. Tudi ni nikoli kaka balkanska država apelirala qa tuje čete, da bi z njih pomočjo rešila svoja notranja vprašanja. V tem pogledu imamo danes slabši položaj, kakor kdaj koli doslej v zgodovini balkanskih držav od začetka njihove osvoboditve v 19. stoletju. Britanske če te so v Grčiji, a ameriške vojne ladje v grških vodah. , • Balkanski narodi, ki so dosegli v < veliki vojni zrelost in postali sposobni, da sami varujejo svojo politično in g spodarsko neodvisnost m ki že e, a po porazu svojih starih sovražnikov svetili vse svoje sile mirnemu razvoju, morajo biti zaradi tega zaskrbljeni. Interesi miru na Balkanu m zahtevajo, da prestane ymesavan,e v tranje zadeve balkanskih narodov. Kandidature za volitve ljudskih poslancev v Ustavodajno skupščine LR Slovenije I. Okrožno mesto Ljubljana Mestna volivna komisija Ljubljana je Potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije. PRVA VOLIVNA ENOTA: kandidat: Ocepek Angela, delavka, Predsednica Glavnega odbora AFŽ, Ljub-yana; namestnik: Kačar Jože, delavec, Ljubljana. H. kandidat: Bolta Janez, kmet, Ljub-Jjana; namestnik: Alič Štefan, delavec, Ljubljana. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I- kandidat: Kardelj Edvard, podpredsednik vlade FLRJ; namestnik: Stopar Viktor, strojni ključavničar, Ljubljana. TRETJA VOLIVNA ENOTA: !• kandidat Kraigher Boris, minister Ja notranje zadeve vlade LRS; namest-oik: Nedog Janez, študent, Ljubljana. , II. kandidat: Pokovec Štefan, grafik, Ljubljana; namestnik: Vidmar Ivan, kmet, Ljubljana. ČETRTA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Dr. Brecelj Marjan, podpredsednik vlade LRS, Ljubljana; na-mestnik: Zdešar Henrik, učitelj. Ljubljana. .. II. kandidat: Kajtna Pavel, delavec, Ljubljana; namestnik: Repovž Edvard, ■esni trgovec, Ljubljana. PETA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Kimovec Franc, učitelj, sekretar MOOF, Ljubljana; namestnik: “*Pan Franc, kmet, Ljubljana. ., II. kandidat: Marenče Anton, krojač, Ljubljana; namestnik: Merhar Blaž, mi-Zari Ljubljana, ŠESTA VOLIVNA ENOTA: I- kandidat: Avšič Jaka, generallajt-jjant, Ljubljana; namestnik: Kumar An-rel'i delavec, Ljubljana. D. kandidat: Kalin Ljudomil, knjigovodja, Ljubljana, namestnik: Jeromen »inko, kmet, Ljubljana. SEDMA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Kocbek Edvard, profesor, podpredsednik Prezidija SiNOS-a, Ljubljana; namestnik: Krese Leopold, krojač, inšpektor KK za mesto Ljubljano. II. kandidat: Tarman Ivo, upokojenec, Ljubljana; namestnik: Klemen Peter, nameščenec, Ljubljana. OSMA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Kidrič Boris, minister zveznev lade FLRJ; namestnik: Albreht Franc, književnik, Ljubljana. DEVETA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Marinko Miha, predsednik vlade LRS; namestnik: Kidrič Zdenka, nameščenka, Ljubljana, DESETA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Župančič Oton, pesnik in pisatelj, Ljubljana; namestnik: Kušlan Marička, delavka, Ljubljana. II. kandidat: Černivec Miro, geomefer, Ljubljana; namestnik: Bernot Ciril, profesor, Ljubljana. ENAJSTA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Vidmar Josip, književnik, predsednik Prezidija SNOS-a, Ljubljana; namestnik: Zupet Gustav, dentist, Ljubljana. DVANAJSTA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Tomšič Mira, profesor, Ljubljana; namestnik: Tuma Brane, indu-strijaiec, Ljubljana. II. kandidat: čopič Venčeslav, profesor, Ljubljana; namestnik Cimperman Karla, gospodinja, Ljubljana. TRINAJSTA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Dr Melik Anton, univerzitetni profesor, Ljubljana; namestnik: Ziherl Ana, gospodinja, Ljubljana. II. kandidat: Komavli Simon, vrtnar, Ljubljana; namestnik: Perne Martin, nameščenec, Ljubljana. II. Celjsko okrožje 1. 3. OKRAJ CELJE — MESTO Okrajna volivna komisija Celje-me-sto je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije. PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Leskošek Franc, minister Za industrijo in rudarstvo LRS, Ljubljana; namestnik: Draksler Jakob, sekretar okrajnega OF odbora, Celje. II. kandidat: Gradišnik Fedor, lekarnar, Celje; namestnik: Žgank Franc, kiju-cavničar, Celje. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat- Kidrič Boris, minister industrije pri vlad; FLRJ; namestniki: Po-pit franc, sekretar okrožnega OF odbora, Celje, 2. OKRAJ CELJE — OKOLICA OKRAJ KONJICE Okrajna volivna komisija Konjice je j potrdila sledeče, od Osvobodine fronte predlagane kandidate za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Šelih Ivan, kmet, Dobrova; namestnik: Gorenjak Ludvik, nameščenec, Škalce. II. kandidat: Drofenik Jurij, kovač, ( Žiče; namestnik: Klokočovnik Anton, kmet, Špitalič. DRUGA VOLIVNA ENOTA: \ I. kandidat: Diacci Alojz, rudar, Ljubljana; namestnik: Trobina Stanislav, župni upravitelj, Čadram. II. kandidat: Beškovnik Karel, kmet, Skomarje; namestnik: Golčman Karel, agrarni interesent, Oplotnica. 4. OKRAJ MOZIRJE- Okrajna volivna komisija Celje - oko- Okrajna volivna komisija Mozirje je lica je potrdila sledeče, od Osvobodilne j potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte fronte predlagane kandidature za ljudske | predlagane kandidature za ljudske po- Poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Ocvirk Ivan, kmet, Celje; ®atnestnik: Marinko Mica, delavka, Ljubljana. T II. kandidat: Vodovnik Ivan, krojač, Letuš; namestnik’ Švajger Avgust, mehanik, Braslovče. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I kandidat: Hribar Rudi, delavec, Celje; namestnik: Aubreht Jožef, uradnik, Žalec. II. kandidat: Trobi? Štefan, učitelj, pelje; namestnik Funkel Rafko, obrtnik ■n kmet, Griže. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Lampret Jožef, duhovnik, Maribor; namestnik: Štefančič Vinko, kmet, Velika Pirešica. IJ. kandidat: Koren Alojz, nameščenec, Dobrna; namestnik: Sevničkar Stane, kmečki sin, Št. Janž. ČETRTA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat- Štante Peter, delavec, Polkovn ik JA, Celje; namestnik: Prekor- ' ^ek Anion, kmet, Šmarjeta pri Celju. | . II. kandidat: Zupanek Alojz, mizar, j^iarjeta; namestnik. Borovnik Valentin, «niečki sin. Lipi je. PETA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat- Gabrovec Milica nameščenka Celje: namestnik- Pocajt >7ranc, mlinar, kmet, Teharje. II kandidat: Zup Mbin ključavni- čar, ?!• nce; nam slnik MersJavič Anton, kmet, Sv. Pri mož SEST.\ VOL1VN /* ENOTA:. I. k in'klal- Brilej Jože, načelnik političnega oddelka m istrstva za zunanje zadeve vlade FLRJ, Beograd; namestnik-Roinih . k-ntt. Planina. II. kan-iitat: "dolšsk "vnn, Kmet Planina namesln k Doteiš k Ivan. kmet, Planinc Dobropolje SEDMA VOLIVNA F.NOTA: T. kandidat: Lešnik Alojz, upravnik NA/ROZE, Laškj, nanorlnik: Sušič Jo-*ef, rudar, Huda jama. II. kandidat: Jančič Cenko, tajnik pLO, Celje, namestnik: Horjak Jakob, kmet, Mačkovec. 6. OKRAJ TRBOVLJE Okrajna volivna komisija Trbovlje je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Alič Anton, rudar, Trbovlje; namestnik: Toplikar Alojz, nameščenec, Trbovlje, II. kandidat: Naglav Oskar, rudar, Trbovlje; namestnik: Seme Ernest, nameščenec, Trbovlje, DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Ribič Alojz, rudar, Trbov-lja; namestnik: Skalin Mirko, učitelj, Trbovlje. II, kandidat: Brečko Adam, rudar, Trbovlje; namestnik: Pust Janko, kmet, Trbovlje. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Šentjurc Lidija, profesorica, Ljubljana; namestnik Povše Avgust, ključavničar, Hrastnik - II. kandidat: Jug Viktor, kmet Okrog-ljica; namestnik: Verdai Ferdo, rudar, Hrastnik. ČETRTA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat; Vipotnik Janez, predsednik glavnega odbora LMS, Ljubljana; namestnik: Skolj Alojz, kmet. Dole pri Litiji. II. kandidat: Burkeljc Viktor, rudar, Zagorje; namestnik: Ustar Vinko, rudar Zagorje. PETA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Marinko Miha, predsednik vlade LRS, Ljubljana; namestnik: Skvarča Ivan, gozdar, Znojile. III. Ljubljansko okrožje slance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Vrabič Olga, študentka medicine, Ljubljana; namestnik: Vrabič Jože, jamomerec, Pesje. II. kandidat: Lempl Ivan, kmet, Šalek; namestnik: Kranjc Jože, delavec, Šoštanj. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Venišnik Milan, pravnik, Celje; namestnik: Miklavc Lado, kmet, Mozirje. II. kandidat: Lotrič Hinko, personalni referent zdravilišča Topolšica; namestnik: Krefel Ivan, kmet, Dobletine. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Kovač Stane, načelnik oddelka za izgradnjo ljudske oblasti pri PVLRS, Ljubljana; namestnik: Glojek Ivan, kmet, Zgornji Kras. II. kandidat: Zupan Ivan, delavec, Gornji grad; namestnik: Janžovnik Karel, kmet, Čreta. 5. OKRAJ ŠMARJE PRI JELŠAH Okrajna volivna komisija Šmarje pri Jelšah je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I, kandidat: Baloh Pavle, sekretar okrajnega odbora OF, Šmarje pri Jelšah; namestnik: Kidrič Ivan, nameščenec, Šmarje. II. kandidat: But Franc, nameščenec, Šmarje pri Jelšah, namestnik: Žličar Franc, kmet, Ponikva. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: dr. Kambič Miha, minister za gradnje vlade LRS, Ljubljana; namestnik: Štancar Avgust, župnik, Sv. Križ pri f^ojjaški Slatini. II. kandidat' Kos Jože, profesor, Ro-ašl^a Slatina; namestnik: Kokolj Franc, met, Kostrivnica. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I kandida* Kraigher Sergej, predsed-aik Načrtne komisije pri Predsedstvu VLRS, Ljubljana; namestnik: Čepin Franc, nameščenec, Kojze JI. kandidat: Zvar Ernest, nameščenec, Šmarje pri Jelšah; namestnik: Lah Jože, kmet in mlinar, Sodna vas. 1. OKRAJ GROSUPLJE Okrajna volivna komisija okraj Grosuplje je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Maček Leopold, predsednik okrožnega Izvršnega odbora za Ljubljansko okrožje, Ljubljana; namestnik: dr. Podkoritnik Franc, zdravnik. Grosuplje. II. kandidat: Gale Ivan, kmet, Grosuplje; namestnik; Pavčič Anton, kmet, Ga-tina. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Krevs Ivan, nameščenec, Ljubljana; namestnik: Hrovat Ivan, posestnik, Zagradec. II. kandidat: Zajc Pepca, nameščenka, Ivančna gorica; namestnik- Avsec Venceslav, poslovodja, Št. Vid. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Malešič Matija, tehnik, podpolkovnik JA, Ljubljana: namestnik: Hočevar Ivan, študent, Velike Lašče. II. kandidat: Blatnik Ludvik, mesarski pomočnik, Videm-Dobrepolje; namestnik Gale Herman, kolar, Turjak. 2. OKRAJ JESENICE Okrajna volivna komisija Jesenice je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Kardelj Edvard, podpredsednik vlade FLRJ, Beograd; namestnik: Dolinšek Anton, delavec, podpredsednik, federalnega odbora ESZDNJ, Ljubljana. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: dr. Potočnik Miha, direktor KID, Jesenice; namestnik: Žvan Janez, tovarniški delavec, Spodnje Gorje. II. kandidat: Vidic Ivan, železniški delavec, Selo pri Žirovnici; namestnik: Kajžar Jakob, kmet, Rateče. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: dr, Rus Jože, podpredsednik Prezidija skupščine FLRJ, Beograd; namestnik: Kersnik Stane, delavec, Ljubljana. II. kandidat: Kunstelj Peter, kmet, Bohinjska Bela; namestnik: Medja Jakob, kmet, Ravne 10. ČETRTA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: T . - t Okrajna volivna komisija Škofja Loka je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: dr. Pokorn Jože, minister za pravosodje LRS, Ljubljana; namestnik: Cegnar Janez, kmet, Žabnica. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Krmelj Maks, kmet, Hotavlje; namestnik: dr. Gregorčič Milan, zdravnik, Gorenja vas. II. kandidat: Blažič Ivan, kmet, Do-bračeva; namestnik: Peternelj Anton, žagar, Koprjvnik. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Trojar Ivan, gozdni delavec, Ojstri vrh; namestnik: Prezelj Ivan, kme.t, Davča. II. kandidat: Globočnik Boris, kmet, Železniki; namestnik: Hrast Oskar, učitelj, Bukovščica. IV. Mariborsko okrožje 1. OKRAJ LENDAVA Okrajna volivna komisija Lendava je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: dr. Ahčin Marjan, minister za zdravstvo LRS, Ljubljana; namestnik: Rapoša Ludvik, tajnik OkLO Dolnja Lendava. II. kandidat: čiček Štefan, nameščenec OkLO v Dolnj' Lendavi; namestnik: Ježek Ferdinand, sodni uslužbenec, Dolnja Lendava, DRUGA VOLIVNA ENOTA: I kandidat: Verbič Andrej, sekretar okrajnega odbora OF, Dolnja Lendava; namestnik: Lebar Štefan, predsednik okrajnega sodišča, Dolnja Lendava II kandidat: Petek Jože, kmet, Filovci; namestnik: Dravec Jožef, kmet, Turnišče. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Litrop Ignac, kmet, Velike Polane; namestnik: Krajnc Ivo, nameščenec OkLO Dolnja Lendava. II. kandidat: Klajderman Jože, kmet, Srednja Bistrica; namestnik: Jeneš Jože, kmet, Odranci. 2. OKRAJ LJUTOMER Okrajna volivna komisija Ljutomer je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije; PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Lubej Franc, učitelj, sekretar Prezidija SNOS-a, Ljubljana; namestnik: Skuhala Franc, kmet, Križevci. II. kandidat: Slavič Joško, kmet, Ljutomer; . namestnik: Habjanič Matija, zadružnik, Rinčetova graba. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Fajdiga Ivan, sekretar okrajnega odboraOF, Ljutomer; namestnik: Meško Maks, kmet Lahonec II, kandidat: Hodžar Martin, vinogradnik, Strezetina; namestnik: Štuhec Franc, posestnik, Radoslavci. 3. OKRAJ MARIBOR — MESTO Okrajna volivna komisija Maribor — mesto je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Petejan Jože, nameščenec, član OOOF, Maribor; namestnik: Linzner Anton, trgovec, Maribor. II. kandidat: Trpin Milko, barvar, Maribor; namestnik: Mahovne Anica, delavka, Maribor. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Kardelj Edvard, podpredsednik zvezne vlade FLRJ; namestnik: Avbelj Viktor, pTavnik, sekretar OOOF, Maribor, TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Grajf Tine, m^jor JA, Maribor; namestnik: Markič Janko, kapetan JA, Maribor. II. kandidat: Rant Franc, kovinostrugar, Maribor; namestnik: Babič Josipina, gospodinja, Maribor. Nadaljevanje na 4. strani. Kandidature za volitve ljudskih poslancev v Ustavodajno skupščino Nadaljevanje s 3. strani ČETRTA VOLIVNA ENOTA; I. kandidat: Polič Zoran, minister za finance VLRS, Ljubljana; namestnik: Kocmut Jože, učitelj, Studenec pri Mariboru. II. kandidat:Grgič Edo, član javnega tožilstva, Studenci; namestnik; Batagelj Avgust, mizar, Maribor. PETA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Reberšek Karel, ključavničar, član OOOF, Maribor; namestnik: Dolenc Emil, predsednik . Medstrokovne-ga zveznega sveta, Maribor. H. kandidat: Poropat Ivan, mizar, Tezno; namestnik: Židanik Janko, učitelj, Maribor. ŠESTA VOUVNA ENOTAs I. kandidat: Šumrada Vinko, sekretar MOOF, Maribor; namestnik: Ban Albina, nameščenka, Pobrežje pri Mariboru. II. kandidat: Mahnič Ciril, nameščenec, Maribor — Pobrežje; namestnik: Stropnik M&rija, gospodinja, Maribor. OKRAJ MARIBOR — OKOLICA Okrajna volivna komisija Maribor — okolica je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: dr, Štor Stanko, član oddelka za izgradnjo ljudske oblasti pri PVLRS, Ljubljana; namestnik: Globačnik Jože, pos. sin, Maribor, H. kandidat: Stariha Jakob, kmet, Kaniža; namestnik: črnčič Franc, delavec, Selniva ob Muri. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Zalaznik Franc, delavec, predsednik OLO Maribor — okolica, Maribor; namestnik: Brus Franc, kmet, Svečina. K. kandidat: Dobaj Ivan, delavec, Janšev vrh; namestnik: Tomišič Matej, delavec, Kamnica. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Zorko Edo, krnet, sekretar OLO Maribor — okolica, Maribor; namestnik: Arko Miljutin, učitelj, Remšnik. II. kandidat: Uran Hinko, delavec, Josipdol; namestnik: Pogorelec Franc, delavec, Josipdol. ČETRTA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Černe Franc, delavec, član OOOF, Maribor; namestnik: Piščanec Rudolf, nameščenec, Ruše. II. kandidat: Štibler Ferdo, ekonom, Hoče; namestnik: Zidarič Peter, delavec, Smolnik pri Rušah. PETA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Ulrih Tone, absolvent kmetijske šole, tajnik OLO, Maribor; namestnik: Rogi Franjo, učitelj, Dolnja Lendava. H. kandidat: Čeh Jože, mehanik, Sv. Lenart v Slov. Goricah; namestnik: Ku-rečič Slavko, kmet, Zamarkovo. 5. OKRAJ MURSKA SOBOTA Okrajna volivna komisija Murska Sobota je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Zupančič Tone, posestnika sin, Murska Sobota; namestnik: Erjavec Štefan, kmet, Lipovci. II. kandidat: Kržišnik Anton, upravitelj državne gozdne uprave, Tišina; namestnik: Benko Alojz, delavec, Ižakovci. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: dr. Kozak Ferdo, minister prosvete vlade LRS, Ljubljana; namestnik: Jug Karel, kleparski mojster, Murska Sobota. II. kandidat: Rogan Rudolf, kmet, Sodišinci; namestnik: Kološa Franc, zidar, Murska Sobota. TRETJA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Košmelj Miran, načelnik odd. za notranje zadeve, Maribor; namestnik: Barbarič Karel, učitelj, Murska Sobota. II. kandidat: Flisar Ludvik, kmet, Ko-šarovci; namestnik: Škerget Karel, učitelj, Ženavlje. ČETRTA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Šiftar Jože, kmet, Petanjci; namestnik: Bokan Jože, kmet, Gornja Lendava. II. kandidat: Horvat Janez, čevljar, Moščanci; namestnik: Sukič Janez, kmet, Otovci. PETA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Bergles Bela, kmet, Murska Sobota; namestnik: Lulik Ludvik, kmet, Strukovci. II. kandidat: Špilar Štefan, kmet, Oci-nje; namestnik: Skledar Kristina, gospodinja, Rogaševci. 6. OKRAJ PREVALJE Okrajna volivna komisija Prevalje je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Ledinek Miloš, učitelj, Ljubljana; namestnik: dr. Gulič Vladimir, zdravnik, Muta. II. kandidat: Pitino Jože, nameščenec, Dravograd; namestnik: Pušnik Anton, kmet, Sv. Primož na Pohorju. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Sekirnik Janko, podpolkovnik JA, Ljubljana; namestnik: Aber-šek Karl, kmet, Farna vas. II. kandidat: Fišer Fran?, vrtnar, Gu-štanj; namestnik: Hudopisk Ivan, kmet, Kotlj*. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Jurač Jože, delavec, tajnik Federalnega odbora ESZDNJ, Ljubljana; namestnik: Arko Andrej, nameščenec, Prevalje. II. kandidat: Ravšer Anton, rudar, Črna; namestnik: Križanovski Olga, nameščenka, Mežica. ČETRTA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Gričar Jože, sekretar okrajnega odbora OF, Prevalje; namestnik: Britovšek Anton, nameščenec, Prevalje. II. kanddat: dr. Pohar Maks, zdravnik, Slov. Gradec; namestnik: Jurjec Jože, delavec, Slov. Gradec. 7. OKRAJ PTUJ Okrajna volivna komisija Ptuj je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTAs I. kandidat: Kveder Dušan, generalmajor JA, Ptuj; namestnik: Kojc Mihael, elektromonter, Ormož. II. kandidat: Kolarič Martin, kmet, Ormož; namestnik: Kajnš Avgust, kmet, Drakšle. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Simonič Franc, agronom, predsednik okr. LO, Ptuj; namestnik: Donaj Alojzij, kmet, Moškanjci. II. kandidat: Arnuš Alojz, ključavničar, Rogoznica; namestnik: Horvat Peter, kmet, Muretinci. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: dr. Potrč Jože, zdravnik, član OOOF Maribor; namestnik: Ritonja Franc, kmet, Juršinci. D. kandidat: Vrbnjak Jože, krojač, Ptuj; namestnik: Gololr Edo, učitelj, Sv. Andraž. ČETRTA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat; Belšak Franc, kmet, Ptuj; namestnik: Fijačko Franc, delavec, Borle-Dolane. II. kandidat: Majcenovič Jože, viničar, Zavrče; namestnik: Bedrač Franc, kmet, Vel. Okiče. ^PETA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Bohinc Rozika, učiteljica, članica OOOF, Maribor; namestnik; Vo-bič Ivan, uslužbenec, Ptuj. II. kandidat: Dolenc Vincenc, delavec, Medvedci; namestnik: Prevoljšek Janez, kmet, Kočice, ŠESTA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Bratko Ivan, glavni urednik »Ljudske pravice, Ljubljana; namestnik: Kirbiš Ivan, kmet, Prepolje. II. kandidat: Skaza Saša, nameščenec, Ptuj; namestnik: Lorger Anton, kmet, Dragonja vas, 8. OKRAJ RADGONA Okrajna volivna komisija Radgona je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: dr. Modic Heli, podpredsednik Vrhovnega sodišča, Ljubljana; namestnik: Kaučič Franc, uslužbenec, član ELO, Sv. Ana. n. kandidat: Pušenjak Rudolf, kmet-zadružnik, Stogovci; namestnik: Polanec Marica, kmetica, Sv. Benedikt v Slov. Goricah. DRUGA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Nemec Ivan, načelnik odd. ža zadružništvo pri Min. za kmetijstvo in gozdarstvo VLRS, Ljubljana; namestnik: Stranjšek Janko, predsednik ILO, Janžev vrh. II. kandidat: Korošak Anton, kmet, Videm - Sv. Jurij ob Ščavnici; namestnik: Dokl Ludvik, kmet, Hrašenski vrh, Mur-ščak. 9. OKRAJ SLOVENSKA BISTRICA Okrajna volivna komisija Slov. Bistrica je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOUVNA ENOTA: . I. kandidat:'Verhovec Alojz, polkovnik JA, Ljubljana; namestnik: Stvarnik Jože, ekonom, Slov. Bistrica. II. kandidat: Kranjc Ludvik, delavec, Slov. Bistrica; namestnik: Sagadin Antonija, gospodinja, Maribor. DRUGA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Hojnik Franc, trgovec, Slov. Bistrica; namestnik: Strehar Ivan, kmet, Zg. Prebukovje. II. kandidat: Legat Riko, delavec, Slov. Bistrica; namestnik: Bera Pavle, delavec, Zg. Bstrica. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Ingolič Anton, pisatelj, Maribor; namestnik: Mustafa Franc, študent, kapetan JA, Rače. , II. kandidat: Kac Alojz, obrtnik, Hotinja vas; namestnik Kašper Tilčka, gospodinja, Maribor. V. Novomeško okrožje 11 OKRAJ ČRNOMELJ Okrajna volivna komisija Črnomelj je. potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: L kandidat: Kidrič Boris, minister industrije vlade FLRJ, Beograd; namestnik: Jakac Božidar, akademski slikar, Ljubljana. DRUGA VOUVNA ENOTA: L kandidat: Belopavlovič Niko, predsednik okrožnega odbora LMS, Maribor; namestnik: Žunič Janez, član okrožnega ILO, Novo mesto. II. kandidat: Kopinič Julij, gostilničar, Metlika; namestnik: Brodarič Martin, posestnik, Rosalnica. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Jakofčič Niko, predsednik okrožnega ILO, Novo mesto; namestnik: Fortun Jože, posestnik, Damelj. II. kandidat: Romanič Peter, uslužbenec okrožnega ILO, Novo mesto; namestnik: Veselič Peler, posestnik, Purga. 2. OKRAJ KOČEVJE Okrajna volivna komisija Kočevje je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Semič Stane-Daki, polkovnik JA, Ljubljana; namestnik: Pahu-lje Blaž, zidar, Kočevje. II. kandidat; Čuk Karol, strojevodja, Kočevje; namestnik: Mikulič Janez, kmet, Slovenska vas. DRUGA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Knol Vinko, tajnik Fiz-kulturnega odbora za Slovenijo; namestnik: Kordiš Franc, delavec, Kočevje. II. kandidat: Kovačič Ivan, kmet, Sodražica; namestnik: Lovšin Franc, tesar, Kot. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Klarič Jože, tajnik okrožnega LO, Novo mesto; namestnik: Dek-val Ciril, učitelj, Ljubljana. II. kandidat: Jurjevič Alojzij, kmet, Vrh; namestnik: Bradač Ivan, kmet, Dolga vas. OKRAJ KRŠKO Okrajna volivna komisija Krško je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Hribar Janez, minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, Ljubljana; namestnik: Bajc Martin, čevljar. Krško. I H, kandidat: Zlatič Anton, ltovač, Krško; namestnik: Železnik Ivan, kmet, Bučka. DRUGA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Dragan Franc, kmet, Kostanjevica; namestnik: Preskar Jože, čevljar, Brežice. II. kandidat: Kodrič Milan, kmet, Krška vas; namestnik: Štraus Tilka, gospodinja, Kostanjevica. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Dernač Jakob, učitelj, Artiče; namestnik: Šetinc Martin, kmet, Sv. Lenart-Brežice. II. kandidat: Agrež Ivan, delavec, Brežice; namestnik: Habinc Anton, kmet, Kostanjek. ČETRTA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Colarič Alojz, delavec, predsednik OLO Krško; namestnik: Pečnik Gustav, učitelj, Bizeljsko. II. kandidat: Radajovič Franc, kmet, predsednik KLO, Kapela; namestnik: Žo-kalj Alojz, kovač, Vel. Dolina. PETA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Šterban Karl, delavec, Senovo; namestnik: Radej Joško, kmet, Dolsko. II. kandidat: VuSnik Alojz, delavec, Senovo; namestnik: Mešiček Jože, kmet, Poklek. ŠESTA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Kovačič Slavko, čevljar, Krško; namestnik: Papež Jože, kmet, Boštanj. II. kandidat: Dolinšek Mirko, mehanik, Sevnica, namestnik: Boršič Stane, delegat tovarne kopit, Sevnica. OKRAJ* NOVO MESTO Okrajna volivna komisija Novo mesto je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Ing. Levstik Jože, član Kontrolne komisije LRS, Ljubljana; ne-mestnik: Vale Maks, načelnik* kontrolnega odd. Min. za notranje zadeve VLRS, Št. Jernej. II, kandidat: Franko Jože, kmet, Hrastje; namestnik: Robek Ivan, delavec, Goriška vas pri Škocjanu. DRUGA VOUVNA ENOTA: I. kandidat: Potočar Stane, polkovnik JA, Novo mesto; namestnik: Somrak Franc, pos. sin, Kuzarjev Kal. II. kandidat: Počervina Franc, lesni manipulant, Bična vas; namestnik: Florjančič Ana, gospodinja, St. Peter. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Tomšič Vida, predsednica Kontrolne komisije, Ljubljana; namestnik: Pavlin Martin, mizar, Orehovica pri Št. Jerneju. II. kandidat: Hlede Alojz, delavec, Novo mesto; namestnik: Gačnik Franc, posestnik, Brod. Veličastno predvolivno zborovanle na Kongresnem trgu Ljubljana, 12. oktobra. Danes ob petih popoldne je bilo na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko predvolivno zborovanje. Od vseh strani so prihajali v sprevodih delavci in nameščenci, mladina iz šol in delovnih brigad, žene in vojska. Sprevodi z državnimi in sindikalnimi zastavami ter transparenti, ki so pozivali na enotnost ob volitvah 27. oktobra, na delovno tekmovanje za dvig naše gospodarske moči in na trdno skupnost v borbi proti imperialističnemu svetu, ki nam hoče odtrgati našo Istro s Trstom in Slovenskim Primorjem, so se zlivali na slavnostno okrašeni Kongresni trg. Na slavnostni tribuni, oviti v zastave, so se zbrali predstavniki naše vlade, člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in predstavniki mestnega ljudskega odbora za mesto Ljubljana. Med njimi je bil tov. Miha Marinko, predsednik vlade Ljudske republike Slovenije, minister za delo Tomo Brejc, minister Franc Leskošek, član Izvršnega odbora Osvobodilne fronte tov. Edvard Kocbek, predsednik m6®!' nega ljudskega odboTa tov. 1’ran Albreht in drugi. Predvolivno zborovanje je otvorii tov. Kimovec, sekretar mestnega odbora Osvobodilne fronte. V kratkem nagovoru je prikazal namen predvo-livnega zborovanja, nato pa J® besedo predsedniku vlade LRS tov. Marinku. . Navdušeno ploskanje je spremljal0 govor predsednika vlade LRS, ki je govoril o gospodarskih uspehih in po* litični moči naši države, ki jo je dosegla pod vodstvom Osvobodilne fron-te in o pomenu volitev v Ustavodajno skupščino LRS. Poudaril je borbo naše delegacije in delegacij demokratičnih držav na pariški konferenci proti zapadnim imperialistom. Govor bomo v celoti objavili v naslednji številki. Po zborovanju so se zborovalci razšli med glasnim vzklikanjem Ljudski fronti, maršalu Titu, Mihi Marinku in volitvam v prvo Ustavodajno skupščino Slovenije. »Za svoje žrtve zahtevamo zadoščenje, zahtevamo najstrožjo kazen za vojnega zločinca Maier-Kaibitscha in njegove pomagače« pravijo koroški Slovenci v svojih resolucijah sodišču za kaznovanje vojnih zločincev Pred meseci je angleška vojaška uprava na Koroškem izročila graškemu sodišču bivšega državnega komisarja za utrditev, nemštva na Koroškem, Maier-Kaibitscha. Proces proti temu vojnemu zločincu se bo v kratkem vršil pred ljudskim sodiščem v Celovcu. Maier-Kaibitsch je bil vodja urada za narodnostna vprašanja koroške deželne vlade in je organiziral v slovenskem delu Koroške razne organizacije za potujčevanje Slovencev. Kot vodja koroškega Hei-matbunda in ilegalni namestnik gaulei-terja Koroške je odgovoren za vse umore, preseljevanja, aretacije in mučenja, ki so bila izvršena nad koroškim ljudstvom. Ko je Maier-Kaibitsch julija 1942 obrazložil nacističnim funkcionarjem v Celovcu celoten načrt za nasilno germanizacijo Koroške, je v svojem govoru dejal: »Slovencem na Koroškem ni mesta. Kdor pa ee ne šteje za Slovenca, ne sme niikjer več uporabljati slovenskega jezika«. Izročitev Maier-Kaibitscha je izzvala na Koroškem val protestnih zborovanj, na katerih zahtevajo koroški Slovenci najstrožjo kazen za tega zloglasnega vojnega zločinca. Sodišču za kaznovanje vojnih zločincev pošilja/jo s teh zborovanj protestne resolucije, v katerih zahtevajo za Maier-Kaibitscha smrtno kazen. Občinski odbor OF Globasnica pravi v svoji resoluciji: »Koroški Slovenci smo bili že v stari Avstriji vseskozi zapostavljam. Zavedni Slovenci niso dobili službe. Po nastopu nacifašizma pa se je pričelo splošno ponemčevanje. S šol in uradov je bil popolnoma odstranjen slovenski jezik, po letu 1941 pa nismo smeli uporabljati slovenskega jeztitka niti v cerkvi. Izginiti so morali tudi vsi slovenski napisi. Pričele so se aretacije zavednih Slovencev. Od 26 aretiranih in poslanih v kazenska taborišča se dva nista več vrnila. V partizanih sta padla dva naša tovariša. Iz občine je bilo izseljenih 9 družin s skupno 33 družinskiini člani. Vse to dovolj jasno priča, kako 6° Maier-Kaibitsch in njegovi pomočniki *e' rorizirali koroške Slovence. Hoteli so BaS izkoreniniti in 6e niso sramovali pobij^1 niti nedolžnih otrok, žena in starcev. Vsa prelita slovenska kri vpije po maščevanj11. Zato zahtevamo, da ljudsko sodišče Mai&r-Kaibitscha in njegove pomagače najstrožje obsodi, obsodi na smrt, ker to je edina kazen, ki jo ti zločinci zaslužijo.« Krajevni odbor Malošče prosi v svoji resoluciji Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Koroško, naij bo tolmač njegovih zahtev pred ljudskim 60-diščem, ki bo sodilo Maier-Kaibitscha J® njegove pomagače, ter zahteva najstrožjo kazen za te vojne zločine. V svoji resoluciji pravi med drugim: »Zaradi zločinskega delovanja Maier-Kaibitscha je ves naš kraj pretrpel v teh letih mnogo gorja. Samo iz naše vasi je bilo izseljenih 5 družin s skupno 22 družinskimi člana, v koncentracijska taborišča in zapor pa je bilo odpeljanih 3° oseb, od katerih so tri podlegle strahotnemu mučenju. Ti zločinci so popolnoma uničili naše kulturno središče, zaplenili .vso imovino našega Prosvetnega društva in odpeljali tudi del knjižnice. Za svoje žrtve zahtevamo zadoščenje, zahtevamo najstrožjo kazen za vojnega zločinca Maier-Kaibitscha in njegove pomagače, zahtevamo, da se odstranijo iz državnega aparata vsi člani NSDAP-a, ki hočejo vnašati razdor med antifašistično prebivalstvo Slovenske Koroške.« Občinski odbor Št. Vid v Podjuni zahteva v svoji resoluciji zadoščenje za vs0 žrtve, ki jih je moralo prebivalstvo doprinesti pod strahotnim nacifašističnim terorjem. Zaprtih in izseljenih je bilo 39 j oseb, od teh se štiri osebe niso več vrnile iz taborišč, trije partizani pa so padli v borbah za osvoboditev Slovenske Koroške. Zahteva pravice je, da se najstrožje kaznuje vojnega zločinca Maier-Kaibitscha, ki je prizadejal koroškim Slovencem toliko zlega, ter da ee skupno z njim kaznujejo tudi vsi njegovi sodelavci. Balkanske igre v Tirani Jugoslavija je zmagala v partizanskem maršu Tirana, 12. oktobra. Pj-ed velikim šte,vilom gledalcev so ekipe Jugoslavije, Romunije, Albanije in Bolgarije tekmovale v eni najtežjih disciplin obnovljenih Balkanskih iger, v partizanskem maršu. Jugo-slov. ekipa je zmagala pred romunsko za celih 10 minut. Ljudstvo je z velikim navdušenjem spremljalo potek te velike borb,e in je živahno bodrilo tekmovalce k še večji vzdržljivosti. Našo ekipo so na cilju skoraj zasuli s cvetjem in jo pozdravili z velikimi ČETRTA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: šiško Franc, kmet, Čžš-njice; namestnik: Aš Franc, kmet, Gorenja Straža. II. kandidat: Mirtič Martin, kmet, Brezova reber; namestnik: Nose Janez, kmet, Sela-Hinje. PETA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Tavčar Franc, podpolkovnik JA, Ljubljana; namestnik: Zupančič Viktor, kmet, Dobindol. II. kandidat: Kastelic Franc, kmet, Jama; namestnik: Bradač Alojz, kmet, Podhosta. 5. OKRAJ TREBNJE Okrajna volivna komisija Trebnje je potrdila sledeče, od Osvobodilne fronte predlagane kandidature za ljudske poslance Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije: PRVA VOLIVNA ENOTA: I, kandidat: Osolnik Bogdan, sekretar ovacijami. Albansko ljudstvo je s tem pokazalo, da se zaveda pomena te n'> ve discipline, ki bo postala tradicio^ nalna za vse balkanske narode, saj jili spominja ogromnih naporov herojskih partizanov Jugoslavije in Albanije v veljki osvobodilni borbi. V nogometni tekmi med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki se je končala z rezultatom 2:1 (2:0) je bil naJboIjf“;^! lia terenu Sandič, igralec beog j ga »Metalca«. OOOF, Novo 'mesto; namestnik: Bukovec Alojz, kmet, Vel. Loka. II kandidat: Vavtar Milan, kmet, Kr-tina-Št. Lovrenc; namestnik: Slak Franc, kmet, Gor. Vrhe-Dobernič. DRUGA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Štrukelj Karol, sekretar okrajnega odbora OF Trebnje; namestnik: Brce Vladimir, šolski nadzornik, Trebnje. II. kandidat: Sila Ignac, poslovodja, NAPROZE, Trebnje; namestnik: Zavrl Ignac, delavec, Moravče. TRETJA VOLIVNA ENOTA: I. kandidat: Majcen Nace, major JA, Mokronog; namestnik: Knez Ciril, ktnet, Skrovnik. II. kandidat: Tisu Rafael, rudar, kmet, Polje; namestnik: Zupančič Jože, kmet, Slovenska vas. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1946. REPUBLIŠKA VOLIVNA KOMISIJA LRS LJUBLJANA Obvestilo Kontrolne komisije Ljudske republike Slovenije o pregledu krajevnih ljudskih odborov na področju LRS Zvezna kontrolna komisija ,je v začetku julija t. 1. odredila pregled dela in organizacije krajevnih ljudskih odborov v vseh ljudskih republikah. V Sloveniji se ie ta pregled izvršil v času od 15. ju-n avSusta 1946. ... haloga komisije za pregled KLO je DUa> da na terenu ugotovi: a) v koliko so krajevni ljudski odbori preobremenjeni z nepotrebno administracijo; . b) kakšna je stopnja poznavanja ad-^™stracije pri naših krajevnih ljudskih c) kakšni so odnosi krajevnih organov državne oblasti do ljudstva; d) kako se rešuje vprašanje teritori- 00 razmejitve krajev; V celoti jfe bilo pregledanih 19 ljudskih odborov, upoštevajoč pri izbiri krajev zemljepisne, gospodarske in politične prilike. Pregled krajevnih ljudskih odborov v naši republiki je pokazal, da so bili v izgradnji in delu ljudske oblasti v času od osvoboditve do danes doseženi veliki uspehi ter rešene številne in težke naloge. Vendar pa so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti, katere je treba v cilju utrditve naših ljudskih, zlasti krajevnih odborov, čim prej odpraviti. Kontrolna komisija je na podlagi svojih ugotovitev postavila konkretne predloge, ki naj poleg izboljšanju v izgradnji in delu KLO pripomorejo tudi k čimprejšnji izvedbi splošnega zakona o ljudskih odbo- e) kakšen je proračun krajevnih ljud- 1 rih ter izdelavi statutov za posamezne Odborov. | ljudske odbore. Glavne ugotovitve Administrativno poslovanje , KLO Krajevni ljudski odbori so dejansko Preobremenjeni z administracijo, po dru-81 strani pa člani in nameščenci ljudskih odborov ne poznajo v zadostni meri zakonskih in drugih predpisov tej ne obvladajo administrativne tehnike. Vzroki takšnega stanja so predvsem naslednji: 1; Osnovni vzrok je staro, v temelju zlfrešeno pojmovanje naše nove ljudske oblasti pri nekaterih naših, tudi vodil-D&]ših nameščencih javne uprave, ki ne razumejo, da naša oblast oziroma upra-ya raste iz resnične volje in resničnih mteresov ljudstva, v čemer je bistvena ^acilnost revolucionarnega preloma od lažne samouprave do resnične "■Prave in oblasti delovnega ljudstva samega. 2- Višji odbori in organi uprave dostikrat ne vpoštevajo zmogljivosti in stopnje razvitosti KLO ter prilik na terenu, "jniove okrožnice često vsebujejo naloge, katerih izvrševanje povzroča pri krajev-? ljudskih odborih samo nepotrebno administracijo. (Primer: poseben popis Prebivalstva v okraju Slov. Bistrica po-popisa, ki se je izvajal po odredbi unstrstva za notranje zadeve.) Za izvršitev važnih in potrebnih so mnogokrat postavljeni prekratki ™ki; enake naloge se krajevnim ljud-SKiun odborom nalagajo z več strani nitrati; vsebina okrožnic včasih ni dovolj jasna. Vse te pomanjkljivosti otežkočajo Pravilno oziroma pravočasno izpolnitev Postavljenih nalog. (Primeri: Okrajni LO Rakek je zahteval, da se popis interesentov za kolonizacijo na Kočevskem izvrši v enem dnevu. — V okraju Ljubljana-okolica so SLO prejeli glede najemnin za stanovanjske in poslovne prostor© okrožnice po treh različnih linijah.) - 4. Birokratsko reševanje poslov se kaze zlasti v tem, da se veliko število okrožnic v nespremenjeni obliki pretipkava od foruma do foruma. — (Primer: UKroznica o gasilski službi in varnostnih uKrepih, ki j0 je izdala Izredna komisija za avtopromet pri vladi FLRJ, je bila v nespremenjeni obliki in v srbohrvaščini razposlana na vse KLO.) Večkrat se krajevnim ljudskim odporom postavljajo naloge brez vednosti 111 mimo okrajnega izvršnega odbora. V zvezi s tem je treba opozoriti na škodljivost tako zvane uradniške linije v poslovanju, za katero je značilno, da se za-aeve urejajo mimo izvoljenih organov “lasti, to je ljudskih odborov. (Primer: °ta®< - - - okrajnem LO vi tanjski referent pri aribor-okolica je na svojo roko odredil P°Pis vseh stanovanjskih prostorov in 7, 1°yalcev na področju vsega okraja. — ^‘druženje gostinskih obratov v Maribo-u je od vseh KLO zahtevalo podatke o gostilnah na področju maribor. okrožja.) . 5. ^ Člani ljudskih odborov in nameščenci ne študirajo zakonov in drugih splošnih predpisov. Za ureditev in vodenje administracije se na splošno predalo zanimajo. 