Leto LXrV„ št. 88
Linbljana, ponedeljek to. aprila I03I
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.—. večji Inseratl petit Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO UUBUANA, ttmmnttmm otftca *t- S
Telefon it. 3122, 3123. 3124. 8126 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg flt. 8.--— —     CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska      tel. st. 26.      JESENICE. Ob kolodvoru 10L —^ —>
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.351.
Odločitev v pomorskem sporazumu
Danes ima pasti v Londona in Pariza odločitev, ali pride do po-morskega sporazuma med Italijo in Francijo
London, 20. aprila. Odbor, Id mu Je poverjena redakcija pogodbe o pomorskem sporazumu med Italijo, Francijo in Anglijo, se je dopoldne zopet sestal.
Diplomatski dopisnik lista »Daily Telegraph« poroča, da bo današnja seja odločilna za rešitev tega vprašanja. Odločitev sicer ne bo padla v Londonu, pač pa na današnji seji francoske vlade, na kateri bo odločeno, aH naj se pomorski strokovnjak Masigli vrne v London, da sodeluje pri nadaljnih pogajanjih za končno zaključitev pomorskega sporazuma. Ako bo francoska vlada sklenila, da se to ne zgodi, se labko smatra, da je pomorski sporazum med Francijo hi Italijo, za katerega se je Anglija toliko prizadevala, propadel in da bo odbor odgodil svoja posvetovanja za nedoločen čas.
V Londonu ne presojajo razmer za odstranitev obstoječih nesoglasij posebno ugodno.
Kralj Karol novi romunski vladi
Nagovor kralja ministrom vlade prof. Jorge po zaprisegi
Bukarešta, 20. aprila. Po zaprisegi ministrov v soboto zvečer je kralj imel na nove ministre nagovor, v katerem je med drugim dejal:
Po krizi, ki je trajala dalje časa kakor običajno, sem zadovoljen, da se je vlada sestavila z vami. Nekateri od vas, čeprav pripadajo politični stranki, so se pri vstopu v vlado osvobodili gotovih pomislekov. Svobodni vsakega interesa razen onega za blagor države boste delali na način, ki bo izpolnil pričakovanje vseh, o čemer sem prepričan. V teh težkih časih sta delo in poštena uprava potrebna. Ni potrebna preveč komplicirana ali duhovita formula, da bi odgovarjala potrebam sedanjega časa. Potrebne so enostavne in pravične formule, ki se morajo uporabiti z
ljubeznijo do dela in s poštenostjo. Prepričan sem, da boste našli to formulo in da boste šli po poti, ki jo država in jaz pričakujeva od vas.
Časopisje pozdravlja z zadovoljstvom rešitev dolgotrajne krize ter pričakuje obnovo države. Ministrski predsednik Jorga izjavlja v listih, da bo vlada skrbela za to, da se bodo zakoni strogo upoštevali in da bo delovanje vlade temeljilo na načelu: popoln red in absolutna pravica. Manoilescu je izjavil, da je vlada odločena ne samo spoštovati ustavo, temveč jo energičneje braniti kakor doslej. Glede na vladni program je zadostna opozoritev na moralno silo, ki jo ministrski predsednik Jorga predstavlja doma in v inozemstvu.
Nemci za Južno Tirolsko
Širokopotezna akcija v Nemčifi za osvoboditev Južne Tirolske izpod
Italije
Berlin, 20. aprila. Dočim se v nemških listih nadaljuje razprava o mož« nosti avstrijsko*nemške carinske uni* je in dočim se v obeh taborih pojav« ljajo čim dalje bolj glasovi resnih dvomov, se je v Berlinu osnovalo dru* štvo prijateljev Južne Tirolske, ki bo gotovo zbudilo pozornost Italije. Dru* štvo si je postavilo za cilj, da s poli* tičnimi publikacijami, predavanji, in* formacijami in širokopotezno akcijo opozarja v nemških listih Nemce na interese Južne Tirolske ter pripravlja zedinjenje te pokrajine z Nemčijo. V vsej akciji je geslo takozvanega »An* schlussa« očividno. Društvo prijate* ljev Južne Tirolske organizira tudi po* tovaino pisarno, ki hoče po vsej Nem*
čiji propagirati Južno Tirolsko kot najugodnejšo pokrajino za nemško turistiko, da bi se tudi na ta način čim bolj podprl nemški element na Južnem Tirolskem. Društvo namerava nadalje v svojih vrstah koncentrirati znane j še intelektualce vseh strok, predvsem novinarje, da bi delali za spoznavanje in kasneje za pridružitev Južne Tirolske. Za to akcijo se niso angažirale samo stranke nemške des* niče, temveč tudi najširši nemški kro* gi, kar je v ostaliem jasno razvidno iz dejstva, da je bil glavni referent na ustanovni skupščini novinar Ferdi* nand Wessial, uradnik lista »Germa* nia«, glasila nemškega centra.
Revolucija na Portugalskem
Vladne čete so na Azorih porazile na več mestih revolucionarje
Pariz, 20. aprila. A. Komandant portugalske mornarice Sebastian da Costa, ki se nahaja v Parizu kot pooblaščeni predstavnik vlade Azorskih otokov, je dal novinarjem izjavo, da je sklenila vlada Azorskih otokov pod predsedni-šrvom Suze Diaza, da se ne bo pokoravala odredbam portugalske vlade in da je prevzela vlado nad Azorskimi otoki.
O tem je obvestila vse inozemske konzule na Madeiri.
Lizbona, 20. aprila. Vlada poroča, da so se vstaši na Azorih v Ponti del Gada, Sau Jorge in Terceirf vdali. Več usta-šev je pobegnilo na Kanarske otoke. Vladne čete so zasedle posamezne gar-nizije. Na Madeiri je položaj neizpre-menjen.
Komunistični izgred v Solunu
Solun, 20. aprila. AA. Včeraj dopoldne se je vršilo v kinu »Atikos« zborovanje čevljarskih delavcev. Govorniki so napadli vlado, zaradi Česar je vladni komisar raz* pustil zborovanje. Brezposelni komunisti so izkoristili priliko ter izzvali nerede. Polici* ja je morala intervenirati in je bilo več oseb ranjenih. Malo pozneje so komunisti napadli s kamenjem orožnike in enega ra* nili. Orožniki so streljali v zrak. Demon* stran te so končnp razgnali.
Zima v severni Italiji
MIlan, 20. aprila. Snoči je nastala v okolici Milana silno huda nevihta s točo. ki je povzročila v nasadih veliko škodo. Poročajo tudi o silnem viharju v okolici Tridenta, ki je povzročil zlasti veliko škodo v vinogradih. Tamkaj je zapadel tudi sneg. Boje se, da bo temperatura se bolj padla m da bo mraz povzročil ogromno škodo v vinogradih.
Francosko posojilo Poljski
Varšava, 20. aprila. Namestnik poljske« ga finančnega ministra Koc je v soboto podpisal dogovor s francosko bančno sku* pino glede posojila. K tej skupini pripadajjp Pay du Nord, Gredi t Lvonaise, Conptoir d' Escompt in Sooiete Generale. Posojilo, ki znaša 1.100,000.000 frankov izdano po kurzu 94, z obrestno mero 6.5 od sto in na 40 letni rok. Porabilo se bo za gradnjo pre* mogovne železnice Katowice * Gdvnia.
Vreme bo delal
London, 20. aprila, A A. Neki Američan trdi, da lahko dela slabo aH lepo vreme. Prani, da bo prihodnji mesec, ko bo potoval s parnikoan »Berengaria« iz Newyorka v Evropo, napravil poizkuse, ki jih bodo labko nadzorovali. Američan nosi visoko doneče ime George Ambrosius Immanuel Morrison Sykes. Ko se bo ukrcal, bo vzel s seboj svoj čudodelni aparat, ki obstoja iz električne pečice m starega brezžičnega omrežja. Mož pravi, da bo s to napravo s pomočjo elektromagnetskih valov zbiral in razganjal oblaka
Gospodarsko sodelovanje Evrope
Pariz, 20. aprila. V soboto popoldne se je vršila min&s&rskegra sveta, na ka-
teri so razpravljali o proej»ktu protmačr-ta, k1" ga hoče frnacoska vlada na bližnjem zasedanju evropskega studijskega komiteja postaviti nasproti nemško-avstrijski carinski uniji. Mninistrskl svet je dal potrebne instrukcije državnemu podtajniku Ton-cena, ki bo zastopal Francijo na ženevski konferenci za ustanovatev mednarodnega poljedelskega kreditnega instituta.
Poset poljskih industrijcev v Rusiji
Varšava, 20. aprila. Skupina poljskih industrijcev, katerih potovanje je bilo nedavno nepričakovano odgođeno zaradi netaktnega pisanja sovjetskega tiska, je odpotovala v sredo iz Varšave v Sovjetsko Rusiao. Skupna seja Sovpoltorga (sovjetsko - poljskega trgovine) je bila v soboto v Moskvi. Na tej seji je bila revidirana bilanca sovjetsko - poljske trgovine za leto 1929-30. Sovjetski komisarijat za trgovino namerava prirediti za poljsko delegacijo izlete v nova industrijska središča v Njižnem N-ovgorodu in Dnjeprostro-ju, ki so nastala kot rezultat petletnega načrta za industrijalizacijo države. S poljskimi industrijci je odpotoval v Moskvo tud? posebni zastopnik sovjetske trgovske misije v Varšavi, ki jih bo spremljal ves čas bivanja v Rusiji.
Predsednik avstrijskega parlamenta umri
Dunaj, 30. aprila. Predsednik Narodnega sveta Matija Elder je davi nenadoma umrl.
Velike poneverbe
Ljubljana, 20. aprila.
Te dni je vzbudila veliko senzacijo vest, da je bila v četrtek aretirana v Ljubljani po mestu splpšno znana blagajničarka 34* letna Berta B., ki je bila nad 13 let ushjž* bena v nekem velikem industrijskem pod« jetju v Ljubljani. Aretacija je bila v zveza z odkritjem poneverb, katerim so prišli pre« tekle dni na sled. V tovarni, kjer je bila S. uslužbena, so namreč ugotovili večje pone« verbe. Kolikor je dosedaj znano, znaša pri* manjkljaj 250.000 Din, popoma revizija vseh knjig in računov pa še ni končana ta« ko, da utegne biti primanjkljaj Še večji.
Policija je v četrtek ves dan aretirano blagajni Čarko zasliševala. Berta S. je pri« znala, da je denar res poneverila. Zanimivo pa je, da policija pri njej, niti na njenem domu, ni našla skoraj nobenega denarja. Zdi se, da je blaga jničarka skoraj ves de* nar porab Ha, kajti bila je precej radodarna. Policija je že v Četrtek zaključila preiskavo m v petek blagajničarko izročila sodišču.
Da blagajndčarkinim manipulacijam ta« ko dolgo ttisp prišli na sled, je čudno, po« misliti je treba, da je bila S. že toliko let pri istem podjetju m je torej uživala popoi* no zaupanje.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.845, Berlin 13.53
— 13.56 (13.545), Bruselj 7.908, Budimpešta 9.9306, Curih 1094.1 — 1097.1 (109S.6), Dunaj 79838 — 801.26 (799.78), London 276.02
— 277.82 (276.«), Newyork 56.665—^6.885. (56-785), Pariz 221.45 — 223.45 (222.45), Praga 168.05 — 168.85 (168.45). Trst 297.75.
INOZEMSKE BORZE. Čarih. Beograd 9.1280. Pariz 10.30375, London 25.23, Newyork 519.30, Bruselj 72.175. Milan 27.19, Madrid 53.40, Amsterdam 208.475, Berlin 123.63, Dunaj 73, Sofija 3.76. Praga 15.375, Varšava 58.15, Budimpešta 9035, BukareSta 3.085.
Pozdravljeni,
angleški igralci!
Opoldne so prispeli v Ljubljano angleški igralci, ki nastopijo drevi v dramskem gledališču
Ljubljana, 20. aprila.
DEAR ENGLISH GUESTS When you come to-day, the first English Players to act on the Slovene stage, to show us the art of great Shakespeare's native l and, to acquaint us with the immortal work of his genius in his own tongue, we welcome you most cordially in our midst and hope that among us vou will feel as if you had come to your own people. Your great country jvith its eventful histo* ry and glorious past is a pattern for ali small nations from which they may learn how to shape their own fw ture and build up their own prospe* rity.
