PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini iA •• Abb postale 1 gruppo ■ \_j0H3 4U lir Leto XXI. Št. 263 (6241) TRST. petek 5. novembra 1965 PROSLAVE 4. NOVEMBRA V RIMU CISL zahteva neodvisnost od strank PRI za izvajanje vladnega sporazuma Liberalni komentar o zaključkih skupščine KD - Moro v novem sedežu družbe «Fratelli Fabbri Editori» - Vlada se verjetno sestane v soboto RIM, 4. — Državni praznik 4. november so svečano proslavili po vse.j Italiji in še zlasti slovesno v Rimu, kjer je predsednik republike Saragat položil venec na grob neznanega vojaka. Saragata je spremljal obrambni minister Andreotti, pozdravili pa so ga vsi poveljniki oboroženih enot. Na grob neznanega vojaka so dopoldne v Rimu položili vence tudi predstavniki poslanske zbornice in senata, vlade, rimske občine in Pokrajine ter raznih organizacij- Osrednja proslava pa je bila v Redipulji, o čemer poročamo med goriško kroniko. Predsednik vlade je prisostvoval popoldne svečani otvoritvi novega industrijskega kompleksa za ložnijkega podjetja »Fratelli Fab- *1CBU ua „.t * bri Editori*, ki je izredno moder- . kongresu PSD1 v ianuarju pri-“rejeno. Ogledal si je tiskar- hodnjega leta. Scagiia je ponov- no za tisk v barvah in nato prisostvoval krajši svečanosti, med katero je založnik Giovanni Fab-bri prečital pozdravni brzojavki »aragata jn kardinala Cieognani-ja. Ob tem prazniku so bivši bojevniki iz Caltagirone izročili Scelbi zlato medaljo kot priznanje »za energično in pametno delo, ki ga Je opravil kot predsednik vlade za povratek Trsta Italiji*. Scelba Je ob spomeniku padlih imel kratek govor, med katerim je med drugim dejal: »Mi obsojamo vse vojne i-n hočemo, da bo vojna zunaj zakona. Obsojamo vse nacionalizme, ki so bili izvor toliko vojn s tragičnimi posledicami trpljenja.* Danes se je sestalo vodstvo PRI, 151 je ob zaključku izdalo daljše poročilo, v katerem. pravi, da so razpravljaj predvsem o nekate-rin važnih zakonskih načrtih, ki Jjn je predložil minister Reale. ^r** za reformo zakonika o kazenskem postopku, reformo nekaterih zakonov, ki se nanašajo na «w»ne, reformo zakonika o ak-'Jjskih družbah in reformo jetrn-skega sistema Vodstvo PRI je u-gotovilo, da je nujno treba sprejeti te reforme, saj gre za izvajanje vladnega programa in se u-Pravičeno čujejo kritike o počas-nosti izvajanja. Vodstvu je nato poročal o sindikalnem položaju sindikalist Va-?*'.ki je. ugotovil, di kriza neka-tnt -panog in zlasti gradbeništva, tekstilne in mehanične industrije Povzroča, da ni mogoče rešiti vprašanj, ki so se pojavila zara-ai zapadlosti delovnih pogodb. Za. •huda pri izvajanju programa se “uJno negativno odraža na reševanje teh vprašanj in spravlja v težave tudi sindikalne organizaci-•S’- ki ne morejo biti brezbrižne glede gospodarskih načrtov in o-snovnih smernic. Vodstvo PRI je svojilo to stališče in izrazilo jddenje, da sindikat ne more sprejeti politike dohodkov (kar bi po-zamrznjenje plač), oziro-a lahko sprejme in podpre samo emokrat.čno obliko nadzorstva entve dohodkov, ki bo izvedena okviru gospodarskega načrtovala. Vodstvo PRI je pozvalo vla-o, naj ustvari pogoje za sodelo-anje sindikatov pri gospodarskem načrtovanju. Jajnijt CISL Scagiia je imel na zasedanju pokrajinskih sindikalnih voditeljev v Tarantu govor v zvezi s sindikalno politiko in •aključki zadnje skupščine KD v ^orrentu. Ugotovil je, da se je Ji VJorat govorilo o avtonomiji ndikata m sindikalnih delavcev državi z večstrankarsko uredit-iJ°. p tem vprašanju je obsežno govoril generalni tajnik CISL ‘ ;ortl> ki pa je naletel na gluha ?esa, in drugi govorniki sploh so razpravljali o odnosih s sin i k ati Scagiia pravi, da so odmoru J1161? .sindikatom in stranko za-P eteni in to zlasti, ker je stran-a vedno bila nad sindikatom in dneh se bodo sestali predstavniki štirih struj, na katere se loči KD, da v pripravah za zasedanje vsedržavnega vodstva stranke sprejmejo svoja stališča. Na skupščini namreč ni bilo glasovanj in bo šele vodstvo stranke ocenilo skupne zaključke in jih sprejelo. Hkrati pa bo na dnevnem redu tudi obnovitev tajništva, pri čemer gre za zapletene odnose med strujami. Vse namreč kaže, da so na skupščini sicer skoro vsi govorniki na veliko razpravljali o enotnosti stranke in škodljivosti ločevanja na struje, v praksi pa so se nasprotja še zaostrila. Tajnik PL1 je govoril v Sulmo-ni o oceni aemokristjar.ske skupščine ter obsodil celo »umerjene struje* v KD, da so »jetniki sporazuma s PSI*. Se zlasti pa "je seveda obsodil tiste, «ki jim niti socialistične pozicije ne zadostujejo*. To vse pa je po mnenju liberalnega prvaka zelo nevarno, zlasti pred socialističnim kongresom, kjer bodo prišle do izraza iiiiiiiiiiiiiiiMfiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifitniiirniiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii je zagovarjala svoje prvenstvo. Sedaj je prišel čas, da se razvije široka razprava, ker CISL ni več pripravljena, da kdo drug odloča o njeni politični liniji. To je bil tudi sklep sindikalnega kongresa, ki ga je treba spoštovati Scagiia je nato govoril, da o vprašanju avtonomije sindikata razpravljajo tudi druge stranke, in je omenil, da bodo o tem obširno govorili na bližnjem kon gresu PSI, na kongresu KPI in no zavrnil poskuse, da se sindikalne organizacije zakonsko omejijo, in je govoril tudi o vlogi sindikata pri gospodarskem načrtovanju. Zaključki demokristjanske skupščine so še vedno v ospredju političnih razprav. V prihodnjih ZASEDANJE CK ZK SLOVENIJE Stambolič in Marinko o izvajanju gosp. reforme Pereče vprašanje zaposlitve mladih delavcev HC Globočica v Makedoniji začela obratovati LJUBLJANA, 4. — Tretji plenum CK ZK Slovenije je razpravljal danes v Ljubljani o nekaterih vidikih idejno-političnih vprašanj in o nalogah pri izvrševanju gospodarske reforme. V uvodni besedi je politični tajnik Miha Marinko med drugim ugotovil, da pomenijo ukrepi gospodarske reforme globok in temeljit poseg v celoten družbeni sistem in da so nujno morali izzvati reakcijo v različnih družbenih slojih. Marinko je izrazil prepričanje, da delavski razred Jugoslavije gleda na gospodarsko reformo z zaupanjem in da je pripravljen boriti se za njeno uresničenje. Istočasno pa je opozoril, da se ne sme pozabiti, da še vedno niso premagane nacionalistične in birokratske tendence in koncepcije, po katerih reforma baje poglablja razlike med razvitimi in nerazvitimi področji, in je poudaril potrebo borbe proti tem škodljivim tendencam. Politični tajnik ZKS je v svojem govoru še posebno omenil vpliv reforme v gospodarskih podjetjih Slovenije, težave, v katere so nekatera podjetja zabredla, in je ugotovil, da bo v nadaljnji etapi izvajanja reforme potrebno premagati še težje naloge zaradi različnosti strukture slovenskega gospodarstva, zaostalosti osnovnih sredstev tudi zaradi precej razširjene obrtniške miselnosti v gospodarskih organizacijah. V razpravi, ki je sledila, so med drugim opozorili tudi na vprašanja zaposlitve mladine, ki je zadnje čase postalo še bolj pereče, ker se podjetja izogibajo zaposliti mlade delavce in strokovnjake, ki zaradi tega odhajajo v inozemstvo. Na Črnem Drimu blizu Struge v Makedoniji so danes slovesno spustili v obrat novo hidrocentralo Globočica, ki bo letno proizvajala 260 milijonov kilovatnih ur električnega toka. Ob tej priložnosti se je tudi pred- DANES II Sv^-e *iau*,e je imel sinoči končno t\°j . napeto pričakovani govor po „ y,z*ji in sporočil, da bo ponov-hjl.aandidiral za predsednika repu-‘,.e> ker da morajo Francozi iz-"v okviru sedanje ustave dr-ti V5_*a’ ki i,0 prevzei v roke vaje-nrzave nad delovanjem poiitič-n , strank in nad tujim vplivom«. Rekel je tudi, da «bi Francija, če »n * PrePustili strankam, mogla ta* V Pasti v nemoč.* Zato komen-atorji sklepajo, da bo v primeru ponovne izvolitve predlagal spremili!1’'10 natave. De Gaulle je v svo-jem govoru podal pregled delova-v*J. svoje vlade v zadnjih sedmih „™lV’ Kovoril je o nujnosti, da se °^na Evropa združi v okviru neodvisnosti*, ter ponovil o”!?; tezo o .Evropi od Atlantika iavii iila»- Predstavnik SFIO je iz- i.j • “a sta sedaj dva glavna kan-. data: de Gaulle in Mitterrand, ki nihs?] 1 *.Jio i njih 24 urah so osvobodilne sile določen datum I izvršile napad na sajgonske čete potrebno skrbno pripraviti angle-|v h)l41n1 cfoionrln ško-sovjetske pogovore na vrhu. Nekateri poslanci so ga vprašali, iz kakšnih razlogov je bil njegov obisk v Moskvi, o katerem se govori že več mesecev, odložen. Wil-son je odgovoril, da je »stanje v Vietnamu priklicalo oblake na mednarodne odnose« Izjavil je nato, da nista niti Velika Britanija niti Sovjetska zveza neposredno odgovorni za potek dogodkov v Vietnamu, in je dodal, da si Moskva in London stalno izmenjujeta poglede glede razvoja v Vietnamu. Vendar pa v zadnjih dneh ni glede tega nič novega. Neki konservativni poslanec je izrekel mnenje, da Velika Britanija, s tem da se preveč dosledno postavlja na stran ZDA, tvega, da se zmanjša njen vpliv v Moskvi in Pekingu. Wilson je v spodnji zbornici govoril tudi o atlantski jedrski sili. Izjavil je, da je potrebno, da zavezniki proučijo britanski načrt o tej sili. Pripomnil pa je, da je glavni smoter britanske diplomacije doseči sporazum proti širjenju jedrskega orožja. , Britanski parlament Je sklenil odložiti na ponedeljek popoldne za. ključek svojega zasedanja, ki je bil določen za jutri. To so sklenili, da omogočijo takojšnje sklicanje parlamenta v primeru, da južno-rodezijska vlada svojevoljno razglasi neodvisnost Rodezije Danes se je zvedelo, da Je predsednik Johnson prejšnji teden pisal predsedniku južnorodezijske vlade Smithu in ga opozoril, da lahko pričakuje represalije ZDA, če razglasi neodvisnost brez privo- HAVANA, 4 — Kubansko no- tranje ministrstvo je sporočilo, da je prepovedalo vse odhode Kubancev v ZDA iz pristanišča Cama rioca( ker se bodo vsak hip začela pogajanja za uvedbo letalskega mostu med Kubo in Florido. Sporočilo je tudi, da je utoni lo 35 Kubancev, med katerimi 14 otrok, ko se je prevrnil čoln sredi morja. V čolnu je bilo 44 oseb, od katerih so jih samo devet rešili. Čoln je zadel ob čer tl kilometrov od obale polotoka Juka tan. Dva kubanska ribiška čolna sta opazila razbitine čolna in sta rešila devet potnikov. Iz morja so povlekli 11 trupel ki so jih izročili mehiškim oblastem, ker se je nesreča dogodila v mehiških teritorialnih vodah. Zamenjava ujetnikov med Indijo in Pakistanom KARAČI, 4. - V Karačiju so u-rprino javili, da je Pakistan predla- gal Indiji takojšnjo zamenjavo ujetnikov. Pakistanska vlada je v sporočilu, ki ga je izročila Indijskemu visokemu komisarju, izrazila zadovoljstvo zaradi ugodne reakcije indijske vlade na ta predlog. Sporočilo dodaja, da je pakistanska vlada začela že potrebne priprave, da se omogoči povratek indijskih in pakistanskih ujetnikov v domovino. S tem v zvezi je pomočnik indijskega zunanjega ministra včeraj izjavil, da je v Indiji 54.000 pakistanskih ujetnikov. Število ujetih Indijcev pa ni znano. v bližini Saj gona. Ameriški težki bombniki so že tretji dan zaporedoma bombardirali gozd v bližini Sajgona, kjer domnevajo, da so skladišča osvobodilne vojske. Neko ameriško letalo je odvgrlo več bomb na skupino južnokorejskih vojakov. Med bombardiranjem Severnega Vietnama sta bila sestreljena eno ameriško letalo in en helikopter. Predsednik južnovietnamske vlade je izjavil, da razmišlja o možnosti odhoda delegacije v ZDA, «da pomaga nevtralizirati demonstracije proti ameriški udeležbi v vojni v Vietnamu«. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše je izjavil, da je predsednik Johnson mnenja, da južnovietnamska vlada in južno-vietnamsko ljudstvo vodita vojno proti osvobodilni vojski «z odločnostjo«. Predstavnik je to izjavil v zvezi s poročili ameriškega tiska, da so številni Johnsonovi odposlanci v Južnem Vietnamu izrekli mnenje, da sajgonski voditelji niso politično zreli in si bolj prizadevajo, da se do največje mere okoristijo z ameriško pomočjo, kakor pa da bi se borili proti komunizmu. Sodnik ameriškega vrhovnega sodišča William Douglas je v predavanju na univerzi v Genevi v državi New York izjavil, da ZDA nikakor ne morejo vojaško zmagati v Vietnamu. Pripomnil je, da samo Azijci lahko rešijo Azijo. Zatem je sodnik izjavil, da ZDA in druge bo. gate države ne kažejo nobenega razumevanja do revščine na svetu. Pri tem je omenil, da kupna moč 700 milijonov kitajskih prebivalcev ni enaka niti samo izdatkom Pentagona v enem letu. Končno je sodnik Douglas, ki se je nedavno vrnil z obiska v Sovjetski zvezi, izjavil, da so se sovjetski vojaki večkrat spopadli s kitajskimi vojaki na meji med obema državama in da ameriški tisk ni o tem pisal. Britansko sodelovanje za Innocenti TURIN, 4. — Ravnatelj za prodajo v Evropi britanske avtomobilske družbe BMC L.A. Beare je danes na tiskovni konferenci med drugim izjavil, da se bodo še nadalje posluževali sporazuma z • Innocenti*, da bodo lahko prodrli na evropsko tržišče in da so v ta namen ustvarili novo podjetje tudi v Belgiji. To je edini način, saj mora britanska avtomobilska industrija drugače premo- stiti visoke zaščitne carine držav evropske gospodarske skupnosti. Ta način je tudi uspešen; prodaje BMC v Evropo so se v zadnjih štirih letih podvojile; letos bodo prodali 160.000 avtomobilov V Hamburg priplulo 300.000 ladij HAMBURG, 4. — V Hamburg Je priplula po drugi svetovni vojni 300.000. ladja. Dansko 8.812-tonsko ladjo «Sinalca» je pozdravil hamburški župan Engelhard, ki je zagotovil, da bodo še nadalje skrbeli za pospešitev pristaniških operacij. Hamburško pristanišče si je po drugi svetovni vojni izredno naglo opomoglo, čeprav je bilo med vojno popolnoma porušeno in je zgubilo del svojega prirodnega zaledja. 