6. Naštete okolnosti in še nekateri ®ugi razlogi (na primer: velikost kraja, Vpliv prejšnjih načinov administracije, Premajhna pomoč, ki jo nudijo višji odbori) so imeli za posledico neenotno ureditev administrativnega poslovanja krajevnih ljudskih odborov. Delo KLO in odnosi do ljudstva 1. Sestav krajevnih ljudskih odborov ne odgovarja vselej socialno gospodarski strukturi kraja. (Primer: V Litiji, kjer *yori delavstvo 54% prebivalstva, sta v *iudskem odboru samo dva zastopnika delavcev. — Podobno je tudi v Poljča- kjer predstavljajo delavci, viničarji g1 bajtarji 60% prebivalstva, pa je med , *lani KLO samo en (železniški) de-lavec.) 2. V odboru samem je delo razdelje-l? Po posameznih upravnih panogah '"Uietijstvo, preskrba, finance, socialno Krbstvo, prosveta itd.). Taka šablonska “plitev dela marsikje zavira pobudo, ki jo pri reševanju vprašanj iz svoje prisojnosti moral dajati ljudski odbor kot ^eiota. Kjer se tej pomankljivosti pridru-^Je še nedelavnost poedinih odbornikov, ^oremo ugotoviti sledeče nevarnosti: r°vezovanje dela v odboru s privatnimi j^ristmi, šibka povezava odbora s svojimi volivci, ozko gledanje na vprašanja, 1 jih odbor mora reševati. >*■ Vključitev širokih ljudskih množic sodelovanje pri oblasti je bila precej 'jspešna. Poudariti pa je treba, da je ®a®in, s katerim se je to skušalo doseči, dolinskili, nepartizanskih krajih še izbito star. 4. Zbori volivcev se z izjemo partizanskih krajev, kjer imajo že tradicijo, rse precej neredno, mnogokrat so slabo ur*it>ravl]eni in vodeni. Vse premalo se na njih razpravlja o važnih vprašanjih, za katera bi se zanimali vsi volivci. Imamo pa tudi dosti primerov dobrih zborov volivcev, na katerih pride do izraza sodelovanje ljudstva pri oblasti in zdrava ljudska kritika. 5. Množične organizacije ne nudijo vedno zadostne in učinkovite podpore KLO pri njihovem delu. Kako koristno bi bilo to sodelovanje, dokazujejo pozitivne posledice takšne prakse pri nekaterih pregledanih odborih, kjer funkcionarji množičnih organizacij vedno prisostvujejo sejam KLO, na ta način dobijo pregled nad vsemi problemi kraja in potem tudi lahko pomagajo pri izvajanju sklepov in nalog KLO. Posebej moramo opozoriti na vlogo sindikatov, ki so se doslej vse premalo zanimali za delo ljudskih odborov, ter na pritegnitev žena v organe ljudske oblasti, kar ima izreden pomen za izgradnjo ljudske oblasti v smislu njene široke demokratičnosti. Upravno-teritorialna razdelitev V predelih, ki so tvorili v času vojne osvobojeno ali polosvobojeno ozemlje, so bile upravne enote zelo majhne, kar je ustrezalo nalogam odborov v narodnoosvobodilni borbi. V takih krajih se kaže popolnoma zdrava težnja po združevanju v večje upravne enote. V ostalih predelih pa opažamo stremljenje k upravni razdelitvi po zgledu starih občin. V takih krajih je treba množicam pojasniti pomen upravne razdelitve v zvezi z načeli, na katerih se gradi nova, ljudska oblast. V mnogih primerih streme ljudje za tem, da se z novo upravno razdelitvijo popravijo različne nesmotrenosti in krivice prejšnje, predvojne ureditve. (Takšno je bilo stanje pred izidom novega zakona o upravno teritorialni razdelitvi naše republike. Medtem je SNOS na svojem II. zasedanju sprejel in izdal zakon o upravni razdelitvi LRS. S tem je vprašanje razmejitve med kraji končnoveljavno rešeno.) Gospodarska delavnost KLO Dosedanje delo in uspehi krajevnih ljudskih odborov na gospodarskem polju so šele začetek tega, kar bodo ljudski odbori organizirali in urejali, ko se bodo v celoti ostvarile določbe splošnega zakona o ljudskih odborih. Komisija je v svojem poročilu navedla nedostatke, ki. so bili ugotovljeni pri pregledu go-, spodarske delavnosti krajevnih ljudskih odborov, in sicer v pogledu financ in proračuna, upravljanja ljudske imovine, izvedene agrarne reforme, zadružništva, obnove in obrtništva. Vse te pomanklji-vosti kažejo, da poznavanj e naše splošne gospodarske politike pri krajevnih organih oblasti še ni zadostno, zaradi česar ob pomanjkanju izkušenj, poguma in pouka niso bili vselej doseženi takšni uspehi na gospodarskem polju, kot bi lahko bili. Spričo dejstva, da se danes že pričenja bolj ostra borba proti silam, ki skušajo zavirati naš družbeno gospodarski razvoj in nadaljnjo izgradnjo demokratične ureditve naše države, mora vsakomur biti razumljiva potreba po utrditvi krajevnih ljudskih odborov ter nujnost, da se^ jim nudi vsestranska in zadostna pomoč pri iskanju in ustvaritvi osnove za njihovo lastno gospodarsko delavnost. Zadostna lastna gospodarska podlaga pomeni za ljudske odbore zagotovitev dejanske oblasti na njihovem področju. Temu KLO doslej niso posvečali potrebne pažnje. Najvažnejši zaključki in predlogi Kontrolne komisije V oilju razbremenitve krajevnih ljudskih odborov z nepotrebno administracijo je Kontrolna komisija predlagala: da višji organi oblasti in uprave posvečajo posebno pozornost okrožnicam, s katerimi se postavljajo naloge vsem krajevnim ljudskim odboropi; v zvezi s tem morajo ministrstva vsako takšno okrožnico prehodno predložiti v odobritev Oddelku za izgradnjo ljudske oblasti pri Predsedstvu, vlade LRS, okrajni in okrožni izvršni odbori pa nuditi krajevnim ljudskim odborom čim večjo pomoč pri izvrševanju nalog, postavljenih z okrožnicami; da se poveča strokovna usposobljenost nameščencev, zaposlenih pri ljudskih odborih; da se vsi KLO naroče na zvezni in republiški »Uradni list«; da se pri ljudskih odborih brez odlašanja prične s študijem zakonov in uredb, upoštevajoč pri tem važnost poedinih zakonov za delo KLO, za nameščence pa predvidi obvezno polaganje izpitov; da Oddelek za izgradnjo ljudske oblasti pri Predsedstvu vlade reši vprašanje upravnih šol oziroma tečajev, naplenjenih nameščencem pri ljudskih odborih in tistim odbornikom, ki se bavijo tudi z administracijo; da okrožni izvršni odbori vsaj vsaka dva meseca skličejo po okrajih člane KLO na študijske konference, na katerih naj se obravnavajo važnejši novi zakoni ter kontrolira, v koliko ljudski odbori proučujejo, poznajo in v svojem delu spro-vajajo naše zakone in druge predpise. V pogledu ureditve administrativnega poslovanja KLO je treba: da Oddelek za izgradnjo ljudske oblasti pri Predsedstvu vlade v soglasju s Komitetom za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti FLRJ izdela okvirna navodila za vodenje administracije, upoštevajoč pri tem razlike med posameznimi KLO, ki se bodo poznale tudi v načinu administracije; za izvršitev te naloge naj se pri omenjenem oddelku osnuje posebna komisija. V cilju izboljšanja dela KLO ter v pogledu odnosov do ljudstva in množičnih organizacij je Kontrolna komisija predlagala: da se stalna skrb posveča izboljševanju sestava krajevnih ljudskih odborov, za kar je primerna vsaka prilika, ne samo ob volitvah, ampak tudi na zborih volivcev in ob pregledih po višjem odboru; da se pri delitvi dela v okviru krajevnega ljudskega odbora upošteva sorodnost in posebna važnost nekaterih poslov v poedinem kraju, razdelitev odgovornosti med člani odbora pa izvede glede na njih primernost, sposobnost in voljo do dela; da krajevni ljudski odbor o vseh važnejših zadevah razpravlja in sklepa skupno na svoji seji; da okrajni izvršni odbori kontrolirajo, ali se seje KLO in zbori volivcev vrše redno, volivce pa pouče, da so seje ljudskih odborov javne; da OF in množične organizacije sindikati, AFŽ, mladina) podpirajo krajevni ljudski odbor v vsem njegovem delu z večjo politično aktivizacijo za izvajanje nalog, katere ima KLO; da se najdejo in uresničijo čim primernejše oblike povezave ljudskih odbo- rov z množicami (na primer sveti državljanov, komisije, odbori za reševanje posameznih gospodarskih in drugih nalog). V pogledu gospodarske ureditve krajevnih ljudskih odborov je Kontrolna komisija predlagala: da se izvede razmejitev občeljudske imovine in dodelitev v upravo poedinim ljudskim odborom; da se ljudskim odborom prikažejo naloge in možnosti, ki jih imajo v pogledu svoje gospodarske in finančne politike, ljudski odbori sami pa glavno skrb posvete ustvaritvi lastne gospodarske osnove in delavnosti, upoštevajoč pri tem dejanske potrebe svojega kraja; da pristojni organi v zadnjem četrtletju 1946 izvedejo vse priprave za ureditev lastnega gospodarskega udejstvovanja krajevnih, pa tudi višjih ljudskih odborov v prihodnjem proračunskem letu; da se čim prej odpravijo nedostatki, katere je komisija ugotovila v dosedanji gospodarski delavnosti krajevnih ljudskih odborov. To so najvažnejši zaključki Kontrolne komisije LRS v zvezi s pregledom krajevnih ljudskih odborov. Ker se je tak pregled izvršil tudi v ostalih republikah, bo Zvezna kontrolna komisija na osnovi celotnega zbranega gradiva napravila še razširjene zaključke za vso državo. Ljubljana, 10. oktobra 1946. Kontrolna komisija Ljudske republike Slovenijo SKOZI TUNEL MAJEVICO JE ZAPELJAL PRVI VLAK 40 DNI PRED ROKOM Tuzla, 11. oktobra. Že zgodaj zjutraj so se zbrali pred vhodom v tunel Maje-vica mladinci z vseh odsekov Mladinske proge, da bi videli prvi vlak, ki bo pripeljal iz Brčkega. Nad tunelom so se vile zastave brigad, ki so sodelovale pri njegovi gradnji. Pod zastavami je bilo videti embleme Ljudske mladine Jugoslavije in velike slike maršala Tita in generalisima Stalina. Na vhodu v tunel je bilo napisano geslo: »Graditelji tunela Majevica dajejo primer, kako je treba izpolnjevati obveznosti.« Ob 11. uri se je ustavil pred tunelom prvi vlak, okrašen z zelenjem, slikami maršala Tita, generalisima Stalina in emblemi Ljudske mladine Jugoslavije. V vlaku so bili graditelji proge ter prebivalci okoliških vasi. Z navdušenimi vzkliki so mladinci (graditelji proge) pozdravili prihod prvega vlaka iz Brčkega. Vojaška godba iz Tuzle je odigrala državno himno. Z velikih svečanosti so mladinci poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu in Centralnemu svetu Ljudske mladine Jugoslavije. V brzojavkah poudarjajo graditelji Mladinske proge še enkrat svojo pripravljenost, da bodo nadaljevali z začetim delom. Točno ob 11. uri dopoldne je zapeljal prvi vlak skozi tunel Majevico ob navdušenih vzklikih graditeljev Mladinske proge. Obljuba makedonskega naroda maršalu Titu Skoplje, 11. oktobra. (Tanjug.) Z veličastnega mitinga, ki je bil v Skoplju ob proslavi obletnice splošne narodne vstaje v Makedoniji, je bila poslana maršalu Josipu Brozu Titu naslednja brzojavka: »Tovariš Tito! Z veličastnega mitinga ob proslavi dneva naše narodne vstaje Ti pošiljamo goreče pozdrave. Naš narod si je v svoji težki zgodovini pridobil veliko izkušenj in prepričanje, da je bratstvo in enotnost, skovana v borbi, edino jamstvo za svobodo in enakopravnost našega naroda, za svobodo in neodvisnost FLRJ. Zaradi tega Ti, tovariš Tito, makedonski narod obljublja, da bo čuval kot zenico svojega očesa to bratstvo in enotnost, ta temeljni kamen FLRJ. Obljubljamo Ti, da bomo vložili vse svoje sile za obnovo naše dežele, naše močne in slavne domovine FLRJ. Obljubljamo Ti, da bomo izvršili vse, naloge, ki nam jih bosta postavila Ti in naša zvezna vlada. Naj živi močna in 6lavna FLRJ! Naj živi naš voditelj in učitelj, maršal Jugoslavije Tito!« Proslava obletnice narodne vstaje v Skoplju Skoplje, 11. oktobra. (Tanjug). Danes dopoldne je bil v okviru proslave petletnice vstaje makedonskega naroda v Skoplju pred glavnim mestnim parkom velik miting, ki se ga je udeležilo okrog 30.000 prebivalcev in gostov iz vseh krajev Makedonije. Dolgi sprevodi iz vseh mestnih rajonov in sindikalno organiziranih delavcev in nameščencev iz vseh podjetij in ustanov z jugoslovanskimi in makedonskimi zastavami ter slikami maršala Tita, predsednika vlade LR Makedonije Lazarja Koliševskega in prvoboritelja makedonskega naroda Goče Delčeva, so prijalali med petjem partizanskih pesmi. Miting je otvoril predsednik mestnega ljudskega odbora Dimče Zografski. Med njegovim govorom je ljudstvo navdušeno manifestiralo maršalu Titu, bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov, Sovjetski zvezi, generalisimu Stalinu ter združitvi vseh treh delov Makedonije v mejah FLRJ. Za tem je podpredsednik vlade Ljubčo Arsov prečital pismo maršala Tita makedonskemu narodu. Čitanje pisma je ljudstvo spremljalo z vzikliki: »Heroj Tito — Heroj Tito!« Nato je spregovoril predsednik vlade Lazar Koliševski, ki je v svojem govoru med drugim rekel: »Letos so bile na dan našega največjega narodnega praznika prenesene kosti Goče Dedičeva v svobodno Makedonijo in odkrit mu je bil prvi spomenik. S prenosom kosti in s tem spomenikom želi ljudstvo republike Makedonije še enkrat podati viden izraz priznanja našega naroda velikemu narodnemu sinu. Nato je Lazar Koliševski govoril o pomenu 11. oktobra za makedonski narod ter o njegovih pridobitvah. Zbrano ljudstvo je nato pozdravil v imenu Sovjetske zveze veleposlanik SZ v Beogradu Lavrentijev. Minister za delo zvezne vlade Vicko Krstulovič je v svojem govoru med drugim rekel: »Ljudska republika Makedonija ima vse pogoje, da postane bogata, napredna in kulturna dežela. To bo tudi dosegla s požrtvovalnostjo in vztrajnim delom svojega ljudstva ob polni pomoči bratskih narodov Jugoslavije.