Our affection for the great British nation is of long standing and deeply rooted, onlv, unfortunately, it has been difficult hitherto to establish cultural ties between us. because of our small knowledge of your language. But now you have come to mark a new stage in the friendship between your nation and ours, and with your art to implant stili greater love for your great and powerful country in our hearts. For this are doubly meteorne to us, and u^e greet you from the bottom of our hearts!
★
Gostovanja so pri nas v zadnjem času pogosta ra zato jih naša gledališka publika skoraj več ne opazi, posebno manj pomembnih ne. Drevi pa nastopijo na našem odru gostje, kakršnih nismo vajena. Redki so ti gostje tem bolj, ker prihajajo iz dežele slavnega Shakespearja in ker nam prinašajo njegovo veliko umetnost v originalnem jeziku.
Angleški ali britski igralci skoraj nl-kold ne gostujejo v inozemstvu. Skupina pa, ki je prispela danes v Ljubljano, je začela sistematično gostovati po inozemstvu. Prvič so nastopila English Plavers v Parizu L 1924 pod vodstvom izkušenih igralcev Franka Revnoldsa, Ln Bdwarda StirlLnga. V Parizu so dosegli velik uspeh in napotili eo se tudi v druga evropska velemesta. Povsod so jih ©prejeli z odprtimi rokami in povsod so bili deležni splošnega priznanja in nedeljendh simpatij. V septembru 1926 so nastopili z gala predstavo v ženevi pred delegati Društva narodov, v novembru 1927 pa s posebno predstavo v Bruslju ob navzočnosti belgijskega kralja. Pozneje so gostovali na francoski rivijeri, na Nizozemskem, v Belgiji in na Danskem. Zdaj so njihove tur-
Iz policijske kronike
Ljubljana. 20. aprila.
V petek med opoldansko pavzo je nekdo vlomil skozi okno stranišča v poslovalnico tvrdke »Singerc v Šelenburgovi ulici. Prebrskal je v vseh prostorih mizne predale, našel pa ni ničesar, seveda v železno blagajno ni mogel, sicer bi odnesel masten plen, ker je bilo v njej precej jurjev.
Itstega dne je bilo s ponarejenim ključem odprto podstrešno stanovanje Uršule Brvic na Napoleonovem trgu, kjer je tat prebrska! vse predale in omare, vendar pa tudi tukaj ni imel sreče ter je odše! brez plena.
Služkinji Avgusti Nakič iz Vidovdanske ceste je nekdo dne 17. t. m. dopoldne, ko je šla domov s trga, med potjo iz košare ukrade! denarnico z gotovino 110 Din. Za storilcem poizveduje poKcrja.
Istega dne dopoldne je neznan storilec na Krekovem trgu okradel tudi delavko Frančiške MojŠkerc iz Bizovika ter ji vzel iz žepa denarnico, v kateri je bilo 120 Din gotovine.
V petek opoldne je bilo z dvorišča na Mestnem trgu št. 11 Ivanu Rohu iz Ljubljane ukradeno moško kolo. vredno 1000 dinarjev. Kolo je odpeljal neki 30 let star moški, navidezno delavec.
Dne 16. aprila ob pol 11. uri je meha-nikarski vajenec Josip Križaj po Dalmatinovi ultci s kolesom tako neprevidno vozil, da se je na križišču Dalmatinove ulice In Miklošičeve ceste zaletel v avtobus hotela Union in na istem razbil 200 Din vredno šipo. Križaj je čez križišče vozil zelo naglo ter zadnji čas, ko je zagledal avtobus, zaradi nagle vožnje kolesa ni mogel več ustaviti, zato je bila nesreča neizogibna. Križaj se je poškodoval na bradi, ven-
neje po Evropi Ln Skandinavija že redne.
Lani v aprilu so prvič posetili tudi Jugoslavijo, gostovali so v Zagrebu in v Beogradu. V obeh mestih so dosegli velik uspeh. V Slovenijo im Ljubljano deloma že poznajo. G. Stirlimg imenuje Ljubljano > kras no mesto pod AipanaU:.
G. Stirling,
direktor English Plavers, ki nastopi kot >Hamlet<£
»Hamleta«, v katerem nastopido Angleži drevi v naši drami, vsi dobro poznamo, saj ga je nam prevedel mojster lepe slovenske besede O. Župančič. ZanLmirvo bo primerjati to umetnino velikega Angleža v originalu in prevodu. Zanimivo bo tudi poslušati, kako zvena na odru angleščina. Angleški igralci so kot pristni Angleži seveda tudi izborni športniki, kar se bo pokazalo tudi na odru, kjer bomo videli, kako mojstrsko znajo sukata rapirje. Sploh se nam obeta drevi v gledališču izredno zanimiv večer.
Danes ob 11.55 so se anglešk' igralct pripeljaJi v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru so jih počakali intendant opernega gledališča Oton Zupančič, ravnatelj drame dr. Pavel Gol i a, višji režiser O. Šest, Člani udruženja gledaliških igralcev, lektorica angleškega jezika na univerzi miss Copeland, predsednik kluba ljubiteljev angleškega jezika dr. Ferdinand Majaron in drugi. Po kratkih neofici-jelnih pozdravih so se angleški igralci odpeljali v hotel.
dar je pa mogel nadaljevati svojo pot k zdravniku, da ga je obvezal.
Puhar Julijana, žena posestnika v Dolskem, je prijavila na upravi policije, da je njen 24-letui sin dne 15. t. m. odšel v Ljubljano iskat dela, a se do sedaj še ni vrnil, zato se boji, da se mu ni pripetila nesreča, ali da je izvršil samomor-
Identiteta ob Savi na Jezici nairien^na obešenca je bila sedaj ugotovljena. Imenovani je identičen s 27-letnim Fabifem Ivanom, sinom železn. uslužb. iz Ljubljane, ki je bil že od 10. t. m. odsoten od domn. Po poklicu je bil trgovski pomočnik in za in ji Čas ni imel posla. Dne 7. t. m. mu je umrl brat akademik v bolnici, za katerim je isti baje zelo žaloval in ni izključeno, da je vzrok, da je šel prostovoljno v smrt, žalova-je za bratom.
Ban dr, Marušič v Beogradu
Beograd, 20. aprila. Danes so dospeli v Beograd ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer in ljubljanski župan dr. Dinko Puc
Imenovanja v prometni shižbi
Beograd, 20. aprila. S kraljevim ukazom so bili imenovani za pomočnika generalnega direktorja državnih železnic ži-van Canković, doslej načelnik splošnega oddelka, za načelnika splošnega oddelka generalne direkcije Sima Buškovič, doslej načelnik v pokoju, za pomočnika direktorja državnih železnic v Zagrebu Jovr.n PeljanoviĆ, doslej načelnik ekonomskega oddelka generalne direkcije državnih železnic, za načelnika splošnega oddelka ministrstva za promet Miroslav Lonkije-vič, doslej šef odseka.
Ali ste Ze naročeni na ••ŽIVLJENJE IN SVET"?
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, dne 20 aprila 1931
Stev 88
Ljubljanski peki
pred sodišče
Obravnava, kakršne ie ni bilo —» Peki obtoženi kriitve zakona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije
Zanimiv izprehod po svetu
Predavanje prof. dr. Vinka 6arabona v društvu „Soča"
Ljubljana, 20. apmla. Pred kazenkim sodnikom okrajnega soli šča s. o. s. g. Miillerjem se je davi ob 8-30 pričela razprava proti 48 ljubljanskim pečom z načelnikom pekovske zadruge g. iležnarčičem na čem. Zagovarjati se morajo zaradi prekrška členov 8 in 9 zakona o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije in zaradi prestopka § 282. kaz. zak., de se izkaže, da so peki zahtevali za kruh večje cene, kot je to določila bonska uprava. Razprava se je pričela v nekdanji porotni dvorani.
Obtoženi so vsi ljubljanski peki. Tako se menda prvič dogaja v zgodovini našega sodstva, da je obtožen pravzaprav cel stan eoesa kraja in sicer na eni strani radi prekinitve zakona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije s pretiranimi cenami, na drugi strani pa tudi radi prestopka kazenskega zakona (§ 282) za primer, da se pokaže, da peki niso hoteli respektirati cen, ki jih je določila za kruh banska uprava. Vidimo torej, da se v tem primeru ponavlja približno isti slučaj, kakor smo ga pred kratkim videli v Celju, in nekaj podobnega, kakor v Mariboru, kjer se ni izrekla obsodba le na podlagi zakona, ker peki niso prodajali kruha po cenah, ki jih je predpisala oblast. Pripomniti je, da je sodišče, kakor smo javili že v soboto, celjski proces preložilo radi ugotovitve o primernosti cen in o zakonitosti banskega predpisa cen.
Policijska ovadba
Mestno načelstvo je ovadilo najiprej samo 24 pekov, nato je sledila proti vsem pekom policijska ovadba, ki pravi:
Kraljevska banska uprava dravske banovine je z odredbo z dne 23. decembra 1930 po predhodnem zaslišanju strokovnih zadrug odločila in dostavila vsem pekarnam, da ne smejo prodajne cene belemu kruhu v detajlni prodaji znašati nad 4 Din pri kg, one rženega kruha pa ne nad 3.50 Din.
Pekovski mojstri v Ljubljani in okolici so se 11. februarja letos s predsednikom g. Mežnarčičem organizirali v gostilniških prostorih pri Mraku na Rimski cesti št. 4 ter sklenili povišati cene kruhu za 0.50 pri kg, ne oziraje se na veljavnost zadevne odredbe banske uprave. Dne 13. fabruarja ie bila deputacija pekovske zadruge pri g. banu ter je zaprosila za ukinitev omenjene odredbe, čemur pa se ni ugodilo.
Nato je dal načelnik pekovske zadruge tiskati cenike za vse pekovske obrate, na katerih je bila določena cena belemu kruhu 4.50 Din in rženemu na 3.75 Din. Pod cenikom je rečeno, da se mora svak elan strogo držati navedenih cen in teže, sicer da ga zadene kazen po obrtnem zakonu.
S tem besedilom je načelnik pekovske j »druge spravil v zmoto tudi one peke, ki so eventuelno hotelii prodajati kruh po cenah, kakor jih je določila banska uprava. Načelnik zadruge je cenike razdetil na vse pekovske obrate, ki so začeli kruh prodajati po cenah, navedenih v ceniku. Vse te cenike so pozneje kriminalni organi policijske uprave odstranili pri posameznin pekovskih obratih in jih zaplenili kot cor-pora delicti- Policijska uprava je cenike izročila sodišču. Policijska ovadba naposled pripominja, da se prodaja kruha slej ko prej vrši po zvišanih cenah, a so posamezni pekovski mojstri tudi izjavili, da bodo cene kruhu znižali šele na pritisk sodišča.
Zborovanje producentov in konzumentov kruha
•Porotna dvorana ima danes popolnoma drugačno sliko, kakor smo je vajeni pri drugih razpravah. Zatožna klop je namreč prazna tako, da peki lahko trde, da ni nobeden sedel na zatožni klopi. Po vrsti, kakor jih navaja obtožnica, sede mojstri na klopi, ki je namenjena pričam, a prvo mesto na desni je zasedel načelnik ljubljanske zadruge g. Mežnarčič. Prav tako polna je pa tudi vrsta sedežev za novinarje, da novinarji sede kar poleg obtožencev. še tako slabi poznavalci razmer so med poslušalci, da ne ločijo okroglih pekovskih mojstrov od slokih novinarjev, in prijazen so-spod iz avditorija takoj prihiti k prepozno došlemu novinarju z vljudnim opozorilom, naj se javi sodniku, da ne bo kontumaci-ran. Tudi prvo klop avditorja so zasedli mojstri in je med njimi tudi nekaj gospa, ki so za to žalostno pot oblekle črnino. A ne samo. da se obtoženci stiskajo in gneto v treh klopeh, saj niti te ne zadostujejo za tako veliko število. Tudi še četrta vrsta je polna mojstrov, ki s simo resnimi in skrbnimi  obrazi  slede razpravi.