2e leta 1958 so presegli predvojni rekord, ki je bil dosežen leta 1928, ko je v pristanišče priplulo 19.000 ladij s skupno tonažo 27,5 milijona ton. Sedaj dosega hamburško tovorno pristanišče pro. met 35,4 milijona ton (promet tržaškega pristanišča se vrti okoli 5 milijonov ton). Pristanišče razpolaga s 265 potniškimi progami; lani je priplulo v Hamburg 11.455 nemških ladij, poleg tega pa med drugimi še 1.675 holandskih, 1.294 britanskih, 1.251 norveških in 941 dan. skih ladij. stranka jasno poudarja, da jo to spodbuja, da z vso odločnostjo vodi borbo proti kandidatu, ki se je nocoj predstavil.« Predstavnik SFIO pa je izjavil med drugim, da de Gaulle obljublja raj, če bo izvoljen in grozi z zmedo, če ne bo izvoljen, ter dodaja: »Sedanji državni poglavar hoče napraviti iz volitev plebiscit. Dejstvo je, da napoved njegove kandidature ob zaključku skrbno pripravljene scene razjasnjuje sedanje stanje. Sedaj sta dva glavna kandidata: na eni strani de Gaulle, ki ga bodo podpirale najmočnejše reakcionarne sile, na drugi strani pa Frangois Mitterrand, ki je kandidat zveze vseh demokratičnih sil.« Frangois Mitterrand Je takoj, ko je zvedel za de Gaullovo namero, izjavil: «To je dobro storjeno. De Gaulle je Izbral najboljšega goli-stičnega kandidata, t. J, generala de Gaulla. Ker bo on posebljal osebno oblast, se bom boril proti de Gaullu.« Mltterran je zatem dejal, da se bo boril proti de Gallu, «ker bo ta ostal predstavnik stoletja, v katerem se Je rodil, t. j. devetnajstega. «Kot kandidat pravice se bom boril proti de Gaullu, ker predstavlja socialno nepravičnost. Kot kandidat mladosti se bom boril proti tistemu, ki je poveličeval preteklost, toda ni znal pripraviti prihodnosti.« Danes so sporočili, da bo zahod* nonemškl zunanji minister Schroe* der prišel 12. novembra v Pari* na posvetovanja z zunanjim ministrom de Murvillom. Vse francoske kmetijske organizacije so objavile belo knjigo, ki skuša prepričati javnost o ((temeljiti važnosti, ki jo ima za francosko kmetijstvo njena udeležba v skupnem tržišču.« Bela knjiga opozarja na hude posledice sedanjega stanja; če bi to še trajalo, bi pomenilo nazadovanje v odnosu s tem, kar so v zahodni Evropi skušali zgraditi po drugi vojni. Bela knjiga pravi na koncu, da «je treba zagovarjati celotno izvajanje rimske pogodbe z njenimi pogoji o glasovanju in z vlogo, ki jo je določila komisiji In drugim ustanovam«. Hibernacija človeka NEW YORK, 4. — Prof. Leo-nard Axelrod iz Teksasa je sporočil, da je odkril skrivnost hibernacije in možnost, da se ta uporabi tudi za človeški organizem. Znanstvenik predseduje oddelku za biokemijo raziskovalnega inštituta sv. Antona in je pri raziska-vanju živali, ki so podvržene ((zimskemu spanju*, odkril v njih možganih posebno snov, ki zavre vse življenjske procese, po nekaterih vesteh ima ta snov baje enake u-činke na človeški organizem, kar bi odprlo nove možnosti za kirurgijo in v prihodnosti tudi za vesoljske polete, ki bo lo trajali dalj časa. Vendar je tehnika prof. A-xelroda £e delno tajna 3. t. m. v Zagrebu Krsto Odak umrl ZAGREB, 4. — Po kratki in hudi bolezni je sinoči umrl v Zagrebu v starosti 77 let znameniti hrvaški skladatelj Krsto Odak. Pokojnik je bil profesor na Muzički akademiji v Zagrebu. Znan je po kompozicijah orkestralnih in komornih skladb.. I. Pasacaglia, III. godalni kvartet itd., skladb za zbore ter cerkvenih skladb (Trije psalmi). Najbolj pa je znana njegova opera sDorica plešet), komponirana na podlagi samih ljudskih napevov. Krsto Odak se je rodil v Sive-riču leta 1888. VSI POTNIKI SE DOBRO POČUTIJO Ladja «RaffaeIlo» preplula Gibraltar Izjava kapitana ladje o vzrokih okvare S krova ladje «Raffaello, 4. — Ladja je ob 14. url preplula Gi-braltarsko ožino in nato nadaljevala plovbo proti Genovi. Vozi z brzino 17-18 milj na uro. V bližini Gibraltarja so se na ladjo vkrcali ravnatelji in strokovnjaki IRI, Fin-mare, Fincantierl ln družbe Italia. Potniki se na ladji odlično počutijo; vse naprave namenjene potnikom v redu delujejo. Številni potniki so govorili telefonsko s svojimi domačimi in so vsi potrdili, da ni bilo nikoli nobene nevarnosti. Kapitan ladje je dal dopisniku agencije ANSA krajši intervju o vzrokih nesreče in spremembe smeri plovbe. Kapitan pravi, da je 31. oktobra popoldne ob 15. uri nenadoma počila cevka, po kateri se pod zelo visokim pritiskom pretaka olje za mazanje. Olje je močno brizgnilo proti stropu in padlo med drugim tudi na sklopke za paro, ki je zelo vroča, saj doseže temperaturo okoli 500 stopinj. Olje se je pri tem vnelo in je prišlo do požara, ki pa ga je posadka naglo pogasila. Vendar pa je prišlo do raznih okvar in s tem tudi do znižanja bralne ladje. Na vprašanje, zakaj ni nadaljeval poti proti New Yorku, je kapitan povedal, da Je do nesreče prišlo v bližini Azorskih otokov In da je bilo treba potovati še 1800 milj. Vsa meteorološka predvidevanja pa so govorila o pravem neurju z visokimi valovi in vetrom z brzino 70-90 kilometrov. Ker se je brzina ladje zelo znižala, tudi takih razmerah ni Imelo nobenega smisla mučiti 1.519 potnikov šest dni na poti proti New Yorku (štiri dni bi normalno trajala vožnja, dva več pa zaradi okvare). Zato so obrnili ladijski kljun proti Genovi, ker Je vreme na tej poti u-godno. Življenje na ladji je normalno in vsi potniki se dobro počutijo. Ladja bo priplula v Genovo v soboto popoldne. Poštna raketa GENOVA, 4. — Preizkusili so manjšo poštno raketo »Grillo*, ki jo je izdelal Glauco Partel za družbo »Trasporti missilistici* iz Rima. Raketa je dolga 1.7 m, ima premer 76 mm in jo poganja vodna para, ki nastaja, ko pride voda v dotik s posebnimi kemičnimi snovmi. Preizkusni izstrelitvi je prisostvovalo številno občinstvo. Raketo so izstrelili s poseb nega nagnjenega odra in je dosegla brzino 800 km na uro, ko je para dosegla v notranjosti 120 atmosfer pritiska in temperaturo 340 stopinj. Raketa je preletela 2 kilometra, ko se je odprlo veliko rožnato padalo in jo počasi spustilo v morje Tehniki pravijo, da je raketa povsem nenevarna in da bo koristno služila za prenašanje pošte na otoke Prvi model lahko prenese 1 kg pošte, kasnejši pa bodo lahko prenesli do 20 kg - . — ----------, —--------------- r------- — — »e pri niso bile več učinkovite plavuti, ki čemer bi znašali izdatki za pismo služijo za zmanjšanje zibanja. V1 približno po 10 lir. PRIMORSKI DNEVNIK 2 5. novembra 1965 Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.5, najnižja 12, ob 19. uri 12.2; zračni tlak 1016.5 narašča, vlaga 87 odst., veter 16 km severovzhodnik, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15.5, dežja je padlo 9.9 mm. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 5. novembra Zahar Sonce vzide ob 6.49 iri zatone ob 16.47. Dolžina dneva 9.58. Luna vzide ob 15.32 in zatone ob 2.21 Jutri, SOBOTA, 6. novembra Lenart SEJA DEŽELNEGA SVETA Interpelacija svetovalcev KPI o uveljavljenju člena o manjšinah Na dnevnem redu so tudi trije zakonski osnutki in en predlog državnega zakona Je povzročilo tudi stavko delavcev. Šiškovič in drugi komunistični svetovalci so vložili interpelacijo v kateri ugotavljajo, da vlada popolna nejusnost glede člena 3 deželnega statuta, da se ne morejo zalo začeti reševati specifična vprašanja slovenske manjšine, ker vlada ne dovoljuje, da bi razpravljali o njih v deželnem svetu ter da je treba odstraniti to pomanjkljivost, ker vlada še ni pokazala volje, da bi sama reševala nerešena vprašanja. Zato vprašujejo svetovalci predsednika odbora, ali bo proučil možnost, kako naj bi urgiraii pri vladi izdajo izvršilnih določil za uveljavljenje člena 3 deželnega statuta v okviru zakonodajnih in u-pravnih pristojnosti, ki jih narekujejo členi 4, 5 in 6 in točka 3 člena 7 statuta Med drugimi interpelacijami so tudi interpelacija Bergomasa in Jarca o kolonskih hišah ustanove Tre Venezie v Pevmi; interpelacija Danes se po tednu dni zopet sestane deželni svet, ki ima na dnevnem redu razpravljanje o treh za-. konskih osnutkih in o enem predlogu državnega zakona. Prvi zakonski osnutek se tiče prispevkov za pomoč in za popravilo javnih naprav, ki so utrpele veliko škodo med neurji v letošnjem letu. Ta zakonski osnutek se razlikuje od osnutka o ustanovitvi posebnega stalnega sklada za preprečevanje škode, ki jo povzročajo toča, zmrzal in slana ter za prispevke za vzpostavitev proizvodnih zmogljivosti podjetij, oškodovanih po ujmah in naravnih nesrečah sploh. Kot smo poročali, so pretekli teden razpravljali o omenjenem zakonu kar na treh sejah in ga odobrili. Zakonski osnutek, o katerem bodo razpravljali danes, pa ni trajen in velja le za škodo, povzročeno letos. S tem bo dežela spre jela že tretji zakon za ublažitev škode, ki jo povzročajo neurja. Poleg tega je na dnevnem redu zakonski osnutek za pospeševanje gradnje, povečanje in moderniziranje civilnih bolnišnic, zdravstvenih domov (ambulatorijskih centrov), za izboljšanje topliških in slatinskih naprav ter za izboljšanje zdravstvenih naprav sploh. Končno bodo na jutrišnji ali na eni izmed prihodnjih sej razpravljali tudi o ustanovitvi posvetovano-tehničnega odbora za deželne finance. O zakonskih osnutkih bodo poročali svetovalci Chielu, Ramani in Bisol. Predlog državnega zakona pa se tiče spremembe sestave ustavnega sodišča, tako da bi vključili vanj tudi tri sodnike, ki bi jih predlagale dežele. O tem predlogu bo poročal svetovalec Ginaldi. Kot je znano, ima deželni svet pravico predlagati tudi državne zakone, katere pošlje po odobritvi vladi, ki jih nato izroči v razpravljanje parlamentu. Prvo uro seje bodo na vrsti vpra. šanja in interpelacije. Med drugimi sta Pacco in Šiškovič (KPJ) na. slovila na predsednika Berzantija vprašanje, v katerem omenjata, da je tržaška pokrajina odpovedala dogovor z EAAS (pomožno ustanovo za socialno skrbstvo) v Trstu, tako da ji ne bo dajala več prispevkov. Svetovalca vprašujeta Berzantija, ali se mu ne zdi primemo posredovati, da bi koristno zaposlili osebje ustanove, da se ne bi razpršilo m ostalo brezposelno. Podobno vprašanje je vložil tudi liberalec Trauner. Nadalje je na dnevnem redu tudi vprašanje gj. škoviča in Seme o demonstracijah nekaterih italijanskih dijakov, ki zanemarjajo pouk. O tem vprašanju pa smo že posebej poročali. Končno je Šema vložil tudi vprašanje glede nedopustnega ravnanja vodstva železarne Italsider v Skednju z notranjo komisijo, kar iiiiiiiiiiiiiiniiiftiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiitiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiii DVE VPRAŠANJI PRISTOJNIM MINISTROM Senator Vidali zahteva preklic funkcionalne avtonomije v Italsider V Trstu je odlok o podelitvi te avtonomije železarni neposredno prizadel 115 pristaniških delavcev - Proti-« ustavne omejitve delavskih svoboščin v podjetju Devetaga o pomanjkanju sodnega osebja v goriški pokrajini ter interpelacija demokristjana Urli]a o mejnem prehodu na Učji,' ki velja sedaj samo za propustnice in ki naj bi ga spremenili v mednarodni prehod, tako da bi lahko hodili skozenj tudi s potnimi listi, kar bi koristilo razvoju turizma. Gre za prehod na cesti med Tarčentom in 2ago v Jugoslaviji, katero so med obema vojnama zgradili iz vojaških namenov, a je dovolj široka, da bi lahko služila za ves promet. Danes pogreb kiparja Kavana Drevi seja občinskega sveta Drevi ob 18.30 bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Odbor je pretekli teden sestavil dodatni dnevni red sedanjega jesenskega zasedanja, v katerem je najavljen tudi sklep, ki bo predložen svetovalcem v odobritev, o jamstvu občinske uprave za posojilo 250 milijonov lir, ki ga bo najel Zavod za ljudske hiše pri Blagajni za vloge in posojila za zidanje ljudskih stanovanj na Senenem trgu, kjer bodo začeli graditi nebotičnike. o. tej gradnji je bilo že mnogo kritik, ker bodo najemnine sorazmerno visoke, gradnja ljudskih stanovanj za delavske družine pa je v zadnjih letih sko-raj popolnoma zamrla zaradi pomanjkanja denarja. Poleg tega pa je na dnevnem redu sedanjega zasedanja predložitev občinskega proračuna za leto 1986, ki bo prišel v razpravo pred koncem leta, da bo lahko prvič odkar obstaja izvoljena občinska uprava po zadnji vojni, izglasovan pred začetkom novega leta. DREVI OB 19. URI Z V soboto, 6. t. m. ob 19. uri bo v kulturnem krožku »Rodolfo Morandi« na Trgu San Giovanni Mario Kozmann v okviru ciklusa predavanj o tržaških političnih gibanjih v prvih letih po odporniškem gibanju, govoril o temi: «Po-gledi na Jlegalno antifašistično gi- Zupanstvo sporoča, da bo pogreb kiparja Ruggera Ravana danes ob 14.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. „_ _ _ Ani na stroike občinske uprave. I banje v Trstu v letih 1931-37. .................■■■"»»»11..».."".»»»,...»„»»,»..«»„»,»„„„„.,»„»„»»„»»,„,„„„.