« V imenu Jugoslovanske armade je miting pozdravil generalni poročnik Kosta Nagy, v imenu Ljudske fronte Srbije pa Rista Antunovič, ki je med drugim dejal: »Borba za združitev Makedonije ni samo stvar makedonskega naroda, ampak je to tudi stvar srbskega naroda in vseh narodov Jugoslavije.« V imenu ljudstva Pirinske Makedonije je govoril Aleksander Kačev: »Mi, Makedonci iz Pirinske dežele, z navdušenjem gledamo na to, kar je bilo doseženega v Vardarski Makedoniji,« je rekel. »Toda reči vam moram še nekaj: Mi si ne želimo samo združitve Pirinske dežele z Vardarsko Makedonijo, ampak se tudi z vsemi silami borimo za popolno združitev Makedonije.« Ob koncu sta govorila Prodanov Bo-žil, predstavnik Iliudenske organizacije v Bolgariji, in Aleksander Martinovski, predstavnik Ljudske mladine Makedonije. Nato je podpredsednik vlade LR Makedonije Ljubčo Arsov sporočil, da je vlada LR Makedonije na predlog ljudskih odborov in Ljudske fronte mesta Velesa in veleškega okrožja predlagala Prezidiju Narodnega sobranja LR Makedonije, da bi se od danes mesto Veles imenovalo Titov-Veles v znali prizaanja voditelju in velikemu sinu naših narodov Josipu Brozu-Titu. Ljudstvo je z navdušenim in dolgotrajnim vzklikanjem sprejelo to vest ter skandiralo »Heroj Tito!« Velik porast proizvodnje lesa v letu 1946 /e/o /Q4>5 d e /p /e/o /9 <>6 fao J/ # ) /Aro no A« 65.668 lir ter mnogo hrane. Prebivalstvo Poreča še vedno vztrajno dela v duhu »tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji«. Svečano prevrtanje predora hidrocentrale v Bogatiču pri Sarajevu Napori delavcev LR Bosne in Hercegovine. ki dosegajo z zelo pomanjkljivimi tehničnimi sredstvi vedno nove in nove uspehe, so bili danes kronani z veliko zmago: prevrtanjem predora, dolgega 2300 m za dovajanje vode v novo hidrocentralo v Bogatiču pri Sarajevu, ki jo pravkar gradijo. Zgraditev te hidrocentrale je zelo važna za gosoodarski razvoj Bosne in Hercegovine posebno pa za srednje bosanski industrijski bazen. Dela so se pričela meseca junija 1945. Sedaj je zaposlenih okoli 120 strokovnih delavcev vseh delavcev pa okrog 1200. Pri gradnji predora je bi- lo 11 delovnih prostorov. Presek predora znaša 7 m2. Po prevrtanju predora bo najvažnejše polaganje cevi za odvajanje vode iz tunela do turbine v hidrocentrali. Če bodo ta dela pravočasno končana, bodo dela v hidrocentrali dokončana do konca 1.1. Do sedaj je končanih okoli 85% vseh del. Z zgraditvijo hidrocentrale, ki je sedaj prva naprava takšne vrste v vsej Jugoslaviji, bo znatno izboljšana in olajšana elektrifikacijska mreža v Bosni in Hercegovini. Ta centrala bo po proizvodnji kilovatnih ur trikrat močnejša od obstoječe kalorične centrale v Sarajevu, poleg tega pa bo proizvodnja toka mnogo cenejša. Odkup sončnic v Banatu i Odkup sončnic v Banatu se bliža koncu. Velike količine sončnic so spravili v j skladišča, medtem ko so. manjše koli-j čine dobavili tovarnam za olje v Zagrebu, Kraševcu itd. Sončnice, ki jih odkupujejo, so dobre kakovosti. V Banatu so odkupili 70% sončnic. Ibarska proga bo dokončana pred previdenim rokom Dela za obnovo ibarske proge bodo kmalu končana. V teh dneh bodo izročili prometu drugo - zvezo Beograda s Skopljem čez Kraljevo in Kosovsko Mitrovič©; Ta proga ima velik pomen za novopazarsko okrožje. Na ta način bo omogočena boljša preskrba tega okrožja, kpr bo skrajšana dovozna pot, po kateri so sedaj obratovali kamioni. Rok za do-j vršitev proge je bil 20. oktober, vendar bo po zaslugi delavcev in voditeljev do-! končana nekaj dni pred predvidenim rokom. stu ob obrežju Drave velik prostor, ki I bo uporabljen pri bodoči regulaciji. | Za določitev načrtne gospodarske | gradnje Maribora v bodočem letu bodo ' razpisane ankete. Predvsem se bo v bo-! dočem letu nadaljevalo započeto delo ka. j kor obnova stanovanjskih zgradb, Mag-. dalenske gimnazije in mostov, tako da bo mesto dobilo v dogledne času zopet ' lepo lice. (Tanjug.) FIZKULTURA Fizkulturniki so proslavili dan udarnikov v Ajdovščini V nedeljo, 6. t. m., so • bile v Ajdovščini ob priliki »dneva udarnikov« velike fizkulturne prireditve. Udeležili so se jih fiizkulturniki in fizkulturnice iz številnih krajev cone B. Glavna točka prreditve je bila množična izvedba teka čez drn in strn, v katerem je mladina preizkusila svoje sile za bližnja tekmovanja za ZREN. Popoldne se je zbralo na startu 1551 tekmovalcev, ki so tekmovali v štirih skupinah in sicer: I. kategorija: mladinke do 18. leta na progi 800 metrov; II. kategorija: članice od 18. leta naprej na progi 1000 metrov; III. kategorija: mladinci do 18. leta na progi 2000 metrov; IV. kategorija: člani od 18. leta naprej' na progi 3000 metrov. V. prvi skupini je dosegla prvo mesto št 708 Lemut Marija iz Ajdovščine v času 4:08. Kot moštvo je zmagala FD Postojna s petimi točkami. V drugi skupini .(mladinke nad 18 let) je prišla prva na cilj-št. 835 Gorup Darinka v času 5:54,4 FD Ajdovščina. Kot moštvo si je FD Ajdovščina priborilo prvo mesto s sedmimi točkami. - V tretji skupini (mladinci pod 18 let) na 2000 m dolgi progi je prispel prvi na cilj Tratnik Slavko 6 št. 413 v času 8:00,6 (FD Rudar, Idrija). Kot moštvo si je priborilo prvo mesto FD Rudar, Idrija, s štirimi točkami pred Ajdovščino. Izven konkurence so startali mladinci iz Kopra ter je prvi tekmovalec dosegel čas 9:06,5. V četrti skupini (mladinci nad 18 let) je bila množično zastopana JA, ki je star-tala izven konkurence. Premoč udeležencev JA je bila očitna, saj so po ocenjevanju dosegli prvih zaporednih 6edem mest in sicer prvi s časom 9:37,9, sedmi pa v času 10:22. V konkurenci za prvo mesto je dosegel Blaško Emil čas 10:24 za FD Ajdovščino. FD Ajdovščina in FD Rudar iz Idrije si delita kot moštvi prvo mesto s 3 točkami. Tekme v odbojki Popoldne so bile na igrišču FD »Ajdovščine« tekme v odbojki, v katerih so sodelovala moštva FD »Tolmina«, FD »Ajdovščine« in moštvo JA. V prvi je nastopilo moštvo FD »Ajdovščine« proti FD »Tolminu« in prepričevalno zmagalo v dveh setih z rezultatom 15:10 in 15:7. V drugi tekmi je nastopilo moštvo JA proti F D »Ajdovščini« in je v napeti igri zmagalo v 3 setih: 15 : 8, 13 :15, 14 : 16. Pri »Ajdovščini« se je opazilo pomanjkanje kondicije. V zaključni tekmi je nastopilo moštvo FD »Tolmina« proti JA. V prvem setu jo bila igra zelo živahna in je moštvo FD »Tolmina« nudilo gostom močan odpor. Vendar je moštvo JA v drugem setu pokazalo vse svoje sposobnosti in katastrofalno porazilo FD »Tolmin« z rezultatom 1 :15. Zmagovalec turnirja je moštvo JA s 4 točkami, slede FD »Ajdovščina« s 3 točkami in F D »Tolmin« 0 točk. FD »Rudar« (Idrija) : FD »Ilirska Bistrica« 3:0 (2:0) Na nogometnem igrišču FD Ajdovščine je bila v okviru proslave odlikovanih udarnikov odigrana nogometna tekma med FD Ilirsko Bistrico in FD Rudarjem iz Idrije. Igra ni nudila posebnega športnega užitka,. vendar 60 posamezniki pokazali nekaj lepih potez in smiselnih kombinacij. Moštvo FD Rudarja je bilo v obeh polčasih v rahli premoči, dočim se je »lHr" ska Bistrica« odlikovala po borbeni in požrtvovalni igri. Državno prvenstvo v streljanju V Kragujevcu je končalo državno ekipno prvenstvo v streljanju. Sodelovali so najboljši strelci iz vseh ljudskih republik. Streljali so na tarčo št. 5. Prvo mesto je osvojila ekipa LR Srbije, ki je dosegla 1687 krogov. Moštvo LR Slovenije je osvojilo drugo mesto s 1442 krogi, na tretjem mestu pa je moštvo LR Hrvatske z 1309 krogi. Na četrtem mestu je LR Bosna in Hercegovina s 769 krogi. Za rezultate so bili merodajni le prvi štirje strelci vsake ekipe. Posamezniki iz moštev so se razvrstili takole: 1. Nemanja Markovič 439 krogov, 2. Dragan Tošnič 435 krogov, 3. Milan Čukič 411 krogov, 4. Pero Cestnik iz Ljubljane, ki je dosegel 373 krogov. Na tarčo št. 3 (brzi ogenj) so biili naslednji rezultati: 1. Žika Jovanovič (Radnički) z 216 krogi, 2. Pero Cestnik z 209 krogi, 3. Dragan Tošnič z 207 krogi itd. Na tarči št. 7 se tekmovanje nadaljuje. Na sporedu je še streljanje z brzo pištolo in tekmovanje naših najboljših strel, cev na tarči št. 6, to je zmagovalna tarča za prvenstvo posameznikov v državi. Streljalo se bo z 120 streli in na razdaljo 200 m. Premer tarče meri samo 66.5 em, a premer črnega polja 4 cm. Motorne dirke v Skoplju V okviru proslave Dneva narodne vstaje je organiziralo motorno društvo »Vardar« prve moto dirke v Makedoniji. Tekmovanje je bilo krožno, in sicer po ulicah mesta s startom in ciljem na trgu maršali Tita. Za tekmovanje je vladalo veliko zanimanje. Na ulicah je z velikim navdušenjem bodrilo tekmovalce preko deset tisoč meščanov. Rezultati so bili naslednji: V kategoriji 100—125 com, 5600 m, dva kroga je zmagal Asen Tripkovski v času 6:22,6. — V dirki motorjev od 200 do 250 ccm na progi treh krogov 8400 m ŠAH Šesto kolo turnirja v Pragi Prekinjene partije h petega kola so se končale z naslednjimi rezultati: R°" haček je premagal Zrtto, Golombek Gui-marda, Opočensky pa je izgubil proti Go-lombeku in Šajtarju. V šestem kolu sta se končali samo 2 partiji. Trifunovič je v 40 potezah premagal češkoslovaškega mojstra Opočen-skega, Paohman pa v 41. potezi Rohačka.- V večernem nadaljevanju se je partija med Foltysom in Kottnaurjem končala remis. Gligorič je prekinil svojo partijo z Golombekom v trdnjavski končnici, v kateri ima kmeta več in izglede na zmago- Po šestem kolu vodi Foltys s petitni točkami, slede Gligorič 4 in pol, (1). Naj-dorf 4 (1). Golombek 3 in pol (1), dr. Trifunovič 3 in pol itd. PO SEDMEM KOLU VODITA GLIGORIČ IN F0LTYS Praga, 12. oktobra. Včeraj so bile igrane prekinjene partije, od katerih se je končala samo ena in sicer je Guimard premagal dr-Katetova. V današnjem sedmem kolu je OjK)-čensky premagal Katetova, Šajtar pa Kotnauerja. Jugoslovanska mojstra dr. Trifunovič in Gligorič sta med seboj remizirala. Vse ostale partije so bile prekinjene. Najdorf, Foltys in Puch' man imajo dobljene pozicije. Po 7 . kolu vodita Gligorič in Fol-tys s petimi točkami in eno prekinjeno partijo. Slede Najdorf 4 in pol (2). šajtar 4 (1), dr. Trifunovič 4 itd. je zmagal Dimovski z reziiltaiohi 10:35,4. V dirki motorjev z 350 ccm v štirih krogih 11.200 m je prvi privozil na cilj Serafi,movski v času 8:39.- Serafitmovski i® zmagal tudi v dirki motorjev od 500 do 1000 m ccm 16.800 m s časom 12:40. Illllillll»lll!l!ll»l»llll ......................................... Razstava tržaških slikarjev Jožeta Česana m Avrehja Lukežlča Jože Cesar: Učenjak. V četrtek 3. oktobra sta skromno in ob prav majhni udeležbi občinstva odprla v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih najnovejših del tržaška slikarja Jože Cesar in Avreltj Lukežič. Oba umetnika sta že nuša stara znanca, saj je preteklo komaj leto dni. odkar sta v večji skupini tržaških umetnikov prvič razstavljala v Ljubljani. Čeprav nam ta lanska razstava, gledana v celoti, ni prinesla posebnih oblikovnih odkritij, nam je vendarle i !