Zanimiv je pa tudi avditorij, zakaj med poslušalci smo opazili glavne zagovornike pekov in pa seveda tudi zastopnike njih nasprotnikov. Z največjo pazljivostjo namreč sledi razpravi obrtni referent ZTOI, torej poklicni zagovornik pekov in vsega obrtniškega stanu. Iz Maribora so k razpravi prispeli načelnik zadruge g. Horvat z odbornikom Mislejem, pričakujejo pa tudi zastopnike zadrug iz drugih krajev banovine. Kritično pretehtava vsako besedo tudi g. Dergane, ravnatelj mestnega trinoga urada, gotovo pa k razpravi pridejo tudi člani mestnega tržnega urada, tako da Je porotna dvorana pravo zborovanje producentov in kuzumentov kruha, ki mu predseduje gospod sodnik.
Zapisovanje generalij obtožencev je trajalo do 10.15 dopoldne. Branitelj dr. Lapaj-ne je ugovarjal, da bi se g. Stegna r, ban ski uradnik iz Maribora zaslišal kot strokovnjak in je predlagal, da sodišče zasliši sodnega izvedenca g. Avgusta Jenka iz Ljubljane. Temu predlogu, ki ga je sodnik sprejel, se je pridružil drugi branitelj dr.
Žirovnik. Sodnik je potem za 16 minut prekinil razpravo.
Med odmorom je dvorana popolnoma prazna, natakarice bližnjih restavracij pa hite z goiažom.
Po pavzi se je slika dvorane zopet bistveno izpremenila. Novinarji namreč sede na porotniških klopeh, obtoženci se pa sedaj komodno naslanjajo na novinarskih sedežih.
Zagovor pekov
Ob 11. dopoldne se je razprava nadaljevala. Navzoč je izvedenec g. Stegnar. Vršilec dolžnosti državnega tožilca je najprej predlagaj, da se ukrene vse potrebne v pogledu prestopka § 382 k. zak.
Nato prečita sodnik zagovor večine obtožencev, ki jih zastopa dr. Lapajne. Najprej slika zagovornik podrobno zgodovino cen kruhu po vojni, ki so se ravnale po ceni moke, ki je bila prvotno 7 Din leta 1930 je pa padla na 3.60. Ko je bik cena moke visoka, so bile cene kruhu skoraj popolnoma enake ceni moke. Po anketi leta 1928 90 se pa peki ravnali po ključu, da je cena kruhu 1 Din višja od dnevne cene moke. Te cene je pekovska zadruga predlagala tržnemu nadzorstvu v pregled in je tržno nadzorstvo cenike tudi vedno podpisovalo, predno so bili razobešeni v pekarnah. Lota 1980 je pa te podpise odklonilo in zato zadruga cenikov ni več predlagala, pač jih je pa sama naznanila. Dne 15- XII- je bila pekovska zadruga v Ljubljani pozvana, da se udeleži ankete, na kateri naj bi se določile cene kruhu in po dolgotrajnih pogajanjih med peki in bansko upravo je končno prišlo do sklepa, da bo služil povprečni dnevni tečaj bele pšenične moke na zagrebški borzi kot podlaga pri določanju cen.
Tej odredbi so se peki podvrgli in tudi po njej ravnali do 18. februarja 1931. Vsi so se pa pritoževali pri pekovski zadrugi, da imajo izgubo. Deputacija pri banu je sporočila nove cene in ban jih je vzel na znanje z obljubo, da kalkulacijo točno prouči. Pekovska zadruga je nato izdala cenik, ki je odrejal cene 4.50 in 3.75 Din, ki veljajo od 18. februarja t. L K temu koraku je bila pekovska zadruga prisiljena, ker bi v nasprotnem slučaju spravila svoje člane v opasnost gospodarskega pogina.
Velika večina pekov je zadolžena ta so .posebno zadnje čase veletrgovci z moko morali dati -moko na dolgoročne kredite, kar pa je moko zopet podražilo. Nekateri trgovci so pa celo izjavili, da moke ne morejo več dajati na kredit, ker so postali peki plačila nesposobni radi banske naredile. Nadalje zasrrrvor navaja protizako-nitost banske naredbe, češ. da je nična, ker jo je izdalo oblast vo, ki za ta predmet ni pristojno, temveč le redno sodišče, kar zagovor podrobno dokazuge, kakor tudi dejstvo, da so peki pravilno po si op aLi.
Proti ovadbi mestnega načelstva navaja zagovor podrobne kalkulacije, ki z njimi popolnoma jasno dokaže, da iimajo peko le malenkostne dobičke ali pa celo izgubo pri kruhu, pač imajo pa dobiček pri zemljah fen pri luksuznem pecivu, kar jam omogoča eksistenco. Z naredbo banske uprave se podp-iraoo pekovski veleobra.ti in uničujejo srednji in mali peki. Gospodarski interes države ni, da s svojimi naredbama uničuje ali pušča obubožati cel stan ter s tem podpira industrijalizacijo obrti.
Zagovor navaja cene kruha v Zagrebu, Beogradu. Sarajevu, Novem Sadu, ki so povsod višje, kakor v Ljubljani, čeprav je najbolj oddaljena od naše žitnice Vojvodine.
Maksimiranje prodajnih cen pomenja tako globoko, riskantno in dvoresno poseganje v lastninsko pravico in naravni gospodarski potek, da ga moderna zakonodaja predvideva le za izjemne prilike. Zato je tudi ukinjen § 14. cesarske naredbe z dne 24. marca 1917 drž. zak. št. 131, ki je s 1. januarjem 1931 izgubil veljavo. Nadomestila za ta zakon še ni, zato je pekovska zadruga vložila radi kršenja zakona pritožbo na ministrstvo notranjih zadev, ki pa še ni rešena.
Po prečitanem zagovoru predlaga zagovornik, naj se zaslišijo peki posamezno, na kar se zasliševanje prične in bo trajalo gotovo do srede popoldne.
Transformatorja
sta prispela
Ljubljana, 20. aprila.
Ze v petek sta prispela tranformatorja •L Dunaja za podstacijo na Bleivveisovo cesto, danes dopoldne so ju pa iztovorili s tovornega vagona. Vagon so zapeljali tik do podstacije. Da so mogb* težka transformatorja iztovoriti, je bil ob železnici postavljen poseben oder, na katerega so prepeljali tranformatorja.
Transformatorja sta dva in sicer zadostuje eden za vso cestno železnico, drugi je pa za rezervo, za primer, če se eden pokvari. Vsak tehta 5000 kg napolnjen z oljem. Prispela sta že napolnjena z oljem, ker mora biti olje prekuhano ter ne sme vsebovati niti kapljice vode. Transformator je iz kovanega železa in avtogeno varjen. Prenašal bo električni tok napetosti 6000 voltov na 1000- Usmerjevalci toka, ki prispejo pri-honji teden iz Berlina, bodo pa pretvarjali izmenični tok na istomerni.
Spedicijsko podjetje Rajko Turk je it-tovorilo tranformatorja raz vagona v pičli uri, kar si sme podjetje šteti v čast; vagon bi moral biti prazen ob pol 12., bil je pa že ob pol 11.
Popoldne spravijo nameščenci tvrdke Siemens transfo* matorja v podstacijo, kjer ju bodo montirali.
Ljubi java, 19. aprila. »Sočmi« smo v soboto zvečer napravili izprehod, toda ne na Rožnik. Glede na slabo vreme smo jo mahnili tako rekoč po svetu. Povedel nas je na oknpg profesor g. dr. Vinko Sarabon, s katerim smo ee zna* šli v salonu >Pri levu<. Najprvo smo se sezna-niH z raznimi težavamLJfei jih ustvarja danas-* nji način življenja, potem pa smo si mislili: Kdo bo prodajal dolgčas v Ljubljani, poj« dimo in oglejmo si, kakšen je svet dru« gpd. Iz Ljubljane smo jo mahnili narav* nost v Španijo. G. predavatelj na« je za trenutek zadržal tam in nam kratko opisal to deželo. Nekoliko srno se ponrudiK tudi pri španski sosedi Portugalski in nam je povedal g. predavatelj tudi, kakšne križe ima ta država s svojo kolonijo, obokom Madeiro. Kratek skok in že smo bih" v Franciji, kjer smo čuli pripovedovati o priznani francoski varčnosti. Italije smo se izognili in prišla v Grčijo, ki rma tp zanis mivost, da je na njenem ozemlju mesto, ki v zadnjih letih neznansko narašča po številu prebivalstva. To je njeno glavno mesto Atene, ki je imelo pred grško«turško vojno okrog 300.000 prebivalcev, a jih da« nes ima že do milijona to pa samo zaradi tega, kor silijo tja emigranti, po rodu Gr* ki, iz bivše Turške.
Iz Evrope smo krenili v Malo Azijo k Turkom, ki se prerajaj© v močni novi dr* žavi in skušajo posnemati nas Evropce. To pa seveda ne gre kar tak£> lahko in morajo s tem, da hočejo postati Evropci, prositi za pomoč tudi evropski kapital, ki pa ima svoje muhe. Rusija je dokaj velika. Pa smo napravili zopet ogromen skok m se usta« vili pri Poljakih. Tu nam je g. predavatelj podrobno omenjal razmere med Poljaki in Nemci v slovitem koridorju, ki ga glede na časopisne vesti skoraj gotovo pozna vsak čitatelj. Znano je o Poljakih, da so tisti ptiči, ki nauče tudi ptice selivke peti po poljsko. Poljska devojka, ki se poroči s tujcem, Nemcem aH Angležem v Ameriki,
je tista, ki ohranja svoj jezik v družini, zato ostajajo otroci Poljaki in se tudi v najslabšem primeru potuičijo včasih sele v četrtem rodu.
Sli smo dalje prekat širnih step in pra* gozdov v Indijo. Ni vsakomur znano, da prebiva tam 330 mikjonov ljudi, ki govo* re 600 jezikov. Angleži se ravnajo po ge* slu: Divide et impera! Nova Kitajska predstavlja širno polje kjer se bijejo ev* ropske in ameriške banke. O Jappnski je znano, da je takorekoč neprevelik otok, ki pa preživlja 70 milijonov ljudi. Japonci so bili med v*>jno strašno brihtni a tudi strašno nesolidni. Producirali so strahovite množine najrazličnejšega blaga, ki pa v normalnejših razmerah po vojni ni dosti vredno, ker je prišla svetovna konkurenca. 70 milijonov ljudi pa je vendarle tukaj, zato ni čuda, da je država ekspanzivna, ker potrebuje prostora za te ljudi in se ji včasih zdi dokaj čudno, da ima Danska, ki je v Evropi, take ogromne kolonije v Aziji, kjer naj bi bila gospodarica ona.
Iz Azije in bajne dežele indijske smo se preselili v Afriko, kjer smo čuli lepe stvari o njenem prebivalstvu, to je črncih, njihovih muhah, se površno seznanili z njihovo duševnoetjo itd. Pogledali smo v pragozdove, se ustavili pb tej in oni zami« mivosti, izvedeli, kakšen jc način obve* ščanja na ogromne daljave, pozabili pa tudi nismo na živalstvo tega kontinenta, ki ima svojo zaščito v narodnih parkih, še več pa v svojih lastnostih, zaradi katerih se zna braniti človek. G. predavatelj ni šel brez besede čez Avstralijo in nas je dalje časa zadržal v Južni Ameriki v svetu re* vplucij. Opisal nam je šege in navade Iju* di, ki prebivajo tamkaj, malce pa smo se poigrali tudi z živalmi, ki ogrožajo člove* ka in človeško delo.
G. dr. Vinko Štrabon je žel za svoje izredno zanimivo predavanje iskreno pri* znanje. »Soča« priredi v letošnji sezoni še dva družabna večera s predavanjem.
je zaigral tA)\ ta soldaški  boben s poleni
se je pa razvila  prav prisrčna zabava s
plesom, ki ga je otvoril polkovnik Novakovi č.
Koledar.
Danes: Ponedeljek, 20. aprila 1931, katoličani: Sulpicia, pravoslavni: 7. aprila, DragriAlav.
Današnje prireditve. Drama:   gostovanje  angleških igralcev-Opera: zaprto.
Kino Matica: Sin belih planin. Kino Ideal: Tarzan.