„„„„„„„»„.. PO SOBOTNI SPLAVITVI 80.000.TONSKEGA TANKERJA Kako bo i zaposlenostjo v CRDA po dograditvi sedanjih naroiil Sedanja naročila bodo realizirana v nekaj mesecih - Kakšna so jamstva novega petletnega gospodarskega razvojnega načrta? S sobotno splavitvijo petrolejske ladje «Warwick Fort« v svojem tr-žlškem obratu so Združene jadranske ladjedelnice storile pomemben korak naprej na poti postopnega uresničevanja svojih gradebnih načrtov. V Tržiču so namreč tega dne splavili drugo v seriji petih enakih ladij v gradnji po notranjem naročilu držvnega holdinga Fincan-tieri, ki pripada državnemu zavodu za industrijsko obnovo IRI. V zadnjih desetih letih so v obra. tih Združenih jadranskih ladjedelnic v Trstu in Tržiču, (med katere spadajo predvsem ladjedelnica v Tržiču, ladjedelnica Sv. Marka v Trstu ter Tovarna strojev pri Sv. Andreju), izdelali 12 potniških ladij, od tega 5 velikih prekomomi-kov, za nekaj čez 200.000 bruto registrskih ton, dalje 39 petrolejskih ladij, med katerirril Je treba omeniti zlasti velikanko «C. Cameli«, ki je najVečja tankerska ladja italijanske trgovinske mornarice) za skupnih 1,300.000 brt, 18 suhotovor-nih ladij za 300.000 brt, 212 ladijskih motorjev ter 67 ladijskih turbin s skupno močjo 1,066.125 KS. V lanskem letu so v CRDA dokončali in izročili komitentom Senator Vittorio Vidali Je poslal ministru za trgovinsko mornarico vprašanje, v katerem želi vedeti če mu je znano, da so tržaški pristaniški delavci stavkali in priredili protestni pohod po mestu proti o-dobritvi «funkcionalne avtonomije« v železarskemu podjetju Italsider pod Skednjem. Ta ukrep, ki je poslabšal stanje delavske zaposlenosti, ki je v Trstu že itak zelo kritično, je neposredno prizadel 115 pristaniških delavcev, ter načenja tudi resno vprašanje privatizacije pristanišč in ogroža obstoj pristaniških družb, ki so si jih delavci priborili z velikimi žrtvami. Tržaško pristanišče Je že utrpelo škodo zaradi ..funkcionalne avtonomije«, ki je bila dana industrijskemu pristanišču celo brez zadevnega zakonodajnega ukrepa. Senator Vidali zahteva preklic tega dovoljenja. Nadalje senator Vidali zahteva preklic ministrskega odloka o »funkcionalni avtonomiji« v podjetju Italsider v Trstu in ga poziva, naj ponovno prouči celotno vprašanje ..funkcionalnih avtonomij« v Italiji ter še posebno v Trstu, kjer je resno prizadele mestno gospodarstvo in pristaniško dejavnost, ki že tako močno občuti posledice vladne politike do tržaškega pristanišča, kakor tudi zaradi zavlačevanja u-stanovitve Pristaniške ustanove, ki jo določa posebni statut avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine in ki bi moral že delovati. Ministroma za državne udeležbe ln za delo pa Je senator Vidali poslal vprašanje, v katerem Ju vprašuje, ali ne nameravata takoj posredovati, da se napravi konec o-mejitvam, ki jih Je vodstvo podjetja Italsider v Trstu vsililo delavcem v železarni. Nato senator obvešča ministra, da so delavci tega podjetja 28. oktobra proglasili protestno stavko proti ravnateljstvu, ki je prepovedalo članom notranje komisije, da bi se prepričali, v kakšnih razmerah delajo delavci v nekem oddelku, ker Jim je bilo sporočeno, da delajo v nevarnih razmerah. Ravnateljstvo nezakonito zahteva, da mora biti obveščeno o kakršnem koli premiku članov notranje komisije v podjetju ter da jih spremlja pri ogledih, ki jih nameravajo opraviti. Sedaj pa je šlo tako daleč, da je samovoljno prepovedalo oglede notranje komisije v podjetju. Ker se zdi takšno ravnanje protiustavno in krši pravico delavcev, ter se Je pripetilo v podjetju z državno udeležbo, kjer bi morale biti vzorno zajamčene delavske pravice, senator Vidali zahteva od pri-»tojnih ministrov takojšnje posre- dovanje, zlasti ker so v tem podjetju zelo hude in nevarne delovne razmere. Razgovori odbornika Nardinija v Rimu Deželni odbornik za higieno in zdravstvo dr. Nardini je bil v sredo v Rimu pri ministru za zdravstvo Mariottiju. Med sestankom sta se razgovarjala o glavnih higiensko-zdravstvenih vprašanjih Furlanije-Julijske krajine, med katerimi je tudi položaj v bolnišnic v deželi. Odbornik Nardini je še posebno orisal ministru načrt, ki ga je pri pravila dežela za gradnjo novih bolnišnic in razširitev starih. Z ministrom sta tudi podrobno razpravljala o izvršilnih določilih pri izvajanju deželnega statuta v vprašanjih higiene, zdravstva, bol-nišniške oskrbe ter o pomoči psihično in umsko zaostalim s posebno vzgojo. O teh izvršilnih določilih razpravljajo sedaj na ministrstvu za zdravstvo in jih bodo kmalu predložili v razpravo paritetni komisiji, ki se mora izreči o njih Po razgovoru z ministrom se je odbornik Nardini razgovarjal še z raznimi visokimi funkcionarji ministrstva, ki so odgovorni za razne oddelke. lu realizirana, zato se že zdaj postavlja vprašanje, kako be poslej z zaposlitvijo v CRDA? Ali nudi novi petletni gospodarsko-razvojni načrt dovolj jamstva za po.no zaposlitev delavstva potem, ko bedo izročili zadnjo ladjo iz obeh omenjenih serij? Ameriška vojna ladja v pristanišču Danes ob 8. uri dopoldne bo priplula v naše pristanišče ameriška vojaška oporiščna ladja USS Talla-hatchie County (AVB-2) ameriške sredozemske flotilje. Ladja, ki se bo zasidrala ob Pomorski postaji, bo ostala v pristanišču do ponedeljka 8. t. m. Ladja TJSS Tallahatchie County je bila vključeno v sestavo ameriške flote 1. 1949, leta 1962 pa so jo popolnoma modernizirali v ladjedelnici v Charlestonu in jo preuredili v plovno letalsko oporišče. Njene mogočne naprave omogočajo postavitev provizoričnega vojaškega letališča na kopnem v dobrih treh urah. Verižno trčenje v Ul. Paisiello Včeraj popoldne je v Ul. Pai-sieilo blizu Ul Zandonai prišlo najprej do trčenja dveh avtov in nato je do verižnega trčenja motorjev in avtov. 19-letni Milan Piciga iz Ulice Puccini 22 je po Ul. Paisiello proti Ul. Zandonai vozil svoj fiat 500 TS 75609. Ko je privozil na prej označeni kraj, je iz nasprotne strani z avtom TS 58575 privozil 27-letni Giorgio Vecchiet z Rebri Zugnano 42. V avtu se je peljala tudi Vecchietova žena 26-let-na Nevia Savi. Trčenje je bilo neizbežno in zaradi sunka se je Picigov avto zaobrnil okrog svoje osi ter se nato ustavil ob robu pločnika na desni strani ceste. Sunek pa je bil tako močan, da je Vecchietov avto zavozil na desno in podrl dve ustavljeni lam-breti. Nato se je Vecchietov avto zaletel še v neki drugi fiat 500, a ta še v tretjega. Pri zaporednih trčenjih so se odprla desna vrata Vecchietovega avta in v notranjosti se je njegova žena laže ranila po kolenih Ln nogah. 93.000- tonsko tankersko ladjo «C. Ca-meli«, poleg tega so dogradili in splavili 28.000-t.onsko turbinsko pot. niško ladjo «E. Costa«, ter skoraj dokončali 39.000-tonsko ladjo «0-ceanic«, ki so jo zgradili po naročilu panamske pomorske družbe Home Lines, in 45.000-tonsko potniško ladjo ..Raffaello« o kateri je toliko govora prav te dni, in ki jo je lastnica, genovska družba Ita-lia, že postavila na prestižno progo Italija - Severna Amerika. Konec lanskega leta so imele državne ladjedelnice naročenih 34 novih ladij, od tega pa jih je 14 odpadlo na Združene jadranske ladjedelnice, nadaljnjih 13 ladij bodo gradili obrati Ansaldo, preostalih 7 pa Navalmeccanica. Po skupni tonaži novih enot so bili obrati CRDA na prvem mestu s 374.990 brt, sledili so obrati Ansaldo s 358.7070, ter Navalmeccanica s 34.000 brt. V začetku 1963. leta so italijanske državne ladjedelnice preživljale hudo krizo zaradi pomanjkanja primernih naročil. Takrat je vodstvo Fincantieri pripravilo dve obsežni naročili za prizadete obrate, in sicer serijo 8 enakih 23.725-ton-skih ladij za prevažanje razsutih tovorov, ter drugo serijo 7 petrolejskih ladij s po 80.000-tonami nosilnosti. Obratom Združenih jadranskih ladjedelnic je vodstvo poverilo gradnjo 6 ladij iz prve serije in pet iz druge, medtem ko je prepustilo drugim ladjedelnicam, da dopolnijo gradbeni načrt. Od prve serije so v ladjedelnici Sv. Marka doslej izdelali tri ladje, medtem ko gradijo zdaj četrto. 23.725-tonsko motorno ladjo «Ida Teresa« so izročili prve dni preteklega julija pomorski družbi Fcr-mar iz Trsta, ki se je ponudila kot kupec, ko je bila ladja že skoraj gotova, drugo, ..Alessandro F.» so splavili 22. junija t. 1., tretjo, «Zie-mio Szczeicnsko« so splavili 2. oktobra, četrto pa so kakor rečeno začeli graditi 26. junija letos. (Zadnji dve ladji je odkupilo poljsko državno podjetje ..Centromor P.P.« iz Varšave). Od serije SO.OOO-con-skih tankerjev so doslej v Tržiču splavili dve ladji, in sicer najprej 80.000- tonsko ..Santo Cristino Pri-mo» 12 junija, ter drugo «War-wick Fort« preteklo soboto. V načrtu imajo zdaj CRDA po vsem tem še gradnjo dveh ladij iz serije 23.725-tonskih plovil za prevažanje razsutih tovorov ter treh 80.000-tonskih tankerjev. Vse to pa zagotavlja prizadetim obratom delo le za nekaj mesecev, kajti današnja gradbena tehnika, zlasti ko gre za serijske izdelke, dovoljuje zelo pospešeno grodnj > tovornih ladij. 80.000-tonsko «vVar-wick Fort« so na primer začeli graditi 12. junija letos, splavili pa so jo konec preteklega oktoorp, to se pravi, da so jo imeli na gredlju le štiri mesece in pol. Sedanja naročila bodo po vsem tem kaj kma- iaiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiMiiiiiiiti,iSiiiliiit,lil,iiiiiliiiiviimiiiiiiiiliiiiiiui,iiiii,lilMiiiliiii,Ml|liil V RAZGOVORU S PRIZADETIMI KROGI Minister Eui zagotovil zanimanje vlade za medicinsko iakulteto Predvsem je zagotovil pravno rešitev tega za Trst tako pomembnega vprašanja - V prvi letnik fakultete se je vpisalo 90 rednih slušateljev V galeriji «Alcione» otvoritev razstave slovenskih dijakov Razstavlja sedem dijakov učiteljišča in znanstvenega liceja iz šole prof. Avgusta Černigoja er "srA'»jj»»* Ti« V galeriji bara Alcione v pasaži Fenice bodo drevi ob 19. uri odprli slikarsko razstavo, ki se razlikuje od običajnih razstav v tržaških u-metnostnih galerijah in ki je za nas Slovence še posebej zanimiva in pomembna. Na pobudo umetnostnega kritika Carla Milica in profesorja slikanja ter umetnika Avgusta Černigoja se namreč predstavlja tržaškemu občinstvu sedem mladih slovenskih avtorjev — dijakov slovenskega učiteljišča in znanstvenega liceja: Novela Benedetti, Mojca Okorn, Sergij Verč, J. Daneu, I. Petkovšek, Robert Stepančič in Ivan Verč. Petorica teh mladih slikarjev iz šole prof. Avgusta Černigoja je — kot smo že poročali — 'od 15. do 30. junija razstavila svoja dela v «Palači razstav» v Rimu v okviru VI. umetniške razstave študentov, ki jo vsako leto organizira rimski dnevnik «11 giornale d’Italia». Za to razstavo je bilo iz vse Italije poslanih posebni komisiji okrog 6000 del. Komisija jih je od teh izbrala 4388, 739 pa jih je nagradila z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami ter plaketami in pokali. Med temi nagrajenci so bili kot edini predstavniki iz Trsta samo slovenski študenti, ki so prejeli: Nataša Kalc z učiteljišča srebrno kolajno, Mojca Okorn, Novela Be-necietti in Sergij Verč z učiteljišča bronasto kolajno ter Ivan Verč in Robert Stepančič z realne gimnazije bronasto kolajno. Tako so prav slovenski študenti nadvse častno zastopali Trst v vsedržavnem okviru in prispevali h kulturni afirmaciji ne samo sebe, temveč tudi slovenske šole. Zaradi tija jim gre vse priznanje. Na razstavi v baru Alcione je udeležen vsak od sedmih mladih slikarjev s povprečno tremi grafikami, med katerimi so tudi dela, ki so bila nagrajena v Rimu. Gre za abstrgktna dela. ki pa so polna novih in tu in tam tudi polemičnih domislic ter kot taka odražajo ne samo smeri sodobnega Slike Izletnikov avtobusa št. 3, ki so bile posnete na izletu Primorskega dnevnika le.to^ v Pragi, so na ogled v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20. Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo Imel v nedeljo, 7. tm. redni sestanek od 10. do 12. ure v prostorih kluba, Ul. Montecchi 6. Člani, ki želijo sodelovati na mednarodni razstavi v Gorici, naj prinesejo vse podatke ali pa zbirko, ker mora odbor nujno poslati prijave. »»»» »».»»i...»..». »ii»iii»»»i»»».i»»i»»»»»»»......»»»»»..i.».».»»i»»»»»iti» »» n, m,»»»» »i»»i»Ii»»i»» ■»...»»».»»».»i»i»i»»iiii.»»».i umetniškega izražanja, temveč tudi samosvoja iskanja v abstraktni smeri, čeprav je v njih še očitna šola in umetniški vpliv prof. Černigoja, kar pa je spričo mladosti vseh razstavljavcev povsem razumljivo. Toda to navsezadnje pri tej razstavi niti ni bistveno. Bistveno in za nas razveseljivo je predvsem dejstvo, da se skupina slovenskih dijakov predstavlja tržaški slovenski in italijanski javnosti in daje s tem dokaz ne samo svoje prisotnosti v tržaški javnosti, temveč zlasti dokaz svoje kulturne angažiranosti. Razstave * V občinski galeriji bo od 6. do 15. tm. razstavljal svoja dela Istrski slikar Pietro Grassi, ki živi iri dela v Trstu. Otvoritev razstave bo v soboto 6. tm. ob 18. uri. * V galeriji bara Alcione v pasaži Fenice bo od 5. do 15. novembra razstava del sedmih mladih študentov slovenskega znanstvenega liceja ln slovenskega učiteljišča iz šole prof. Avgusta Černigoja Njihova dela so bila nagrajena na slikarskem natečaju lista «11 giornale dTtalia«. Razstavljajo M.N. Benedetti, J. Daneu, M. Okorn, I. Petkovšek, R, Stepančič, 1. Verč in S. Verč. Otvoritev razstave bo 5. nov. ob 19. uri. Razna obvestila V NOČNIH IN JUTRANJIH URAH Številne prometne nesreče vozil in oseb zaradi mokrega in zdrsljivega asfalta Gmotna škoda na vozilih je bila precejšnja, poškodbe oseb pa na srečo le lažje Dež, ki je ponoči zmočil ceste, je bil kriv vrste prometnih nesreč. V vseh primerih so avtomobilisti in motoristi zdrsnili po mokrem asfaltu in se ponesrečili. Prva nesreča se je pripetila že ob 2.30 ponoči na ovinku pri pro-sejlkem pokopališču Ob tisti uri je 49-letni uradnik Giovanni La-dini iz Ul. Bonomea 6 iz Seslja-na proti Trstu vozil fiat 1100 TS 30143. Ko je privozil na prej omenjeni ovinek, pa je zdrsnil na spolzkem asfaltu, zavozil na desno stran cestišča in potem ko je z desnimi kolesi zavozil nekaj metrov po obcestnem kanalu, se je končno zaletel v drevo. Nekaj časa potem so bolničarji RK ranjenemu Ladiniju pomagali iz avta ter ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo o-krevanja v enem tednu zaradi u-darcev v glavo, ter ran po čelu in nosu. Druga nesreča se je pripetila o-krog 8. ure v Ul. Salata. Tedaj Predvčerajšnjim se Je mudil v Trstu, kot smo že poročali, minister za prosveto Gui. Tržaški prizadeti krogi so ob tej priliki razpravljali z uglednim predstavnikom tudi o vprašanju medicinske fakultete na tržaškem vseučilišču. Minister je zagotovil, da se bo vlada zanimala za zadevo ter skušala rešiti vprašanja s pravne plati. Vprašanje medicinske fakultete na tržaškem vseučilišču je še vedno zelo pereče. V zadnjih časih so se razširile namreč vesti, da vlada ni preveč naklonjena tej pobudi. Sedanje stanje v tej zvezi pa je naslednje: v letošnji prvi letnik se Je vpisalo nekaj več kot 90 rednih slušateljev. Največ jih je iz Trsta, toda niso izostali tudi študentje iz Gorice in videmske pokrajine. Nekaj študentov pa, ki so bili prej vpisani v nekatere druge fakultete tržaškega vseučilišča, so se letos odločili za medicinsko stroko. V pristojnih krogih menijo, da je število vpisanih na novo fakulteto, pre- seglo najbolj optimistična pričakovanja. V pristojnih krogih menijo, že, da je ustanovitev