Groriške vesti. —g— Iz Kazelj poročajo: — Pevski zbor društva BDaeva žar" izreka najsrčnejšo zahvalo g. A. Baši, učitelju in pevovodji, za njegovo požrtvovalno in neumorno delo v prid društva in za neprecenljiv dar pev. zboru. G. učitelj je tako dober, da podučuje brezplačno učenje petja. Odkar je g. učitelj pri nas, že skoraj štiri leta ni pri našem društvu nikakega razpora, ampak lepo složno deluje. Društvo je tudi pod vodstvom njega napravilo par veselic, ki so 86 prav z lepim uspehom izkazale. Društvo je tudi napravilo letos lep izlet v Postojnsko jamo na binkoštoi pondeljek, pri katerem ni manjkalo lepe zabave z ubranira petjem. Toraj kličemo : le tako naprej društvu v napredek! G. Baši želimo, da bi bil še dolgo časa pri nas. (Ta zahvala nam kaže, kako ceni naše Ijudstvo delo učitelja, ako ni nahujskano od sovražnikov šole. — Op. uredn.) —g— Laški otroški Trtec otvorijo s prihodnjim šolskim letom v Stračicah, kamor bodo lovili slovensko deco tvorniških delavcer. CM podružnica naj ukrene, če možno, kar treba, da se v tem ogroženera kraju paralizira delovanje laške potujčevalnice. —g— Iz Koinna nam pišejo: Pri nas v sežanskem politiškem in šolskem okraju smo 28. junija 1.1. zaključili šolsko leto 1909/10. — Po sv. maši zahvalnici, pri kateri .je šolska mladina pela nabožne pesmi, končno pa cesarsko pesem. Nato je učiteijstvo razdelilo po razredih šolska naznanila in šolski voditelji so s primernim govorom oddali odpustnice in odhodnice. — Prihodnje šolsko leto 1910/11 se prične 1. septembra. Eer je pa 1. septembra četrtek in ima mladina in učiteljstvo pravico do prostega četrtka, se baje prične šolsko leto v petek, 2. septembra, ako ne bo temu nasprotoval c. kr. okrajui šolski svet. — Tudi c. kr. gimnazija v Gorici je zaključiia 28. junija svoje šolsko leto. Ta zavod je obiskovalo skupaj 623 dijakov, in sicer 302 Slorencev, 263 ltalijanov in 50 Nemcev. Odličnjakov je 68, za vstop v višji razred je sposobnib 383, splob sposobnih za vstop v višji razred 51, k preizkušnji je pripuščenih 16, nesposobnih 93, zaradi bolezni k preizkušnji dopuščenih 12. — Iz našega okraja pohajajo dijaki v gimnaziji v Gorici in v Trstu. Med zgoraj omenjenimi odličnjaki jih je iz komenskega sodnega okraja štiri. Tiso:RudolfAdamič iz Nabrežine, Ivan Okretič iz Kostanjevice, Alojzij Turk iz Eomua in Mibael Z a v a d 1 a v iz Velikega dola. Poročila o gimnaziji v Trstu še nimamo. Letos se bo glasom odloka z dne 14. aprila 1910, št. 15.946, ministrstva za bogočastje in pouk vršil kurz za kmetijski nadaljevalni tečaj za učitelje ljudskib šol na slovenski kmetijski šoli v Gorici. Ta tečaj bo trajal od 25. julija do vključno 28. avgusta 1.1. v svrho, da učitelji pridobe tem potom sposobnost, učiti in voditi kmetijske nadaljevalne tečaje v zvezi z ljudskimi šolami, k i s e n ameravajo osnovati po raznih okrajib. — V slovenski tečaj se sprejme 17 učiteljev iz Goriške in 3 iz Istre. Oziralo se bo na mlajše, marljiTejše in vuete učitelje, ki imajo veselje do kmetijstva in od katerih je pričakovati, da bodo vršili svojo dolžnost na Tbodoče osnovanem kmetijskein tečaju dotične šole. Micistrstvo zagotavlja učiteljem, ki se udeleže tega tečaja, primerno potnino (voznino po železnici) od službenega kraja v Gorico ia nazaj, dalje brezplačno stanovanje v internatu kmetijske šole, popolno prehranitev in postrežbo, kakor tudi štipendij od 50 kron. — To je tedaj kaj lepo in šarmantno. — Pozvani učitelji v ta tečaj se bodo morali zavezati, da ga bodo redno obiskovali, odnosno da povrnejo DJim naklonjeno podporo v primeru, da ne bi dovršili tečaja iz kakršnegasibodi razloga. Dotični reverzi se bodo hranili na uradu c. kr. namestništva. Iz našega sežanskega okraja se odpošlje š t i r i učitelje v omenjeni tečaj. Šolska vodstva so vabljena, da javijo c. kr. okrajnemu