Predavanje za vajence ob pol 19. v dvorani OUZD. Predava prof. Janko Mlakar o planinah.
Dežurne lekarne.
Danes: Bohinc, Rimska cesta, I.»eust , Resi jeva cesta, dr. Kmet, Dunajska cesta.
Velik požar
Sinoči okoli pol 7. je začelo goreli pri posestniku Torkarju v Zgornjih Pirnk'-ah. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju, se raaiiril na hlev :n tudi na hišo. Ker so bala poslopja krita s slamo, se je ogenj tem hitreje širil. K nesreči posestnika Torkar ja ni bilo doma.
Prvi so opazili požar gasilci iz Kranja, ki so biLi popoldne v Mednem in so se vračali v Kranj. Odhiteli so takoj na pomoč, pridražiili so »e jim pa tu<M gasilci ?« Piradč hn Presite. Gorelo je skoraj dve uri. končno se je gasilcem posrečilo požar pogasiti, škoda je zelo velika, ker so vui trije objekti pogorela do tal Torkar je bil deloma zavarovan. Kako je požar nastal, ni znano.
Pretep
Pravijo, da čez sedem let vse prav pride. V našem primeru se je pa to pripetilo čez 10 let. Po 10 letih sta se namreč snoči srečala kovaški pomočnik Janko Močo i k in Janko Kuralt, doma iz Cerkelj pri Kranju. Pred 10 leti je namreč Močnik oplazil Ku-ralta z vilami po glavi, ta pa je celih 10 let čakal na ugodno priliko, da se mu zahvali.
Sooči sla popivala v neki gostilni v hišici, zunaj na cesti sta se pa sprla. Močnik je prisoiil K ura rtu tako krepko zaušnico, da se je kar opotekeL ta pa 9e je naglo pobral in kresni! Močnika tako močno, dn je padel. Nato je skočil nanj in ga pošteno obiral. Močnik je obležal nezavesten in so ga morali prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljenih več reber.
Iz gledališke pisarne
DRAMA.
Gostovanje angleškega gtedaffšca v LJubljani. Opozarjamo na nocojšnje gostovanje angleškega gledališča. Gostje vpri-zore Shakespearejevega »Hamleta« v izvirniku. Skupina angleških gostov štei-e 19 oseb. Brez dvoma bo zanimalo toliko in toliko ljubiteljev našega gledališča, kako bodo podali »Hamleta« rojaki nesmrtnega dramatika, saj je »Hamlet« izmed vseh Shakespearejevih del brezdvoma najbolj privlačen za naše občinstvo. Opozarja »no, da so sedeži vseh vrst na razpolago pri dnevn-i blagajni v operi ali zvečer od pol 8. dalje v opernem gledališču, kjer se to gostovanje vrš«.
Ljubljanska drama gostuje v torek dne 21. t. m. v celjskem Mestnem gledah-šču. Vprizori Andrejev« < »-Mladoletje« v režiji ravnatelja Ck>he.
OPERA.
Jutd se ponovi Charpentierova opera LuLza z go. Gjungienac v naslovni partiji. V večjih vlogah nastopijo: gdčna. Španova, ga. Poličeva, ga. Ribičeva, ga. Ko-gejeva, gg. Primožič, Oostič, Sancin, Zupan in drugi. Dirigent ravnatelj PoHč, režiser dr. Gavella. Predstava se vrši za red D.
V sredo se vprizori Snegurka z go. Ribičevo v naslovni partiji. Sodelujejo: gdčni. Majdičeva, Španova, ga. Kogeieva, gg. Primožič, Sancin, Rumpel, Zupan In drugi. Dirigent g. Neffat. Režiser g. Primožič. Predstava se vrši za abonma reda C.
Prihodnja noviteta bo domače de! d Si vic - Simon čiče va opereta »Oh, ta pre-šmentana ljubezen«. Dejanje se vrši v Ljubljani in na Bledu. Delo študirajo dirigent dr. Švara, režiser g. Povhe in plesni mojster g. Golovin. Nove dekoracije bodo napravljene po načrtu g. Uljaniščeva v gledališki slikarni.
Torek, 21. aprila.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18: Koncert Radio-orke-stra; 19: Dr. I. Rakovec: Iz življenja pred-potopnih živali: 19.30: Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina; 20: Sattnerjev večer, izvaja pevsko društvo »Ljubljana. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar; Samospevi g. Drsgota Žagarja; 21.15: Radio orkester; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 22 aprila.
Opoldanski program odpade; 18: Radio-orkester; 19: V. Moderndorfer: Ljudska medicina med koroškimi Slovenci; 19.30: Dr. Nik. Preobraženskij: Ruščina; 20: Samospevi gdč. Milene Verbič; 21: Koncert Radio orkestra; 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
četrtek, 23. aprila. 11.45: šolska ura: Otroške narodne pripovedke pripoveduje V. Moderndorfer; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18.30: Drago TJlaga: Gimnastika; 19: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 19.30: Dr. O. Reva: Vremenoslovje; 20: Pero Horn: Duševna vzgoja otroka; 20.30: Koncert muzike dravske divizijske oblasti; 22.30: časovna napoved in poročila; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Mati in hči
žrtvi požara
V noči od sobote na nedeljo je doletela Štularjevo rodbino v Sv. Lenartu, občina Cerklje pri Kranju, strašna nesreča. Požar ji je uničil domačijo, zahteval je pa žal tudi dve človeški žrtvi.
V nedeljo okrog pol 3. zjutraj je posest-nico Štularjevo zbudilo čudno prasketanje. Poepledala je okrog sebe in opazila, da gori streha, obenem je pa bila soba polna dušečega dima. štula rje va je zbudila hčerko Julko in druge domače, ki so naglo vstali ter zbežali iz goreče hiše. Julka je pograbila svojega 3-letnega sinčka in ga odnesla iz hiše nato se je pa vrnila ki začela reševati, kar se je pač rešiti dado. Njeno mater je medtem dim popolnoma omamil m se je nezavestna zgrudila. Julka je hotela priskočiti materi na pomoč, v tem hipu se je pa zrušilo goreče tramov je in jo pokopalo pod seboj. Strašno nesrečo je opazil sosedov stn Alojzij Jagodic, ki je planil v gorečo hišo in z veliko nevarnostjo rešil Julko gotove smrti, do čim nesrečne njene matere ni mogel rešiti. Julija Štular je ostala v goreči hiši in zgorela. Včeraj zjutraj so našli zogljenek) njeno truplo med ruševinami.
Ivanko so včeraj z resimim avtom Iz Kranja prepeljali v ljubljansko bolnico. Reva je bila opečena po vsem telesu, bila *e pa kljub temu pri zavesti. Zdravniki v bolnici so ji na vse načine lajšali bolečine in ji skušali rešiti življenje, vse njihovo prizadevanje je pa bilo zaman. Snoči ob 22. je Ivanka podlegla strahovitim opeklinam* Z nesrečno Štularjevo rodbino sočustvujejo vsi, ki so jo poznali.
Oficirski družabni večer
Ljubljana, 20. aprila-
Blesteča velika kazinska dvorana s svojimi zlatimi lestenci in bogato opremo je kakor nalašč ustvarjena za take prireditve kot so oficirski družabni večeri. Krasotno okvirje množici v pisanih uniformah in pestrih večernih toaletah. Čeprav je prireditev res pravi družabni večer, ne pa kak napet reprezentacijski bal, vendar je bil tudi sobotni večer v resnici sijajna slika ljubljanske družabnosti. Razen divizijskoga generala g. Bogoljuba Kiča z družino brigad nega generala Dragomirja Popoviča s soprogo in brigadnega generala g. Gjordja Popoviča so bili navzoči vsi višji oficirji in »ploh ves oficirski zbor s svojimi damami. Udeležili so se pa večera tudi ban dr. Drago Marušič, podban dr. Pirkmajer s soprogo, župan dr. Dinko Puc s soprogo, načelnik banske uprave dr. Gu&tin, policijski svetnik dr. Mlekuš ter več drugih zastopnikov visokega uradništva, zastopani so bili pa tudi drugi civilni krogi kakor rodbina Knezova, ravnatelj Jadranske podunavske banke g. Gjinovski, češki konzul Sevčik, podkonzul direktor dr- Lajovic, tovarnar Henrik Franci, odvetnik dr. Korun in mnogo drugih zastopnikov naših pridobitnih krogov, seveda vsi s svojimi soprogami in hčerkami v priprostih večernih toaletah.
Ples je otvoril divizijski general Ilič z gospo Sevčikovo, general Popovi č z gospo Iličevo itd., ki so zaigrali veselo kolo. Njemu so pa sledili drugi moderni in narodni plesi. Prireditev je bila seveda popolnoma intimna in prijateljska, kar se je zlasti opa-opazilo na tem, da je divizijski general Ilič pozdravil vsakega gosta, prisedel k eni ali drugi mizi in pokramljal ter rekel lepo besedo tako. da so prišle na vrsto skoro vse družbe. Zabava je pokazala, da je pravzaprav središče ljubljanske družabnosti, dvorana sama pa najprimernejši lokal za take manjše prireditve. Kakor čujemo.
namerava oficirski zbor v tej sezoni prirediti še en družabni večer v kazinski dvorani, nato pa misli prirejati koncertne večere tudi na vrtu restavracije >Zvezde<. Če še omenimo, da je bilo sijajno animirana družba samo ob sebi umevno tudi nad vse zadovoljna z g. Krapežom, lahko upamo, da se prihodnjega večera udeleže vse povabljene družine.
Zagonetna smrt
LJubljana, 20. aprila.
Kakor je poročalo že današnje »Jutro«, je umrla v soboto okrog 21. nenadne smrti 30Ietna delavčeva žena Marija Bizjakova, ki je bila že osem mesecev noseča. Kakor je ugotovil zdravnik, je nesrečno ženo zadela kap.
Ker so se pa takoj po njeni smrti začele širiti čudne vesti in tudi verzija, da je bila Bizjakova najbrž zastrupljena, je policija zaenkrat preprečila pokop trupla in odredila obširno preiskavo. Če bo preiskava pokazala, da je na teh vesteh kaj resnice, bo izvršena obdukcija trupla. Preiskava bo že danes zaključena. Kolikor je znano, so govorice nastale zato, ker so se Bizjakovi, ko Je v Uršičevi gostilni omahnila, pojavile pene na ustih in se je vsem zdelo, da se je zastrupila ali pa da je bila zastrupljena. Pene se pa pojavno tudi pri srčni kapi.
Preporodova
akademija
Ljubljana, 20. aprila
V soboto zvečer je priredil >Preporod< dobro uspelo akademijo s plesom v areni Narodnega doma pod pokroviteljstvom direktorja ženske realne gimnazije dr. Juga in častnega komiteja. Prireditev so po-setili župan dr. Dinko Puc s soprogo, češki konzul inž- Sevčik in podkonzul Oi-helka. španski konzul g. Hieng, zastopnik vojske polkovnik Novakovič, podbanica dr. Pirkmajerjeva, ravnatelj dr. Jug kot pokrovitelj, starosta Sokola II. dr. šubic, predsednik krajevnega odbora Rdečega križa dr. Fettich, ravnatelj Tehnične srednje šole g. Reisner itd.
Akademijo je otvoril s kratkim nagovorom predsednik >Preporoda< g. Bašič, ki je toplo pozdravil predstavnike oblasti in vojske in se zahvalil častnemu pokrovitelju ter agilnomu damskomu komiteju, ki je omogočil prireditev. Preporodasi hočejo z akademijo pokazati sadove svojega iz-venšolskega delovanja. Akademija je bila namenjena v prvi vrsti počitniški koloniji siromašnih dijakov na morju. V tem pogledu naj bi javnost priskočila dijakom na pomoč in podpirala njihovo hvalevredno prizadevanje.
Predsednik je zaključil svoj govor z vzklikom >živel kralj«, nakar je dijaški orkester zaigral državno himno, ki so jo navzoči poslušali stoje.
Po predsednikovem govoru je vstal polkovnik Novakovič m se zahvalil za čast, da je bil povabljen kot zastopnik dravske divizije k proslavi ter je prirediteljem čestital. Apeliral je na mladino, naj bo zvesto udana Nj. Vel. kralju in brani domovino, če bo treba.