>o dolgih letih odprla pogled v umet- 1 niško snovanje bližnjega tržaškega slikarskega kroga, v katerem smo , spoznali nekaj resnih ustvarjalcev. Med nje spadata tudi Cesar in Lukežič. , To pot sta obiskala Ljubljano z ' večjo kolekcijo svojih del, tako da sta z njimi z lahkoto napolnila vse tri ! dvorane Jakopičevega paviljona. Nedvomno je, in to je treba takoj pou-duriti, da je razstava teh dveh naših primorskih rojakov kvalitetna in da pri tej ugotovitvi ne gre za nobeno uslugo ali obzirnost. Čejirav samouka, sta s svojo prirojeno umetniško nadarjenostjo. združeno z vztrajnostjo j in pridnostjo, v svojih delih pokazala raven nadpovprečnega slikarstva, s katerim se ljubljanske razstave pogosto ne morejo ponašati. Primerjajoč lansko razstavo z današnjo nam ni težko ugotoviti napredka pri obeh razstavljalcih. Pri Cesarju polagoma izginjajo vplivi Černigojev, nekdanja začetna nemirna in včasih le slučajnostjna barvitost se uklanja bolj umirjenim in bolj dognanim barvnim kombinacijam, ne da bi to bilo v škodo še vedno prekipevajočemu koloritu, ki je značilen za Cesarjev južnjaški slikarski temperament. K objektu pristopa Cesar iskreno in si pri tem ne dela posebnih problemov. Izreden smisel za bar- vo mu omogoča, da slika naglo in spontano, kar nam dokazuje izredna svežina njegovih platen. Povsem drugačnega bolj hladnega barvnega občutja je njegov tovariš Lukežič. Dočim Cesarjeve podobe žare v ognju odprtih pretežno dobrih barv, slika Lukežič zvečine v hladno sivih tonih, kar daje njegovim krajinam in tihožitjem značaj sanjave otožnosti. Slikarsko se Česar inspirira v mestu, zanimajo ga ulice, hiše, viadukti pristanišče — Lukežič pa se obratno izogiba mestnemu vrvežu in se najbolje jjočuti sredi samotnih kraških polj, kjer ustvarja dela, v katerih se njegova mehka narava harmonično spaja z otožno osamelostjo našega Krasa. Le redki so primeri v našem slikarstvu, da bi kateri naših slikarjev tako intenzivno zaživel z naravo in da bi jo s tolikšno prepričevalnost-jo prikazal na platnu, kakor prav Lukežič. Prav to iskreno, neposredno prikazovanje narave, čeprav barvno različno zajeto, je pri obeh razstavljalcih največja odlika. Oba slikarja, ki ju z radostjo sprejemamo v našo domačo umetniško skupnost, v kratkem odpotujeta iz Ljubljane na svojo daljšo pot po Jugoslaviji. Ni nam težko razumeti, zakaj se tudi ta dva sinova tržaškega proletariata s tolikšno ljubeznijo oklepata nove domovine, ki v svojem vsesplošnem preporodu tudi za umetnika ustvarja lepše in pravične življenjske pogoje. Nevarnost pa je v tem velika, da jima že začetka njene poti ne zagrenimo. Skoraj prazen paviljon ob otvoritvi in še bolj prazen vse te dni, odkar razstavljata, je dovolj tehten dokaz, da bi prestolnica Slovenije, predvsem pa \ razne množične organi- zacije morale posvetiti takšnim kulturnim dogodkom več pažnje, ne glede na to, da je pričujoča razstava resnično kvalitetna in da sta jx>vrhu ra,zstavljalca doma iz krajev, kjer res nikogar ne bi smeli razočarati. Da morda res včasih ne pretiravamo v teoriji in odpovemo v praksi? France Uršič Sovjetski film »Vrnitev V kinu Union že nekaj dni predvajajo. sovjetski film »Vrnitev«. Film je bil odlikovan z Leninovim redom, izdelal pa ga je »Lenfilm« leta 1940. Film »Vrnitev« je zgodba o ženi intelektualki, ki ji pomeni svobodno znanstveno delo za skupnost več kot ozki družinski krog in se zato loči od j svojega moža. Raziskovalec arktičnih dežel Sergej Petrovič Ivanov živi že j devet let ločen od svoje žene Anuške, . ki je po ločitvi dovršila študij in kot konstruktor dosegla lepe uspehe. Ko se Sergej po raziskovanju vrne v Leningrad, se slučajno sreča z Anuško. Sergej spozna, da je pred leti napačno ravnal, ker ni razumel svoje žene, ki je hotela delati in bit*, enakopravna, i Kesa se svojega dejanja in se h°*'e vrniti k ženi in sinčku Nikiti. loda žena in njeni starši se njegovi želji odločno upro. Anuška mu ne more odpustiti tega, du ji ni hotel dati možnosti, da bi se svobodno posvetila ( strokovnemu delu. Njun sinček, živahen in bister otrok, pa svojega očeta — raziskovalca arktike — izredno ljubi, dasi ga pozna samo iz pripovedovanja. Zato pobegne od doma, hoteč priti v . arktiko do njega. Toda najde ga že v Leningradu, in navežeta se drug n® drugega, dasi se ne spoznata. Po z®' pletljajih, polnih prisrčnih prizorov, se stvar razčisti — otrok se mora vrniti k svoji rodbini, od koder je ušel in združi oba zakonca. Mati vidi, kak° je otrok srečen pri svojem očetu, p°' zabi na preteklost in zaživi z možem in otrokom novo enakopravno življenje. Film »Vrnitev« je globok psihološki film, poln človeške topline m življenjskega Poleta Glavna k<1j reckaja lot AnuškainWj£ Sergej sta vlog* mO) str Posebno zanimanje Pa.’“ J , igra V. Vova Tttmalarjana v vlogi malega Nikite. ■ v I Francija glasuje o novi ustavi Danes glasujejo o Franciji ponovno 0 francoski ustavi; to je že drugo glasovanje (referendum) o ustavi o tem u- la okolnost najbolj jasno ilustrira. ogromen pomen ustavnega problema Z!l bodoči razvoj francoske demokraci-le- Mara francoska ustava, ki je nasta-a d dobi tretje republike, to je nepolno p0 zaključku prusko-francoske ~0}n.e’je praktično prenehala obstojati Tei'U M40, to je v dobi viši-jskega temTt' ^ed£mii francoski režim je po-provizoričen — čeprav je miiože 1? mesecev po zaključku voj-ne o Evropi. »h, ?°a’ ki jo mora francosko Ijud- na~ f?Hes odobriti, je torej že drugi? oil t ša je P° osvoboditvi pripra-j‘3 francoska ustavodajna skupščina. _ a Ustava. se bistveno razlikuje od sta-j francoske ustave, v kateri je preola-Da‘ duh versajske reakcije, fef^itično situacijo v Franciji karak-renl‘r- danes dvoje. Prvič kampanja Uift Proti osnutku nove francoske frn°e Irl drugič negotovo zadržanje n w°S^e socialistične stranke. Posled-dl Gaulleov govor o Epinalu, v ka-je nastopil proti novi francoski °i — ki kot znano omejuje praoi- * Predsednika in izvršne oblasti, je bil P Boi signal za pohod reakcije proti .^okratičnim. ustanovam, ki jih utrjuje nova francoska ustava. De Gaul- l)°?f.Jeza: >DS0 oblast predsedniku re-Zu°like«, je v popolnem nasprotju s ■ ^osko ustavno tradicijo, po kateri j. Predsednik republike zgolj dekora-. na figura. Francoski listi so upravi-,]^.n° Pripomnili, da stremi de Ganile, seri?'‘}fi0Darja združitev funkcije pred-ie / • republike in ministrskega prednika, po distatorski oblasti. Dr ^1°^ novi ustavi nastopa odkrito boli '1 republikanska strauika soo-Za« ' D kateri so se predvsem usidrali stoiki višijskega režima. — Ta lek -a’ D kafen' prevladuje vpliv ve-izrf3/-1^8 1/1 trusl°n’ ^i so še včeraj ah Francijo, postaja Dse bolj steber ancoske reakcije. V tej kampanji pro-iurP°D* ust®vi pa jo vneto podpirajo Piti °7^e reakcionarne starnke in sku-p e: “druženje levičarskih republikan-, 0 (predvsem radikali) Degolistična 1 eza (Union des de Gaullistes), Demo-; a ,na- zveza (Alliance Democratique) manjše formacije. Munchen-rln-« .Pitulanti, ki zadnje čase zopet .* aDP’ spadajo seveda tudi o to ■ Aor.l]°: Zanimivo o tej zvezi je, da Je Ualadier, eden izmed podpisnikov r-nnetienskega diktata, kot je to ugotovil Pierre Ilerve v Humaniteju, začel *oojo kampanjo proti novi ustavi baš na obletnico■ miinchenskega tsporazu-ftia«. S Reakcionarne sile, ne glede na to ali nastopajo pod praporom starih buržo-a*nili strank, ali pa novih demokratičen, izkoriščajo vsa sredstva, da bi pre-yecile preporod demokratične Franci-J’ ■ u-le *eze za iem’ da za°rejo zgodovinski razvoj in vzpostavijo staro francosko ustavo iz leta IH?5, na temelju katere bi mogla skupina 200 familij zopet vladati o tej deželi. Toda francoska Komunistična partija je razkrinkala, vse namene reakcionarjev in preprečila, da bi se realizirali načrti francoske in mednarodne reakcije, ki je ho-f. ra2cePiti delavski razred in izolirali komunistično partijo baš v vpra-sanJu nove ustave. Zgodilo se je prav nasprotno kakor so pričakovati reak ion»rji. Ustavodajna skupščina je ; J j. . večino odobrila novo ustaoo it Potisnila reakcionarje v izolacijo. p y takšni situaciji, kot je danes d *n,:Ui, kjer reakcija poskuša, da bi Dr 4 i°nser,)a‘tione elemente združila v P ol}komunistični blok, je naravno, da Je rodila imperativna potreba, da se rse. napredne sile strnejo in koordini-pJ° svoje napore za sprejetje ustave. r®ncoska socialistična stranka, ki je e ob priliki prvega ustavnega referen uma (5. maja) odklonila — in sicer P°d vplivom sugestij, ki so prihajale * druge strani Rokavskega preliva, ali elo oceana — da bi sodelovala n skupni-akciji s komunisti, je tudi to pot od-oila ponudbo komunistov, stopiti V s*upno fronto za ustaoo. 'l'a stranka, ki ”°f/i zadnje čase izrazito politiko koleri'1 ja mecl desnico in levico, je sicer v Ustavodajni skupščini glasovala za Ustavni osnutek, praktično pa je, kot •o to razkrile nedavne izjave njenega *efa Blurna, za revizijo ustave v dulvu Gaulleooih zahtev. Kakšno je Stališče MRP (ljudskega Republikanskega gibanja). V konstitu-*nti je MRP glasovala za ustavni osnutek- 'Zadnji govor de Gaullea v Epinalu, v katerem je le-ta nastopil z žaltavo, da je treba okrepiti izvršno ob-**f» Jo je oblast predsednika republike jya »kodo zakonodajne oblasti, to je >arodne skupščine, je spravil to slran-• ° o precej neprijeten položaj. Težava 0? namreč v tem, da ta stranka noče brniti hrbta de Gaulleu — ki se upira 8nutku nove ustave — istočamo pa je Venu dolžnost braniti novo ustavo, za yitero so glasovali njeni predstavniki v *-°nstituanti. Predstavniki MRP so že °ečkrat izjavili, da smatrajo novo utta-°° Za začasno in da bo njihova stranka 0 bližnji bodočnosti zahtevala njeno re-?IZ0'y- Francoski politični krogi priča-ffiejo, da se bo zato en del pristašev 'lt!‘ vzdržal glasovanja ali pa bo gla-*°oal proti. p Kampanjo za novo ustavo vodi o fr&nciji predvsem Komunistična par- l.Ja. Pred dnevi je CK KP Francije izdal proglas francoskemu ljudstvu, n ka-‘erem poziva francoske rodoljube, da Mašujejo za novi osnutek ustave. Ta °*nulek je francoska Narodna skupščina že odobrila z veliko večino glasov, ‘n sicer s 440 proti lr>0 glasovom. Zalo 'Vliko pričakujemo, da bo francosko ljudstvo danes sprejelo ustavni osnutek. 'il ta osnutek so korporativno glasovale tri glavne stranke, t. j. Komunistič-iu P&rtija. Francije, socialistična, strm- GOVOR EMUJA HODŽE NA ZASEDANJU DEMOKRATIČNE FRONTE ALBANIJE Tiranja, 12. okt. Albanska telegrafska agencija poroča:^- Predsednik demokratične fronte in predsednik glavnega odbora demokratskega odbora -vlade generalni polkovnik Enver Hodža je podal na zasedanju obširno poročilo o delovanju demokratske fronte ter notranji in zunanji politiki ljudske republike Alba-nije. »Albansko ljudstvo je med vojno v težki in požrtvovalni borbi proti sovražniku in domačim izdajalcem iz-vojevalo svoje pravice in prevzelo oblast v svoje rkoe. Junaška borba albanskega ljudstva proti italijanskemu in nemškemu fašizmu predstavlja njegov prvi korak na mednarodnem polju, ki je ustvaril podlago njegovih zmag in temelj zunairje politike, ki jo vodi ljudska republika.« Generalni polkovnik Enver Hodža je nato izrazil zahvalo, ki jo albansko ljudstvo čuti oziroma dolguje do velike Sovjetske zveze, ki je nosila največjo težo borbe proti fašističnim zavojevalcem. Prav tako je poudaril potrebo iskrenega prijateljstva z drugimi-- antifašističnimi narodi, v prvi vrsti z narodi nove Jugoslavije. Prijateljstvo in tesno sodelovanje med novo Albanijo in novo Jugoslavijo ni delo dveh ali treh »osebnosti, ampak želja albanskih in jugoslovanskih narodov. Prijateljstvo ih zveza z Jugoslavijo — je izjavil predsednik vlade Enver Hodža — sta plod krvi naših narodov. Kaj pomenijo za nas vezi Jugoslavijo, razumejo tudi albanski otroci.« Predsednik vlade je nato poudaril, da se krog držav, ki priznavajo albansko demokratično vlado, veča: Poljska, Češkoslovaška, Francija in Bolgarija so vzpostavile diplomatske stike z Albanijo. Nobena teh držav ni stavila pogojev za priznanje albanske vlade. Istočasno postopata Anglija in Amerika drugače, postavili sta pogoje za priznanje albanske, vlade. Pogoji, ki jih je postavila angleška vlada_ odpadejo sami po sebi, ker je značaj albanskega ljudskega režima demokratski, s čemer se izpolnjujejo sami po sebi pogoji, ki jih je postavila britanska vlada. Britanska vlada je priznala našo vlado. Toda njen opolnomočeni minister, ki je bil dolpčen za Tirano, k nami ni prišel. ZDA so stavile kot^ pogoj priznanja naše vlade, da naša vlada sprejme pogodbe, ki so obstojale pred letom 1939 med Albanijo in ZDA. Generalni polkovnik Enver Hodža je nato poudaril, da je albansko ljudstvo popolnoma opravičeno sklenilo v Permetu, da se razveljavijo vse pogodbe, sklenjene za časa vlade Ahmeda Zogua. Generalni polkovnik Enver Hodža je nato poudaril, da albansko ljudstvo obsoja izzivanja grških monarhofaši-stov na albansko-grški meji. Poudaril je tudi, da so Albaniji povzročili številne krivice, odnosno, da ji ne priznavajo njenih pravic. Omenil je, da Albaniji, ki se je borila skupno z ostalimi. zavezniki, kratijo pravico udeležbe pri delu v organizacijo Združ. narodov. Generalni polkovnik Enver Hodža je dalje dejal, da Albanci ne bodo nikoli pozabili, da so skušali grški monarho-fašisti ter njihovi podporniki odvzeti Albaniji Korčo in Djino^aster, zibelko albanskega patriotizma ter slavnega osvobodilnega gibanja.« Predsednik vlade je' nato poudaril, da grško ljudstvo nima ničešar skupnega s podlimi klevetami in provokacijami svojih mo-narhofašističnih vlastodržcev. Do junaškega toda nesrečnega grškega ljudstva, ki ga ubijajo reakcionarne in fašistične tolpe atenskih voditeljev, goji naše ljudstvo velike simpacije.