medicinske fakultete v Trstu povsem umestna ter so torej vladni organi dolžni, da podprejo pobudo. Pred časom pa se je zgodilo, da je višji svet za zdravstvo menil, da bi morale ustanove, ki sestavljajo konzorcij za medicinsko fakulteto, zvišati svoje prispevke. Konzorcij sestavljajo, kot je znano, tržaška občina, tržaška pokrajina, Tržaška hranilnica (Cassa di Ri-sparmio) in trgovinska zbornica. Občina in pokrajina sta že sklenili, da bosta zvišali prihodnje leto svoje prispevke na 25 milijonov lir (letos Je prispevek znašal le 10 milijonov). Prispevek so morali zvišati, ker ni gotovo, če bo lahko Tržaška hranilnica financirala pobudo tudi prihodnje leto. V konzorciju so tudi splošne bolnišnice, toda te nudijo le naprave In tehnične pripomočke. je 52-letni Ezio Moro iz Ul Ve-cellio 11 z avtom TS 36175 privozil iz predora, ker je prihajal s Senenega trga. Komaj je privozil v Ul. Salata, je zdrsnil na mokri cesti, se zavrtel okrog svoje osi, nato pa zavozil na levo stran cestišča, kjer je trčil v fiat 1100 BO 187556, ki ga je nasproti privozil 25-letni finančni podčastnik Tiziano Sassi s finančnega poveljstva v Ul. Garibaldi 4 v Miljah. Zaradi sunka se je Sassi v notranjosti svojega avta pobil in ranil po levem sencu. Z rešilnim avtom gasilcev so Sassija odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti teden dni. Včeraj zjutraj okrog 9. ure se je 19-letni študent Fulvio De Carli jz Drev R. Sanzio 2 peljal na vesp: TS 25341 navzgor po Ulici Pindemonte. Ko je privozil v bližino stavbe št. 6, je trčil v fiat 850 TS 76601, ki ga je nasoroti privozil 43-letni Bruno Codrini iz Ul. Pindemonte 6. Sunek je bil tako močan, da se je De Carli prevrnil z vespe ter se pri tem pobil in ranil nad levim očesom. Ponesrečenca so v bolnišnico odpeljali s policijskim avtom ter mu nudili prvo pomoč. Okreval b0 v enem tednu. Tudi v Ul. Schiapparelli na vogalu Ul. San Marco se je pripetila nesreča. Okrog 10.30 je 51-letni delavec Marcello Burolo- iz Ulice Hermet 3 privozil s svojim avtom TS 73913 na omenjeni vogal in začel obračati na levo. Pri tem pa je trčil v tovornjak NA 240726, ki ga je vozil 29-letni Raffaele Manna iz Neaplja, Ul. Pozzo Nuo-vo 5. Pri trčenju se ie Burolo v notranjosti svojega avta pobil in ranil P° levem sencu in levi strani čela. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek Burolo se bo moral zdraviti teden dni. ' Ko je včeraj zjutraj 87-letna Anna Kranic por. Bellocohi iz Ul. R. Manna 14 v bližini palače 1NPS prečkala Ul. Udine, jo je z avtom TS 67776 podrl 25-letni Ser-gio Pocecai iz Ul. Boccaccio 5, ki je vozi! proti Greti. Zaradi sunka je Kraniceva izgubila ravnotežje in padla, pri tem se je ranila in pobila po zatilju in čelu, si zlomila levo nogo in izgubila spomin Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK, ki so ponesrečenim odpeljali v bolnišnico. Krahicevo so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zdraviti mesec dni, če ne bodo nastopile komplikacije, C Zaradi praznikov so bili uradi univerze od 1. do včeraj zaprti. Za. radi tega je bil rok za vpis v razne fakultete tržaške univerze za akademsko leto 1965-66 podaljšan do 13. novembra. Med Senožečami in Razdrtim Avtobus z italijanskimi lovci treščil v drevo Včeraj okrog poldne je avtobus milanskega podjetja SILA, s katerim se je iz Jugoslavije vračala domov skupina lovcev s svojim bogatim plenom divjačine, zaradi mokre in spolzke ceste treščil v drevo ter obtičal med cesto in travnikom. Nesreča se je zgodila na cesti Postojna-Trst blizu znane gostilne med Senožečami in Razdrtim. Na srečo ni bilo več žrtev, le šofer je dobil hude poškodbe, en potnik pa je laže ranjen. Šofer je ob brzini 50 km na u-ro na mokri cesti narahlo pritisnil na zavore, zaradi spolzke ceste pa je to zadostovalo, da je avtobus zaneslo in je trčil v drevo na desni strani, nato ga je odbilo na levo stran ceste čez obcestni jarek, vendar se je avtobus u-stavil in naslonil na drevo. Pri vražjem plesu je šoferja vrglo skozi okno na polje, nekega potnika pa na cesto, ker so se odprla vrata. Večina lovcev je kmalu nato lahko nadaljevala pot z drugimi vozili, ponesrečence so odpeljali v bolnišnico, trije lovci pa so čakali pri avtobusu in čuvali svojo divjačino, ki so jo nalovili v teh dneh blizu Varaždina do 18tr Ujre’ lco.so avtobus odpeljali. Hudo ranjenega šoferja avtobusa 45-letnega Silvia Milanija iz Milana, Ul. Vastrona 6, so na mej-nem prehodu pri Fernetičih premestili v rešilni avto RK ter ga prepeljali v bolnišnico v Trst. Nujno so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti mesec dni. Pri padcu iz avtobusa se je ranil in pobil po obrazu, glavi ter si je verjetno prebil lobanjsko kost na levem sencu. Avtobus, ki ga je v smeri proti Trstu vozil Milani, je imel evidenčno tablico MI 382173. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU JUBILEJNA SEZONA 1965—66 IVAN CANKAR Hlapci Režija: BRANKO GOMBAČ Scena in kostumi: AVGUST LAVRENČIČ Danes, 5. novembra ob 21. uri (SINDIKALNI ABONMA) Jutri, 6. novembra ob 21. uri (ABONMA ZA OKOLICO) V nedeljo, 7. novembra ob 16. uri Osebe: 2upnik — Jožko Lukeš; Nadučitelj — Stane Raztresen; Jerman, učitelj — Stane Starešinič; Komar, učitelj — Edvard Martinuzzi; Hvastja, učitelj — Silvij Kobal; Lojzka, učiteljica — Lidija Kozlovičeva; Geni, učiteljica — Zlata Rodoškova; Minka, učiteljica — Angelca Caharija; Zdravnik — Rado Nakrst; Poštar — Rinald Vremec; župan — Alojz Milič; Anka, županova hči — Miranda Caharija; Jermanova mati — Leli Nakrsto-va; Kalander, kovač — Danilo Turk; Kalandrova žena — Justina Vugova; Pisek, pijanec — Adrijan Rustja; Nace, kmet — Pavel Bajc; Kmetica — Mira Sardočeva; Krčmar — Dušan Jazbec; I. delavec — Edvard Žerjal; I. kmečki fant — Pavel Štrajn. V vlogah kmetic nastopajo: Marija Mijot, Draga Pahor, Olga Šonc, Nora Jankovič, Olga Roncelj, Ina Piščanc, Jadranka Grgič. V vlogah kmetov in delavcev nastopajo: Karlo Rogelja, Mario Barut, Anton Požar, Enio Reinhardt, Jože Sedmak, Josip Šušteršič, Demetrij Cej, Vid Pegan, Sergij Brus, Boris Gombač, Aleksander Pertot, Ludvik Zajc. REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA' DOMA. PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNE REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT PRED PRIČETKOM PREDSTAV. Spoštovano občinstvo obveščamo, da je v Kulturnem domu od 20. do 24. ure odprt bar. Sporočilo SG abonentom Uprava Slovenskega gledališča obvešča svoje abonente, da bodo abonmajske Izkaznice na razpolago eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. GLASBENA MATICA V TRSTU v soboto, 13. novembra 1965 ob 21. uri v Kulturnem domu svečana akademija v počastitev 20-letnice osvoboditve in obnovitve delovanja Glasbene Matice Sodelujejo: Orkester Glasbene Matice Moški pevski zbor PD Prosek - Kontovel Mladinski pevski zbor iz Devina, Nabrežine, z Opčin, Proseka in iz Trsta Dirigent: OSKAR KJUDER obvešča svoje abonente, da bo avtobus za OKOLIŠKI ABONMA vozli po sledečem voznem redu v soboto, 6. novembra odhod VELIKI REPEN povratek trg MAVHINJE 19.40 23.40 trg NABREŽINA 20.00 24.00 trg SV. KRIZ gostilna 20.10 24.00 Varena PROSEK društvena 20.20 24.20 gostilna 20.30 24.30 PROSIMO ABONENTE NA TOBUS VOZITI PO OBJAVLJENEM VOZNEM REDU. Gledaljšča Razpis natečaja tržaške občine Tržaška občinska uprava je razpisala javni izpitni natečaj za tri mesta «inženirja drugega razreda« v okviru staleža osebja trža ške občine Kandidati ne smejo imeti več kot 35 let, razen izjem ki jih določa zakon; imeti mora.,o akademsko diplomo inženirja ali arhitekta. Prošnje, sestavljene po zakonskih predpisih in opremljene z zadevnimi dokumenti, morala biti poslane občinski upravi najkasneje do 14. ure 9. decembru letos. Razne informacije o natečaju in izvod zadevnega razpisa, ki vsebuje tudi program izpita dobijo prizadeti na občinskem personalnem oddelku, občinska palača, II. nadstropje, soba št. 83. Občni zbor družbe «IUy Caffe» Te dni je bil v Trstu redni letni občni zbor industrijske družbe Illy Caffe. Na seji so člani potrdili proračun za poslovno leto 64/65 ter vzeli na znanje, da je pred kratki”1 družba odprla v žaveljskem industrijskem pristanišču novo pra-žarno za kavo. Pražama ni še dokončno dograjena; doslej so vanjo vložili nekaj čez 553 milijonov lir, medtem ko bo stala realizacija ce-otn™? gradbenega načrta približno 700 milijonov. Na seji so obravnavali še zlasti vprašanje tihotapstva, ki povzroča občutno škodo državnemu gospodarstvu, hkrati pa vznemirja tržišče, na katero je navezano podjetje Illy Caffč. Iz bilance podjetja za poslovno leto, ki se je zaključilo 30. junija letos, Je razvidno, da je imelo podjetje 24,879.981 lir čistega dobička. VERDI V sredo 10. tm. bo otvoritev operne sezone 1965-66 z gala predstavo Verdijeve opere «Luisa Miller«. Opera «Luisa Miller« bo prišla na tržaške operne deske po skoraj 100 letih, odkar Je bila poslednjič uprizorjena v tedaj «Teatro Grande«. V glavnih vlogah bodo nastopili sopranistka Elena Sullotis v vlogi Luiise, tenorist Angelo Mori, baritonist Gian Giacomo Guelfi ter basista Paolo VVashington in, Giovanni Polani. Režija Carlo Piccinato, zborovodja Giorgio Kirschner, dirigent Franco Capuana. Vstopnice za otvoritveno predstavo bodo v prodaji od sobote dalje pri blagajni gledališča. Nazlonale 14.00 21.30 «La piO gran-ae storia mat raccontata« Techni-color. Chariton Heston, Carroll Baker, John Wayne. Arcobaleno ”13.00 «Una ragazza da se-durre« Technicolor. Rock Hudson, Leslie Caron, Charles Boyer. Excelsior 16.OO «Glulietta degll splrl-ti» Giulietta Mašina, Sandra Milo, Mario Pišu. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16,00 .(Casanova 70» Marcello Mastroiannl, Virna Lisi, Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 ..Lord Jim« Techni-coior. James Mason, Peter 0’Too-le. Alabarda 16.00 ..Agente segreto 3S3 passaporto per 1’lnferno« Colorsco-pe. George Ardisson. Zadnji dan. Filodrammatico 16.00 oOperazione ma-giordomo« Paul Meurisse, Genevie-ve Page. Aurora 16.30 ..Senandoah la valle del-1’onore«. Cnstallo 16.00 «11 compagno Don Ca-millo« Gino Cervl, Fernandel. Garibaldi 16.30 ..Misslone |n Oricnte« Technicolor. Marjon Brando, Capitol 15.30 «11 colonello von Ryan» Technicolor. Frank Sinatra, Rafael-la Carra. I m pero 16.00 ..Come uccidere vostra moglie«. vittorio Veneto 16.00 «11 fillbustiere della Costa d’Oro» Technicolor. Robert Mltchum,'Carroll Baker Moderno Počitek. Astoria 16.30 «1 pistoleros di Cas4» grande« Technicolor. Astra 16.30 ..Strani compagni di let- to». Abbazia 61.00 ..Mezzogiorno di fifa« Technicolor. Jerry Levvis, Dean Martin. Ideale 16.30 ..Vorrei non essere ric-ca» Technicolor. Sandra Dee. Predavanje v Barkovljah o unineni kletarjenju V soboto, 6. novembra, ob 21. uri, bo v društvenih prostorih P. d. Barkovlje ing. Stanislav Grgič predaval o umnem kletarjenju. Kakor za lanski vinski pridelek, tako namerava barkovljansko prosvetno društvo prirediti tudi za letošnji razstavo in pokušnjo domačih vin. Zato je povabilo ing. Stanislava Grgiča, naj bi imel strokovno predavanje, ker je pač strokovnjak in pozna vina s tega področja, saj je bil član ocenjevalne komisije za omenjeno razstavo s pokušnjo vin. Na predavanje, ki bo prav gotovo zelo zanimivo in poučno, vabimo vse tiste, ki pridelajo večje ali manjše količine grozdja, hočejo pa imeti zdravo in dobro vino. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1. 11. do 7 H.) Blasoletto, Ul. Roma 16: Al Gale-no, Ul. S .Cillno 36 (Sv. Alojz); Al-la Madonna del Mare, Largo Plave 2; SanPAnna, Erda S. Anna 10: Da-vanzo, Ul. Bernini 4; Godina Al-1’IGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montor-sino 9 (Rojan). Od 13, do 16, ure Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina AHTGEA, ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6: Sponza, Ul. Montor-sino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKAHN Blasoletto, Ul. Roma 16: Al Gale-no, Ul. S. Cillno 36 (Sv, Ivan): AI-la Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanFAnna, Erda S. Anna 10. Darovi in prispevki Ob šesti obletnici smrti žene Anke daruje Milan Jereb 3000 lir za Dijaško Matico, primorski dnevnik 3 — 5. novembra 1965 Ali so Mažerole obsojene na smrt? Zakaj se ljudje iz Beneške Slovenije selijo? - Kaj so oblasti doslej za te kraje napravile? - Maže rol je v Beneški Sloveniji veliko . “r- Aldo Barbina je znan po S!°v?evanJu ekonomsko-socialnih Problemov furlanskih hribovskih jYa.Jev- Znana je njegova študija o služnostnih pravicah v gozdovih Kanalske doline .dalje o ekonom-izmerah v Karniji in v raz-^ruSih dolinah Furlanije, ^ajnovejša je njegova študija o “Krajno pasivnih (ultradepresse) hribovskih področjih. Dr. Barbina pnnaja po analizi gospodarskih azmer do zaključka, da skrajno Pasivnih krajev ni mogoče več .z vsemi najrazličnimi držav-j.™11 intervencijami, z vsemi pod-w,an^ in novimi strukturami. S eim intervencijami se le nekoliko zaustavlja emigriranje,, se zavira lr^1Ianje krajev, toda njihove rv?1 ,e Propasti v prihodnosti ni inogoče odstraniti. Imeti je treba li?SUrn’ trdi dr. Barbina, pomagati ii™1?’ da Sredo iz kraja, kjer nrT , .mogoče poskrbeti za pošte-eksistenco, drugam da se odselijo. io'K<0t Primer, kot vzorec za svojo tezo depr£ Jna tri slovenska naselja: Ma- riezo. 0 skrajno pasivnih (ultra-nepressi) conah je vzel dr. Bar- i aiuvcus&B Uabciji e’ Tamore in Drejan v na-oanostno mešani furlanski obči-a.Pavorjana, prav blizu Čedada, mesta ° severnozahocino od tega i.?