Sledila je akademija. Orkester je zaigral pod vodstvom mladega dirigenta Že-breta uverturo Rossinijeve Tancred, nato je pa gdčna. Igličeva prav čustveno zapeki dve ariji iz opere- Mlada pevka je bila deležna navdušenega aplavza in dobila jc lep šopek. Potem je gdč. Ni\ves Novv deklamirala Cankarjevo >Iz moje samotne in grenke mladosti<. Kot solist na saksofonu je nastopil g. Srečko Dražil, ki je za igral dva komada, akademik Kremžar pa je zapel tri pesmice, spremljal ga ie tov. Fink. Akademijo je zaključil orkester, ki
Ste v. ^8
>S L O V E N S K T  NAROD«, dne 20. aprila 1931
Stran 3
Dnevne vesti
— Jugoslovenska   razstava   v Brati-la^i.
Presbiro v predsedništvti ministrstva v Beogradu je priredil pod pokroviteljstvom Ceškosiovaško-jugoslovenske lige v Bratislavi razstavo, ki naj pokaže povojni raz-VV Jugoslavije. Razstava je bila otv.jrjena v soboto dopoldne ob številni udelažbi oficijelnih zastopnikov, konzularnega zbora in občinstva. Otvoritve so se udeležili de-želn: predsednik Orszagh, naš generalni konzul dr. Mišetič, podžupan dr. Kraus, vsi bratislavski konzuli, naš tiskovni ataše v Pragi g. fcivkovič itd. Razstavo je otvoril predsednik odbora ceškoslovaško-jugoslo venske lige dr. Bella, ki se je zahvalil nav-zttccinu predstavniku Preesbiroja g. Gjor-ciovlru, za prireditev razstave, naglasa joč, da pomeni razstava zopet velik korak k praktičnemu   zbhzanju   obeh narodov.
— Ugodnosti v Vrnjački banii. Uprava kopališča Vrnjačke banje naznanja, da so v sezoni od 16. septembra do 30. junija vsi kopališki gosti, ki se izkažejo s potrdilom svoje občine in davčne oblasti, da ne plačujejo več kakor 60 Din neposrednega davka na leto, oproščeni plačfta banovinske in kopališke takse. Vsi državni in banovinski aktivni m vpokojen* uradniki in uslužbenci uživajo za čas zdravljenja 50% popusta pr! banovinski in kopališki taksi. V kopališču Vrniačka banja se zdravijo obolenja: jeter, ledvic, žolč-nega mehurja in d;.halnih organov, ženske in živčne bolezni, s'abokrvnost, trganje, sladkorno bolezen, arteno - sklerozo itd. Vmjačka banja je odprta celo !eto in je ko-paldšce kakor ludi hoteli tako opremljeno, da je zdravljenje omogočeno tudi pozimi ter v pozni jeseni in zgodnji pomladi.
— Tečaj za avtogeno varenje v Celju.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice T. O. L namerava prirediti v Celju tečaj za avtogeno varenje. Vršil bi se 14 dni celodnevno v maju. to pa le pod pogojem, ako bo zadostno število udeležencev. Tečaj bi bil za začetnike, ako pa se prijavi zadostno število že izurjenih varilcev, se bo vrši1 mesto začetniškega dopolnilni tečaj, v katerem se bode poučevalo in ye*baTo samo kompliciranejše varenje, osobito varenje s plemenitejšimi kovinami. Obrtnike, obrtniške pomočnike in tovarniške kovinarske profesijoniste, ki bi se želeli udeležiti tečaja, vabimo, da se nemudoma prijavijo ter navedejo, ali so začetniki al* pa so že izvežfoani v varenju, kje so se iz-vežbali in koliko časa vare. Prijavo je poslati Obrtnemu društvu v Celju najkasneje do 28. t. m. V primeru, da bi ne bilo zadostnega števila udeležencev za celjski tečaj, se bo vršil mesto tega tečaja za že izvežbane var*kse v Mariboru. Prijavljenci naj zato tudi navedejo, ali bi bili pripravljeni v tem primeru obiskovati mariborski tečaj.
— Natečaj za plakatni osnutek ljubljanskega velesejma. Uprava ljubljanskega velesejma razpisuje natečaj za osnutek umetniškega plakata za jesensko tujsko -prometno razstavo. Pravico do natečaja imajo vsi umetniki Jugoslovani. Osnutki za plakat morajo biti izvedeni za litorra-gčni tisk. največ v štirih barvah. Format osnutka je 63X95 cm. Besedilo je: Ljubljanski velesejem, 29. VIII. — 9. IX. 1931. Tujski promet — Kmetijstvo. Plakat naj povdarja zlasti tujski promet. Avtor nagrajenega plakata ie zavezan sestav.ti v litografičnem zavodu tud' besedilo na plakatu v petih tujih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 6. maja 1931 do 12. uTe opoldne ravnateljstvu ljubljanskega velesejma. Istočasno je treba opremiti z geslom zapečateno kuverto, v kateri se nahaja točni naslov natečajnika. Za najboljši osnutek je razpisana nagrada Din 2000. Nagrada je izplačljiva polovica takoj, druga polovica pa ob prvem odtisu. Avtor nagrajenega plakata je dolžan brez posebnega honorarja izvršiti popravke poizkusnega odtisa v Inografičnem zavodu. Nenagrajen€ osnutke se zamore odkupiti po Din 300. Ne-nagrajeni in neodkupljeni osnutki se morajo dvigniti do 15. junija 1931. — Uprava ljubljanskega velesejma.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: Jožef Romih iz Zaloga, Fortunat Zabovnik iz Bočne, Jakob Š«arlah iz Verač, Martin VolovŠek iz Rečice ob Savi, Jože Turk iz Prnavč - Ra-degunde, Franc Kožuh iz Orešlja, Bučar Jožef iz Ponikve, Vodušek Jožef iz Dra-velj. Oblak Anton iz Crete, Petrovič Franc iz Žetal, Javornik Anton iz Razbora, Kač Franc iz Ruš, Perčič Franc iz Dedje vasi in Krošclj Jože z Vrhov.
— Razid društva. »Akademski klub v Šiški« se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšel.
— Izkoriščevalci občinskih podpor. Za delom ržneže in izkoriščevalce občinskih podpor so proglašeni po odredbi kr. banske uprave dravske banovine pekovski pomočnik Franc Kumer iz Smartnega ob Pa-ki. Viktor Nemec iz Št Petra, srez Maribor levi breg, Anton Sramel in njegova žena Katarina iz Gorice, srez Maribor desni breg, natakar Ivan Zupan iz Begunj, Jakob iz Ljutomera, Srečko Pušenjak iz Ljutomera, Josip Krulc iz Kapele, Kari Vidi«* iz Ljubljane, Anton Petac iz Pekla, Julij Golob iz Št. Ruperta, Viktor Cehner iz Slemena. Miha Verhek iz Topolšice, Anton Zupan iz Zagorja in Ema Jelič iz Jezerane-
— Občni zbor podružnice SPD v Radovljici se vrši v torek 5. maja v Sok?!-^kein domu ob !9. arj zvečer s sledečim dnevnim redom: Poroulo iunkcijonarjev, poročiio revizorjev, dovolitev brezobrest-nega posojila za kočo v Dragi in slučajnosti.
— Prvo letalo sarajevskega Aerokluba.
Včeraj popoldne je bilo na letališču v Raj-lovcu pri Sarajevu blagoslovljeno prvo letalo sarajevskega Aerokluba, ki je dobilo ime »Sarajevo« Letalu je kumoval, sarajevski župan Mutavelić, blagoslovili so ga
pa katoliški, pravoslavni, muslimanski n
židovski svečeniki.
— Osijek ima 40.000 prebivalcev. Na
podlagi ljudskega štetja so ugotovili, da ima Osijek 40.046 prebivalcev. Pred desetimi leti je štelo mesto 34.016 prebivalcev.
— Domžale. Mešani vlak, ki odhaja iz Ljubljane po 13. uri, dpvaža na tukajan/i kolodvor železne nosilne konstrukcije za napeljavo električne energije iz Velenja čez Krašnjo mimo našega trga do Črnuč. Napeljava se izvrši kolikor mogoče v rav ni liniji, vsaj iz Krašnje do Črnuč v dalja* vi 20 kHom etrov se postavljajo n-osilne konstrukcije v čisto ravni črti. Za vsak nosilec izkopljejo primerno globoko jamo, v katero nosilno kjrjnstrufccijo postavijo in zabetoniraj o. Njih dolžina je različna in sicer od 26 do 32 metrov. Kot rečeno pri* hajajo semkaj s tovornim vlakom in sicer večkrat v tednu. Odtod pa jih odvažajo na vozovih na mesto, kjer se imajo postaviti. — Slamnikarska industrija je pred leti šc slovela, danadanes je pa rakovi poti-Smrtni udarec ji je zadala današnja moda. Moški svet ne dene več na glavo slamnika. Ljubljanske modistinje pa rajše naročajo slamnate trakove iz inozemstva ter same izdelujejo ženske slamnike, češ, da jim to bolje kaže. Največ slamnikov gre v naše južne kraje. Lesni izvoz doma-mala miruje, pač pa se odtod izvažajo: barve, lak, papir, ki ga naročajo po večini Srbi in Hrvatje. LIvaža pa se banatska pšenica za tukajšnje mline. Splošno pa ži vimo v hudi gospodarski krizi.
— Smrtna kosa. Danes ponoči je umrla v Ljubljani ga. Jerica J e z e r š e k. n. i ravnatelja Narodne tiskarne g. Frana Jezerska. Težka bolezen Jo je mučila že dolgo. Pogreb bo jutri ob 14. iz Maurer-jeve ulice št. 23 v Spodnji Šiški. Bodi ji lahka zemlja! Težko prizadetim svojcem iskreno sožalje!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in večinoma tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 20.2. v Sarajevu 18.2, v Splitu 18, v Skoo-Iju 17.2, v Zagrebu 11.2. v Mariboru 10.4, v Ljubljani 8.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754 mm, temperatura je znašala 32.
— Granata raztrgala otroka. V Cicibanu pri Sarajevu se je v soboto popoldne igral šestletni Sali Terzić z granato, ki Jo je našel njegov oče v petek ob bližnjem potoku. Oče ni vedel, da je granata in jo je izročil dečku. Ta se je nekaj časa z granato igral, nato je pa vzel kladivo in začel razbijati po nji. Granata ie eksplod;-rala in nesrečnega fantiča popolnoma raztrgala.
— Tragična smrt stojevodje. Med postajama Ruma in Golobinci se je v petek pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal strojevodja Dragomir Nikolič. Ko je vlak zapustil Rumo, je nastal na lokomotivi manjši defekt, katerega je hotel Nikolič kar med vožnjo popraviti. Pri popravilu se je pa preveč nagnil iz lokomotive in butnil z glavo ob brzojavni drog, ki mu je razbil lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer je pa poškodbom podlegel. NikoHč je bil oženjen in oče dveh otrok.
— Mož zadavil ženo. Pred osiješkim sodiščem se je zagovarjal v petek gozdar Miloš Knežević iz vasi Jazovica zaradi umora svoje žene. Dne 13. januarja je Knežević pozval sosede v hišo in jim pokazal truplo svoje žene, češ da je ponoči zmrznila. Občinski zdravnik ie Pa ngno-vil. da je bila žena zadavljena. Na podlagi tega je bil Knežević aretiran in izročen sodišču. Pri zasliševanju je sprva zločin tajil, pozneje je pa priznal, da ie ženo zadavil. Obsojen je bil na 8 let težke ječe.
— Pri prepočasnem delovanju dreves priporočajo zdravniki pitje sadnih sokov, iz katerih se izdeluje znani Figol. Figol je slastnega, jako prijetnega okusa, v katerem so na poseben način obseženi sokovi iz zdravilnih primorskih rastlin in najboljše naše dalmatinske smokve. Figol pospešuje je vzporedno delovanje in vzporedno delo čreves. Dobiva se po vseh lekarnah.
Obledele obleke barva  v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
—I j Odhod župana dr. Puca v Beograd.
Zupan dr. Dinko Puc se je snoči odpeljal v Beograd, kjer bo interveniral zlasti v zadevi pospešitve zgradbe nove ljubljanske carinarnice.
lj Privatni docent g. dr. Furian Boris prične predavati v sredo dne 22. t. m. ~>b 11. uri v zbornici z uvodno besedo: Pravo, zakon in sodstvo.
—Ij Tramvajska dela v Ljubljani. V petek zvečer so prispeli transformatorji za podšracijo na Bleiweisovi cesti, ki so bili naročeni na Dunaju, v Lj'ubljano. Danes jih bodo iztovorili ter prepeljali v podšta-cijo, kjer bodo montirani. Usmerjevalci za podštacijo so bili v sredo poslani iz Berlina. Davi ob 4, zjutraj so začeli delavci razkopavati Šelenburgovo uHoo, ki je od poste do KnafHeve ulice za promet zaprta. Delo vodi Stavbna družba. Razkopavan.ie, polaganje tračnic, tlakovanje in druga regulacijska dela Šelenburgove ulice bod? trajala do konca maja. Ker bodo tračnice položene na beton in bi tramvaj v Šelen-burgovd ulici preveč ropotal, bodo podložene še s klobučevino. Klobučevina je veljala 16.000 Din.
—Ij Dela   za   viško   tramvajsko progo gredo urno izpod rok.    Od   viske cerkve sem postavljajo ob  tiru traverze.. Z var jen jem tirnic so bili v petek delavci zapo» sleni že ob tobačni tovarni. Na koncu Tr* žaške   ceste   so   ravnali    tramvajski tir z valjarjem   na konjsko   vprego.   Z Rimske ceste je odvažal tovorni avto izkopan-materijal v Tivoli, v izkopani jarek pa so polagali večji   podpeški   kamen m robat;
palmira
Kopalno milo je parfi' mirano s pravim cvet' Učnim sohom.
Pri pomanjkanju teka, kislem vzpela vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihuj enosti, motnjah pre-snavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« grenćica obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje civ-vesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Na ženskem zborovanju.
— O čem se je včeraj govorilo na seji društva za zaščito ženskih pravic?
— Debata je bila zelo zanimiva. Najprej smo govorile o Einsteinovi teoriji, potem pa o gospodinjstvu.
gramoz. Jarek je izkopan že do Gorupove ulice iDcriroma Gradišča. Za vozovni pro> met je Tržaška cesta zaprta od Glinške ulice do Streharjeve hiše.
—Ij Iz krogov koncertnih obiskovalcev smo prejeli sledeči dopis: Neprestane tožbe o slabem poseru koncertov so na dnevnem redu. Zadnjič se je dvakrat oglasil v Vašem listu Jees in je točno povedal vzroke omenjenemu dejstvu. Preveč je prireditev naenkrat. Naj bi poslovalnica Glasbene Matice nekoliko bolj previdno razdelila koncertne prireditve. Vsak vendar ne more na teden enkrat v opero, enkrat v dramo, enkrat na koncert, enkrat v kino! In še nekaj! Zakaj nima Matična knjigarna, ki prodaja vstopnice za koncerte, *'saj telefona, da bi si človek vstopnino za koncert rezerviral, ne da bi mu bilo treba osebno letati da? Saj Glasbena Matica s prodajo vstopnic vendar gotove procente zasluži in bi prav lahko napeljala v Matično knjigarno telefon. Ustregla bi s tem vsem po se tn i kom koncertov!
—lj O Tržaški cesti bi bilo treba : -lo postokati, je namreč te dni aktualno. Zato, ker jo nasipavajo prav na deVok) zaradi tramvaja in ker je tam okoli takšno blato, da je hujše kot hudo — to pa samo zaradi tega. ker ni bilo nikdar mnogo boHe ob slabem vremenu — .um0 zaradi neurejenih cestnih jarkov in preredkih požiralnikov. Nasipavajo cesto, prvo bi pa morali urediti cestne požiralnike, dvigniti »ih v pravilno višino in pravilno izpeljati odtoke, kajti ko so položene tramvajske tirnice in je cesta zglajena ter zravnana, je menda nekoliko prekasno cestišče zorr?t prekopavati, četudi je ta praksa uvedena kot vidimo drugod. Torej **nwo toliko b; postokali. gospodje, ali kdorkoli že je za to kompetenten. pa naj sa**" to narede ob pravem času.
—lj Kolo slovenskih sester v Ljubljani praznuje lOletnico svojega obstoja. V soboto 25. t. m. ob pol 21. uri bo v unionsk; dvorani koncert. Sodelujejo: koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova, ga. Pipa Ar-ko - Tavčarjeva, operm pevec g. GostiČ, g. Lrpovšek fglasovir). g. Honeriein (violina) in Ljubljansko pevsko društvo Zvon. — V nedeljo 26. t. m. ob 11. uri dopo1-dne slavnostno zborovanje v Kazini. — Ob 15. uri letna poročila glavnega odbora in podružnic. — Delovanje »Kola« je usmerjeno v narodnostnem in človekoljubnem delu in zashiži, da pokaže naša javnost z udeležbo svoje simpatije do *Kola«. Pred-prodaia vstopnic v Matični knjigarni.
—lj Čevljarska zadruga v Ljitbliani naznanja interesentom, da se bo vršila prihodnja pomočniška preizkušnja dne 26. t. m. Tozadevne prijave se sprejema najkasneje do 22. t. m. v Zadružni pisarni. Hrenova ulica 4. — Načelstvo. I09n
lj Nov lep in zanimiv zvočni fflm ZKD »Suhmarina«. V sredo 22. t. m. prične predvajati ZKD nov krasen film, ki nam predstavlja boj podmornic in katastrofo ameriške podmornice N 44. O lepem filmu prinesemo iutri daljši opis. opozarjamo pa občinstvo že danes na to krasno filmsko delo. ki se odlikuie poleg tega še z vele-napeto vsebino Film bo predvajan kot zvočni film v Elitnem kinu Matici dnevno ob pol treh nopoldne.
—lj Louis Trenkerfev govoreči film »Sin planin* ie pri včerajšnji premieri v Elitnem kinu Matici vzbudi1 vseobčo nazornost in občudovanje občinstva. Vse predstave so bile razprodane in ljudje so z navdušenjem gledali lepe naravne posnetke Matterhorna. posnetke sporta, smučanje in velenapeto smučarsko tekmo, v kateri je zmagala Švica. Na ta spored opozarjamo vse občinstvo, zlasti na Športne kroge, prijatelje narave in planin. — •Film je na sporedu dnevno pri predstavah ob 4.. 7. in °. zvečer.
—lj Narodna čitalnica v Spodnji Šiški sklietrje za nedeljo dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldne redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabimo člane, da se občnega zbora čim številnejše udeleže.
Iz Celfa
—c Razpored počitniških koloni] Kola Jugoslov. sester v Celju. Priljubljene in težko pričakovane počitniške koloni.e Kola jugoslovenskih sester v Celju se bodo tudi letos vršile po 3 tedne. Prično se 14 junija hi se vrste v sledečem redu: Prva bo trajala od 14. junija do 5. julija, druga od 5. julija do 36. julija, tretja od 26. julija do 16. avgusta, četrta od 16. avgusta do 6. septembra in peta od 6. septembra do 27. septembra. Popuste pri ceni more dati samo odbor in ne posamezne odbornice. Ker v počitnicah ne bo odborovih sei, naj vs\ ki želijo brezplačen sprejem ali znižanje cene, vložijo tozadevne prošnje do konca maja, da bo mogel odbor poiskati glede potrebe zadevne informacije. Prijave sprejema ob sobotah od pol 12. dopoldne dalje društvena blagajničarka gdč. Kernova v meščanski šoli. Vodnikova ulica, H. nadstropje. Prijave pa se pošljejo Kolu lahko tudi pismeno po pošti. Omogočeno je tud obročno plačevanje, s katerim pa ie treba pričeti takoj.
—c Na cesti Celje-Teharje bodo znižan klanec pred gostilno g. Piska v čretu za približno 70 cm. Z delom so te pričeli.
Polkovnik Mihajlo Neđić
Nekaj spominov ob njegovem odhodu Iz Ljubljane — Z junaškim polkom od Soluna do Gospe Svete
Raze0- nam dobrovoljcem je slovenski javnosti le malo znano, da smo imeli v onih epičnih Časih na solunski fronti, kjer se je odločala bodočnost nase domovine, na čelu 8. polka dunavske divizije moža-junaka, čigar ime bi moralo biti oveko-večeno v zgodovini takratnih osvobodilnih, bojev. Srečnega se čutim, da me je usoda zanesla po razpustu dobrovoljskega odreda ravno k temu polku, ki mu je poveljeval takrat še podpolkovnik Mihajlo Nedič.
V gospodu podpolkovniku sem imel priliko spoznati pravo srbsko dušo, Šuma-dijskega junaka, ki je s svojim podrejenim oficirskim zborom in moštvom delil vse dobrine takratne dobe — in dokaj malo jih je bilo —, a tudi vse gorje, ki je v najtesnejši zvezi s krutimi takratnimi časi. Daleč smo biti takrat od svoje domovine, brez vsake zveze s svojci, negotova bodočnost nam je trla duha, a da nismo klonili v onih dolgih dveh letih težkega pričakovanja boljših časov na solunski fronti, je predvsem zasluga gospoda podpolkovnika Nediča, ki nas je bodril v vztrajanju in nam bil pravcati skrbni oče; v tem sta mu pomagala kaj uspešno po njegovih navodilih gg. podpolkovnika Se-limarkovič in Elezović. Vsi trije gospodje so nam bili v mnogo večji meri dobri prijatelji, kakor pa nadrejeni starešine. Nepozabni mi ostanejo sestanki s tovariši raznih oddelkov, ko so se dvigale v dušah nejasne nade na zmagoslaven povratek v osvobojeno domovino, ko so donele lepe naše narodne pesmi po Rovovski Kosi nad Belo Reko.
Napočila je zora 3. septembra 1918. Povelje, da se prebije sovražni sektor pred nami, smo sprejeli z navdušenjem vsi, od najmlajšega redova do komandanta samega. Prvi bataljon je imel hude izgube, sovražniki — Bolgari so se junaško branili, a podpirala jih je jako uspešno nemška artilerija. šele na pomoč došli drugi bataljon je odločil usodo onega in naslednjih dni, zavzete so bile prednje sovražnikove postojanke. Pričelo je nato naglo prodiranje našega polka pod osebnim junaškim vodstvom podpolkovnika Nediča, ki si je z razumnim izrabljanjem vsake ugodne prilike in drznimi potezami utiral zmagoslavno pot najprej proti severovzhodu in potem proti severu.
Pred Kumanovim nas je obvestila vrhovna komanda, da pridejo k nam bolgarski parlamentarji v svrho predaje. Res so kmalu prijahali na belih konjih trije bolgarski oficirji z belimi zastavami in ponudili kapitulacijo. Podpolkovnik Nedič je zagotovil bolgarski vojski prosto pot pod pogojem, da izroči orožje, kar so odposlanci sprejeli. Naše čete so se začele na" to pomikati naprej, da bi dosegle sovražnika in prevzele orožje. Prvo zadoščenje smo doživeli po dolgih letih samih nesreč, neizmernega truda, mukepolnih Golgot. 2al, da ta občutek ni bil trajen, kajti povsem nepričakovano je pričela naenkrat strahovito sekati v nase roje artilerija. Torej prevara, kakor smo jih bili že mnogo doživeli od strani verolomnega sovražnika! Podpolkovnik Nedič pa ni niti najmanje omahoval, rezko povelje »Bataljoni v ogenj, napad!« nas je zopet napotilo v krvavi posel, da primoramo s silo sovražnika do kapitulacije; pa so se zopet prikazali parlamentarji in zatrjevali, da je nastalo nesporazumi jen je med njimi in nemško artilerijo ter da so resno voljni predati se. Nemci so res ustavili artilerijski ogenj. Ko so čete dospele do ceste, ki vodi iz Kumanovega na Bolgarsko, so se postavile ob cesti v fronto, mimo katere so korakali Bolgari ter zaporedoma polagali orožje pred nas. Obhajal nas jo pri tem pogledu mogočen občutek zadoščenja in zmagoslavja.
Pohod proti severu do Vranja je bil brez posebnih dogodkov, izvzemši brezpogojno predajo močnejšega oddelka avstrijske vojske, a nas je tik pred Vranjem do-
hitela vest. da se v mestu se vrše boji. Ustavili smo se par kilometrov pred mestom in čakali nadaljnih povelj, a nam je kmalu prišla naproti deputacija vranjsk,h meščanov s poročilom, da so civilisti razorožili oddelek avstrijske vojske in da je vhod v mesto prost
Neizbrisno v spominu nam ostanejo prizori, ki so se odigravali ob našem vko-rakanju v mesto. Meščani so. zavedajoč se svečanosti trenutka, prinesli iz cerkvA zastave in solznih oči in kleCe je ljudstvo pozdravljalo osvoboditelje, poljubljajoč jim roke in obleko. Po tolikih letih odsotnosti j je bila srbska vojska zopet doma. Pozabljene so bile grozote prehoda čez albanske gore, pozabljene vse krvave srage burne preteklosti, pozabljeni vsi napori; zaihtela je v mogočnem zanosu sreče svobodoljubna srbska duša.
Trpljenja pa še ni bilo konec! Pred Nisem so nas čakali močni oddelki nemške vojske s težko artilerijo. da branijo mesto, v katerem so bile ogromne zaloge živeža, municije in drugega vojnega materijala. Naša vojska je bila tedaj brez topov, ker nam ti niso mogli slediti pri naglem prodiranju, saj je sovražnik ob umikanju rušil mostove m ceste. Ob 2. uri popoldne — solne e je sijalo krasno raz sinjega neba — se je vnela kruta borba, ki je zahtevala ogromnih žrtev na obeh straneh. Nevarno situacijo je krasno rešil podpolkovnik Nedič s kratkim, navd u sevalnim nagovorom na vojsko, ki je v borba že začela popuščati. Oficirji so kar odmetavali bluze, vihali rokave in pričel je ljut boj moža proti možu, ki je kmalu končal s tem, da se je pričel sovražnik umikati. Po zavzetju Niša nas je vodila pot do Beograda, ki so ga zasedli brez posebnih bojev, a so nas tam pričakovale deputacije iz Novega Sada in Subotice s prošnjo, naj pohitimo, da zasedemo tudi te postojanke.
Podpolkovnik Nemč se je temu klicu takoj odzval, zasedli smo Novi Sad in se končno štacijonirali v Subotici. Tu smo po par mesecih počitka dobili povelje od vrhovne komande, naj pohitimo Slovencem na pomoč na Koroško. Brez posebnih naporov smo preko Jezerskega prelaza zasedli slovenski del Korotana, Velikovec, Celovec in se ustavili na hribovju zapadno od Gospe Svete. Z bridkimi občutki smo se na zopetno povelje vrhovne komande umaknili iz svojih postojank brez vsakega boja, a je nedvomno najbolj bridko občutil krutost tega povelja podpolkovnik Nedič sam, junak, ki se je moral umakniti sili diplomacije, on, ki je zmagoslavno vodil 8. polk od Soluna pa do Gospe Svete po potokih krvi.
Odhaja! Srečno naj mu teko dnevi bodočnosti! Slovencem-dobrovoljcem ostane za vedno v najlepšem spominu. Prepričani smo, da bo svoj 8. polk zmagoslavno vodil v boj tudi tedaj, ko ga domovina pokliče zopet na junakovanje proti sovražnikom.
Dobrovoljec Rado Lenard.
Pusta nedelja
Ljubljana, 20. aprila
Včeraj smo imeli zopet tipično kislo in dolgočasno nedeljo. Zelo živahno je bilo dopoldne v Zvezdi okoli barometra, penzi-jonisti so ga še bolj oblegali kot navadno, škiKK so tudi med kostanji k nebu — kdo-ve, morda se pač le zjasni.
Nekaj prav sentimentalnih besed bi bilo treba o promenadi. Toda tudi te bi bile danes prekasne in preveč žalostna je ta zadevščina. Šelenburgova včeraj še promenada — in nikdar več! Nikdar več! Kajti danes so jo že začeli razkopavati, retudl so jo razbijali že mesece in mesece (z obljubami ab" grožnjami, namreč), pa vseeno ni bilo nič. Včeraj na to žalostno dejstvo gotovo ni nihče mislil. Ni zaradi tega izobesil žalne zastave in se ni nataknii traku na rokav. Zadnje Čase se sicer innogt> da-mice res oblačijo nekoliko bolj t^mno. toda jim ni verjeti, da bi jim kdo umrl. tudi ne gre zaradi promenade. Nov trik, kot s*» je prepričal neki možak. Nekatere dame baje hočejo biti po vsej sili vdove, ker se vdove lažje omože kot device. Bili smo pa pri promenadi — pa je res najbolje, da jo pozabimo, naj jo vzame vrag, saj smo tudi na to pripravljeni-
Včeraj je res ljudje niso pogrešali. Zasedli so pa frančiškanski most. Seveda, senzacije se jim je zopet hotelo. Ljubljanica ie Čez noč narasla, pa je prav ujedljivo »n neusmiljeno pričela butati ob mire pri moslu ter kazati, da si ne pusti kar tako kratiti svojih pravic. Ljubljančani bi radi viuVl!. da bi vse skupaj lepo odplavalo. Čakali »o kar z zadržano sapo kot takrat na pador profesorja Strohschneiderja... še dež jih ni mogel pregnati.
Tako je bilo včeraj dopoldne, popoldne pa gotovo ne mnogo drugače, saj Človek ne more vsega povedati, če bi še tako rad in toliko bi ljudje danes tudi ne mogli pre-čataii, ker je ponedeljek.
Stran 4
SLOVENSKI NARODc, dne 90. aprila 1981
Stev 8*
Zane Grey: 2
Skrivnostni jezdec
— Oče! — je vzkliknila Columbina vsa iz sebe. — Jacka nad vzamem! Ah, Gaj — saj se ne morem niti spomniti, kakšen je.
— 2e dobro, nikar se ne razburjaj, — jo je tolažil Belkninds smeje. — Saj ee bo trajalo dolgo, pa se boš spomnila. Drevi ali jutri zjutraj bo tu.
— Toda--toda--saj ga ne
ljubim, — je zajecljala Cohimbina.
Stari farmar je bil takoj ob vso svojo veselost; njegove ostro začrtane poteze so dobile nazaj svoj trdi izraz; velike oči so se srdito zaiskrile. Njen proseči ugovor ga je bil zadel zelo neprijetno. Prepozno se je spomnila, kako žeto je že od nekdaj občutljiv za vsako grajo, nanašajočo se na njegovega sina:
— To je pa smola, — je odgovoril osorno. — Morda pa rzpremeniš svoje stališče. Ce dekle nima v srcu dobrega kotička za mladeniča, mu ne more mnogo pomagati. Vrag vzemi to reč! Sicer je pa vseeno, Jacka vzameš, če ga ljubiš ali ne.
Ko je stala Cohimbina na robu pečine, je nenadoma začula močno bobnenje in glasno m ukan je. Pod njo, na pobočjih starega White Slidesa, po zeleni planoti so se podile velike črede goveje živine. Columbina je bila pozabila, da je prišel čas, ko gonijo čikoši živino v dolino na običajni pregled, ki je bil vsako leto dvakrat. Tik pod njo je drvela Čez planoto čreda rdeče in bek) marogaste živine. Teleta in junci so dvigali prah ob vznožju gore; divji stari biki so se poj ali po gostem grmovju, povešali so roge in besno tulili v znak protesta, da j£h nočejo pognati v dolino. Krave so begale sem in tja in mukale za svojimi izgubljenimi telički. Melodično in jasno so odmevali glasovi Čikoških rogov. Živina je poznala te klice in samo divji biki se niso hoteli pokoriti.
Tudi Columbina je poznala vsak po-edini klic in dobro je vedela, od katerega cowboya (čtkoša, pastirja na konju, op. prev.) prihaja. Cowboyi so peli, kričali in preklinjali, toda za dekličino uho je bila to najslajša muzika. Tu pa tam je pridrvel konj čez livado med gostimi topotovimi gozdički; pran se je dvigal izpod kopit in cowboy je na vso moč zakričal; njegov klic je odmeval od pečine in drhtel v zraku še dolgo, ko je bil drzni jezdec že davno izginil v goščavi na strmem pobočju.
— Kje neki je Wils? — je vprašala Columbina sama pri sebi; imela je nejasen občutek, da ji spomin na tega cowboya ni več tako prijeten, kakor je bil. Da, čutila je razliko, ni je pa razumela. Spoznala je takoj jezdece na pobočjih, enega za drugim, toda WEso-na Moocra ni bilo med njimi. Moral je biti torej še visoko gori v planinah. In obrnila se je, njen pogled je splaval preko zelenih gričev, preko dolgega (rumenkastega pobočja do blestečiih topolov, ki so napol zakrivali rdečkast, visoko pod nebo štrleč gorski greben.
Kar «e je začni te daljave, visoko gori iz strmih pečin dobro znan glas: Naprej — naprej! Rdečkasta živina je pridrvela v divjem dva po hribu, dvigala je oblake prahu, lomila veje m teptala grmovje pod seboj, valila kamenje v dolino in mukala, da je odmevalo daleč naokrog.
— He — ho! — je odmevalo od skal.
Cohimbina je zagledala na ozkem gorskem grebenu belega mustanga z vihrajočo grivo in vibrajočim repom. Dirjal je v divjem galopu po ozkem grebenu, kar je pričalo, da sedi na njem predrzen cowboy, ki se ne boji niti pečin, niti prepadov. Način, kako se je držal v sedlu, bi ga bil izdal, tudi če bi Columbina ne bila že poznala vitke, lepo vzravnane postave. Cow-boy jo je takoj opazil. Zadržal je svojega divjega konja, ki je baš hotel zdirjati po strmem pobočju, potegnil ga je tako močno nazaj, da se je vzpel na zadnji nogi m zakrilil s prednjimi po zraku. Potem je pomahal Columbina z roko. Cowboy je pognal svojega konja čez greben, izginil je za to-polovim gozdičem in se prikazal zopet na desni strani; na zeleni planoti je pa zadržal konja m se spuščal počasi proti pečini.
Dekle je videlo, kako se ji bliža; to srečanje je vzbujalo v njej občutek negotovosti —, to srečanje in pa dejstvo, da ga je gledala s čisto drugačnimi očmi kakor prejšnje čase, ko ji je bil tovariš, prijatelj, da, skoraj brat. Več let je že služil pri BeJJoundsu za čikoša. Bil je cowboy, ker je imel rad živino, še bolj pa konje, najdražje mu je bilo pa življenje v prosti naravi. V nasprotju z večino cowboyev je hodil v šolo; v Denveru je imel rodbino, ki ni odobravala njegovega divjega pastirskega življenja in ki mu je često prigovarjala, naj se vrne domov; včasih se je zdel celo ošaben in težko ga je bilo razumeti.
Dočim so rojite Columb ini najrazličnejše misli po glavi, je cowboy počasi prijahal do nje in Columbini je postalo nenadoma še tesneje pri srcu. Kako bo sprejel VVHson vest o tej izsiljeni izpremembi, ki jo je čakala v življenju. Ta misel jo je najbolj mučila. Toda z Wilsonom sta si bila navse zadnje samo prijatelja — in — je razmišljala, zadnje čase nič več tako dobra tovariša kakor prej. V mučni negotovosti glede tega srečanja je bila pozabila na njegovo hladno občevanje z njo in niti pomislfla ni, da ji Wilson zadnje čase ne posveča skoraj nobene pozornosti.
Ta čas je prijahal cowboy na pečino in malomarno je zdrsnil iz sedla. Bil je visoke, vitke postave, imel je ozke boke jezdeca in ne posebno široka pleča. Stal je lepo vzravnan liki Indijanec. Njegove oči so bile temnorja-ve, njegove poteze pravilne, njegov obraz bronaste barve. Vsi možje širne paše so imeli resne, suhe, mrke obraze; on je imel pa še eno trdoto izraza, sflcrit, zadrževan mir, za katerim se je skrivala otožnost.
— Dober dan, Columbina! — jo je pozdravil. — Kaj pa počenjate tu gori? Saj ste v nevarnosti, da strmoglavite s te visoke pečine.