šolskemu svetu one učitelje, ki se oglase za udeležitev omenjenega tečaja in okrajni šolski svet bo v bodoči seji sklepal o tem. — Imena dotičnih učiteljev poročam prilično. — Prav umestno je, da vlada namerava ustanoviti v nas take kmetijske nadaljevaloe tečaje, zakaj večkrat se dogaja, da se 14 letni dečki po zakonitem izšolanju ne posvetijo rokodelstvu, ampak ostanejo doma kot kmetje, poljedelci, bodoči posestniki. Tako dospejo v svoji starosti do vojaške dobe. Ako se za vojaka usposobijo, ostanejo tam 3 leta. Vrnivši se domov, se oddaljujejo svojemu kmetiškemu poklicu. Ako niso v vojake potrjeni, pa ostanejo čedalje kmetovalci, dninarji ali pa pomagajo doma. Dečaki te dobe od 14. do 20. ali 21. leta navadno malo ali celo nič ne čitajo, ako ni v dotični vasi primerne knjižnice, iz katere zajema mladina nadaljno naobraževanje. Tuintam čitajo kakšne raalovredne časopise in malo jih je, ki čitajo dobrih knjig. Taka mladina živi tjavendau in sčasoma pozablja, kar se je v šoli učila. — Umestno je tedaj, da se ustanovijo za tako mladino kmetijski nadaljevalni tečaji. Seveda se ne morejo take šole ustanoviti v vsaki vas" ali občiui. Ustanovijo se naj pa tam, kjer so razmere ugodne za tako šolo. Za ustanovitev kmetijskega nadaljevalnega tečaja mora biti občina v n e t a, zakaj šele potem je vredna, da jo šolske oblastaije glede tega podpirajo. ozirom na to je potrebno, da imamo za ta teča sposobne učitelje. Takih iraamo že veS v nas, a skrbeti moramo za naraščaj in zbog tega so nameravani tečaji za učitelje na kmetiiski šoli Gorici veleražnosti. — Ako se taki tečaji uveljavijo in uvedejo, se mora skrbeti, da postanejo obligatoričai in krajevnim razmeram primerni. Ako nima ta šola take podlage, je mrtro rojeno dete. —. Proti zamuduikom te šole se bo moralo baš tako strogo postopati akor se vsak dan — do 14. leta — s šolo obiskujočo mladino. Glede tega je Koroška že izdelala terau pouku primeren zakon, in kmejjska društva in deželni kulturni sveti so se s tem že bavili. Baš tako kakor se vlada sedaj pobriga za snovanje kmetijskih nadaljevalnib tečajev, baš tako dela na to, da se snujejo obrtno-nadaljevalni tečaji ali obrtne šole. — Da se pridobi sposobnih učiteljev v ta namen, se vrši letos v Ljubljani strokovni tečaj za izobrazbo lakih učiteljev. Tečaj se je pričel na c. kr. umetno-obrtai šoli v Ljubljaai 15. aprila in bo trajal do 15. avgusta t. 1. Iz našega okraja so v tem tečaju Rustja, učitelj v Komuu; Macarol, učitelj y Nabrežini; Pab*>r, učitel.j v Sežani in Medič, nadučitelj v Gabrovici. Ta tečaj za izobrazbo učiteljev v risanju na omenjeai obrtni šoli se vrši po jialogu c. kr. ministrstva za javna dela. Učitelji, ki so se posretili pouku na tej šoli, I so dobili trimesečni dopust ter dobivajo poleg svoje plače 60 E mesečne podpore. Obrtnenadaljevalne šole dajejo nadaljno naobrazbo že zšolanim dečkom, ki so se posvetili rokodelstvu. Take šole so že ustanovljene v vseh naprednih državah, n. pr. v Nemčiji, na Badenskem, Saksonskera, Pruskem itd. Tudi v Avstriji je že nebroj takih šol. Glede tega omeaja že šolski zakon z dne 14. maja 1869 v § 10. sledeče: Mit besonderer Eucksicht auf die Bediirfaisse des Ortes koanen mit eiazelnea Schulen Fachkurse, welche spezielle Iandwirtschaftliche oder gewerbliche Ausbildung gewahren, verbundea werden." — Umestao je tedaj, da se kmetijske ia obrtnonadaljevalae šole kolikormožno v Slovencih ustanavljajo ia širijo, ker te šole polagajo obširno izobrazbo narodu. Pedagog doktor A. G. Lindner piže: nEs sei zu wunscb.en, daC mOglichst viele Fachschulen entstehen und daCdieLehrersehaft sich a n solchen Bestrebungen kraftig beteilige." V to kličem z Gregorčičem: ,,Bog daj! Bog daj!