Leto 1905,
53
Državni zakonik
t
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 26. februarja 1905.
Tsebina: (St. 31 in 32.) 31. Razglas, da se tip vodomernika XXXIII« pripuš£a v poveritev meroskusnega urada. — 32. Zakon o zmanjšavah pristojbin za vloge v obrtnih stvareh in za vpis v trgovinski vpisnik.
31.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 17. februarja 1905.1.,
da se tip vodomernika XXXIII a pripušča v poveritev meroskusnega urada.
Na podstavi zakona z dne 23. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 16 iz 1. 1872) in izvršujč z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 146) objavljene predpise o mero-skusnouradni preskušnji in poveritvi mernikov o porabi vode, je c. kr. komisija za pravilni meroskus v nastopnem popisani tip vodomernika XXXIII a pripustila v poveritev meroskusnega urada.
in torej vodomernik justira, ne da bi ga bilo treba odpirati.
Da se zabrani justiranje po opravljenem mero-skusu, služi kapica T, ki jo je treba plombovati in ki pokriva vijak E.
V risbah tipov XXXIII in XXXIII a so analogne sestavine oznamenjene z enakimi črkami.
Na Dunaju, 4. dne februarja 1905.
G. kr. komisija za pravilni meroskus:
Lang s. r.
Tip vodomernika XXXIII a.
(Podala v preskušnjo tipa firma Carl Andrae, Stuttgart.)
Call s. r.
Popis
(z risbo vred)
tipa vodomernika XXXIII «.
Vodomerniki tega tipa (prim. nastopno podobo) se razlikujejo od vodomernikov tipa XXXIII (prim. drž. zak. št. 175 iz 1. 1900.) s tem, da ima kamrica krilatega kolesa A nastavek L, ki nosi vijaški navoj in gre skozi dno vodomernikovega okrova. Ta nastavek L ima matični navoj za vijak E, ki nosi ahatovo ležišče za os krilatega kolesa F. Vijak E dovoljuje torej, da se dviga ali pogreza krilato kolo
(SlorenUch.)
14
33.
Zakon z dne 24. februarja 1905.1.
o zmanjšavah pristojbin za vloge v obrtnih stvareh in za vpis v trgovinski vpisnik.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Tarifna številka 43, lit. b, št. 1 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89), oziroma zakona z dne 9. julija 1891. 1. (drž. zak. št. 97) potem tarifna številka 43, lit. Z, št. 1 najprej omenjenega zakona izgubita v svojem sedanjem besedilu svojo moč in naj se glasita:
b)	Vloge gledé nastopnih pridobitnih pravic:
1. S katerimi se zglasi pri oblastvu samostojna vršitev kakega svobodnega ali rokodelskega obrta ali se zaprosi za obrtovanje potrebno dopustilo oblastva, in za pravice za zasebne agencije:
a)	v države glavnem in prestolnem mestu dunaj-
skem in v krajih, ki imajo več nego 50.000 duš prebivalstva, od prve pole ...	8 K;
v krajih, ki imajo več prebivalstva nego
b)	10.000 do 50.000 duš, od prve pole . 6 „ ;
c)	5.000 do 10.000 duš, od prve pole . 4 , ;
d)	v vseh drugih krajih, od prve pole . . 3 „ ;
Ako pet odstotkov letnega zneska pridob-nine, ki jo je plačati od dotičnega obrtovanja, preseže gorenjo stalno kolkovnino, ki se plača za prvo polo vloge, je treba ta večji znesek predpisati hkratu s pridobnino v neposrednje plačilo ter ga položiti s prvim njenim obrokom.
Opomnja:
Zglasitve pri obrtnih oblastvih v zmislu odstavka 1, ki se zgodé samo zaradi izprememb
v osebah udov ali zastopnikov kake na trgovinskem sodišču vpisane firme, so zavezane samo v a — d določeni stalni pristojbini.
I) Vloge za nastopne vpise v trgovinske vpisnike, ki jih pišejo trgovinska sodišča, na pr.:
1. za vpis firme ali izpremembe že vpisane firme ali njenih imetnikov:
a)	ako zadeva vpis edino kako firmo, ki nima podružnice, od prve pole................15 K;
b)	v vseh drugih primerih, od prve pole .	20 „ ;
Ako pet odstotkov pridobnine, ki jo plača vpisano podjetje za leto, v katerem se vpiše, preseže gorenjo stalno kolkovnino, ki jo je plačati za prvo polo vloge, je treba ta večji znesek predpisati v neposrednje plačilo.
Opomnji:
1.	Ako se vpiše, preden se začne obrtovati podjetje, je dati davek prvega obratnega leta v podstavo odmeri te pristojbine.
2.	Izpremembe in dostavki, ki obsegajo prevod firme v kak drug jezik, razmerje nasledništva ali razmerje sedanjega imetnika trgovine k prejšnjemu (na primer s pristavkom besed: vdova, vnuk i. dr.), razlikovanje firme od firm z istim imenom (na primer s pristavkom oznamenila: senior (starejši), podružnica i. dr.) ali druga gola pojasnila firme, ki ostane po vsebini enaka, ter izpremembe kake firme gledé oznamenila obrtovanja, kojih predmet ni kaka razširba ali predrugačba obrtovanja, so zavezane samo kolkovnini po 1 K od vsake pole.
Člen II.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 24. dne februarja 1905.
Franc Jožef s. r.
(«autsch s. r.
Kosel s. r..