° Podatkih ljudskega štetja iz hm 1351 Slrtiicami tuberkuloze in sitni k , oseb. za raznimi drugi-V jeznimi 9 oseb. svnt „ azero'ah ima neki zasebnik liuHi av °mo.bil, ki z njim prevaža ter,-,1 V ■ dolino. Vsak si ne more stair, HT*Y°tčiti, ker bi to preveč ko v' ,to Potujejo ljudje le red-v dolino. V vasi je 1 televizor in sicer v župnišču. V vseh treh vaseh je 7 gostiln, torej na 50 o-seb ena vštevši tudi otroke. Ne bi bilo prav trditi, da ni oblast prav nič napravila. V zadnjih 12 letih, to je od leta 1953 do danes, so oblasti napravile sledeče: vodovod v Tamorah, asfaltirali so cesto najrej od Tavorjane do Ka-naliča in od tod še do Mažerol. Cesto so tudi razširili. V Mažero-lah so postavili otroški vrtec, več je bilo tudi delovnih centrov, delovišč za javna dela. V gradnji je družbeni hlev, o katerem smo že poročali. Izpeljali so kanalizacijo. Ustanovili so — leta 1961 — celo srednjo šolo preko televizije, kar je veljalo 119 milijonov 500 tisoč Ur. K temu je treba dodati, da so zgradili še posebno vojaško cesto iz Mažerol do Tamor in od tod do Cenebol, Porčinja, Subida in Ti-pane. Čeravno so znašale investicije skupnosti v 10 letih od 1951 do 1961 po 28.500 lir na prebivalca je število prebivalstva padlo za 30 odst. Kljub tolikšnim državnim intervencijam so torej vasi Mažerole, Drejana in Tamore obsojeni, da izginejo? Dr. Barbina navaja primere iz Kalabrije, kjer so že leta 1960 preseljevaU neke vasi. Preselitve se izvajajo samo tam, kjer ni mogoče ((konsolidirati« vasi. Novi kraj, kamor naselijo ljudi določijo v sporazumu s krajevnimi oblastmi. Izkušnje v Kalabriji nas učijo, da ni mogoče ljudi prisiliti, da bi so preselili, ampak je mogoče ljudi le usmerjati, ali spodbujati naravni tok prebivalstva. Nestvarni predlogi Dr Barbina se zavzema za naslednje intervencije: Priznati letno pokojnino v višini in v časovnem razdobju, ki bi se določila za sleherno družino, ki bi se preselila v drug ne pasivni okoliš dežele. Ustvarjati v ravnini nova naselja, kot npr. v Kalabriji in Lučami. Spravljati ljudi na ozemlje, kjer se industrija razvija kakor npr. v Čedadu ali Manzano. Ljudem bi dali hišo in vrt ter bi tudi poskrbeli, da bi njihovi otroci dobili strokovno, profesionalno izobrazbo. Ta rešitev bi bila po dr. Barbini najbolj pametna in bi tudi ustrezala Mažerolam. še posebej bi se lahko dajalo brezplačno bivanje in učenje v kakšnem zavodu vsem mladoletnim prebivalcem. V Mažerolah se dogaja, da prihajata tja vsak dan dve uri peš po stezi iz Drejan dve dekleti na televizijski pouk. Najrealnejši je pravzaprav za nas še zadnji Barbinov nasvet, ki izhaja iz njegove ankete: Najpomembnejše pri tem proučevanju je to, da se prične o tem problemu skrajno pasivnih krajev razpravljati in se zavedati, da obstajajo kot nerešen problem. Takšnih krajev, kot so Mažerole je nekaj desetin samo v Beneški Slo vem ji in precej. več kot sto v vsej Furlaniji. Presenetilo nas je, da predstavljajo prav Mažerole tisto skrajno pasivno naselje, ki mu ni moč več pomagati, ko pa poznamo v sami zahodni Beneški Sloveniji polno res ne- srečnih in pasivnih krajev, ki nimajo ne rodovitne zemlje in ne travnikov, skratka ničesar, od česar bi mogli živeti. Ali niso Pod-cerkev, Podklap in celo Cenebole v fojdanski občini slabši od Mažerol, ali niso Malina, Podvrata in Porčin v ahtenski občim brez perspektiv pri svojih mršavih njivicah, ali niso v bedni samoti vasice okoli Vižonta v nemški občini, da o vaseh občine Montenars niti ne govorimo?! Mažerole ležijo nekako v sredi med vzhodno in zahodno Beneško Slovenijo, južno od Ivanca (1169 m) najlepše gore Beneške Slovenije, ki je od vseh strani obdana s položnimi senožeti in lepimi gozdiči. Imajo precej obdelane orne zemlje. Tudi tisto, kar so napravile oblasti do sedaj v desetih letih za to vas, so pravzaprav le nadstavbe (sovrastrutture). Ceste, vodovod, razsvetljava, kanalizacija, o-troški vrtec, • kaj je vse to kot nadstavba, ki ni nekaj osnovnega, fondamentalnega, kar proizvaja in omogoča ljudem, da od tega živijo. Vse te nadstavbe so jalove stvari, če ne prinašajo kmetijstvo, industrija ali pa turizem potrebni dohodek, ki bi moral biti desetkrat večji od dosedanjih sramotnih 9.000 lačnih lir na mesec. Od vseh nadstavb, ki jih je dala oblast, je edino družbeni hlev, ki IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Giovanni Giordani v Občinski razstavna dejavnost se L to pot s sklenjenim na- , starejšega rodu tržaških ief> To je pač znak, da se okrepila vera v poslan-t° °blikovnega ustvarjanja. Po "“canu, Plisnierju in Marceglii, ki tik pred smrtjo izpel svoj aniorfi spev 2 razstavo v Občinski nam sedaj tam prikazuje d Sparitve znani Giovanni Gior-“m slikar krepkega, ponekod eks-sion ?mstično Predelanega impre-m°tnih barv in kontra-vedno polnega neobičajno doto kl mu v njegovi manjkal**1 ustvarjanja ni nikdar navni^-ni obiskovalci razstav sc k rutin p1’ občnd°vati njegove po-*ranne, moria. slikovite znradhe Te Zfl,7Li0r7“, lovite zgradbe, tu H evladujejo tudi sedaj. Je pa jih miZ*. skuPlna akvarelov, ki malnn]Jl rod občinstva verjetno Prav uZZna'i Mi pa vemo, da so onZrZh1 akvareli okoli leta 1920 iSrS Slip rnnogo naročil za barvno kra-snev raznih revij. men?tihU ,p,ri!cazane tempere zna-terimZ,stolmc in cerkva, med ka kveZ1 opazlTno tudi nenavadn- — - ni stolp iz Štanjela, vsi opazimo tudi nenavadni cer-Oledi !e ■ Štanjela, vsi raz- res nZSnTrst m kraške skale, so Posrednlll^1 S s-ilno občuteno ne-Pote dojemanja bistva le- n,,A„ narave, vendar pa ne prese-so jim ---- po ka- strogosti zasnov. Razli- ant* ucuuur p PO Ta. gočem. Tako zlasti po nežno razlivajočih se prehodih barvnih odtenkov, kot po sivkasti ubranosti celotnega videza pokrajin in jasnejše risbe v dveh tihožitjih. Ti akvareli zimskega miru z zasneženimi gorskimi pobočji, na katerih črne lesene koče in gola debla dreves, težko obložena s snežnimi krpami, ne zaostajajo niti danes za onimi akvareli iz predvojne dobe Giordanijevega najdelavnejšega obdobja, o katerih je nekoč zapisal učitelj tržaških kritikov slikarstva, Silvio Benco, da spadajo med najbolj posrečene in najindividualnej-še dosežke umetnosti tega slikarja. MILKO BAMBIČ bi mogel dajati samo nekaterim nekoliko dohodka, da bi obstali. Toda družbeni hlev je psihološko prišel že prepozno ,ko se je že bil sprožil po vsej Furlaniji ogromni plaz izseljevanja. Saj govorijo dovolj jasno statistične številke emi-griranja, da se izseljuje iz srednje gričevnate Furlanije, ki je v primeri s hribovsko revščino Mažerol pravi paradiž, na tisoče ljudi. V ravnmi pod Mažerolo, v ravnini okoli Tavorjane, kjer divja Bistrica, se izseljujejo le za malenkost manj kot v mažerolskih višavah. Emigracijo bo zaustavila v hribovski in gričevnati Furlaniji, v hribovskih, in nehribovskih krajih Beneške Slovenije le industrializacija, ki bo postavila tod v bližini svoje objekte. Tako gledajo na problem emigriranja kmečki ljudje celotne Furlanije. Vas je razklana in križana Ko se je 7. januarja 1960 zgodila tista smrtna nesreča s Fieri-no Cassino in, v kateri so vmešali Cenčiče in Mahoriče, ki tvorijo največji del vaških družin, so francoski in skoro vsi italijanski' listi vrgli čudno luč na nesrečno vas. Mažerole, kot sleherna emigrantska vas, ne živi normalno življenje, ga kratkomalo ne more živeti, ker je razklana in križana med emigracijo in lastno revno vasjo kot nesrečna Pierina Cassi-na, mati osmih otrok v pijani noši epifanije ali svetih kraljev na češpljevem drevesu. Fotografom, novinarjem in karabinjerjev ter sodnim zasliševalcem so ti slovenski ljudje odgovarjali, kakor je pisala ena najbolj razširjenih italijanskih revij «Oggi» z dne 22. IX. 1960, «Navjem» in «naznam». Podobno je opisal razmere tudi francoski ((France Soir«. Novinarji so točno videli, da je v vasi pet krčem in da hodijo otroci s stekleničico .sgagne' (žganja) v šolo, niso pa šli do dna in niso proučevali, od kod to zlo alkoho- lizma. Kdo bi lahko učil treznosti in boljšega življenja v družinah, ki so bile in so še razklane na pet držav, kjer delajo njeni člani: v Italiji, Franciji, Belgiji, Nemčiji in Švici. Učitelji, ki jih imajo, takoj vsak dan po pouku običajno vsi izginejo v dolino. Sicer pa učijo samo v italijanščini in jih otroci komaj nekaj malega razumejo. Duhovnik, ki je bil tam, je bil l-repak mlad mož ln se je z vso silo zavzemal, da bi nekaj dobrega napravil. Toda, kar je delal, je bilo narobe. V cerkvi ni imel niti besedice v jeziku vernikov, nobenega razumevanja za njihove nabožne slovenske pesmi in molitve. Ko so prišli v Mažerole novinarji, so ljudje razbili še vse šipe na oknih v šoli. Ljudje so pili naprej in živeli svoje življenje, saj niso nikjer nič dobrega videli, nihče jih ni v njihovem domačem jeziku poučil. Ni težek odgovor, kdo je bil kriv za vse, kar se je v tej vasi dogajalo. Kakor jih je opisoval Tito Sansa v «Oggb> so prebivalci slovenskega porekla, ki so prišli sem okoli leta 1000, imajo široke ličnice, sinje oči, rdečkasto polt, so krepki in energični. Leta 1912 so se morali naveličati obljub takratnih poslancev, da bi jim zgradili vsaj kolovoz do vasi. Zato so se vzdignili in napravili svoj pohod, svojo «marcio» na Čedad: vsi skupaj: moški, ženske, starci i:i otroci. Preplavali so Čedad, kričali in pretili, da bo gorje, ako jim ne napravijo poti. Tudi zdaj, leta 1965, živijo ti nesrečni ljudje svoje življenje, ker jih ni nihče boljšega učil, ali pa na nerazumljiv in zanje smešen način. Na sedanje gospodarske težave reagirajo tako, kakor vse kmečko prebivalstvo Furlanije. Bežijo od ljudi, od oblasti, ki zanje niso pokazale razumevanja v osnovnih človeških stvareh; v cerkvi in šoli. Potrebno bo mnogo potrpljenja in razumevanja, da dobe zaupanje do oblasti vsaj v ekonomskih problemih. A. K. Čeprav so dekleta iz Brega, Barkovelj, iz Opčin in iz Rojana kaj kmalu izpadle iz ženskega odbojkarskega turnirja 8. slovenskega športnega tedna, jih porazi niso spravili s tira. Iz turnirja so izšle s kopico izkušenj, ki jim bodo prav dobro služile v prihodnjih spopadih: Na slikah: zgoraj — ekipa Brega, ekipa Barkovelj; spodaj — ekipa Opčin, ekipa rojanskega Doma llllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllIlllllllllllllllllllllll|||||||lHlllllll^lllllllllllllllUllll■lllUlllllllI||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||TIl|||||||||lI||ll■||||||||||||||||||||||||||||||||||||IlumTllIllIlllIIllllllllllllllllllllllllllllmlmlllllll||tl|||I^llllllllllllllllllllllllllllllllll|| Tudi na Daljnem vzhodu so še nostalgiki... Japonci se radi spominjajo na «sijajne» dni «junaštva» Ne le generacija, ki je «sodelovala», pač pa tudi že otroci - Prednjačijo nekateri razumniki - Tudi ljudje na oblasti ne držijo križem rok Neonacistične in neofašistične sile so sicer še vedno žive in se od časa do časa oglašajo, vendar pa same zase ne predstavljajo pomembnejše nevarnosti. Vse bolj nevarne postanejo te sile, če jih vključimo v morebitno kombinacijo z ekonomskimi in desničarsko usmerjenimi političnimi silami na oblasti. Od tod stalni pozivi naprednih sil, naj se tem preostankom propadlih režimov enkrat za vedno prepove vsaka dejavnost. Vendar pa bi grešili, če bi mislili, da so takšne sile le nekaj našega, domačega, evropskega. Kot znamo, se s podobnimi zadevami ubadajo demokratične sile tudi na oni strani Atlantika. Pa tudi tam daleč na Japonskem. Tam je glede tega stanje še bolj resno. O tem nas prepriča članek, ki ga je pred nedavnim objavil newyorški «Time» in ki ga objavljamo v celoti: Družbica v nekem baru v Gin-zi, nočni četrti Tokia, se je zdela kot tipična za današnje «mlajše» japonske poslovne ljudi. Njeni člam imajo »rešilne pasove«, ki jih v določeni starostni dobi vsili debelost. Njihovi obrazi so sveži in le nekoliko zaripli od golfa in žganih pijač. Po dobro krojenih oblekah se vidi, da jim gre dobro. Toda ob pesmi, ki so jo zapeli, smo se zgrozili, ostalih japonskih gostov pa ni niti presenetila. ((Ponedeljek, ponedeljek, torek in sreda, četrtek in petek, sobota in nedelja!« — bila je to borbena himna potopljene japonske vojne mornarice, pesem, v kateri se je v vsaki besedi slavila zvestoba osvajalnim idealom, ki so prežemali vso japonsko cesarsko mornarico, ki danes mimo počiva na dnu Pacifika. Ko je pesem utihnila, je družbica pozabila na vsakršno zabavo, razen na eno: vsi so začeli z nostalgijo obujati svoje sijajne doživljaje iz dobe, ko so kot mika-dovi mornarji pluli mimo krajev, ki na zemljevidu Pacifika nosijo sledeča imena: Rabault, Savo, Bataan, Okinawa. »Čudovito je bilo, ko smo bili vojaki!«, je zaključil eden izmed njih, ko je bil čas, da se razidejo. Bilo je še precej zgodaj, kajti jutri zjutraj bo treba zgodaj na delo. Skoraj polno generacijo po svojem katastrofalnem porazu v drugi svetovni vojni doživlja danes Japonska val množične nostalgije za ((krasnimi in slavnimi dnevi pacifiške vojne«. Vsako nedeljo ob 9. uri predpoldne se' milijoni Japoncev zbirajo pred televizorji in nihče noče zamuditi oddaje »Hajato — pilot lovskega aviona Zero«. Vsak hoče videti, kako Hajato in njegovi tovariši ((snemajo« z neba «kot muhe« ameriške lovce in bombnike. Plastični modeli lovskega letala «Zero» so najbolj iskana japonska igračka, neprimerno bolj zaželena od modela današnjih reaktivcev ali vesoljskih ladij. Otroci, ki še ne znajo brati, uživajo v vojaških slikanicah, vtem ko njihovi očetje berejo največji bestseler ((Slavni spomini«, v katerih se obujajo doživljaji iz vojne v Birmi in gradnje železniške proge, ko je bil zgrajen tudi sloviti most preko reke Kwai. V najnovejših učbenikih za zgodovino za srednje šole, učbenikih, ki jih je odobrilo ministrstvo za prosveto, se dijakom pripoveduje, da Japonska m stopila v vojno zaradi svoje agresivne politike in želje po osvajanju, pač pa zato, ker da se drugače ni mogla «upreti ekonomskemu pritisku«, ki ga je proti njej izvajal «ABCD obroč« (Amerika, Britanija, China (Kitajska) in Dutch (Nizozemska). Japonski fašistični premier, general Tojo, ki si je to geslo izmislil leta 1941, m v teh učbenikih naslikan kot militarist in vojni zločinec, pač pa kot dobrodušen starček, ki boža otroke po licih. Vendar se nikjer ne delajo večji napori, kako opravičiti vstop Ja- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite, da bi ne storili nekaterih psiholoških napak, ki bi vašim namenom močno škodile. Nekdo vam bo izrazil svoje iskreno spoštovanje in občudovanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prihranite svoje dobre možnosti za kako ugodnejšo priložnost. Zaradi ljubosumnosti bo prišlo do manjšega spora med vami in ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne tvegajte preveč zaradi posla, ki vam ne zagotavlja ustreznega uspeha. Ogibajte se vsakršne daljše diskusije. RAK (od 22.6. do 22.7.) Obeta se vam lep napredek na poklicnem področju. Spokojno vzdušje v družinskem krogu. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pobude, za katere ne obstajajo ugodni po- goji, niso priporočljive. Odvadite se tega, da bi drugim vedno vsiljevali svoje ideje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Utrjen gospodarski položaj vam bo omogočil uspešen zaključek nekaterih večjih poslov. Dokončno boste rešili neko pereče družinsko vprašanje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nastopil je trenutek, da svoje sodelavce seznanite s svojimi najnovejšimi nameni. Z resnim prizadevanjem vam bo uspelo izmotati se iz neke nevšečne situacije. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ne vlagajte svojih denarnih sred- stev v posel, ki je zelo tvegan. Doživeli boste manjše razočaranje, ki pa ga boste kmalu pozabili. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dobro proučite vse možnosti, preden sprejmete neko obveznost. Privoščite si nekaj počitka. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pazite se pred nenadnimi čustvenimi izbruhi, ki so v vašem delu najmanj primerni. Prišlo bo do neke bistvene spremembe odnosih. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojim zaostrenim psihološkim čutom boste rešili nekega prijatelja pred popolnim polomom. Ne dajajte o svojih prijateljih prenagljenih ocen. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Današnji dan je najbolj primeren za rešitev neke dolgotrajne krize. Skušajte še bolj utrditi vezi s svojimi prijatelji- ponske v drugo svetovno vojno, kot v razkošno opremljenem intelektualističnem mesečniku «Cuo Koron«, ki je pred časom zaključil vrsto 16 nadaljevanj izpod peresa književnika Fusaoja Haja-šija. Hajaši trdi, da je bila obsodba Toja kot vojnega zločinca le del ((obveznega maščevanja«, ki se je začelo že z divjimi napori Roosevelta, da za vsako ceno vplete tudi Japonsko v vojno. Ko je pretrgal japonsko-ameriško trgovinsko pogodbo iz leta 1939 in uvoz petroleja v Japonsko postavil pod embargo, je Roosevelt postavil tedanjo japonsko vlado pred izvršeno dejstvo in ji ((enostavno ni preostalo drugega, kot da izvrši prodor proti jugu, proti petrolejskim ležiščem v današnji Indoneziji«. Kar zadeva Pearl Harbour, je bila Japonska moralno upravičena, da ga napade: šlo je za samoobrambni napad. «Kako se je moglo od Japonske zahtevati, naj bi ostala mirna, ko je bila to vendar situacija, v kateri je en'mladenič (ZDA) držal drugega (Japonska) z eno roko za grlo, z drugo pa mu je jemal hrano?!« Zahodni opazovalci menijo, da so ti današnji poskusi Japoncev, da bi opravičili vojno na Pacifiku, logični rezultat njihovih naporov za dosego nacionalnega prestiža. Kot peta industrijska dežela na svetu in kot najbolj bogata dežela Azije, čuti Japonska potrebo, da postane ponovno vodilna sila na azijskem področju. Masao Majurama, profesor političnih ved na tokijski univerzi, meni, da današnja vojna v Vietnamu — kjer je rumena rasa trčila ob belo, — gre na roko glediščem tistih njegovih rojakov, ki smatrajo, da je bila vojna na Pacifiku upravičena kot križarski pohod proti kolonializmu in nadvladi belcev. Pa ne gre samo za to. Na Japonskem so v ofenzivi sile, ki si želijo vojaško močno Japonsko. Toda temu je na poti sama današnja japonska ustava. Bivši premier Kisi meni v članku, ki je bil objavljen v mesečniku »Mednarodna politika«, da bi bilo treba čimprej revidirati ustavo, da bi si Japonska mogla ustvariti dovolj močno in popolno obrambno vojaško silo. Le tedaj, meni Kiši, bodo Japonci «ponovno dobili vero vase in pridobili nacionalni ponos«. Kišijev brat, sedanji premier Eisaku Sato, sicer ne gre tako daleč, vendar daje vedeti, da bo morda prej ali slej vendarle popustil pred vedno od-v družinskih! j0enejšimi zahtevami, da se Japonska ponovno oboroži. «šele tedaj se bo začela prava rehabilitacija Japonske,« piše Kiši. ((Japonska danes ne more trditi, da je našla samo sebe samo s tem, da ima vsakdo že svoj televizor, fotoaparat, poln želodec in višje dohodke.« Potrebna je torej še — močna armadal TRAGIČEN KONEC TREH BRITANSKIH RAZISKOVALCEV Bela smrt preži na Antarktiki V stremljenju, da bi si utrli pot skozi večni sneg, so trije mladi britanski raziskovalci na Antarktiki izgubili življenje: ^trmoglavili so v neviden prepad. Do nesreče je prišlo že 12. oktobra, v taborišču pa so zanjo izvedeli šele osem dni kasneje. V skupini so bili štirje, vendar se je eden po naključju rešil, nakar je z nekaj eskimskimi psi osem dni gazil po snegu in ledu do prve postaje, od koder je v taborišče po radiu javil, kaj se je zgodilo. V Londonu je ministrstvo za kolonije objavilo poseben komunike, ki ga je podpisal sir Vivian Fuchs, slavni britanski raziskovalec Antarktike, ki vodi tudi tokratno britansko odpravo. Preminuli trije so bili njegovi sodelavci. Skupina se je nahajala v nekem gorskem predelu, okrog 400 kilometrov daleč od Halleyevega zaliva, kjer ima odprava «British Antarctic Survey» svoje taborišče. Njena naloga je proučiti geofizikalne karakteristike tega področja. Preživeli se imenuje John Itoss, preminuli pa so bili sami mladi ljudje. Jeremy Bailey in David Wild sta bila stara štiriindvajset, John Wilson pa devetindvajset let. Bailey je bil fizik, zaposlen v ((Inštitutu za polarna raziskovanja Scott«, in je pravkar izpopolnjeval nov tip radarja za posebne namene. Z njegovo pomočjo bi bilo moč meriti debelost ledene skorje na Antarktiki ter ugotoviti profil terena pod njo. Wild je bil geograf, a njegova naloga je bila, da izdela nove zemljevide gorskega, doslej še nepoznanega področja Antarktike, dr. Wilson je bil zdravnik odprave, Južni tečaj, oziroma celotno področje Antarktike, je re prepredeno z globokimi prepadi,'kateri šo še bolj nevarni, kadar zapade nov sneg in jih prekrije tako, da jih je težko opaziti. So kot nekakšni snežni mostovi, ki enega samega človeka še zdrže, nikakor pa tega ne zmorejo, če gre čeznje vozilo. Ko so se pred nekaj leti, v času znane odprave, ki je prešla vso Antarktiko, razne ekipe med sabo pomerile v hitrosti, je Fuch-sova skupina tekmovala prav na teh traktorjih, vendar ni nikoli nastopal en sam. Traktorji so napredovali povezani v vrsti, tako da bi v vsakem trenutku mogli priskočiti na pomoč drug drugemu. Na žalost, to pot ni bilo tako, marveč je traktor bil en sam. Prišlo je do tragedije, spričo katere ni bilo moč storiti ničesar. «Smrt treh mladih ljudi,« je rekel Fuchs, »predstavlja, veliko in bolečo izgubo tako za nas osebno kot za odpravo in delo, ki ga na Antarktiki opravljamo. Tehnika in znanje, ki z niima razpolagamo v zvezi s tem delom, do neke mere zmanjšujeta težkoče in nevarnosti, katerim so ljudje bili izpostavljeni v preteklosti, vendar je še ostal dokajšen odstotek neznank in tveganja, kot je to pokazal tudi ta najnovejši tragični primer. In nič drugega nam ne preostane, kot samo to, da imena treh preminulih vnesemo v že tako dolgi seznam onih, ki so svoja življenja žrtvovali za znanost.« Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Ital. pevci; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 Tipični ansambel Elia Bondianija; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.00 Zbor «Seghizzi» iz Gorice; 19.15 T. Penko: Zlata žlica; 19.30 Glasbeni kontrasti; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in deio; 20.50 Pesmi brez besed; 21.00 Koncert operne glasbe; 21.50 Saba pripovednik; 22.20 Trobentač E. Calvert; 22.30 Variacije v jazzu; 23.00 Pesmi za dva. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Gianni Safred; 13.35 Domače pesmi; 13.50 Enodejanka «La voix humaine«; 14.25 Furlanski povojni pisatelji. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Popevke; 11.30 Trobentač Jones; 11.40 Iz turistove beležnice;; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Melodije; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Zbor JLA; 15.45 Češke polke; 16.00 Kulturni zapiski; 16.25 Slavni pevci; 17.00 Današnje teme; 17.10 Prijetna glasba; 17.45 Današnji pevci; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Kvartet Rosoli-no; 22.35 Večerni koncert. PETEK, 5. NOVEMBRA 1965 Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Ital. melodije; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simf. glasba; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 J. London: «11 discendente di Mac Coy»; 19.10 Oddaja za delavce«; 20.25 Mozart; 21.00 Simf. koncert. II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Zanimivosti; 10.35 Nove pesmi; 12.00 Zvočni trak; 14.05 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.35 Kvartet Juillard; 16.55 Srečanja; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Neapeljska glasba; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 En večer v Pragi; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz. III. program 18.30 Ital. slovstvo; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Beethoven in Danzi; 21.20 S. Lenz: »Tempo degli innocenti« in «Tempo dei colpevoli«. Slovenija 8.05 Operne melodije; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Domače viže; 9.35 Nova pesmica; 10.15 »Po amerikansko«; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Turistični na- NENAVADNA RAZSTAVA V PARIZU Variante na temo MoneLise Mona Lisa ali Gioconda, ki jo je veliki Leonardo da Vinci ovekovečil na mali sliki, katera danes visi v pariškem Louvru, je od nekdaj bila predmet najrazličnejših interesov. O njej so bile napisane številne knjige, mnogi so skušali razvozlati zagonetko njene identitete, spet drugi smisel njenega ta-jinstvenega nasmeška, med temi pa so tudi nekateri, ki skušajo dokazati, da Mona Lisa sploh ni ženska, marveč moški, pa se prav zaradi tega tako zagonetno smehlja. Pred nedavnim je Mona Lisa potovala v Ameriko, kjer so jo občudovali milijoni Amerikancev. Enkrat je bila tudi ugrabljena, oziroma ukradena, in je bila dolgo časa skrita nekje v Italiji. Bila je tudi žrtev več atentatov od strani nekaterih obsedencev. In od nekdaj so se bili tudi našli slikarji in karikaturisti, katerim je služila kot predmet posebne vrste izživljanja. V obdobju dadaizma je Marcel Duchamp izdelal Mono Liso z brki. Salvator Dali pa je tudi ob njej skušal sprostiti svojo megalomanijo: on je, namreč, enostavno njeno glavo zamenjal s svojo. In tako bi lahko našteli še vrsto zanimivih primerov, vendar bi bila zadeva predolga. V tem stilu je organizirana tudi razstava, ki je bila pred kratkim odprta v pariškem salonu «Mathias Fels». Gre za nekakšno kolektivno razstavo pod naslovom vLa fete a la Joconde». Na njej je svoje slike na temo Mone Lise razstavilo o-krog trideset slikarjev in kiparjev. Slikar Baj je Mono Liso milita-riziral, postala je general, s čopičem ji je našil generalski čin, a na prsi pripel vrsto odlikovanj. Njegov kolega Barbieri je izdelal «Dve sestri Mone Lise«, najprej upoštevajoč dejstvo, da so danes na televiziji in v filmu dvojčki zelo v modi. Slikar Gnoli pa je bržčas meiHl, da obraz ni važen in je zato Mono Liso enostavno obrnil s hrbtom proti onemu, ki jo gleda. Neki argentinski slikar jo je posadil na motorno kolo, neki drugi jo je hotel spremeniti v nekakšno «nevidno ženo» z obrazom pod masko, podobno junakinjam iz televizijskih pustolovskih romanov. Na eni od razstavljenih slik plava Mona Lisa v olju, in sicer v škatli od sardin, katere pokrov je na pol odprt. (■.Mehanični nasmešek Mone Lise», je naslov slike, ki je izdelana v povsem modernem duhu, se pravi v nekakšnem pop-artu stilu. Na platnu je «domiselno» pritrjen majhen strojček z ročico, a ko se ta zavrti, začne Mona Lisa počasi čedalje bolj odpirati svoja usta in kazati zobovje. Na omenjeni razstavi se je Mona Lisa na neki sliki med drugim tudi spremenila kravjo pastirico, na neki drugi pa celo v izvajalko «strip-teasea». V kotu razstavnega salona obiskovalec lahko opazi tudi metlo, nad njo pa napis: «Mcma Lisa se takoj vrne«. V tem salonu, namreč, naj bi ona opravljala tudi nalogo vratarice. Skratka, ta razstava med dri gim obiskovalcu razkrije tudi U kako izredno širok je razpon sl karskih ustvarjalnih stremljen tako širok, da nekateri med njin resnično ne utegnejo ugrabiti vsi nekaj časa za upodobitev tudi ki kega, zanje sicer morda premal «poetičnega», vendar pa izredn važnega problema iz sodobne čh veške tematike. potki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Iz oper F. Erkla; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Poje Anica Čepe; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola — Kuprin: Ju-ju; 14.35 Zbor Roger Wagner; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 Ansambel M. Dovžana; 15.45 V svetu znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Plesni orkester; 18.45 Kulturne diagonale; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Operetne melodije; 20.20 Zunanje-politični pregled; 20.30 Naši skladatelji: M. Kozina; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Za ljubitelje jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Hindemithovi koncerti. Ital. televizija 8.30 šola; 17.30 Tvoja prihodnost; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Koncert; 19.30 Vatikanski koncil; 19.55 športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 R. di San Secondo: ((Travestiti che ballano«; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 TV zgodba ((Strogo tajno«; 22.05 «Studio uno«. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 TV v šoli; 18.00 Otroški magazin; 18.25 Obzornik; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 Iz zakladnice jug. filma: «Ne obračaj se, sinko!