« A. L. —g— Zrelostni izpiti na c. kr. žensk. uciteljišču v Gorici so končali v soboto, dne 2. t. m., 8 sledečim U8pehom: z odliko so napravile: Ambrožič, Dugar, Krebelj, Lutraan, Marušič, Mlekuž (s slovenskim in nemškim učnim jezikom). Dalje Požar, Soban, Stegu, Škarpa (s slovenskim, hrvažkim in nemškim užnim jezikom), Strauss, Ti-dan, Večaj, vse tri s slovenskim in nemškim učnim jeiikom). — Z dobrim uspehom so napravile: Birsa, Cej, Oigoj, Delkot, Hrast, Ivaučič, Jerman, Eaucler, Eratki, Lah, Lavrenčič, Lenarčič, Malič, Miserit, Molar, Pagou (s slovenskim in nemškim učnim jezikom), Pahor, Pečar, Petrič, Rukli, Štih, Turko. —g— PoroČil se je dne 4. julija 1.1. v Avčah tov. Rihard Gorjup, učitelj-voditelj, z gospico Gabrijelo Gabrijelčičevo od tam. Novoporočencema vse najboljše! —g— Zlobna sirorost. Kolega iz ajdovskega sodnega okraja na Goriškem je oštel 17. junija t. 1. sedemnajstletnega mladeniča iz društva Orlor, ker je šel demonstrativno mimo njega, ue da bi ga bil pozdravil ter se mu je vrhu vsega še celo nesramno rogal. — 0 tetn dogodku je nato kolega v prijateljskem pogovoru pripovedoval domačemu župniku in katehetu na šolskem hodniku v neposredni bližini odprte šolske sobe, kjer so se zabavali ucenci, ki jim je bil dovoljen navaden kratek odmor. — V dotičnem kraju je šola v privatni hiši, kjer se nahajata tudi gostilnica in mizarska delavnicaj istotam stanujejo tudi druge stranke. — Solski hodnik je odprt ter stoji uprav nad javno cesto. — Slabo jo je izkupil ubogi kolega za svojo povest, zakaj prečastai se je krepko in jako značilno za krščanskega duhovnika potegnil za nadebudnega Orla, ljubljenca njegovega. Vpil je v nsveti" jezi ter ni iz prevelike vnetosti ^za dobro" niti opazil, da se učenci radovedno ozirajo proti bodniku in stikajo glave ter da se je neka ženska, nahajajoča se v bližini, plašno skrila v hišo, ker se je zbala kakega pričevanja: BIn na take stvari se ozirate in zaraditega jezite ?! Jaz ua to nič ne dam. Eako se vi drznete pritoževeti se zaradi takih odnošajev, ki se sami nahajate v družbi onih Ijudi, ki bodijo s . .. pred moj farovž!" — Ia vpil je prečastni tako in tako dalje po hodniku, po stopnicah ter odhajaje junaško še celo po cesti; zlasti je kričal o brezverstvu, framazonstvu in o Iiberalaih. časopisih, češ, vse to goji in posppšuje kolega pri ljudstvu, ki pa se zaveda slabib. učiteljevih naraenov ter pozna vie njegove grde lastnosti. Tudi je trdil, da je deželni šolski svet v neki aferi, ki jo je župnik kot katehet zakrivil lansko leto, razsodil njerau v prilog, ne pa kolegu, ki ni storil nič drugega nego svojo dolžaost. — Sevedaje bovedal gospod s tem euo izmed debelih, zakaj kolega ima dotično razsodbo deželaega šolskega sveta v rokah. — Nekož se je ta gospod izrazil proti dvema kmetoma, da je kolega — makako! — Ali res ni oblasti, ki bi energično preprečila take sirovosti pri politikujoči duhovščiai?! Zakaj je poteratakem or- dinariat tukaj? — Malo pred 17. junijem je kolega zakril neko drugo aferico župnikovo s plaščem kolegialnosti. To ima sedaj za plačilo ! — Ako je kdo radoveden na ime dotičnega služabnika cerkve, mu Iahko ustrežemo. —g— Javiia zahrala. Tolminsko učiteljsko društvo je pretečeno leto naročilo pri g. Bitežaiku, kamnoseku — kiparju v (Jorici, spomiusko plošča pok. tov. Andreju Volariču. — To delo je g. Bitežaik izvršil brezplačno. — Podpisani odbor se mu za ta velikodušni dar najiskrenejše zahvaljuje ter ga obenem vsemu učiteljstvu toplo priporoča. — Svoji k svojim 1 — Odbor Tolmiuskega učiteljskega društva. —g— Grahovo ob Bači. E vsoti 200 kron, ki jo je sklenilo plačati ,,Tolminsko učiteljsko društvo" družbi sv. Oirila in Metoda v Ljubljani za obrambni sklad, so poleg že objavljenih prispevali sledeči: Andrej Beosa 2 K, Albert Dominco 5 K, Berta Pagou 2 K, Ferdo Jelinčič 2 E. Imamo torej zbrauih 175 E 70 b. Kdor še ni prispeval, naj dopošlje predeu mogoče.