I
Tisk v sovjetski Rusiji
1X7 Hrtov, o« teh Sl v Moskvi, 562 revij in periodičnih publikacij, od tek v Moskvi 459
Redke so države, kjer ae tiska zdaj toliko knjig, brošur, perijodičnih publikacij in listov, kakor v sovjetski Rusiji. To je razumljivo, kajti boljševizem se opira v prvi vrsti na tiskano besedo, v kolikor ne zaleže ali pa ne zadostuje govorjena. Že boj proti nepismenosti je zahteval in še zahteva v Rusiji cele vagone literature, da o propagandi komunizma doma in v inozemstvu niti ne govorimo. Boljševička literatura je seveda po pretežni večini agi taci jskega in propagandnega značaja, dokaj močno je pa povdarjena tudi strokovna stran. O tem priča zlasti presenetljivo prevladovanje revij in raznih perijodičnih publikacij nad dnevnim tiskom
V vsej sovjetski Rusiji izhaja zdaj 127 listov, večinoma seveda dnevnikov. Od tega odpade na Moskvo 51, na Leningrad 7, na Harkov 7 itd. Zanimivo in značilno je, da imajo narodne manjšine v Rusiji zelo malo listov. V po-štev pridejo samo Ukrajinci in Belo-rusi, o drugih pa skoraj ni vredno govoriti. Vzrok tiči pač v tem, da so po širni roški * zemlji raztreseni narodi kulturno še močno zaostali in da je pismenost pri njih na najnižji stopnji. Zato je tudi njihova samostojnost bolj na papirju, kakor v resnici. Glede dnevnega tiska je torej Rusija še daleč za drugimi državami, kajti pomisliti moramo* da število 127 na tako ogromno prostranstvo ne pomeni mnogo-
Neprimerno agilnejši so pa ruski boljševik i na polju revij in raznih perijodičnih, večinoma strokovnih publikacij. Teh imajo namreč 562. Po strokah so razdeljene tako-le: Na kulturo, znanost, založništvo, tisk, novinarstvo, književnost, bibliografijo in bibliotekarstvo jih odpade 27, na psihologijo, psihotehniko in filozofijo 3, na proti-versko propag l o 8, na socijalne vede 4, na statistiko 3, na politiko, komunistično omladino in mlade pijonir-je 39, na narodno gospodarstvo, finančne vede, zavarovanje, komunalno politiko, industrijo* obrt in trgovino 57, na delo, socijalno zavarovanje ter delavski in strokovni pokret 17, na znanstveno delovno in upravno organizacijo 11, na zadružništvo 6, na pravne vede in zakonodajo 17, na ljudsko prosvetno vzgojo, samoizobrazbo in na nadaljevalno šolstvo 53, na naravoslovje in eksaktne vede 32, na zdrav-ništvo, farmakologijo in živinozdrav-ništvo 51, na tehniko in promet 102, na vojaško stroko 12, na poljedelstvo, gozdarstvo in živinorejo 39, na knjigovodstvo in stenografijo 1, na umetnost, glasbo, gledališče, film in fotografijo 12* na sport in telesno kulturo 9, na literaturo in kritiko 53, na zgodovino revolucije 5, na agronomijo, narodo-slovje in domoznanstvo 9, in razno 3.
Do boljševiške revolucije je igral Petrograd ali zdaj Leningrad v Rusiji v gospodarskem in kulturnem življenju zelo važno vlogo, sedaj je pa degradiran skoraj na provincijalno me-
sto. O tem priča tudi zapostavljanje Leningrada glede tiska. Dočim izhaja v Moskvi 51 listov, jih izhaja v Leningradu samo 7 in v Harkovu tudi 7 še večja je razlika glede revij in raznih perijodičnih publikacij. V Moskvi jih izhaja 459, v Leningradu pa samo 31. Kulturna centralizacija je torej v Rusiji zelo občutna Ves sovjetski tisk je seveda tendencijozen, bolj ali manj komunistično prikrojen in usmerjen tja, kamor so napeljali boljševiki tudi življenje na drugih poljih. Prepad med staro in novo Rusijo se morda nikjer ne pozna tako, kakor baš v tisku.
Razstava miši
Znano je, da se boje miši posebno ženske. Nekaterih žensk se polasti prava groza, če zagledajo nedolžno miško, ki nikomur ne stori nič zalega, če ne računamo škode, ki jo napravi na jestvinah ali opremi. Toda v Lon* donu ~o imeli te dni razstavo mišk, ki je pokazala, da goje te ljubke živalice posebno rade baš ženske.
Razstava sama je bila zelo zanimi* va. Na nji je bilo nad 70 vrst miši, ki so pa postale zelo prijazne in ljubke, odkar jih imajo v rokah skrbne žen* ske. V kletkah so čepele snežnobele miške s črnimi in rdečkastima očmi, miške s srebrnkasto dlako, nekatere pa celo modre barve. Nekaj mišk so pripeljali celo iz Kanade. Reja mišk je najbolj razširjena na škotskem in Irskem. Dame so posetnikom razsta* ve rade pokazale, kako so njihove mi* ške krotke in razumne.
Papiga kot priča
Marsikaj se dogaja na svetu, da bi pa papiga razdrla zakonsko zvezo, se menda ne pripeti niti zdaj, ko so lo* čitve zakonov na dnevnem redu. To se je pripetilo milijonarju Morelu iz New Yorka, ki se je bil poročil z ba* lerino Stello. SteHa je bila pred poro* ko dobra prijateljica svojega partner« ja v baru Roberta Brovvninga, ki je rad zahajal k nji tudi po poroki. Ple* salka je prinesla v zakon kot doto staro papigo znamenitega rodu in do* bre vzgoje. Milijonar je rad poslušal njeno brbljanje.
Nekoč se je tudi kratkočasil s pa« pigo in naenkrat je začela izdajalska mrcina kričati: »Robert, poljubi me, nikar se ne boj, saj ga ni doma, po« ljubi me!« Mož se je ustrašil in takoj se je spomnil, da je bivšemu partner* ju njegove žene ime Robert. Hitel je na sodišče in vložil tožbo za ločitev zakona. K razpravi je morala kot glavna priča papiga. Prinesli so jo v kletki in jo postaviM na klop, kjer se* de pri drugih razpravah priče. In sod* nik jo je pozval, naj odkrito pove vse, kar ve. In papiga je zakričala: »To so razmere, to so razmere, kriza za krizo!«   Sodnik je pozval papigo.
naj pove kaj drugega. Papiga je pa ta* koj vprašala, kaj bo dobila za to. Dol* go si je moral sodnik prizadevati, da je pripravil čudno pričo do tega, da je povedala, kako in kaj je bilo z usod* nim poljubljanjem. Končno se je za* deva pojasnila, prišlo je na dan, da je Robert res poljubljal Morelovo ženo in zakon je bil ločen.
To se je zgodilo pred petimi leti. Nedavno je pa srečal milijonar svojo bivšo ženo v Franciji in kmalu sta bi* la zopet dobra prijatelja. Žena mu je očitala, da se je dal za tako malenkost ločiti. Beseda je dala besedo, milijo* nar se je ponovno do ušes zaljubil v lepo plesalko in zopet sta se vzela. Zakon bo gotovo sedaj srečnejši, kajti vražja papiga je med tem že po* ginila.
Kiirten pred sodiščem
V soboto je bilo zasliševanje prič v obravnavi proti Kurtenu v glavnem končano. Danes nastopi še nekaj manj važnih prič, med njimi Marija Budlik. ki je pokazala policiji sled za Kiirte* nom, in pa vampirjev sojetnik, ki je opozoril policijo na Kiirtenova abnor* malna nagnenja. Izpovedbe teh dveh prič bodo za diisseldorfsko policijo zelo neprijetne in zato je napela poli* cijska oblast vse sile, da bi bila danes javnost popolnoma izključena, V so* bo to je bil najprej na vrsti umor 28 letne Elizabete Dorrier, ki jo je ubil Kiirten s kladivom. Priče, ki so našle nesrečno žrtev, pravijo, da je ležala v veliki mlaki krvi in da je še stokala. V mlaki krvi so našli tudi koščke njenih možgan. Spodnji del telesa je bil gol, obleka vsa krvava.
Potem je prišel na vrsto umor zad* nje vampirjeve žrtve, 5 letne Gertru* de Albermann. Nesrečno dekletce je imelo 34 ran in sicer tako blizu sku* paj, da so b3e vse na 18 kvadratnem centimetru velikem delu telesa, kakor je ugotovil zdravniški izvedenec. S a* mo v srcu je imelo dekletce 9 ran. P redno je začel vampir obdelovati svojo žrtev s škarjami, jo je davil.
Končno je bila prečrtana še izpo* ved ločene Kurtenove žene Scharfove. Vampir je dan pred aretacijo svoji ženi priznal vse zločine, zagrozil ji je pa, da umori tudi njo, če ga izda. Zdel se ji je vedno trezen in prevdaren, pač je bil pa zelo nagle jeze.
OTROŠKE MOGAVtCE
'žlGOH
Vsako
Za. odgovor znamko I - Na vprašanja — od&ouariama* - NaJmartJH a£la# Dfts
UČENKO močno, zdravo, poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. J. Fischer, Podlog-Sv. Peter v Savinski dolini. 1385
NOVA BOSA
podobna vili, pri mestu, naprodaj takoj in poceni. Spodaj tri kuhinje štiri velike sobe in klet z vodovodom na dva kraja od hiše. Zgoraj stanuje podnajemnik. Pri hiši gospodarsko poslopje, en oral vrta in sadnega drevja, rodovitnega, več vrst in vinskih trt, tik cerkve sv. Jožefa. Cena se izve pri Ivanu Lendei, Slov. Bistrica, 1383
Deske.
trame, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje to pode — dobavi po najnižji ceni
Ilirija", d. z o. z.,
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva cesta 6, tel. 25—96
DVA DOBRA SOBO-SLIKARSKA EN PLESKARSKA POMOČNIKA rabim takoj. Iv. Potočnik, slikar, Bled. 1386
MOTORNO KOLO
Indian Scaut, s prikolico, 5/7, z električno lučjo, v prav dobrem stanju, prodam za 10.500 Din. Vulkani zaci ja Maribor, Aleksandrova 35. 1384
čopiče
vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše Ščetke vseh velikosti izdeluje najceneje
Hinko Šimenc
KONGRESNI TRO ftTEV. 8 (poleg kino Matice)
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Poizve se v trgovini: Sredina 11, Prule,
VOLNO za modroce   selo poceni rasprodaja Sega, Cankarjevo nabrežje 5/L
1826
POSESTVO Z GOSTILNO
na   prometnem   kraju kupim. Prodam pa kompletno
SPALNO OPRAVO Dopise na naslov: Franc Sku-bdc, Za vrstnik pri Litiji. 1375
MLAD LOČENEC teli resno znanstvo s samostojno damo ali ločenko staro 20—26 let Ponudbe 8 polnim naslovom poslati na upravo lista pod »Simpatija«
1374
BIVŠI PODČASTNIK vsestransko izvežban, star 30 let, išče službe m ka santa, skladiščnika aH pomožno pisarniško moč. Cenj. dopise na npr. SL Naro-ia pod šifro >Bivši podčastnik. 1873
MODROCE
vrhne Ia afrik, močno blago a
Din Z40.—
zložljive postelje, posteljne odejo, tirno ta blago ss preobleko pohištva najceneje kupite pri
Rudolf Sever
LJUBLJANA. Marijin trg it. 2
URE ZA BIRMO
nudi najceneje
IVAN PAKI2, LJUBLJANA, Pred Škofijo 15.
1345
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg iS
priporoča svojo zaloge '-x~'Vov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršuje jc -: točno in solidno
POHIŠTVO NA OBROKE!
Spalnice, hrastova,
poli tirane Din 5500.—
Spalnice, pleakane > 2.800.— Omara > 560.—
Postelje > 260.—
Kuhinje. kompL > 1.100.— Kredenc« > 580.—
Sprejemajo se tudi naročila za trgovske oprave in vsa mizarska popravila.
Vse drugo pohištvo ss dom najceneje prt
MIZARSTVO »SAVA«, LJubljana, Kolodvorska oL 18.
'Ha*
c
Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Ftaa
mm Za upravo m mseratni del Usta: Oton Chrtstot. — Vsi v Ljubljani.