«; 22.10 Zadnja poročila. PRIMORSKI DNEVNIK 4 — 5. novembra 1965 SPOMINSKE SVEČANOSTI NA OBMEJNEM PODROČJU Predsednik Moro v Redipugli podtajnik Pelizzo v Kobaridu Nagovor Mora na grobišču v Redipugli - Razgovor predsednika vlade z goričkim županom Martino in predsednikom pokrajine Chientarollijem v Tržiču Predsednik vlade Aldo Moro včeraj ni prižel v Gorico, kot je bilo sprva sporočeno in kar je v sredo zvečer sporočil tudi tržaški radio. Med nočjo so razpored njegovega obiska spremenili in je včeraj dopoldne prišel samo v Redipuglio, kjer Je prisostvoval svečanosti ob dnevu italijanske vojske. Ob tej priliki je položil venec h grobu neznanega vojaka. Vence so položili tudi v imenu predsednika Saraga-ta, ministra za obrambo Andreottija, deželne uprave in drugih. Ob tej priliki Je imel predsednik Moro kratek govor, v katerem se Je spomnil človeških žrtev v prvi svetovni vojni. Podtajnik v obrambnem mlnl-Itrstvu senator Pelizzo iz Čedada pa Je v sredo vodil delegacijo županov Beneške Slovenije in tajnikov občinskih uprav na romanje v Ko- barid, kjer so se poklonili spominu 7.500 italijanskih vojakov, katerih kosti počivajo v tej grobnici. Sprejeli so Jih predstavniki občine Tolmin na čelu s predsednikom občinske skupščine Francem Skokom, občinskim tajnikom Avgustom Kogojem in drugimi. Delegacija je položila venec tudi na pokopališče, kjer so pokopani padli partizani. Pred svečanostjo v Redipuglii je predsednik Moro sprejel gori-škega župana Martino in pokrajinskega predsednika Chientaroli-ja. Sprva je bilo določeno, da bo pogovor na gorišfki prefekturi, pozneje pa so zmenek pripravili nekaj pred 10. uro v predsedniškem vagonu na kolodvoru v Tržiču. Goriška zastopnika sta izročila predsedniku Mora spomenico, v kateri sta nanizala osnovne probleme, važne za nadaljnji gospo- darski razvoj naših krajev. Za bližnje beograjske pogovore sta pripravila nekaj predlogov, ki zadevajo izgradnjo avtomobilske ceste na odseku Gorica-Ljubljana, odprtje novega mejnega prehoda v Gabrijelovi ulici in druga vprašanja skupnega interesa za Italijo in Jugoslavijo. Obravnavala sta tudi specifično goriška vprašanja kot je obnova proste cone ter izgradnja industrijske 'one. Medtem ko sta predsednika Mora na včerajšnjem pogovoru samo v splošnih obrisih seznanila s temi vprašanji, sta ga obenem zaprosila, da bi se zanje zavzel, ko bodo iz sedanje faze proučevanja prešla v zaključno obdobje. Predsednik Moro je z zanimanjem poslušal predloge Martina in Chienta-rolija ter obljubil, da jih bo proučil ter se zanimal za njihovo u-resničitev. PISMO UREDNIŠTVU Razsvetljava na Komu je pomanjkljiva Že od mladih nog živim na Kor-nu in ker imam sedaj skoro 70 let, sem lahko sledil precejšnjemu delu zgodovine tega nekdaj mnogo bolj živahnega gorlškega trga, ki so ga preimenovali v Trg De Amicis. Predvsem naj danes preko vašega lista opozorim na pomankljivo Javno razsvetljavo. Občinska uprava je sicer že večkrat obljubila, da bo namestila, zlasti pred palačo Attems, v kateri je pokrajinski in vojni muzej, še kakšno dodatno neonsko luč. Toda ostalo Je le pri obljubah, medtem ko so postavili nove neonske luči v bližnjih ulicah Ascoli, sv. Antona in drugih. Mnenja sem, in z menoj trgovci, ki imajo svoje lokale na tem trgu, pa tudi drugi prebivalci, da bi bilo tudi na Komu brez nadaljnjega odlašanja potrebno okrepiti razsvetljavo, saj po ena luč ~.a začetku in sredini trga ne moreta zadostovati. Zato pričakujemo, da se bo novi občinski odbor spomnil tudi našega trga in poskrbel za izboljšanje v tem smislu, saj smo še pod Avstrijo imeli sorazmerno mnogo boljšo plinsko razsvetljavo, kateri se je pozneje pridružila še električna. Goriški veteran MIIIMIIIIMMI...IMIIHIIIIIMIIIIMII.IIIIII.IHIHIIII....................I................................. IZ BENEŠKE SLOVENIJE VČERAJ POPOLDNE PRI AJDOVŠČINI Skoro 12.600 prehodov v oktobru pri Stupici V Reziji potrebujejo prenosnik TV za dober sprejem Čeprav smo že v Jeseni, ko se. debato so posegli dr. Tomasslch, polagoma zmanjšuje poletni turizem Nerl, Zuliani, Casatelli, Waltritsch, pa Je bil promet s potnimi listi Paruta, dr. Sancin, Giavon, Marin- na mejnem prehodu pri Stupici v Beneški Sloveniji še vedno precej velik tudi v preteklem oktobru in vsekakor večji kot po navadi. V tem mesecu Je, po podatkih obmejnih organov, prešlo mejo na tem prehodu s potnimi listi 11.570 italijanskih in 1025 tujih državljanov. S čedadsklm avtobusom se je v tem mesecu peljalo proti Tolminu ali nazaj 248 potnikov, z jugoslovanskim iz Tolmina pa 3105 potnikov v obe smeri. Čeprav je Rezija med tistimi pasivnimi področji, ki se morajo odreči marsikateri ugodnosti in tehnični pridobitvi, pa so tudi v tej dolini v zadnjem času vedno številnejše družine, ki so si oskrbele televizijski sprejemnik, saj Je to ena izmed redkih možnosti za povezavo z ostalim svetom. Pri tem so pomagali svojcem predvsem izseljenci, bodisi z denarnimi pošiljkami, bodisi da so jim kar sami prinesli televizijski sprejemnik, ko so prišli na kratek obisk. Zato pa postaja vedno bolj aktualno vprašanje relejskega prenosnika, ki je nujno potreben za dober sprejem. Dolina je preveč zaprta z gorami, ki ovirajo dober sprejem z oddaljenejših oddajnikov. Zato imajo v načrtu postavitev takega prenosnika na hribu, ki loči Rezijansko dolino od doline reke Bele. Vendar pa Je doslej ostalo le pri načrtu. Prav bi bilo, da bi to delo izvedli še pred zimo, ko je v dolgih večerih televizijska oddaja najbolj cenjena. Predkongresna zborovanja PSI Tajništvo mestne sekcije PSI v Gorici sporoča, da Je bilo v sredo 3. t. m. zvečer predkongresno zborovanje članov. Sekcijski tajnik Waltrltsch je ob tej priliki poročal o predkongresnem položaju v tej sekciji. Sledila je debate, s posebnim ozirom na predložene teze. V čič in Tansi. Pri volitvah je resolucija, ki se naslanja na tezo De Martine dobila 84.6 od sto glasov, druga, ki se oslanja na tezo Lombardi, pa 15.4 od sto. Izvoljeni delegati za pokrajinski kongres v Gradiški so dr. Sancin, Neri, Dell’Orco, Marinčič, Tansi, Paruta in Zuliani. Na podobnem zborovanju v Ron-kah je teza De Martino dosegla večino glasov, v Marianu pa 100 od sto glasov. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija St. 244, tel. 35-38. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 14,1 stopinje ob 11.50 in najnižjo 9 stopinj ob 1.50 uri. Povprečna vlaga 90 od sto; Sedem ranjenih pri dveh avtomobilskih nesrečah Z jugoslovanskim Rdečim križem so jih pripeljali v goriško civilno bolnišnico Včeraj popoldne okrog 16.30 se je peljal 26-letni Erminij Ožbot doma s Peči štev. 28 z avtom Slmca 1000 od Postojne proti Gorici. Z njim ste bila v vozilu 37-letni Avgust Sirk iz Gorice Ul. Aoste 6 In 38-letni Valentin Pavletič iz Rupe štev. 13. V bližini Ajdovščine pa je Ožbot s svojim vozilom zaradi mokre ceste trčil v avto fiat 1500, ki Je prihajal z nasprotne strani in v katerem so sta se peljala 35-letni Enzo Filacorda iz Pontebe ter njegova žena Franka. Pri trčenju je bilo vseh pet potnikov huje ali lažje ranjenih in z rešilnim vozom jugoslovanskega RK so jih odpeljali v goriško civilno bolnišnico Zdravniki so ugotovili Ožbotu precejšnjo rano na nosu in levem kolenu ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Sirk Je Imel le manjšine praske na spodnji ustnici in so mu nudili prvo pomoč, okreval bo v sedmih dneh. Pavletič pa je dobil udarec na lobanjo ter rano na desnem stegnu in so ga pri- držali s prognozo okrevanja v 10 dneh. Od potnikov fiata 1500 Je Filacorda ranjen na levi strani čela in sl je zlomil tudi nekaj reber na levi strani. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju, njegovo ženo Franko, ki se Je udarila na desni roki in na desni nogi pa so samo pregledati in Jo pustili domov s prognozo okrevanja v petih dneh. Okrog 14. ure se Je pripetila blizu Ajdovščine še ena prometna nesreča pri kateri je avto giulia ti zavozil s ceste prav teko zaradi mokre ceste. Oba potnika 32-letni Car-lo Giorgetti iz Mede pri Milanu, ki je vozil avto ln 26-letni Giancar-lo Lanzani prav tako iz Mede ste bila pri nesreči ranjena in z rešilnim vozom Jugoslovanskega RK so jih pripeljali v goriško civilno bolnišnico. Prvemu so ugotovili zlom hrbtne kosti ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju, drugi pa si je zlomil levo ramo in bo ostal v bolnišnici 15 dni. dežja Je padlo 5 mm ..................mil.IIIIIHIII.III.um.........milili.. mi milili m.mmmmmm.mulil V ČASU ANDREJEVEGA SEJMA 11. IN 12. DECEMBRA Za mednarodno tekmovanje prijavljenih 36 domačih in tujih pevskih zborov Med temi sta tudi dva znana zbora iz Slovenije ter slovenski zbori s Tržaškega in z Goriškega Za tekmovanje pevskih zborov ob letošnjem Andrejevem sejmu v Gorici se Je prijavilo 36 zborov. Tako bo izmed treh dosedanjih tekmovanj, kolikor so jih v treh zaporednih letih pripravili požrtvovalni pevci zbora «Seghizzi» v Gorici, letošnje prav gotovo najboljše teko po številu prijav kakor tudi po kakovosti udeležencev. Med tekmovalci bo večidel zborov iz Italije, sicer italijanskih, furlanskih ln slovenskih s Tržaškega in z Goriškega. Prijavilo se Je tudi nekaj zborov iz Slovenije, med katerimi naj o-menimo zbor «Slava Klavora« iz Maribora in komorni zbor iz Celja ter avstrijski zbori. Tekmovanja bodo v soboto in nedeljo 11. in 12. decembra v dvorani «Ginnastica Go-rizlana«. Tako številna udeležba dela precej preglavic prirediteljem, ker bodo morali poskrbeti za prenočevanje in hranjenje pevcev, kakor tudi za sestavo programa ln njegov potek. Na pomoč Jim bodo priskočile razne ustanove z denarnimi sredstvi. Najboljše Jamstvo za uspeh pa Je trdna volja ln bogata izkušnja prirediteljev, ki bodo s premagovanjem težav ter vlaganjem iz društvenih sredstev prav gotovo zagotovili Gorici dostojno mednarodno manifestacijo, katera bo še bolj poudarila pomembno poslanstvo našega mesta na meji narodov in kultur v korist najvišje človeške dobrine; miru in prijateljstva P Nogometni turnir: 1. PRIMORJE 2. BREG, 3. REPEN 4. ZARJA SPORED TEKMOVANJ Danes, 5. 11. ob 19.00 streljanje (Tekmujejo strelci Cankarja in Škamperla) Tekmovalci se ahko prijavijo za nastop najkasneje do 21. ure. Jutri, 6. 11. ob 20.00 finalni tekmi košarke ŠKAMPERLE - CANKAR Nedelja 7. 11. ob 9.00 namizni tenis (finalne tekme) ob 15.00 odbojka (finalne tekme) ob 18.00 zaključek m razdelitev nagrad HOGOMCT RIM, 4. — Danes so odigrali tekme drugega kola turnirja za italijanski nogometni pokal 1965/66. Izidi so naslednji: v Firencah FIORENTINA — PALERMO 4:1 (20:) v Neaplju CATANZARO — NA-POLI 1:0 (0:0) v Catanii CATANIA — BRESCIA 3'2 (1:2) 'v Livornu VARESE — LIVORNO 2:1 (1:0) v Ferrari SPAL — POTENZA 2:0 (1:0) v Benetkah LAZIO — VENEZIA 1:0 (1:0) V nedeljo bo še zadnja tekma tega kola Cagliarl — Atalanta. mamiva Nogometni turnir 8. slovenskega športnega tedna ima svojega zmagovalca: to je enajstorica proseške-ga Primorja, ki si je zmago izsilila v srečanju z Bregom šele tik pred zaključkom tekme. V tekmi za tretje mesto pa je enajstorica iz Repna presenetila Zarjo iz Bazovice in si je osvojila častno mesto. včerajšnji tekmi, ki bi gotovo privabili ob pravokotnik na stadionu iiPrvi maj« precejšnje število gledalcev. Čeprav Je dež skoraj ves čas lil, pa gledalcev vseeno ni manjkalo. Seveda niso imeli priložnosti, da prisostvujejo tehnično boljšim tekmam, ker je blato ne samo zaviralo žogo, temveč je igralcem onemogočilo vsakršen prikaz nogometnega znanja. * v škoda Je le, da je vreme motilo IHlniilliiiiiii|iiliiiiiiinililllliiiiiiiiiiiilllllllllllllllinimiiHiiiniilillliliilllllllUllllinillllllllliiiiiiiiiiii*Hii| ZA I. IN II. MESTO Primorje-Breg 3:2 (0:0) STRELCI: v 14’ d. p. Frassine 111 (P), v 20’ Valentič (B), v 22’ Žerjal (B), v 28’ Milič (P) iz enajstmetrovke, v 37’ Frassinelli (P). PRIMORJE — Furlan E., Pertot B., Starc E., Segina D., Husu B., Cuk M., Bukavec M., Milič B., Frassinelli S., Bukavec V., Rebula J. BREG — Komar E., Kozina S., Hrvatič Z., Sturman D., Zocchi F., Kuret S., Žerjal J. Rodela D., Zonte J., Valentič M., Cuk I. Prosečani so včeraj praznovali MILAN, 4. -- Letošnja 24. izvedba kolesarske dirke za »Trofejo Baracchii) se je končala z zmago francoske dvojiče Anquetil . Sta-blinski. Francoza sta 113 km dolgo progo prevozila s povprečno hitrostjo 46,390 km na uro. Vrstni red na cilju Je bil naslednji: 1. ANQUETIL-STABLINSKI (Fr.) 2.26’09”, povprečna hitrost 46,390 km 2. Dancelli - Scandelli (It.) 2.28’47” 3. Pezzardi-De Prk (It.) 2.2919” 4. Poulidor - Chappe (Fr.) 2.29’38” 5. Binggeli - Weber (Sv.) 2.30’21” 6. Motta - Fornoni (It.) 2.30’30” 7. Karstens - Nijdam (Hol.) 2’32” 8. Den Hartog - Hugens (Hol.) 2.33’31” 9. Poggiali - Passuello (It.) 2.35’32” 111111111111111111111111111111111111111 Milili Hill IIIIINHII lili CORSO. 15.00: «Quei temerari sulle macchine volantl», ameriški barvni kipemaskopski film, Alberto Sordi in Saraha Miles. VERDI. 16.30: «Slalom», Vittorio Gassman in D. Bianchi. Italijanski kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.50: «Lord Jim», Peter OToole in James Ma. son, angleški barvni kinemaskop-ski film; zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: ((Agente 077 — DaU’Oriente con furoreo, K. Klark in M. Lee. Italijanski kinemaskope v barvah. CENTRALE. 