« Zasedanje mednarodnega vojaškega sodišča v Tokiu Sovjetski tožilec razkrinkal načrte japonske vojne klike proti Sovjetski zvezi v razdobju 1928—1941 Tokio, 12. oktobra. Tass poroča: 8. oktobra je sovjetski tožilec Golanski na jutranjem zasedanju mednarodnega vojaškega sodišča v Tokiju obrazložil oni del obtožnice, ki se nanaša na japonski napad na Sovjetsko zvezo. Tožilec je obtožnico razdelil na' štiri obdobja'. a) razdobje od 1928 do zasedbe Mandžurije; . b) razdobje od 1931 do 1936; . c) razdobje od 1936 do začetka vojne v Evropi; č) razdobje do kapitulacije Japonske. Ko je označil prvo razdob je, je tožilec opozorili na- to, da je bila med Sovjet, skb zvezo in Japoasko leta 1925 sklonjena v Pekingu konvencija o osnovnih načelih mirnodobnih vzajemnih odnosov med obema državama. Vendar pa je Japonska od Vsega začetka kršila obveznosti, ki izhajajo iz te konvencije. Topilec-je iziavil, da bo sodišču predložil dokaze o tem, da so japonski vojaški Jcrogi in japonski generalni štab od začetka leta 1928 pripravljali načrt? za napadalno vojno proti Sovjetski zvezi, za kar so Šakali samo ugodno priliko. Vendar pa so .japonski vojaški krogi spoznali, da je za vojno proti Sovjetski zvezi potreben premišljen in> izdelan načrt. Razumljivo je, da so bili njihovi pogledi zaradi tega usmerjeni proti Mandžuriji. Zavzetje Mandžurije leta 1931 predstavlja izredno važno fazo v razvoju japonske napadalnosti, ne samo proti Kitajski, ampak tudi proti Sovjetski zvezi. Japonska vlada je takoj pričela izvajati priprave, kateriih cilj je obstojal v tem, da naj bi se Mandžurija in Koreja spremenili v odskočno desko za vodstvo napadalne vojne proti Sovjetski zvezi. V to dobo spadajo tudi načrti Japon' ske glede zavzetja mongolske ljudske republiko, ki naj bi bila spremenjena v oporišče za zadajanje udarcev osnovnim komunikaci jam Sovjetske zveze. Toda ko je sovjetska vlada opozorita, da bo ZSSR s svojimi oboroženimi silami nudila pomoč mongolski ljudski republiki, so se japonski napadalci premislili in odločili, da bodo za svoje zavojevalske načrte poiskali zaveznike v Evropi. V istem času sta se v Evropi Nemčija in Italija, že jasno izoblikovali kot napadalni državi, so. rodni Japonski po svojem protidemokratičnem duhu. Tožilec je nato navedel sklenitev pro-tikomintemskega pakta in trojnega pak. ta ter poudaril, da je? bila v teh dveh paktih dana končna oblika zarote napadalnih držav proti demokratičnim narodom in konkretno proti Sovjetski zvezi. ODREDBA o razvrstitvi prebivalstva v potrošniške razrede Nov poljski votivni zakon Moskva, 12. okt. (brzojavno). Te dni se je vršilo XIII. zasedanje Krajowe rade narodowe, na katerem je bil po vsestranskem obravnavanju sprejet nov volivni zakon za volitve v poljski Sejm. Novi volivni red v polni meri zagotavlja svobodno izražanje volje ljudskih množic in onemogoča, da bi prišli v Sejm fašistični in profa-šistični elementi. Proti novemu volivnemu zakonu so nastopili • poslanci Mickolajczikove stranke. Njihovi govori so bili pTe-žeti z mržnjo do sodobne demokratične Poljske. Govori poslancev frakcije PSL so naleteli na odločen odpor ogromne večine udeležencev zasedanja, ki so zavrnili vse spreminjevalne predloge poslancev PSL. Za novi vo-livni zakon za volitve v Sejm je glasovala absolutna večina poslancev in sicer 506 proti 40. s Volivni zakon, sprejet na zasedanju Krajowe rade nnrodowe, bazira na poljski nstavi iz leta 1921 in volivnein redu^ iz leta 1922. V njegovo osnovo st} položena načela, s katerimi so zajem-cene svobodne demokratične volitve s splošnim tajnim, neposrednim in proporcionalnim glasovanjem. Po novem volivnem zakonu imajo volivno pravico vsi državljani na glede na spol, ki so izpolnili 21 . leto do dneva objave ukaza o volitvah. Prvikrat bodo volili na Poljskem tudi pripadniki poljske vojske. Volivne pravice pa nimajo tisti, ki so sodelovali z ilegalnimi fašističnimi organizacijami ali tolpami, ki je njhov nameni strmoglaviti demokratični red na Poljskem, kakor tudi tisti, ki so izgubili volivno pravico s sodno obsodbo in nerehabiliti-rani Nemci. V zakonodajni Sejm je lahko izvoljen vsak državljan poljske republike, ki ima volivno pravico in ki je izpolnil 25. leto. Državna vo-livna komisija lahko odvzame pasivno volivno pravico osebam, ki so zavzemale med okupacijo vodilna mesta v deželi ali v emigraciji ali ki so se upirale oboroženi borbi poljskega naroda proti fašističnim okupatorjem. V zakonodajnem Sejmu bo 440 poslancev. Na vsakih 62.000 prebivalcev odpade po t kandidat. itii in MRP• Te stranke so dobile na volitvah 2. junija ?r> odstotkov glasov. Vendar ne smemo pričakovali, da bodo vsi člani MRP in socialisti (od katerih tudi en del nagiba k de Gaulleu) glasovali za novo ustavo. Poleg imenovanih strank vodijo kampanjo za ustavo še organizacije, kot: Generalna konfederacija dela (CGT), Liga človečanskih pravic, >Front National«, _ Republikanska zveza francoske mladine. * ' Osnutek francoske ustave, o katerem bo odločilo danes francosko ljud- — . .... sivo, se nekoliko razlikuje od prvotne- j tem osnutku ustave se ohranijo vse ti-ga osnutka, o katerem so glasovali i ste gospodarske in socialne pridobitve, maja 1946. V nekaterih pogledih ta 1 ki jih je vseboval že prvi osnutek, Z ato ustava res ni toliko napredna, kot je i je Komunistična partija Francije tudi bila ustava z dne 5 maja, pa je vendar pozvala francoske rodoljube, da glasu-bolj demokratična kot ustava iz leta jejo za novo ustavo, ki bo odstranila 18?5. Nova francoska ustava bazira na sedanje negotovo stanje in uvedla sta-dvodomnem sistemu, vendar je brez bilnejši režim v Franciji. M. O. senata. TozUdevni amenilement je bil odklonjen z 272 proli 273 glasovom. — Predsednika republike volita oba doma; predsednik republike določi tudi predsednika, vlade. V proglasu, ki ga je izdal CK KP Francije francoskemu ljudstvu za današnji referendum, le-ta pojasnjuje, da so bili nekateri umiki nujni, kakor na primer o pogledu dvodomnega sistema, ki omejuje suverenost narodne skupščine, da pa 4>i Komunistična partija popustila tam, kjer gre za osnovna načela demokracije, ki jamčijo republiki njen progresivni in demokratični značaj. Po Na podlajrl pravilnika o potrošniških nakaznicah za preskrbo z raclonlraniml živili in z drugimi gospodinjskimi potrebščinami štev. 11.932 z dne 1(. septembra 1946 in odredbe o razvrstitvi prebivalstva v po-trošnlške razrede štev. 74527 z dne 13. septembra 194C Zveznega ministrstva za trgovino ln preskrbo, Ur. list FLRJ štev. J5 z dne 20. septembra 1*4*, objavlja ministrstvo trgovine in preskrbe LRS sledečo odredbo o razvrstitvi delavcev in drugih zaposlenih oseb v potrošnike razrede za TD, SD ln LD pri posameznih gospodarskih panogah, kakor sledi: (Slede določbo kot so navedene v Uradnem listu FLRJ, ki je izšel v petek 20. septembra 1946, št. 76 v »Odrebi o razvrstitvi prebivalstva v potrošniške razrede« poglavja I. do vključno XXIX., tč. 6. Temu sledi spodaj navedeno XXIX. poglavje in poglavje »Postopek za prejem TD, SD in L-D živilskih nakaznic.«) XXIX. SPLOSNE LJUDSKE USTANOVE IN ORGANIZACIJE Z delavci prvega razreda se izenačijo: člani zveznih, federalnih ln pokrajinskih glavnih odborov enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije, ter člani osrednjega odbora ln glavnih odborov Jugoslovanskega Rdečega križa. Vse osebe ki opravljajo upravno službo v zadružnih in ,zasebnih podjetjih, _ uradih, ustanovah, pisarnah in pod. ter' vse drugo pisarniško osebje se šteje za delavce tretjega razreda. Po potrebi se lahko določi, da se vsi delavci nekih važnejših podjetij v posameznih gospodarski panogah, omenjenih v 2. točki, uvrste v enega izmed višjih, razredov. Odločbo o tem izda minister za trgovino ln preskrbo FLRJ. Delavci, ki so zaposleni v industrijskih, trgovskih, obrtnih ali drugih obratih in podjetjih, ki ne delajo po proizvajalnem načrtu ali nalogi, se štejejo za delavce drugega razreda, če je njihovo delo iz 2. točke označeno kot delo delavca prvega razreda; če pa je njihovo delo označeno kot delo delavca drugega razreda, se štejejo za delavce tretjega razreda. Vajenci se uvrščajo v tiste razrede, v kateri so uvrščeni tudi delavci pri istih poslih, pri katerih delajo tl vajenci. Dijaki strokovnih in obrtnih srednjih šol, ki opravljajo poleg učenja tudi fizično delo, se izenačijo z delavci drugega razreda. Za delavce se po tej odredbi štejejo vse tiste osebe, ki so v najemniškem razmerju s stalno plačo in določenim delovnim časom ln ki so zavarovane pri ustanovah socialnega zavarovanja, razen tistih, ki po veljavnih predpisih niso obvezne na zavarovanju. POSTOPEK ZA PREJEM TD, IN LD ŽIVILSKIH NAKAZNIC Osebe, ki so Izenačene s posameznimi razredi delavcev v TD, SD ln LD, se prijavljajo pri krajevnih oziroma uličnih odborih svojega stalnega bivališča s predložitvijo potrošniškega potrdila v enem izvodu. Potniško potrdilo mora obsegati: 1. označbo potrdila za določeni potrošniški razred. 2. priimek ln Ime osebe , 3. rojstni podatki, 4. stalno bivališče, 5. vrsto dela, (. poklic oziroma dolžnost, ki jo ta oseba opravlja v podjetju ali ustanovi, 7. žig podjetja ln podpis predstavnika podjetja, 8. žig sindikata ln podpis predstavnika delavskega sindikata, 9. kraj, dan, mesec, leto izdaje potrdila. Opozarjamo, da predstavnik podjetja in predstavnik delavskega sindikata odgovarjata za pravilnost potrdila, posebno glede označbe določenega potrošniškega razreda in dolžnosti, ki jo ta oseba opravlja v podjetju ali ustanovi. Invalidom, ki prebivajo v krajih, kjer ni invalidskih društev, ter osebnim upokojencem overi potrošniško potrdilo tajnik krajevnega oziroma uličnega odbora na podlagi Invalidske izkaznice oziroma potrdila in dokazila o dobljenih prejemkih. Na potrdilih vojnih invalidov in invalidom dela mora biti naveden tudi odstotek Invalidnosti oziroma nesposobnosti za delo. Potrošniška potrdila je treba oddati najkasneje do 20. v mesecu za naslednji mesec ln to v bodoče za vsak mesec posebej brez predhodnega poziva. Na podlagi potrošnikih potrdil sestavijo krajevni oziroma ulični ljudski odbori za posamezne potrošniške razrede: 1. »Prijavo delavcev zaposlenih pri težkem delu TD«, obrazec I in II, za prvi raz- red delavcev ln z njimi izenačenih oseb. 2. Za drugi potrošniški razred SD sestavijo »Prijave oseb zaposlenih pri SD«, obrazec I in II. (Uporabiti tiskovine »Prijave oseb zaposlenih pri lahkem delu LD« z Izpremembo naziva te tiskovine v »Prijave oseb zaposlenih pri SD«). 3. Za tretji potrošniški razred LM sestavijo »Prijave oseb zaposlenih pri lahkem delu LD«, obrazec I in II.« Tako izpolnjene prijave mora predložiti krajevni oziroma ulični ljudski odbor s potrdili za posamezne potrošniške razrede okrajnemu ljudskemu odboru najkasneje do 25. v mesecu za prihodnji mesec. Obrazec I. ln potrdila okrajni ljudski odbor zadrži, obrazeo II. z živilskimi nakaznicami Izroči krajevnemu oziroma uličnemu ljudskemu odboru ki razdeli živilske nakaznice onim osebam, katere so predložile, potrdila. Krajevni oziroma ulični odbori morajo vrniti obrazce, ^11. s podpisi upravičencev v roku pet dn! z nevročenlml živilskimi nakaznicami okrajnemu ljudskemu odobru. Večji obrati smejo za dva ali več opravičencev izdati namesto posameznih potrdil^ sezname oseb za določene potrošniške razrede skupaj, če stanujejo na področju enega in Istega krajevnega oziroma uličnega ljudskega odbora. Vse okrajne ljudske odbore opozarjamo, da morajo biti mesečni obračuni živilskih nakaznic dostavljeni ministrstvu do 1*. dne v mesecu. Razvrstitev za posamezne gospodarske panoge bo objavljena sledeče dni v časopisju ln s posebno okrožnico. Minister za trgovino In preskrbo, pomočnik: DR. ŽIGA VODUŠEK OBVESTILA OBVESTILO Vsi gradbeni Interesenti, ki nameravajo v letu 1947 začeti ali nadaljevati na teritoriju okrožnega mesta Ljubljana kakršnjo koli gradnjo, za katero se bo potrebovalo gradbeni material in strokovno gradbeno delavstvo, morajo radi omogočenja pravične in načrtne razdelitve razpoložljivega gradiva vseh vrst po prioritetnem načrtu najpozneje do 31. oktobra 1946 na posebnem obrazou kratkim potom prijaviti to delo MLO — Oddelku za gradnje (Nabrežje 20. sept. 2/II) z navedbo vrsto in količine potrebnega gradiva v smislu podrobnih navodil, ki so na .viiogled pri gradbenih in tesarskih podjetjih na ozemlju okrožnega mesta Ljubljane ter pri podpisanem MLO — Oddelku za gradnje (soba št. 30). Pri slednjem so tudi dobijo potrpbni obrazci in morebitna pojasnila med uradnimi urami od 8. do 14. ure. Kdor nameravane gradnje z zahtevnimi podatki v navedenem roku ne prijavi, prihodnje leto sploh ne bo mogel graditi, ker ne feo mogel priti v postov Carinska oprostite> blaga, kl se uvaža Iz cone A ln B ln oprostitev blaga, ki se izvaža v cono B. Z odločbo zveznega ministrstva za finance je vse blago, ki se uvaža iz cone A in B .prosto uvozne carine in ostalih davščin, ki se pri carinarnicah pobirajo, ne glede, kje je bilo blago proizvedeno pod" pogojem, da je bilo ob osvoboditvi y teh conah. Blago, ki se izvozi v eono B je prosto carine in ostalih davščin, ki se pobirajo pri carinarnicah. Ti odločbi ne menjata veljavnosti predpisov glede nadzorstva nad uvozom blaga. Pri vsakem uvozu ali izvozu je treba uri opravljanju carinskih formalnosti predložiti uvožno odnos-no izvozno dovoljenje upravo za zunanjo trgovino' ali njenega predstavništva v Ljubljani. — Carinski inspektoriat v Ljubljani. pri razdelitvi gradiva in strokovnih gradbenih delavcev. MLO za okrožno mesto Ljubljana — Oddelek za gradnje. . D1V13VW13 VBST1 Spored simfoničnega orkestra Radia Lljubljane v sredo, 16. oktobra ob 20. uri v Filharmoniji je: Beethoven: Prometej, predigra. Haydn: Simfonija G.-dur. Debussi: Odsevi v vodi, Potopljena katedrala, Kar je vi dej zapadni veter. Musorogski: Ples piščancev, Voz z voli, Kijevska vrata, :gra na ■ klavirju virtuoz Gilles Guilbert. Mja-skovski: Lirični koneertino Debussi: Fantazija za klavir in orkestor, solist: Guilbert. Bravničar: Slovenska plesna burleska. Dirigent Samo Hubad, ki nastopi ta večer prvič kot novi vodja radijskega orkestra. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. Pozivamo vsa podjetja pod upravo MLO Ljubljana, ki so prejela MIR-a obrazce za plan proizvodnje za leto 1947 (Pl-1, Pl-2, Pl-3 in Pl-4), da jih izpolnjene oddajo najkasneje do ponedeljka, 14. t. m. do 12. uro v Načrtni komisiji MLO na Mestnem trgu št. 2, soba št. 38. Medlclncl!*V torek, 15. 10. ob 8. tiri zjutraj volilni sestanek 2. letnika v predavalnici anatomijskega instituta. Udeležba ob-vdzna! Vstopnice za koncert pevskega zbora Moravskih učiteljev, ki bo v ponedeljek, 21. v Unionu, 6o od torka dalje v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. 1 Strojepisni pouk za posameznike po uspešni desetprstni metodi s spisovanjem raznovrstnih pisarniških del. Učno ure dopoldne, popoldne ali zvečer po želji, — Praktično znanje za vsako zasebno ali javno službo. Najboljši zasebni pouk te vrste. Stroji raznih sistemov. Primeri iz prakso. Uspeh zajamčen. — Informacije, prijave dnevno: Specialni zasebni Individualni pouk. Domobranska 15. (Vodi ravnatelj Cbri-stoJ Drago). Namesto cvetja na grob očeta Mr. ph. Borkopee Vide nakazujejo lekarniški nameščenci 1.500 din za socialni fond. — Prva državna lekarna (Sušnik) pri Tromostovju. Znane sarajevske preproge. Stalno na zalogi garniture za spalnice v vseh barvah in vzorcih, ročno delo. Čista volna impregnirana proti moljem. Stalne barve so najcenejše. Državnim uslužbencem in nameščencem sindikalnih organizacij dajemo na dolgoročno odplačilo v 24 mesečnih obrokih. Vsa popravita vseh vrst preprog strokovno izvršujemo. — Prodajabia Državne tkalnice preprog, Sarajevo; Dalmatinova ulica 13,^ zraven hotela štrukelj, Ljubljana. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI DRAMA 13. oktobra, nedelja ob 20: Kreft: »Volika puntanja«. Premiera. Izven. Otvoritev sezono 1946*47. » 15. oktobra, torek, ob 20: Kreft: »Velika puntarija«. Red: Dramski I. . 16. oktobra, sreda, ob 20: Krleža: »Gospoda Glembajevi«. Izven. OPERA 13. oktobra, nedelja ob 20: Verdi: »Travla- tac. Gostovanje Zlato Gjuugjenac in Draga Čudna. Izven. 15. oktobra, torek ob 20: Rossini: »Seviljski bfivec«. Red Torek. Verdijeva »Traviata« z gostoma Zlato GJungjenae in Dragom Čudnom v glavnih vlogah bo uprizorjena danes ob 20. url. VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 13. oktobra: Dopoldne megla in zelo hladno, po poldne jasno in topleje. RADIO 519 m/449 m/4< m DNEVNI SPORED ZA NEDELJO 13. X. 8 Nedeljski joitranji spored — 8.30 Napoved časa, vesti, objave in pregled spo-■ reda — 8.45 Lahko glasbo izvajajo godbo na pihala — 9 Sindikalna ura — 9.30 Umetne slovenske in ruske pesmii poje Komorni zbor EL pod vodstvom Cirila Ovetka — 10 Iz slavnih dni naše borbe za svobodo — 10.30 Pesmi jugoslovanskih narodov — 10.45 Reproduciran simf. koncert — 11 Beethoven: Prometej — uvertura — Beethoven: Klavirski koncert štev. 5 v Es-duru — Igra Newyorška filharmonija, dir. Fritj Reiner, solist Rudolf Serkin — 11.30 Iz življenja bratskih narodov naše domovine — 12 Lahka glasba, mali oglasi in objave — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.45 Glasbene slike in intermezzi — 13 Pol ure za naj-mlajše — 13.30 Kar si kdo želi — 14.30 Napoved časa in poročila — 14.45 Poje vojaški zbor bolgarske armade — 15 Radijsko nedeljsko popoldne — 18 Pester spored lahke in plesne glasbe, izvaja Plesni orkester RK pod vodstvom Bojana Adamiča — 18.30 Vprašanja naših dnii: O inozennskih četah na tujih nesovražnih ozemljih (iz »Pravde«) — 18.45 Jugoslovanske narodne pesmi — 19 Iz obnove in izgradnje naše domovine — 19.30 Četrt ure lahke , glasbe — 19.45 Napoved časa in poročila — 20 Prenos iz ljubljanske opere. Verdi: ^Traviata« — 22 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 22.15 Glasbena medigra — 22.20 Današnje športne vesti — 22.25—24 V plesnem ritmu do polnoči. KINEMATOGRAFI LJUBLJANA, UNION: Sovjetski film »Vrnitev«, filmski »Obzornik«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. MATICA: Francoski film »Vroča ljubezen«, tednik. Predstave ob 15, .17, 19 in 21. uri. SLOGA: Ceski film »Pri petih vevericah«, tednik. KODELJEVO: Sovjetski film »Viborski okraj«, tednik. Predstave ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30 MARIBOE, ESPLANADE: Francoski film »Strup«, tednik. GRAJSKI: Ameriški film »Kopači zlata«, tednik. CELJE, METROPOL: Ameriški film »Otroci matere Carey«, tednik. DOM: Španski film »Stari mladenič«, tednik. KRANJ: Sovjetski film »Volga-Volga«, tednik. PTUJ: Ameriški film »Oni z dna življenja«, tednik. Tovariš! Če si v zamudi z naročnino, poišči položnico in nakaži naročnino, kakor hitro moreš, da prihraniš upravi stroške in delo z opomini > Osebno pa lahko poravnaš naročnino na Miklošičevi cesti 5 ali Kopitarjevi 6 in vseh podružnicah. Uprava >>L> P>« Kupimo elektromotor 50 do 60 konjskih sil Le^no-produktivna zadruga Begunje pri Cerknici Roini voz ca 500 kg nosilnosti z navadnimi ali gumi kolesi in 2 skladiščni dvokolici ,Rudl‘ kupimo. Ponudbe na JUGOPI TROL, LJUBLJANA, Xyrševa 33. Dentist - zobar LETONJA FBANC| otvori s 15. oktobrom zobno ordinacijo v Grosuplje MALI OGLASI VEč SAMOSTOJNIH radiotehaikov in konstruk. torjev za orodje, enega samostojnega rez-karja in enega strugarja za struženje sprejmemo takoj v službo. Obširne podatke o dosedanji praksi in zaposlitvi je poslati na tovarno za elektrotehniko in fino mehaniko »ISKRA«, Kranj. 104 LICITACIJA. »Kotcks« Direkcija Ljubljana, Pred Škofijo št. 1 bo izvršil v svojih pisarniških prostorih licitandno prodajo rabljenih juta-vreč dne 16. oktobra 1946 ob 10. uri. Naprošamo interesente za udeležbo.— UPRAVA. 3633(2) RAZNAŠALCA ali RAZNAŠALKO za raznašanje časopisa po mestu v popoldanskih urah takoj sprejmemo. »BORBA«, Poljanski nasip 10. KUPIM TERMOFOR gumijast in elektri- ’ čen v dobrem stanju. Naslov v upravi. ! ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE 20. X. • 1946 popoldne na Veseli gori pri Št. Rupertu padlima borcema, Stevanu Juvan- 1 ou in njegovemu sinu Darotu, padlima v oktobru 1943 leta. KLJUČAVNIČARJA z znanjem železostru-garstva išče za takojšnji nastop Belokranjska železolivarna Črnomelj. Stanovanje in hrana- preskrbljena. ŽELEZNIČARJI! Zamenjam stanovanje upravno « privatnim v Ljubljani. Naslov pove uprava tega lista št. 3637. PSICA nemška kratkodlaka na ime ^>Beka« znamka št. 517 se je izgubila. Javiti proti lepi nagradi Maksu Turk, Glinška ul. 3, Ljubljana. ZA TKALNICO rabimo 16 števcev za votek znamke Korn & Co., Masehdnenfabrik, Zittau i. Sa. Ponudbe poslati na škofjeloško predilnico, Škofja Loka. RADIO-APARATE najboljše in po najboljših pogojih kupite pri »Val« trgovina ' radio-aparatov, Zagreb, Franko* panska 2/a. SLUŽBE DOBE Knjigovodjo (kinjo) bilancista z večletno prakso, vešč poenotenega knjigovodstva kakor tudi ostale administracije in blagajnika (blagajniiarko) s prakso, dobro izurjenega v obračunavanju mezdnih izplačilnih list, išče za.takojšnji nastop »Ustroj«, državna traktorska postaja v Brežicah. Prošnji je treba predložiti dokaze o službovanju in karakteristiko. Plača po dogovoru. TEDEN RDEČEGA KRIŽA od 1. do 7. decembra 2 predilniška mojstra za bombaž • s prakso iščemo za takojšen nastop P o u d b e poslati na $kofjelo»o predilnico. ŠKOFJA LOKA Državno trgovsko podjetje »KOLONIALE« centralna uprava * Ljubljana, Tyrševa cesta 31 ŠPECERIJSKO, KOLONIALNO, DELIKATESNO BLAGO PODRUŽNICE: Celje, Kidričeva ulica 2, telefon 226, Hrastnik št. 230, Jesenice, Gosposvetska cesta 28, Kranj, Prešernova ulica 1, telefon 347, Ljubljana, Vodnikov trg 4, telefon 35-87, Maribor, Gosposka ulica 7, telef. 20-88, Maribor, Meljska cesta 2, telefon 23-52, Ptuj, Slomškova ulica 9, Gornja Radgona, Spodnji Gris 3, Slovenska Bistrica, Mestni trg 12, Slovenske Konjice št. 42, Slovenjgradec, Francetova ulica 35, Šoštanj, Prešernov trg 5, telefon 7, Zagorje, Toplice 152. Vse naše delo — za ljudstvo! NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA Z 0. J. V KOČEVJU je najmočnejša gospodarska ustanova v kočevskem okraju. V naslednjih poslovalnicah nudi svojim članom: V KOČEVJU: 1. poslovalnica št. 1 — špecerija 2. „ št. 2 — galanterija, usnje, čevlji, porcelan, steklo 3. „ št. 3 — manufaktura, 4. „ št. 4 — špecerija, 5. „ št. 5 — sadje, zelenjava, poljski pridelki, 6. „ št. 6 — vse vrste železnina, elektromaterial, razstreliva, 7. - „ št. 7 — umetna gnojila, deželni pridelki, V OKOLICI: 8. Stara cerkev — mešano blago, 9. Kočevje-Rudnik — mešano blago, . 10. Kočevska Reka — mešano blago, 11. Banja Loka — mešano blago, 12. Fara pri Kočevju — mešano blago. Zadruga je bila ustanovljena 12. avgusta 1945 in ima 1200 zadružnih članov. Blagovni promet v I. polletju 1946 je znašal 18,688.883 din. POSTANI TUDI TI ČLAN NABAVNE IN PRODAJNE ZADRUGE! Tkalskega moistra strokovnjaka za izdelovanje žakard - pregrinlal iščemo za takojšnji nastop. Pismene ponudbe je poslati naravnost na Državno tvomico pokrivata Vukovar 1 izvežbanega žrebčarja 1 konjarja 1 hlevarja-molzača išče Državna kmetijska šola Sv. Jurij pri Celju za takoj Kupimo dvostanovanjsko vilo oddaljeno kakih 15 minut od centra v LJUBLJANI Ponudbe na Gospodarski urad FZSZ Ljubljana, Levstikova 25 Oglašujte v »Ljudski pravici« prevzema Divji 4 kostanj Semenarna za Slovenije Gosposvetska cesta 5 v dopoldanskih urah Ob težki izgubi ljubljenega moža, našega skrbnega, nadvse ljubljenega in nenadomestljivega očeta i Okršlar Jožeta izrekamo vsem iskreno zahvalo, ki so spremili pokojnega na zadtaji poti, za poklonjene vence in cvetje, za izrečena sožalja in tolažilne besede. Zahvaljujemo se tov. Bizant Ivanu za njegov ganljivi govor ob odprtem grobu, Marjana, žena; Jože, Franc, Avgust, Matevž, Janez, Tone, Vinko, Marija, Marjanca, Anica, Lojzka, Francka in Dorka, otroci. Državno podjetje »SEMENARNA ZA SLOVENIJO« NAKUP IN PRODAJA SUHIH GOB oddelek PREČNA ULICA 4, LJUBLJANA (GOSAD), telefon 23-29 stalno kupuje suhe gobe letnika 1946, jesenske in poletne, ter jih plača po najvišjih, od Urada za cene pri predsedstvu vlade LRS določenih cenah. Kmetijska razstava v Križevcih pri Ljutomeru Kmetijstvo okraja Ljutomer priredi dne 20. oktobra 1946 svojo prvo km®' tijsko razstavo v prostorih Nabavno-prodajne zadruge v Križevcih pri Ljutomeru. Razstavljali bodo: 1. Naproze Križevci, Ljutomer in Ivanjkovci; 2. Ziv*n0' rejska zadruga Križevci; 3, Državna posestva Jeruzalem-Svetinje in Podgrad)®' 4. Vinarska zadruga Ljutomer; 5. Sadjarska podružnica Ljutomer; 6. Vinogra~' .niške zadruge Ljutomer, Presika, Kog in Svetinje; 7. Kmetijska strojna postaj3 Križevci in 8. Čebelarska podružnica Ljutomer. Spored: V nedeljo, 20, oktobra ob 10 dopoldne otvoritev in ogled razstave. Popoldne istega dne bo v prostorih Naproze v Križevcih pri Ljutofflert’ ljudska veselica. Čisti dobiček je namenjen za pospeševanje kmetijstva ljutomerskega okraja- RAZSTAVNI ODBOR- VABILO Dne 20. oktobra 1946 ob 9 dopoldne bo otvoritev na novo preurejene »Divaške jame« SPORED BO SLEDEČ: Dopoldne: 1. Govor Sekretarja odbora S. I. A. U. Divača tov. Potočnika. 2. Razvitje sindikalne zastave podružnice Divača. 3. Obhod in ogled jame. Popoldne: 1. V jami drama v treh dejanjih: »Razvalina življenja«. 2. Prosta zabava s plesom v jami in obhod jame. K otvoritvi prelepe »Divaške jame« vabimo vse, ki se zanimajo za najlepšo jamo v Julijski krajini. — Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Odbor S. I. A. U. in sindikat železničarjev Divača m KAii Zobna Kremo Brivska krema Šampon Evo oralni prašek izdeluje: Kletne sode in cisterne transportne in bukove sode industrijske kadi Sodarska zadruga Tacen Pošta St. Vid - LJUBLJANA Telefon, 7 - 51, 47 - 22 Ustanovljena 1909 Odlikovana BEOGRAD — LJUBLJANA —CELJE. POSLOVALNICE NA DEBELO NA DROBNO LJUBLJANA CELJE MARIBOR