16.30: «Gli amanti la-tini», Totb, C. Ingrassia in F. Franchi. Cmobeli italijanski film; mladini pod 14. letom prepovedan. zmago, nad katero so morda že sredi drugega polčasa obupali. Brežani so namreč v dveh minutah izenačili stanje in z bliskovitim prodorom, ki je vnesel zmedo v vrste Primorja, tudi prešli v vodstvo. Tedaj so igralci obeh moštev začeli čutiti težo utrujenosti, ki je bila posledica hitrega tempa igre in predvsem blatnega igrišča. Brežani niso nikoli igrali podrejene vloge in so celo prikazali lepšo kombinirano igro z duhovitimi predložki, kar je precej navdušilo občinstvo. Z druge strani pa se je Primorje zanašalo na bolj izkušene igralce, ki bi prav gotovo pokazali veliko več, če jih ne bi vreme oviralo. Vedeti Je treba, da so igralci proseške enajstorice hitri in pripravni za bliskovite protinapade. Teh pa danes ni bilo mogoče izvesti, ker je blato ustavljalo žogo, igralcem pa je «odrezalo» noge. Kljub temu je bila tekma zanimiva in proti koncu tudi zelo razburljiva. Žal Je prišlo tudi do nekaterih nešportnih izpadov, ki jih je energični sodnik že v kali zatrl. Prva žoga, ki Je bila namenjena v vrata, je nosila podpis Miliča. Začetne poteze so potekale, z izjemo dveh protinapadov, na polovici igrišča Brežanov, ki so se mimo branili in čakali na boljšo priložnost' Ta je prišla v 9’, potem ko se je izreden predložek Bukavca Rebuli izjalovil. Tedaj Je Zonta načel osebno akcijo, med katero je preigral dva nasprotnika in ostro streljal. Furlan se je v plovnem skoku pognal za žogo in jo tudi prestregel. Brežani so vztrajali v napadu, medtem ko je vladala v vrstah Primorja precejšnja zmeda. Prosečani so le tu pa tem izvedli kak protinapad, a brez uspeha, kot so bile brez uspeha akcije zelo spretne napadalne trojice Brega Cuk - Valentič • Zonta. Ti trije so bili zelo nevarni v 27’ a Zonta je zdrsnil ln padel ter si zapravil priložnost. Največja nevarnost pa Je bila za vrata Komarja v 38’, ko je Primorje izvedlo prodor. Komar je v mrežo namenjeno žogo komaj prestregel in Zocchi bi jo v prenagljenosti, da jo odbije v polje, kmalu usmeril v mrežo. Na srečo je šla v kot In prvi polčas se je zaključil brez gola. V nadaljevanju vse do 9’ ni bilo nobenih posebnih dogodkov Tedaj so Prosečani zapravili e-dinstveno priložnost za gol, a pet minut kasneje so končno prišit do mreže. Bukavec Vojko je žogo predložil Frassinelliju, ta se je iz ognit nasprotniku in s prizemnim JOSIP JURČIČ: 9. LEPA VIDA ffljj;:iai:ii::;Ki;iiiii!liliiiliSiSžuiiUlllili8!UiU:l!imB}8:UtU»liiliiiiH31ii3aižU8la:a8IU:i «Pri meni?* odgovarja mu jezna. «Le zdaj, samo na večer, ves dan pa moram sama biti in čakati in sem kakor zaprta. In Se tega mi ne storiš, kar si mi obetal, da bi mi moje dete, mojega Tončka, dobil in sem privel k meni. O Alberto, stori ml to stori mi to. Jaz te hočem na kolenih hvaliti in, če Je mogoče, še bolj ljubiti, nego te ljubi to vroče srce; tvoja skrb kako, samo moje ljubo dete mi privedi.* «Povedal sem ti že, da to ni tako lahko, kakor si misliš,* odgovarja on nevoljen. «A zakaj si mi tačas obetal?* vzkipi ona. «Mar ti ni moja ljubezen zadosti, Vida? Zakaj hočeš, da bi jaz svoje življenje v nevarnost deval, samo da ti to dete dobim, ki je — njegovo, čuješ, njegovo.* «Moje!» klikne žena. «A moje ne. Jaz pa hočem tebe, ne njegovega deteta. Zakaj mi vedno tega deteta spominjaš, zakaj mora vedno njegova senca temniti mojo srečo. Ce mene ljubiš, moraš pozabiti vse, kar je za teboj, kar je bilo, njega in to dete njegovo.* «Ne morem, ne, deteta svojega ne! Ne govori ml tega, ti ne veš, kako mi je pri srcu. Moje zapuščeno dete mi je moja huda vest, ki me teši noč in dan; dete mi pripravi in vse hočem pozabiti, vse vse! Potem ne bode nikaka senca več temnila najine sreče, potem se ti hočem samo smejati v ljubo lice, da, smejati in veseliti se te in dobra biti in pokorna tvoji besedi kakor jagnje. Samo dobodi mi ga. Ti moreš in. znaš, idi, vzemi ga jim, ukradi ga ali šiloma ga vzemi, samo dobodi ga. Jaz brez njega ne prestanem.* «A ljuba moja, misli, da si pri meni, in domišljaj se, kaj si mi obetala, kako si me ljubila, preden ti je začelo to dete po glavi rojiti. Čakaj...* «CakaJ ?» zaklikne ona, stopi ob njem pokonci in ga svetlo, ostro gleda. «Jaz nočem čakati. In nič več ne bodem prosila, ti moraš, jaz ukazujem!* «Ce pa ne morem?* izvija se on z nasmehom, ali sprememba na licu, ki bi se bila oelo v mesečini videla, pričala je, da se sili. «Ti ne pojdeš prej od mene, da mi zopet obljubiš moje dete dobiti. Nočem, da bi bila danes ves dan zastonj o tem mislila. Ce ne...» «No, kaj, če ne?» «Pustim te in vrnem se domov.* «Domov? Kam? Tvoj dom je samo tu pri meni, drugega nimaš. Le pojdi, tvoj mož te ne bode hvalil ni gladil Da te je njegov brat še tu v mestu Iskal, to sem ti pripovedoval že večkrat. Torej tvoja in moja povest o morskih razbojnikih najbrž ni tako trdne vere našla na Samorodovem domu. Pojdi, da skliče stare kmete Kraševce, da te bodo po vaših šegah sodili in obsodili...* «Moj bog!* «Tako je, ljubica, in čas je, da jenjaš govoriti o tem. kar je bilo. Jaz sem zate tu, jaz sam in nočem te z nikomer deliti, do zdaj še ne.» «Do zdaj še ne?» ponavlja ona strme. On naglo vstane in reče odločno: «Danes ni, da bi s teboj govoril. Ti si čudna.* «Kakovšna sem?* vpije mlada žena jezno. «Bolna ali sitna, ali kar hočeš. Premisli in pozdravi se, pridem jutri ali po.iutmjem, če hočeš pametnejša in boljša biti.* Rekši, naglo odide proti stopnicam, držečim do čolniča. Ona prestrašena in neverna gleda za njim. Ko on stopa v gondolo in veslo v roko jemlje, zakliče ona: «Alberto!» «Zbogom!» odgovori on. Kakor blazna in otrpla gleda ona za odplujočim čolničem in, ko ji za oglom iz vida izgine, pade na kolena in z rokami oči zatisne. Enajsto poglavje V trgovsko pisarno daleč po obmorskem svetu znane fir-me Paoli stopil je malo raztrgan in bosopet dečak ter naravnost šel v drugo sobo in pismo izroči! mlademu možu, v katerem mi takoj svojega znanca Alberta Paolija spoznamo Mladi mož vtakne hlastno pismo v žep. zardi in nevoljno mign? dečaku, naj odide «Rekli so...» začne dečak, «Nlč ne! Pojdi!* osorno odpravlja Alberto malega sla, ki prestrašen ubere pot pod noge proti vratom in ven na ulico. Tam pri drugi pisalni mizi pa sivobrad mož vtakne gosje pero za uho, bistro pogleda zardelega mladega tovariša in se sumljivo nasmehne z vprašanjem: «Od kod je ta deček? Kaj ti je prinesel? Danes ga vidim že vdrugič tu! » «Nlč, prijatelj...* odgovori Alberto, a zadrega se mu na licu pozna. «Sinko, le glej, da zopet kakove neumnosti ne zvem. Menim, da sem ti Jih že dovolj pozabil Še kaj takega — že veš lcaj — potem je moje potrpljivosti konec. Delaj, delaj!* tNadalievame sledi) strelom ukanil Komarja, ki se je prepozno pognal za nevarno žogo. Brežani so šli v napad in skušah stisniti Prosečane v obrambo, kar se jim je večkrat tudi posrečilo-V 20’ je sodnik odredil kot za Brežane. 2oga se je znašla sredi gozda nog tik pred Furlanom m hitri Valentič je izrabil priložnost ter spravil usnje do mreže. Dve minuti kasneje je navdušenje navijačev Brega doseglo višek. Tokrat je Zonta poslal iz kota pot-visoko žogo pred vrata, kjer jo je Žerjal v plovnem skoku naprej prestregel in jo z glavo u-smeril mimo Furlana. Veselje Brežanov pa je trajalo le do 28 • Ves ta čas so igralci Brega ostreje nadzorovali nasprotnike, a med prodorom Primorja se je Sturman dotaknil žoge z roko, kar je sodnik brez oklevanja kaznoval z e-najstmetrovko. Streljal je Milic in stanje je bilo ponovno izenačeno. Ko so že vsi mislili, da bodo e-najstmetrovke določile zmagovalca, je padel zadnji gol dneva. Prosečani, sicer že utrujeni m morda že sprijaznjeni z neodločenim izidom, so izvedli ne preveC nevaren napad. Spolzka žoga P* je ušla iz rok Komarju in ta Je postala plen Pertota, ki jo je brez oklevanja predložil Frassinelh.lu v bolj ugodnem položaju. Prose-škemu srednjemu napadalcu ni bilo treba drugega, kot da je žogo z lahkim dotikom spravil čez pelo črto. S tem se je praktično končala tekma, ki je prinesla Primorju prvo mesto, Bregu pa z®10 častno drugo. lliiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilliiiiiiiiiiiiiniiliiliilllliiiiiiiiiiiillliililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil ZA III. IN IV. MESTO Repen-Zarja 2:1 (1:1) STRELCI: v 15’ p.p. Hrovatič (R), v 17’ Petaroš (Z) iz enajstmetrovke; v 28’ d. p. Hrovatič (R). REPEN - Mulič F., Škabar A., Škabar M., Guštin B., Škrk E., Suc R., GomlzelJ E., Ravbar B. Škabar E., Škabar V., Hrovatič B. ZARJA — Krlžmančič I., Križmančič S., Komar L., Metlika S., Renčelj R., Krasna S., Ražem S., Žagar M., Križmanmič L., Marc R.^ Petaroš V. Enajstorica Repna je včeraj presenetila. V začetku je kazalo, da bodo Repenči podlegli bolj tehničnim igralcem Zarje, ki so izvedli več lepih prodorov in so stalno ogrožali Mullča. Ta vratar Je Imel največ dela in zelo malo oddiha, žal so se bazoviški napadalci pred vrati večkrat zmedli in so redkokdaj zaključili dobro začete In še bolje izpeljane akcije. Repenči, ki se v začetku niso znašli, so prišli zaradi boljše kondicije na svoj račun kasneje, ko so bili nasprotniki Zarje že močno utrujeni. Tekma je potekala več ali manj v znamenju izenačenosti. Zmaga Rep. na ni ukradena, ker je obdarila bolj vzdržljive in tudi vztrajne igralce. Zarja je prišla na igrišče z desetimi igralci in kljub temu je pokazala zelo prijeten nogomet. Zal je blato zaviralo mlade bazoviške napadalce, ki so vseeno večkrat prisilili Muliča na poseg v akcije. Ko so se Repenči rešili pritiska tekmecev, so se spustili v protinapad preko krila, kjer so imeli v Hrovatiču zelo spretnega strelca. Prav ta Je v 15’ presenetil z visoko žogo Križmančlča Ivana. Ta je sicer prestregel žogo, a mu Je ušla z rok ln se zakotalila preko bele črte Zarja je ostro odgovorila in v 17’ je Ražem podrl Žagarja v kazenskem prostoru. Enajstmetrovka. Streljal jo je Petaroš, ki je spretno ukanil Muliča. Bazoviški igralci so hoteli izrabiti pobitost Repna in so vztrajali v napadu, kjer so nudili možnost Muliča, da Je z drznimi posegi pod noge pokazal vse svoje vrline Bili pa so netočni pri streljanju, tako da Je žoga večkrat končala v outu ali pa Je postala plen vratarja Repna. V 30’ so Repenči izvedli nevarno akcijo, katero Škabar Edi zaradi oklevanja m mogel izkoristiti. štiri minute kasneje je bil Križmančič ponovno v nevarnosti. Prvič Je žogo prekratko odbil do Petaroša, ki Je streljal prav vratarju Zarje v roke Napadi so se vrstili z ene in druge strani do 39’ ko je Petaroš s prostim strelom predložil žogo Žagarju. Ta Jo je usmeril z glavo v vrata, prečka pa je odbila usnje ln rešila Muliča. V drugem polčasu je Zarja izvedla še več napadov na vratarja Repna, ki Je bil vedno na mestu in se ni dal ukaniti. V 16’ so imeli Repenči edinstveno priložnost da pridejo do mreže, toda tokrat Škabar Vojko ni pravočasno dosegel žoge pred praznimi vrati. Devet minut kasneje Je Mulič dvignil oster strel Petaroša v kot, v 25’ pa Je bil Repen zopet v nevarnosti. Na Mullčevo srečo sta se Krasna in Križmančič ovirala med seboj in vratar Repna je v lahko plovnem skoku osvojil žogo. V 28’ so Repenči, ki so prevzeli vajeti igre v svoje roke in začeli diktirati tempo, začeli s Škabarjem Milanom nevaren prodor. Škabar je po dolgi osebni akciji predložil žogo Hrovatiču, ki je z njo prodrl v bližino vrat in z leve ostro streljal. Križmančič se Je pognal za žogo, a Je bil za trenutek prepozen. Zarjo Je ta hladna prha spravila v napad. Zal so vsi občutili blatno igrišče, vendar so kljub ustrujeno-stj vztrajno skušali najti pot do vrat, katero pa so Jim Repenči vedi no pravočasno zaprli. Po številnih napadih ln protinapadih Je sodnik zaključil tekmo, ki je Repnu Ponesla tretje mesto v lestvici nogometnega turnirja športnega tedna. STRELJANJE P« prvem dnevu Kriščakova (Barkovlje) in Feriuga (Opčine) v vodstvu lestvice Sinoči so se začele tekme v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 59 tekmovalcev, med katerimi sta se najbolj izkazala Feriuga Ugo z Opčin, ki si je od 100 možnih nabral 83 točk in Ambrozet (Gruden - Nabrežina), ki je zaostal le za pet točk. Med dekleti je v vodstvu Kriščakova (Barkovlje). Tekmovanje se bo zaključilo nocoj z nastopom strelcev Škampe c-la in Cankarja Lestvica sinočnjega tekmovanja je naslednja: ŽENSKE 1. KRISCAK NADJA (Bark.) 2. Barič Slavica (Barkovlje) MOŠKI 1. FERLUGA UGO (Opčine) 2. Ambrozet Erminij (Gruden) 3. Bole Franc (Opčine) 4. Cesar Sergij (Rocol) 5. Milič Duško (Kras) 6. Sosič Sergij (Opčine) 7. Furlan Karel (Kras) 8. Peterlin Stanislav (Gruden) 9. Franko Aldo (Zarja) 10 Venier Martin (Gruden) 11. Skrlavaj Armand (Opčine) 12. Benčič Oario (Rocol) 13. Bole Emil (Opčine) 14. Budin Janko (Kras) 15. Bandi Edvin (Breg) Milič Stanko (Kras) 17. Curman Mirko (Breg) Križmančič Mario (Zarja) 19. Citter Franko (Opčine) Kralj Ivan (Opčine) Tekmovanje avtomobilov Zaradi kompliciranega izračunavanja kazenskih točk prireditelji včerajšnjega tekmovanja avtomobilov še niso mogli sestaviti dokončnega vrstnega reda. Tega bomo objavili brž ko bo pripravljen Včerajšnjega tekmovanja se Je udeležilo 36 posadk Te so morale prevoziti pot, ki Jih je vodila s stadiona «Prvl maj* preko Kolonje v okolico mimo Konkonela, Banov, Opčin, Repna do Fernetičev in 00 tu dalje mimo Trebč, Padrič, Bazovice ln Lonjerja do stadiona. Tekmovalci so imeli opravka ne samo s časom, temveč tudi z reševanjem številnih težkih nalog. F° neuradnih vesteh so bile številne posadke, ki niso pravilno rešile ključnih vprašanj, diskvalificirane. 291. 2 83 t. 78 76 75 73 73 71 70 70 68 67 6« 66 65 64 64 63 63 61 UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTEGCH1 o tl TELEFON «3-808 m M 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORKA: (Jima Silvin Pelllco 1 IL. Telefon 33 82 - UPRAVA TRSI - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 87-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna 2.250 Ur. polletna 4.400 Ur, celoletna J 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50- din, mesečno 1000- ln letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Tret 11-6374 - Za SFRJ: ADI1, DZS Ljubljana. Start trg 8/1, tele- fon 22-207 tekoči račun pri Narodni oankl « Ljubljani #0014 603 H« - INKAMI Cene oglasov: Za vsak rnm t širini enega »tulpca trgovski 150 finančno upravni 2su. »smrtnice 150 Ur - Mali uglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške In go riške pokrajine se naročajo pri upravi ’ _ i* vsen drugih pokrajin Italije prt »Sooiete PuDbllclte Italiana* - Odgovorni urediuk: SIAmimiaV RENKO - izdaja m tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst