Aktualno Trnovska vas •
Namesto nove pošte -novo župnišče
O Stran 2
V središču Podravje • Za nekaj piškotov enaki pogoji kot za serijsko proizvodnjo
O Strani 6 in 7
Štajerski
Ptuj, torek, 3. decembra 2024
Letnik LXXVII • št. 94 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR
Aktualno Podravje •
Nerazumno dolgi postopki sprejemanja OPN
O Stran 2
Podravje Ormož • V KS
presenečeni nad velikimi projekti
O Stran 5
Podjetništvo Podravje • Petrovič še en mandat na čelu Mlekarske zadruge
O Stran 9
Ljudje in dogodki Gorišnica • Veliko upokojencev nima za drva
O Stran 11
v
Šport Rokomet •
Ormožani med Top 16 Pokala EHF
O Stran 13
v
Šport
Ples • Nov velik uspeh Ane in Vincenza
O Stran 15
Spodnje Podravje • Prve težave pri gradnji ceste Ormož-Markovci
So žice daljnovoda preblizu ceste?
Pred vami je še ena od zgodb za rubriko »saj ni res, pa je«. Žice na novem 2 x 400-kV daljnovodu na trasi bodoče nove ceste Markovci-Ormož naj bi bile prenizko in bi lahko ovirale novo cesto. »Gre za lokacijo med Marsovci in Forminom,« je vse, kar so povedali v Družbi za avtoceste RS, kije investitor gradnje. jVeč na strani 3..
Črpalke v podvozih
Dornavčane bo površnost drago stala
Kmetija Bela •
»Država in vreme4 ne šenkata i ničesar« 1
NAROČITE STAJERSKI TEDNIK iN SI PRIDOBITE NAGRADO
:
Štajerski
.radioPTUJ 1
SLADKU DECEMBER
K, brezplaci^
J I i MEDENfc^2® ;|gf'
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado.
iffy
če naro
nase
INPLAN
Več na strani 5
Foto: CG
2 Štajerski
Aktualno
torek • 3. decembra 2024
Podravje, Slovenija • Nerazumno dolgi postopki sprejemanja OPN, tudi celo desetletje
Izdajanje gradbenih dovoljenj ne bo na kocki
Sedanji občinski prostorski načrti (OPN) bi v skladu z Zakonom o urejanju prostora konec letošnjega leta prenehali veljati. To bi pomenilo, da bi se izdaja gradbenih dovoljenj ustavila, kar je z ekonomskega in družbenega vidika nesprejemljivo.
V izogib gospodarski, družbeni in okoljski škodi je vlada veljavnost starih OPNjev za dve leti podaljšala. „Občine obvezujemo, da do novega datuma uskladijo svoje občinske prostorske načrte tako, da morajo do takrat določiti poselitvena območja, območja za dolgoročni razvoj naselij in izvesti prvo tehnično posodobitev. Če občine ne bodo izvedle uskladitev, po 30. oktobru 2026 tudi ne bodo smele izvajati lokacijskih preveritev," so pojasnili na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP). Da bi priprava novih OPNjev tekla čim bolj gladko in hitro, vlada načrtuje ustanovitev koordinacijske skupine.
Priprava OPN vzame celo desetletje
OPN je temeljni in eden ključnih razvojnih dokumentov občine. Dolgotrajni postopki sprejemanja marsikje ovirajo investicije in novogradnje. Glede na dinamiko spreminjanja prostorskih aktov bi ljudje že danes morali razmišljati, kaj in kje bi želeli graditi čez deset let. V Spodnjem Podravju je rekordno veliko časa (11 let) za sprejetje OPN potrebovala občina Hajdina. Sklep o začetku postopka so sprejeli leta 2008, OPN so potrdili v 2019.
Preostale občine veliko ne zaostajajo, kažejo podatki Skupne občinske uprave (SOU) občin Spodnjega Podravja, ki je zadolžena za pripravo prostorskih aktov. V Markovcih so za sprejetje OPNja potrebovali devet let, v Gorišnici in na Ptuju skoraj osem, v Cirkula-nah, Juršincih, Podlehniku, Zavrču in pri Sv. Andražu pa okoli šest let. Slabih pet let časa je vzela priprava
- *
Če vlada ne bi v zakonodajni postopek poslala sprememb Zakona o urejanju prostora, bi se z novim letom lahko ustavilo izdajanje gradbenih dovoljenj, česar si ni moč niti predstavljati. Za sprejem OPNjev so odgovorne občine, ki imajo sedaj dve leti časa, da občinske prostorske načrte novelirajo oziroma sprejmejo - tiste, ki aktov še nimajo.
OPN v občinah Dornava, Trnovska vas in Žetale. Še najhitreje, v manj kot štirih letih, je uspelo OPN pod streho spraviti občini Destrnik.
23 občin, ki OPNja
VI	•	•
se danes nimajo
Po podatkih MNVP imamo v državi 23 občin, ki občinskega prostorskega načrta sploh nimajo. Med njimi so Slovenska Bistrica, Lenart in Maribor. S temi občinami ministrstvo posebej tesno sodeluje, saj si prizadevajo, da se postopki pohitrijo. „V primeru nesprejema sprememb in dopolnitev ZUreP-3 na območju teh občin z januarjem 2025 izdaja gradbenih dovoljenj več ne bi bila mogoča. Gradbenih dovoljenj ne bi bilo mogoče izdati za nobeno vrsto gradnje (novo-
gradnje, prizidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in tako dalje) in za nobeno vrsto objektov (stanovanjske stavbe, šole, vrtci, zdravstveni objekti, ceste železnice, daljnovodi, kanalizacija in vodovodi, objekti za gospodarske dejavnosti)," so navedli na MNVP.
V Lenartu, Mariboru pred zaključkom, v Bistrici še ne
V občinah, ki so brez OPN, računajo na spremembo zakona, ki bo omogočila nadaljnje izdajanje gradbenih dovoljenj. Direktorica uprave občine Lenart Mojca Guzej je pojasnila, da bo za njihovo občino izdajanje gradbenih dovoljenj lahko teklo brez zapletov. Za sprejem OPN v občini Lenart trenutno
poteka faza javne razgrnitve, na sprejetje akta po besedah Gumze-jeve računajo jeseni naslednje leto.
Tudi v kabinetu župana MO Maribor Saše Arsenoviča so mnenja, da je bojazen pred blokado izdaje gradbenih dovoljenj odveč. Računajo na spremembo zakona (ZureP-3), precej daleč so s postopkom priprave OPN. Čakajo zadnje izmed 30 mnenj, ki so pogoj, da OPN dobi zeleno luč. „Pričakujemo, da bodo v kratkem pridobljena vsa pozitivna mnenja in bo gradivo lahko predano na mestni svet v drugo obravnavo in sprejem," so povedali.
Janja Mlaker iz Oddelka za okolje in prostor občine Slovenska Bistrica je dejala, da je njihov OPN v fazi priprave dopolnjenega osnutka. „Dopolnitve okoljskega
Stroški priprave OPN vztrajno rastejo.
Vsaka strokovna študija zahteva leto dni časa in precej denarja
Direktorica SOU Spodnje Podravje Alenka Korpar je pojasnila, da na sprejem akta vpliva več dejavnikov. Prvi je število vloženih pobud in drugi njihova kompleksnost. Če je za sprejem OPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, to zahteva dodatno leto dni dela in časa ter seveda dodatne stroške. Leto dni je tudi okvirna časovnica za izdelavo hidrološko-hidravlične študije. Svoj čas zahtevajo predhodne arheološke in geomehanske raziskave, analiza tveganj za vodne vire, zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč in habitatov, pa tudi pogoste spremembe v zakonodaji. Tako je na primer sedaj med drugim za vse nove postopke treba določiti trajno varovana kmetijska zemljišča, kar postopek izdelave OPN po besedah Korparjeve podaljšuje za dodatno leto dni. Težava je tudi, ker je pripravljavcev strokovnih podlag malo, posledično se nanje čaka, pa tudi cene njihovih storitev so relativno visoke. Korparjeva je dejala, da je občinam cilj postopke končati čim prej, a se pripravi vse zahtevane dokumentacije (strokovnih podlag) ni moč izogniti. Poudarila je tudi, da stroški v zvezi z vsemi zahtevami iz leta v leto rastejo.
poročila so v zaključni fazi, vendar še nimamo potrjene novelirane hidrološko-hidravlične študije za vodotok Bistrica. Iz tega vidika je težko oceniti, kdaj bi lahko prišli do mnenja o ustreznosti okoljskega poročila. Kot smo seznanjeni, se roki za sprejem OPN podaljšujejo, zato verjamemo, da izdajanje gradbenih dovoljenj ne bo ogroženo. Se pa kot občina zavedamo odgo-
vornosti in nujnosti sprejema OPN, zato skupaj z izdelovalcem aktivno delamo na tem. Ves čas priprave OPN tečejo usklajevanja z nosilci urejanja prostora, ki pa imajo vseskozi različne zahteve po dodatnih strokovnih podlagah, študijah ... Po vsaki dopolnitvi gradiva so podane nove pripombe in zahteve," je navedla Mlakerjeva.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Trnovska vas • Zemljišče ob cerkvi prodano na spletni javni dražbi
Namesto nove pošte - novo župnišče
Kar nekaj časa so se v Trnovski vasi veselili napovedi Pošte Slovenije (PS), ki naj bi tam gradila novo logistično poslovalnico, saj naj bi bila sedanja premajhna. A iz velikih načrtov ni bilo nič.
Na Pošti Slovenije pravijo, da so trnovsko poslovalnico v zadnjih dveh letih delno že obnovili; med drugim so zamenjali okna ter sistema ogrevanja in hlajenja.
Foto: SD
Ker na obstoječem zemljišču tik ob občinski stavbi ni prostora za širjenje, se je kot primerna lokacija za novogradnjo izkazalo zemljišče na drugi strani ceste ob cerkvi, ki ga je občina pred tem odkupila od zasebnika. Na PS so nato svoje načrte glede gradnje večkrat spreminjali, med drugim so tekla celo že pogajanja za dokup zemljišč, nato pa iz velikih načrtov ni bilo nič. Vmes so namreč državni poštarji dobili novo vodstvo in si slednjič premislili ter sklenili ostati v stavbi, v kateri delujejo že dolga leta, in jo tudi obnoviti. Medtem ko je bil najprej razlog za načrtovano širitev povečana rast paketnih pošiljk, je bilo uradno pojasnilo za odstop od projekta upad pisemskih storitev.
Po eni strani so v Trnovski vasi odločitev PS Slovenije obžalovali,
po drugi pa se je odprla možnost, da občani slednjič dobijo osrednji trg, ki ga doslej niso imeli.
Idejne zasnove so že pripravljene, v njih pa je poleg trga ob cerkvi umeščeno tudi novo župnišče. Staro na drugi strani krožišča v središču občine je namreč dotrajano in neprimerno za obnovo, zato župnik Jože Škofič, ki po odhodu Franca Mlakarja poleg fare svetega Urbana na Destrniku vodi še faro svetega Bolfenka v Trnovski vasi, za svoje delo potrebuje novega.
Pošta Slovenije je v začetku oktobra izvedla svojo največjo dražbo nepremičnin. Na spletno javno dražbo je dala 14 nepremičnin z različnih koncev Slovenije, od tega deset poslovnih prostorov in dve zemljišči, eno od teh v Trnovski vasi. Naprodaj je bilo torej tisto
zemljišče, ki ga je pred časom odkupila od občine za gradnjo večje poštne poslovalnice. Kot izhaja iz informacij o dražbi, je šlo za 800 m2 veliko zemljišče z izklicno ceno 34.900 evrov. Na PS so nam potrdili, da je bila dražba uspešna in da so zemljišče prodali, niso pa izdali, komu in za koliko, saj teh podatkov ne razkrivajo.
Občina bo na svoji polovici urejala trg
Bolj zgovoren je bil župan Alojz Benko. »Občina je sicer imela predkupno pravico, a smo jo odstopili župniji, tako da je zemljišče od Pošte Slovenije zdaj v cerkveni lasti, da bodo na njem lahko zgradili novo župnišče, približno preostala polovica pa je v lasti občine. Naš skupni cilj je, kot že rečeno, uredi-
tev osrednjega trga z ozelenitvijo, župniščem in morda še kakšnim manjšim stanovanjskim objektom. Na voljo imamo kakšnega pol hektarja površin, kar je veliko in nam marsikaj omogoča, seveda pa mora biti usklajeno s pogoji Zavo-
da za varstvo kulturne dediščine.«
Kako pa kaže z obnovo stare pošte, v kateri je zaposlenih sedem delavcev? »Delna obnova objekta pošte Trnovska vas je že bila izvedena v letih 2023 in 2024, in sicer je med drugim obsegala zamenja-
vo oken ter sistema ogrevanja in hlajenja, namestitev zunanje zaščite pred vremenskimi vplivi idr. Nadaljnje aktivnosti bomo izvajali skladno z načrtom obnov,« so pojasnili na PS.
Senka Dreu
torek • 3. decembra 2024
Aktualno
Štajerski	3
Spodnje Podravje • Brezhibno delovanje črpalk ključno za prevoznost podvozov
Dornavčane bo površnost drago stala
Republiška direkcija za infrastrukturo (DRSI) je pred desetletjem v Spodnjem Podravju posodobila železniško infrastrukturo. Med drugim so za izboljšanje varnosti prometa progo opremili z nadvozi in podvozi. Lastništvo podvozov, ki so na križanjih z občinskimi cestami, je DRSI brezplačno prenesla na občine.
Maja lani sta bila pod vodo podvoza v Mihalovcih in Osluševcih na ormoškem koncu.
„Stroški popravil na podvozu in črpalkah po prometni nesreči ne bodo majhni, je pa sistem sedaj toliko usposobljen, da normalno deluje in je podvoz prevozen," je povedala direktorica uprave občine Dornava Natalija Kovše. Ker občina nima urejenega lastništva za podvoz, zanj tudi nima sklenjenega zavarovanja.
Foto: CG
Foto: MZ
Vsi podvozi so opremljeni s črpalkami na električni pogon. Če elektrike zmanjka, so za rezervni pogon na voljo agregati. Črpalke so za prevoznost podvozov ključnega pomena. Če jih zalije voda, so za promet neprevozni. Običajni nivo podtalnice prevoznosti v podvozih ne ovira, so pojasnili na Direkciji. Spomnimo, da je na območju, kjer je Direkcija gradila podvoze, relativno visok nivo podtalnice, tako so denimo ob gradnji podvoza med Borovci in Dornavo 24 ur na dan z gradbišča črpali vodo, da so objekt lahko zgradili. Direkcija je podvoze zgradila vodotesno, običajni nivo podtalnice tako naj ne bi predstavljal tveganja, se pa nevarnost poplavljanja pojavi ob dvigu podtalnice ali večjih količinah padavin. Takrat svojo vlogo odigrajo črpalke. Če vode ne bi črpali, bi podvoze zalilo. To se je sicer že tudi zgodilo. Na Ormoškem smo bili maja lani priča poplavljenima podvozoma v Osluševcih in Mihalovcih. Podvoz med Borovci in Dornavo je bil pod vodo letos jeseni.
Prenos lastništva izvedli polovičarsko
Črpalka in agregat ob podvozu Dornava, ki sta v montažnem objektu, sta bila sredi meseca septembra poškodovana v prometni nesreči in od takrat nista delovala. Sedanje vodstvo občine Dornava je potrebovalo kar nekaj časa, da so sestavili „puzzle" in prišli na čisto v zvezi z lastništvom in upravljanjem podvoza ter opreme ob njem. „Glede na dostopno dokumentacijo je bil podvoz občini v upravljanje predan 4. januarja 2016. Takrat je bil opravljen zagon črpalk in dizelskega električnega
agregata, ki napaja črpalke v primeru izpada električne energije," je pojasnila direktorica občinske uprave Natalija Kovše. Povedala je, da v proračunu vsako leto na posebni postavki zagotovijo tisoč evrov za plačilo električne energije za delovanje črpalk v podvozu. Dejanski letni strošek se giba malenkost pod tisoč evri, je dodala. Čeprav na občini vedo, da je podvoz njihov in za črpalke ob njem
plačujejo stroške elektrike, pa očitno niso bili pozorni, da v preteklosti niso uredili ne lastništva in tudi ne zavarovanja. V rokah niso imeli niti pogodbe o brezplačnem prenosu lastništva za objekt med Direkcijo za infrastrukturo in občino, slednjo so jim posredovali pred tednom dni. Po pojasnilu Kovšetove še vedno ni prišlo do prenosa zemljišč na občino, prav tako nimajo urejenega vpisa v zemljiško knjigo.
Posledično je vsa infrastruktura, povezana s podvozom (tudi cesta), brez zavarovanja.
Nemajhni stroški popravila v prometni nesreči poškodovanih črpalk in agregatov bodo občinski proračun obremenili za nekaj deset tisoč evrov. „Govorimo o oceni stroškov, predračunov še nimamo. V minulem tednu smo usposobili začasno delovanje," je pojasnila sogovornica.
Šest let se črpalk ni nihče dotaknil
Prenos lastništva z Direkcije na občino so, kot kaže, izvedli zelo površno, po domače. Od 2016 je minilo osem let, na čelu občine so se zamenjali trije župani in štirje direktorji občinskih uprav. Dokler se nič ne zgodi in vse teče brezhibno, ni težav. Pri področjih, kot je prometna infrastruktura in so varno-
stna tveganja visoka, za površnost in polovičarstvo ne bi smelo biti prostora. „Na občini se je v teh letih zamenjalo nekaj sodelavcev in se izgubilo veliko informacij, zato se po prometni nesreči, v kateri je bil uničen dizelski agregat in poškodovan montažni objekt s črpalkami, razkrivajo nove informacije. Od leta 2018 ni nihče več vstopil v objekt, ker občina naj ne bi imela ključev. Ključe smo po naključju našli v enem izmed fasciklov med iskanjem arhivske dokumentacije. Ugotovili smo, da mora en komplet ključev glede na najden primopredajni zapisnik imeti koncesi-onar Cestno podjetje Ptuj. Izkazalo se je, da ima drugi komplet ključev podjetje, ki je od zagona v začetku 2016 do sredine leta 2018 opravljalo servise na objektu, ki so tudi vpisani v servisno knjigo. Od septembra 2018 do novembra 2024 ni bilo več nobenih aktivnosti, tako da smo imeli veliko srečo, da je sistem toliko časa deloval brez večjih težav," je poudarila Kovšetova.
Mojca Zemljarič
Stroški črpalk breme občin
Črpalke za podtalno in meteorno vodo ob podvozih pod železnico od Pragerskega do Prlekije so v pripravljenosti 24 ur na dan, vklopijo se po potrebi. Podvozi, ki so na obänskih cestah, so (oziroma naj bi bili) v lasti občin, te so dolžne zagotavljati nemoteno delovanje črpalk, torej skrbeti za njihovo redno vzdrževanje in pokrivati stroške električne energije zanje. Iz občine Kidričevo so nam posredovali podatek, daje samo ena od črpalk (na podvozu Jablane) letos v desetih mesecih potrošila 3.350 kWh ur električne energije, kar je primerljivo s povprečno porabo elektrike enega gospodinjstva. Letni stroški elektrike za eno črpaluče v podvozu znašajo okoli tisoč evrov. Črpalke so se že tudi pokvarile, občina je tako imela stroške s popravilom, servisi in zamenjavo določenih delov, je navedel direktor kidričevske obänske uprave Damjan Napast. Dodal je še, da ko se dvigne nivo podtalnice, so črpalke ves čas v pogonu. Tudi v upravi občine Ormož so povedali, da so stroški popravil, vzdrževanja in električne energije za črpalke že nekaj let breme občinskega proračuna; gre za znesek nekaj tisoč evrov letno.
Spodnje Podravje • Prve težave pri gradnji ceste Ormož-Markovci
So žice daljnovoda preblizu ceste?
Pred vami je še ena od zgodb za rubriko „saj ni res, pa je". Žice na novem 2 x 400-kV daljnovodu na trasi med Markovci in Forminom naj bi bile prenizko in bi lahko ovirale novo cesto. Ali je problematična celotna trasa ali samo del, nam za zdaj ni uspelo izvedeti, saj so na Družbi za avtoceste RS (DARS) z informacijami zelo skopi.
„Gre za lokacijo med Markovci in Forminom," je vse, kar so povedali v omenjeni družbi, ki je investitor gradnje ceste.
„V drugi polovici novembra smo prejeli dopis Družbe za avtoceste RS za preverbo križanja daljnovoda in predvidene ceste na odseku Markovci-Gorišnica. Projektant daljnovoda ta čas izvaja kontrolo tega križanja," pa so povedali v Elesu. Če se bo izkazalo, da so vodniki (žice) na daljnovodu prenizko, se ne obeta nič dobrega. Daljnovod je zahteven in drag elektroenergetski sistem, na katerem že samo zamenjava vijaka stane celo premoženje, kaj šele premeščanje žic. To bi lahko pomenilo tudi postavitev dodatnih stebrov (kot je bilo v Kidričevem), zamenjavo nosilcev, na katere vpenjajo žice,
Projektanti preverjajo, ali so žice daljnovoda med Markovci in Forminom preblizu cesti, ki so jo začeli graditi pred dvema mesecema.
skratka vrsto zahtevnih in dragih ukrepov. Situacija bo najbrž znana kmalu oz. takoj, ko bo projektant končal kontrolo. Zelo blizu cestišču so tudi žice daljnovoda pri nadvozu Sejanca v Ormožu, vendar je tam razdalja ustrezna, so pojasnili na Elesu.
Enako lani pri kidričevski obvoznici
Podobna situacija, da so bile žice daljnovoda prenizko, je bila lani v začetku leta tudi pri gradnji kidri-čevske obvoznice. Gradnja ceste je bila končana, a uporabnega dovoljenja zanjo zaradi prenizko napeljanih žic na daljnovodu ni bilo moč pridobiti. Tam so traso daljnovoda celo spremenili in postavili dodaten steber. Ko so to uredili,
je Direkcija za infrastrukturo, ki je cesto gradila, uporabno dovoljenje pridobila, sredi lanskega leta pa predala tudi v uporabo.
Gradnjo 2 x 400-kV daljnovoda je Eles končal lani. Slovesnosti ob zaključku projekta sta se udeležila slovenski in madžarski premier Robert Golob ter Viktor Orban. Slednji je bil prisoten tudi na položitvi temeljnega kamna za daljnovod, ko ga je v Kidričevem sprejel takratni predsednik vlade Janez Janša. Na 80-kilometrski trasi daljnovoda je 264 stebrov, vrednost projekta je bila 160 milijonov evrov.
Sistem je ključnega pomena za meddržavni prenos električne energije in je največja investicija v infrastrukturo prenosnega omrežja v Sloveniji.
MZ
Foto: CG
4 Štajerski
Podjetništvo
torek • 3. decembra 2024
Podlehnik • Prvi javni podjetniški inkubator v Podravju
Za podjetništvo potrebuješ pogum, šele nato srečo
Po gradnji je nastopil čas za ustvarjanje podjetniške skupnosti in vsebin PUNKT-a, podjetniškega inkubatorja v Podlehniku, ki je tudi prvi javni podjetniški inkubator v Spodnjem Podravju. Občina je v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj pripravila pogovor s podjetniki, ki so delili svoje izkušnje in podali predloge, na katerih področjih bi moral inkubator podpreti 'mlade' podjetnike ter na katerih področjih iskati priložnosti.
Svoje podjetniške začetke je predstavil Miran Senčar, ki je pred 30 leti začel snovati podjetje Tenzor, ki je danes eno izmed vodilnih podjetij v regiji na področju tehničnih sistemov varovanja ipd. »Ko sem začel s podjetjem, nisem imel ničesar. Nisem imel znanja o podjetništvu, ekonomiji, sem namreč elektro inženir, nisem imel poznanih ljudi, nisem niti vedel, kolikšna je stopnja davka za alarmni sistem ... Tako da je bil začetek
izjemno težek. Zato, kaj bi najbolj pomagalo mladim podjetnikom? Sofinanciranje računovodsko-knji-govodskega servisa in začetno davčno svetovanje.« S tem predlogom so se strinjali tudi drugi sodelujoči, Marko Žerak, direktor podjetja Meso izdelki Žerak, pa je dodal, da je pomembna tudi vloga mentorja. »Nekomu, ki je na začetku poti, mu lahko mentor ogromno pomaga, olajša, da drugi pogled.«
»Kdor pravi, da sreča ni pomembna, laže«
Tilen Mrgole, ki je osnoval podjetje Kreativni laboratorij, in je član upravnega odbora Manager kluba Ptuj, pa je predstavil lastne izkušnje iz inkubatorja v Celju. »v Inkubatorju sem dobil podporo pri prvih korakih in začetna sredstva prek Slovenskega podjetniškega sklada, kar mi je omogočilo, da sem se osredotočil na razvoj ideje
Foto: Mojca Vtič
Na okrogli mizi o podjetništvu, ki jo je moderirala Tina Baštevc Zorec, so sodelovali: Tine Brodnjak (Familija Estate - Domačija Brodnjak), Miran Senčar (Tenzor), Marko Žerak (Meso izdelki Žerak) in Tilen Mrgole (Kreativni laboratorij, d. o. o., Član upravnega odbora Manager kluba Ptuj).
Foto: Občina Podlehnik
Odprtje PUNKT-a Podlehnik bo 22. januarja 2025.
in ne le na iskanje financiranja.« Ob tem je poudaril, da podjetnikov naj ne bo strah neuspeha, saj da je to del podjetniške poti, kajti za uspeh je potrebna tudi sreča. »Kdor pravi, da sreča ni pomembna, laže. Vendar pa moraš dati sreči priložnosti. Če si ne upaš, potem ne moreš pričakovati, da jo boš imel. Drži pa tudi, da podjetništvo zahteva predanost, ob tem moraš v svojo stvar, zgodbo verjeti,« pravi Sen-čar. Oba sta pozvala bodoče podjetnike k postavljanju vprašanj že obstoječim podjetnikom, saj da so jim ti vedno pripravljeni pomagati, Senčar pa je v pogovoru že navrgel
tudi podjetniško priložnost: »Vsi, ki imate zidanice, ki samevajo, bi v njih morali ponuditi prenočitvene kapacitete. Ljudje bodo prišli v Haloze in trošili, a le, če bodo imeli ponudbo.« Med zbranimi slušatelji so bili že izkušeni podjetniki, obrtniki, pa tudi tisti, ki šele stopajo na podjetniško pot in bodo (najverjetneje) svojo poslovno idejo razvijali ravno v novem podjetniškem inkubatorju. Til Egidij Toplak, ki je s sestro v začetku leta ustanovil podjetje Mobitra - inženirske dejavnosti in drugo svetovanje, pravi, da je PUNKT za mlade podjetnike zelo dobrodošel, saj da je dobra
iztočnica ter odskočna deska. Tudi Samanta in Darjan Arnečič, ki sta sicer že pred petimi leti ustanovila podjetje Darness Group, ki zajema pekarne Presta, ne izključujeta obiska v novem PUNKT-u. »Poleg podjetja Darness Group imava še Muffin Dekor, prvo specializirano trgovino s pripomočki za peko, ob tem pa že snujeva nove ideje, morda jih bova razvila ravno v novem podjetniškem inkubatorju.« Idejo o inkubatorju v Halozah pozdravljata, saj pravita, da jima je bilo sodelovanje z mariborskim inkubatorjem pred petimi leti v veliko pomoč.
Mojca Vtič
Podravje • Inovacijski kamp povezal študente in podjetja
Zaposlovalci iščejo mlade z idejami
Povezovanje izobraževalnega sistema in lokalnega gospodarstva je zelo pomembno. To je pokazal Inovacijski kamp v organizaciji Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih, na katerem so študentke in študentje Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj uspešno reševali izzive lokalnih podjetij.
Mladi so imeli priložnost spoznati delovanje in potrebe potencialnih delodajalcev. Predstavniki podjetij Talum, Dorrsen, Tenzor in Reseda pa so na drugi strani pridobili vpogled v to, kaj si študentje želijo in kako razmišljajo.
Na dogodku so študentje, razdeljeni v interdisciplinarne ekipe, reševali izzive dveh lokalnih podjetij - Taluma in Dorrsena. Talum je iskal rešitev za sledenje viličarjem v proizvodnji, kar bi izboljšalo interno logistiko, medtem ko je Dorrsen postavil futurističen izziv z uporabo tridimenzionalnih ali ho-lografskih tehnik za učinkovitejšo montažo proizvodnih hal.
»Naš cilj je bil, da pri mladih iz-zovemo inovativnost, kreativnost, da razmišljajo izven okvirov ter pri tem uporabljajo umetno inteligenco,« je povedala Larisa Kramber-ger, kadrovnica pri Dorrsenu.
Sodelovanje med mladimi in podjetji je po njenih besedah ključnega pomena, saj študentom omogoča vpogled v delovanje podjetniškega sveta ter razumevanje, kaj delodajalci iščejo pri svojih kadrih. »Mladi nam lahko ponudijo sveže ideje in povratne informacije, kar je za nas izredno dragoceno.
Idej in znanja imajo ogromno, zato je povezava med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom nujna, pogosto celo pomembnejša za podjetja,« je poudarila Kramber-gerjeva in dodala, da pri mladih kadrih iščejo predvsem inovativnost, nove ideje in sposobnost optimizacije procesov.
»Mi potrebujemo predvsem tehnično podkovan kader s področja strojništva, mehatronike ali elektro smeri, za specifične naloge pa se lahko usposabljajo v našem trening centru. Takšen kader je vse težje pridobiti, zato moramo delodajalci ponuditi konkurenčne prednosti, ki presegajo zgolj pla-
Mladi morajo videti, kako podjetja delujejo
Dogodka seje udeležilo okoli 60 študentk in študentov Višje šole ŠC Ptuj. Njihove rešitve so navdušile strokovno žirijo, saj so uspešno združile praktične tehnologije in inovativne pristope. »Mladi morajo videti, kako podjetja delujejo, in spoznati realne izzive. To jih motivira, da razvijajo veščine, ki so potrebne na trgu dela,« je poudarila Maja Juršič, direktorica Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih.
Inovacijski kamp je potekal v prostorih Stare steklarske na Ptuju; študentje so reševali praktične izzive, preko katerih so dobili vpogled v realne izzive industrije.
čilo,« je dejala Krambergerjeva. Po njenih besedah je pomembno, da zaposleni dobijo priložnost za strokovni napredek, delajo na zanimivih projektih in niso omejeni na rutinska opravila. Takšno okolje spodbuja kreativnost in omogoča skupen napredek, kar je ključ za uspeh podjetja.
Mladi pričakujejo drugačne pogoje dela
Haris Salihagič Hrenko, skrbnik razvojno-raziskovalne dejavnosti v podjetju Talum, je poudaril, da je ena največjih prednosti takšnih dogodkov ta, da mladi spoznajo podjetja, medtem ko podjetja prepoznajo lokalni potencial. To omogoča lažje privabljanje novih sodelavcev. Pri mladih iščejo predvsem komunikativnost, odprtost do novih tehnologij in širino sve-
tovnih nazorov. Mladi pogosto pričakujejo drugačne pogoje, kot jih ponuja tradicionalna industrija, kot je Talum. Čeprav so še vedno v večji meri odvisni od klasičnih strojev in niso dosegli tehnološkega napredka, ki ga imajo IT-podjetja, intenzivno vlagajo v razvoj in robotizacijo. »Potrebujemo strokovnjake s področja strojništva, elektrotehnike, mehatronike in metalurgije, a pridobiti te kadre je naš največji izziv,« priznava Salihagič.
Estera Korošec
torek • 3. decembra 2024
Podravje
Štajerski	5
Ormož • Kaj proračun 2025 prinaša krajevnim skupnostim
Presenečeni nad velikimi projekti
Po ormoških krajevnih skupnostih so minule dni potekali zbori krajanov in seje krajevnih svetov, na katerih je občinsko vodstvo predstavilo predlog proračuna za prihodnje leto.
Kako so gradili naši predniki
Med projekti KS Kog seje znašla tudi več kot dvesto let stara prleška klučaja, butana kašča, ki stoji ob obnovljeni in spomeniško zaščiteni Košarkini hiši na Kogu. »Posebnost klučaje je v tem,« razlaga predsednik KS Slavko Bedekovič,»daje en del zidu butan z 'levami' in ilovico, drugi pa s pletenim šibjem in lesenimi stebrički. Občina nam je s 35.000 evri priskočila na pomoč, da bomo ob Košarkini hiši postavili temelje, nanje postavili oba dela zidu kot razstavna eksponata, da bodo lahko obiskovalci na prerezu videli, kako so nekoč iz naravnih materialov gradili naši predniki. Da zidu ne bo poškodovalo vreme, pa bomo postavili nadstrešek.«
Veliki Nedelji se prihodnje leto obeta več kot dvomilijonski proračun, v katerem bodo tudi sredstva za odkup zemljišča za gradnjo prepotrebne nove šole.
Foto: SD
Krajevni skupnosti Kog je v njem namenjenih 369.000 evrov, od katerih bo šel največji delež, po približno 110.000 evrov, za postavitev sončne elektrarne na šolski telovadnici in za obnovo pokopališča, kjer bodo uredili pot in ograjo. Občina bo sofinancirala tudi nakup gasilskega vozila za PGD Vitan Kog, modernizirali pa bodo samo eno cesto, saj so ostale iz proračuna črtane, pojasnjuje predsednik KS Kog Slavko Bedekovič.
Manj denarja za ceste
Stanje nekaterih cestnih odsekov kliče po vlaganjih tudi v KS Ivanjkovci, kjer imajo po besedah predsednika Antona Zadravca še vedno 11,7 kilometra makadamskih cest. »So na takih kritičnih lokacijah, da je njihovo vzdrževanje zahtevno in drago, poleg tega je v naši krajevni skupnosti že tudi nekaj cest, ki zaradi dotrajanosti potrebujejo novo asfaltno prevleko. Cestna infrastruktura je torej naša največja težava, a vemo, da je občinski proračun za 2025 bolj naravnan na investicije v gospodarstvo, za vse pa ni denarja. Sicer pa se v razvoj kraja veliko vlaga: letos smo imeli za 1,3 milijona evrov investicij, prihodnje leto je planiranih 1,2
milijona, s čimer smo seveda zelo zadovoljni.« Največ denarja bo šlo za širitev telovadnice, ki sicer že poteka.
V	Ivanjkovcih si želijo tudi nov gasilski dom, a ga še niso mogli uvrstiti med načrte, ker še jim ni uspelo urediti vsega, kar je potrebno glede zemljišča.
V	KS Miklavž pri Ormožu so prijetno presenečeni nad velikimi projekti, ki se že in se še bodo izvajali tako v občini kot njihovi krajevni skupnosti, čeprav leto 2025 ne bo tako »rodno«, kot je bilo letošnje,
pravi predsednik Boštjan Kosajnč. »Kar 1,5 milijona evrov smo namreč dobili za vrtec, 430.000 evrov pa za obnovo ceste in plazu Balažič. Za prihodnje leto se nam obeta približno 370.000 evrov, od tega 120.000 za postavitev sončne elektrarne za zmanjšanje stroškov za dvorano, šolo in vrtec, kaže pa, da se bomo slednjič lahko lotili dograditve vežice na pokopališču, da bo v celoti pokrita in bo v njej prostora za sto ljudi, kar je naša dolgoletna želja. Mislim, da smo edina krajevna skupnost v občini, ki tega še
nismo uredili. Pripravljeno imamo vso potrebno dokumentacijo, dela naj bi začeli prihodnjo pomlad.«
Velika Nedelja: odkup
I •• V V	V I
zemljišča za novo solo
V KS Ormož bodo glavarino, kot pojasnjuje predsednica Barbara Podgorelec, letos namenili še za energetsko sanacijo vežice na pokopališču, v 2025 sledi velika želja krajanov - postavitev žarnega zidu in nekaj drugih manjših investicij. Izvolili pa so tudi novega podpred-
sednika krajevne skupnosti, kar je postal Jani Ivanuša.
Proračun za KS Velika Nedelja bo težak skoraj 1,9 milijona evrov, od katerih bo šlo največ denarja, 580.000 evrov, za odkup zemljišča in pripravo projektov za gradnjo nove šole ter za peto fazo gradnje namakalnega sistema, ki bo stala 978.000 evrov. Med pomembnejše investicije predsednik Janko Me-ško uvršča še sanacijo enega plazu, kolesarsko povezavo Cvetkovci-Tr-govišče, zasaditev gozda na vodo-varstvenem območju v Mihovcih, rekonstrukcijo vodovoda in gradnjo kanalizacije za novo naselje v Mihovcih ...«. V Podgorcih imajo še vedno velikanske težave z mobilnim signalom, zato je bilo skoraj nemogoče opraviti telefonski pogo-
vor s predsednico Natalijo Volmut; uspešno sva ga namreč zaključili šele v petem poskusu. »Naša krajevna skupnost bo prihodnje leto dobila za kar 2,15 milijona evrov vrednih investicij. Dobrih 652.000 evrov bo namenjenih izgradnji pete faze namakalnega sistema, slabih 423.000 evrov za kolesarko Oslu-ševci-Formin, 394.000 evrov pa za kolesarko Podgorci-Cvetkovci. Skoraj 212.000 evrov bo stala atletska steza pri podružnični osnovni šoli, postavili bomo dve sončni elektrarni, obnovili mrliško vežico in pripravili nekaj projektne dokumentacije za prihodnje investicije. In seveda upamo, da bomo v Podgorcih slednjič mobilno povezani z zunanjim svetom.«
Senka Dreu
Središče ob Dravi • Bi bila potrebna večja solidarnost med društvi?
Veliko društev, slaba obiskanost prireditev
V središki občini imajo številna društva, nekatera med njimi so tudi zelo aktivna, zato se dogaja, da se njihove prireditve včasih odvijajo na isti dan. Kako poskrbeti, da se ne bodo terminsko podvajale, je tekla beseda na zadnji seji občinskega sveta, ob tem pa je bilo slišati tudi kritike na račun vse manjše obiskanosti društvenih prireditev.
Svetniki so se sicer v celoti strinjali, da je večino prireditev možno določiti vnaprej in tudi pravočasno uskladiti. Precej manj enoten pogled pa so imeli na samo obiskanost prireditev, pri čemer je Lea Rajh izpostavila vse večje pomanjkanje solidarnosti med društvi. »Bom ponazorila s konkretnim primerom svečane predaje novega gasilskega vozila PGD Središče ob Dravi izpred meseca dni. Na slovesnosti je bilo zelo malo svetnikov, od drugih društev v občini pa so se predaje udeležili le člani Kluba traktoristov Steyr. Ne hodimo več na prireditve, ki jih organizirajo druga društva, ne podpiramo se, ne po-
magamo si. Želim si več sodelovanja in več solidarnosti.«
S pravilnikom o obveznem obisku ne bo šlo ...
Tomaž Kosec se je z njo strinjal. »Žalostno in nesramno do drugih je, da na dogodek pridejo samo člani matičnega društva in njihovi družinski člani, to bi morali nekako urediti, z nekim pravilnikom ali kako drugače.«
Silva Marčec je poudarila, da so društva organizacije, ki delujejo na prostovoljni bazi. »Zato ne moreš nikogar siliti v nekaj, do česar
mu ni. Društvo upokojencev je na primer imelo nastop, ki se ga je udeležilo bolj malo od njihovih 500 članov. Tako pač je, da še svojim ne moreš ukazati, naj pridejo, kaj šele drugim. To je samo v glavi, ali se ti zdi prav, da prideš, ali pa ne. Brez prisile.«
Vse težje usklajevanje službe, družine in družbe
Župan Toni Jelovica je temu pritrdil in spomnil, da pomen povezovanja in sodelovanja med društvi poudarja na vsakoletnih sestankih z društvi ob začetku leta, vendar, kot kaže, neuspešno. Obenem se
Središki svetniki so razpravljali o premajhnem sodelovanju med sicer številnimi društvi v občini.
je strinjal, da bi morala društva svoje prireditve terminsko uskladiti. Mitja Bogdan pa je dodal, da je današnji tempo pač takšen, da
je vse težje uskladiti službo, družino in še kakšen hobi. »Vsakdo ima svoje življenje, ogromno se dogaja in vsak gre tja, kjer mu je zadeva
interesno bližje. Ker na vseh koncih pač ne moreš biti, ker tega ne zmoreš, ker zmanjka časa za vse.«
SD
KUPON ZA NAGRADO
Ime in priimek:
SLADKI DECEMBER
HAR0ČH1KE ŠTAJERSKEGA TEMI
Naslov:
Telefon:
Podpis:
Datum:
Kupone pošljite po pošti na naslov: Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj	IN P L A N
ali jih prinesite v tajništvo do 7. decembra.	✓
Jiiyiiiiii m
Decembra v Štajerskem tedniku razveseljujemo naše redne naročnike z akcijo Sladki december. V sodelovanju s podjetjem Inplan bomo nagradili 10 zvestih naročnikov s slastno torto Marlenka (800 g). Na voljo bosta dva okusa Marlenke kakav ali oreh. Kako sodelujete?
Izrežite kuponček iz časopisa in ga najkasneje do 7. decembra 2024 pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj d.0.0., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Nagrajence bomo obvestili, nagrade pa bodo prevzeli v trgovini Inplan
Foto: SD
6 Štajerski
V središču
torek • 26. novembra 2024

Podravje, Slovenija • Zakaj se voščilnice izplača prodajati, piškotov v majhnih serijah pa ne
Stara mestna jedra in krajevna središča bodo ves mesec v soju prazničnih lučk. Ponudniki na stojnicah vabijo z različnimi izdelki ročnih del in sladkimi dobrotami. Tokrat smo pod drobnogled vzeli njihovo dejavnost ter preverili, kakšnim zahtevam in administraciji morajo zadostiti, da smejo svoje izdelke prodajati.
Kontaktirala nas je bralka Helena, ki je sicer zaposlena za polni delovni čas. Ker se rada ukvarja s pripravo zelišč in peko piškotov, jo je zanimalo, pod kakšnimi pogoji bi smela te dejavnosti izvajati. Tako bi si pred prazniki zaslužila kakšen evro žepnine. Izdelovala bi voščilnice, dišeče vrečice s sivko, sušila zelišča za čaje in pekla piškote. Ker jo skrbi, da bi jo inšpektorji oglobili, želi imeti vse črno na belem oziroma po predpisih.
Na ministrstvu za delo so predlagali registracijo osebnega dopolnilnega dela, vendar ta za ročna dela zadostuje, ne pa tudi za sušenje zelišč, pripravo čajnih mešanic in peko piškotov.
Najlažje je registrirati osebno dopolnilno delo
Osebno dopolnilno delo lahko opravlja posameznik, ki je brezposeln, zaposlen ali upokojenec. Registrira se pri Ajpesu, na upravni enoti za opravljanje dejavnosti za 13 evrov kupi vrednotnico. Izvajalec osebnega dopolnilnega dela je račune dolžan izdajati, vendar ne potrebuje davčne blagajne in povezave s sistemom FURSa. Račun v dveh izvodih izda za vsako opravljeno delo, kopije je dolžan hraniti deset let, so pojasnili na finančni upravi. Dodali so, da letni prihodek za osebno dopolnilno delo ne sme presegati 8.670 evrov oziro-
„Pri prodaji piškotov in čajev je treba upoštevati zakonodajo o označevanju živil, zlasti glede navedbe sestavin, alergenov, datuma minimalne trajnosti, porekla in navodil za shranjevanje ali uporabo," so pojasnili na Upravi za varno hrano.
Foto: pexels
ma polletni 4.335 evrov.
Če bi Helena izdelovala voščilnice, dišeče blazinice in vrečke s sivko, božično-no-voletne in druge okraske, bi zadostovalo osebno dopolnilno delo, s katerim bi imela tudi najmanj stroškov, mesečno nekaj deset evrov, odvisno od števila prevzetih (kupljenih) vrednotnic. Vsekakor je lažje, enostavneje in ceneje, da registrira osebno dopolnilno delo, kot da tvega kazen finančne inšpekcije. „Za opravljanje dela na črno so za posameznika predvidene globe v višini od 1.000 do 7.000 evrov," so navedli na Finančni upravi.
Peka piškotov regulirana enako kot dejavnost velikih obratov
Medtem ko je regulacija dejavnosti pri ročnih delih dokaj enostavna, je pri peki piškotov (ker gre za prehranski izdelek) bistveno bolj kompleksna. Za vse dejavnosti
Podravje • Pri družini Bela iz Sv. Trojice
»Država in vreme ne šenkata ničesar«
Nekaj zgodovinsko pomembnih letnic verjetno zna našteti vsak, v spominu se običajno zasidrajo tudi datumi rojstnih dni nam ljubih oseb, Lea in Simon Bela (mama in sin) pa ob njih kot za šalo nizata še datume gradbenih del novega hleva. »28. januarja smo začeli z izkopom gnojišča, 8. februarja smo jamo dokončno izkopali, 24. maja smo pokrivali, 10. julija montirali robota, 16. avgusta smo vhlevljali, štiri dni pozneje smo imeli uradno odprtje,« sta naštela. V pičlega pol leta so zgradili sodoben hlev za 85 krav molznic, ga opremili s tremi roboti - fato čistačico, pikjem in molznim robotom, ki še nima vzdevka.
Na pročelju hleva ponosno visijo zvonci, ki pričajo o kakovosti rejnih živali, v pisarni hleva izstopajo časopisni zapisi o kmetiji in s tem prehojeni poti družine Bela iz Sv. Trojice, natančneje Zgornje Senarske. Pomemben razvojni korak so namreč naredili lani, ko so zgradili nov hlev za krave molznice. Hlev, za katerega so prejeli naziv Naj hlev po številu prejetih glasov, hlev, v katerem je maksimalno poskrbljeno za udobje živali, hlev, ki je zahteval obilo dela, še več skrbi in dobesednega odrekanja. Nikakor ni bilo lahko, še sedaj ni, priznavajo Belovi, vendar pa »ne jamramo, ves čas iščemo rešitve,« je dejala mama, gospodinja, kmetica Lea, vidno ponosna na svojo družino, doseženo in prehojeno pot.
Opustili vrtnarstvo, povečali hlev
Gospodar oz. mladi prevzemnik kmetije je Simon Bela, ki sta mu starša pri njegovih 25 letih zaupala vodenje posestva.
Osrednja panoga kmetije je prireja mleka, s katero sta se ukvarjala že Simonova stara starša, ki sta imela na domačem dvorišču tudi zbiralnico mleka. Kmetija je redila do 10 krav molznic, Simonova starša, oče Milan in mama Lea, pa sta govedoreji priključila še vrtnarstvo. »Površine sva povečevala do leta 1997, ko sva imela že 12 arov rastlinjakov, kjer sva vzgajala solato, paradižnik, kumare, papriko, sadike. Vztrajala sva do preloma tisočletja, ko so s pojavom velikih nakupovalnih središč padle cene domače zelenjave, obenem pa je zamrla tudi prodaja na tržnicah.« Sklenila sta, da ohranita govedorejsko tradicijo in leta 2001 začela graditi hlev za prosto rejo. »Pri gradnji je pomagal že Simon, bil je tako zavzet in zagret, da so se mu morali delavci umikati, ko je z majhno otroško samokolnico vozil malto. Pri umikanju pred majhnimi hitrimi nogami je eden padel v samokolnico, drugi v vedro,« je spomin obudila Lea. Čredo živali so Belo-
Milan, Lea, kuža Miki, Gašper in Simon Bela
vi v 10 letih povečali s 25 na 67, dogradili hlev, preuredili molzišče. »Leta 2014 smo prešli na sistem molže - ribja kost, tako da smo molzli 12 krav naenkrat, kljub temu pa smo v zadnjih letih v hlevu preživeli štiri ure zjutraj in štiri ure zvečer,« je povedal Simon, poleg katerega sta na kmetiji zaposlena še mama in oče, kmalu tudi brat Gašper, ki pa že sedaj pomembno pomaga pri oskrbi živali.
Prvi hlev v Sloveniji z vremensko postajo
Zaradi prostorskih potreb, preobremenjenosti in posledično zdravstvenih težav je dozorela ideja in želja po gradnji novega hleva. Sprva so načrtovali gradnjo novih prostorov za mlado živino, nato pa sklenili, da postavijo proizvodni hlev - torej hlev, namenjen le molznicam. »V tem
Foto: Mojca Vtič
hlevu ni telitev, presušenih ali kako drugače izločenih krav,« doda mama Lea. Pri zasnovi in opremi hleva jim je pomagal Anton Hohler, svetovalec za prehrano živali v slovenjebistriški izpostavi Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Tako so zgradili visok, svetel, odprt zračen hlev in kot prvi v Sloveniji na streho namestili vremensko postajo, ki glede na dež in veter uravnava odpiranje in zapiranje
torek • 26. novembra 2024
V središču
Štajerski	7
in izvajalce v panogi živilstva veljajo enaki pogoji, ne glede na to, ali gre za majhne butične serije prazničnih sladic in piškotov ter nekaj vrečic čaja ali pa za velike živilske obrate in kuhinje. Če želi Helena peči piškote, mora njena kuhinja ustrezati popolnoma enakim standardom, kot veljajo za registrirane pekarne, gostilniške in šolske kuhinje, kuhinje v domovih upokojencev, bolnišnicah in drugih zavodih ter ne nazadnje tudi za velike industrijske živilske obrate (na primer Perutnina Ptuj), iz katerih gredo milijoni in milijoni prehrambnih izdelkov. „Ne glede, ali gre za občasno dejavnost ali redno proizvodnjo, je pri vseh proizvajalcih živil treba upoštevati enake zakonodajne okvire in higienske predpise. Zakonodaja zagotavlja varnost živil in zaščito potrošnikov, zato je pomembno, da so tudi manjši proizvajalci seznanjeni z vsemi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati. Za izvajanje katerekoli živilske dejavnosti se mora oseba registrirati kot nosilec živilske dejavnosti pri krajevno pristojnem območnem uradu Uprave za varno hrano, in sicer najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti. Izpolnjevati mora vse predpisane zahteve glede varnosti, higiene, kakovosti in označevanja živil in surovin, ki jih daje na trg. Nosilec živilske dejavnosti je
Foto:Pexels
Pri vseh zakonskih omejitvah in normativih se je Helena odločila, da bo najverjetneje registrirala osebno dopolnilno delo in prodajala izdelke ročnih del. Piškotov za prodajo zaradi stroge zakonske regulacije ne bo pekla, ampak bo z njimi, kot doslej, razveseljevala svojo družino, sorodnike in prijatelje. Enako bo naredila z zelišči, ki jih pridela na vrtu. Iz posušenih bo naredila odlične čajne mešanice in jih podarila svojim najbližjim.
dolžan vzpostaviti in izvajati sistem notranjih kontrol, ki temelji na načelih HACCP, kar pomeni, da mora opredeliti vsa morebitna tveganja v zvezi z živili ter jih preprečiti oziroma ustrezno obvladovati," so pojasnili na Upravi za vrano hrano.
■h	I	I *	V	t	| • V V
Enako velja za susenje zelisc in pripravo čajev
„Kar se tiče peke piškotov, opozarjamo, da morajo biti vse uporabljene sestavine primerne za prehrano ljudi. To pomeni, da morajo biti kupljene pri registriranih ali odobrenih dobaviteljih in spremljane z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje njihovo skladnost. Treba je zagotoviti sledlji-vost sestavin in surovin, ki se uporabljajo pri peki. Če se pri proizvodnji uporabljajo sveže ali domače surovine (na primer jajca in mlečni izdelki), morajo ustrezati zakonskim zahtevam za živila, namenjena prodaji," so razložili na Upravi. Tudi za sušenje in pakiranje zelišč, pripravo in prodajo čajnih mešanic veljajo enaka pravila kot pri peki piškotov. Poleg tega je pri zeliščih treba biti pozoren še na to, ali se morebiti ne klasificirajo kot zdravila ali pa so celo prepovedana za uporabo.
Mojca Zemljane
Za peko registracija podjetnika ali dopolnilna dejavnost na kmetiji
Peka piškotov ali priprava tort (slednja je med mladimi vse bolj priljubljena) z registracijo osebnega dopolnilnega dela nista možni. Prav tako ne sušenje in pakiranje zelišč (za čaje), so poudarili na Upravi za varno hrano. „Prodaja piškotov, čajev in podobnih domačih izdelkov kot dejavnost fizične osebe ni dovoljena. Za zakonito opravljanje navedenih dejavnosti je treba ustanoviti pravno-formalno obliko, kot so dopolnilna dejavnost na kmetiji, samostojni podjetnik (s. p.), družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), ali drugo ustrezno obliko, ki omogoča registracijo dejavnosti v skladu z veljavno zakonodajo. Registracija subjekta je potrebna tako za izvajanje dejavnosti kot tudi za izpolnjevanje davčnih obveznosti in drugih zakonskih zahtev."
Peka v stanovanju da, a v posebnem prostoru
Bi lahko Helena pekla piškote v svojem stanovanju, sušila zelišča na podstrešju in jih pakirala v kuhinji? „Peka piškotov, sušenje in pakiranje čaja se lahko izvajata v zasebnih prostorih, ki so opredeljeni kot poslovni in so namenjeni izključno izvajanju dejavnosti. Pooblaščeni osebi pristojnega organa (inšpektorju) je treba kadarkoli na zahtevo omogočiti vstop v te prostore zaradi uradnega nadzora," so povedali na Upravi za varno hrano.
rolojev. »Roloji se lahko spustijo povsem do konca in zaprejo hlev. Senzorja v hlevu pa uravnavata notranjo temperaturo in vlago v zraku. Zvečer, ko se ohladi, se roloji zaprejo in v hlevu je še zjutraj prijetno toplo,« pojasni Simon. Na podlagi senzorjev se prižgejo tudi infrardeče luči, ki krave spodbujajo, da se umirijo in dobro počutijo, nekatere zvečer več jedo, druge gredo na molžo. Za krave je poskrbljeno tudi s posebnimi mehkimi ležalnimi podlagami iz gume iz treh plasti, ki je podobna spominski peni, ventilatorji, pa s krtačami in tremi roboti - molznim robotom, robotom, ki čisti rešetke, ter robotom, ki krmo potiska k jaslim.
Kasnejše vstajanje in čas za čaj
Robotske novitete so olajšale delo, priznavajo Belovi. »Sedaj se nam ni treba vstajati ob pol šestih zjutraj, temveč kakšno
uro kasneje in čaj lahko v miru popijemo,« pravi Lea. Kljub temu pa delo v hlevu ne izostane. »Vsak dan je treba natančno pripraviti krmni obrok, kravam očistiti napajalnike, ležišča, pomembno je spremljati podatke robota, k robotu prignati krave, ki se niso pomolzle, pomolsti krave, ki so izločene, pogoste so tudi telitve, sami opravljamo osemenjevanja, tako da dela nikoli ne zmanjka,« pove Simon. Mama pa doda: »Treba se je tudi sprehoditi med njimi, jih pobožati, pohvaliti, jaz jim pravim, da so dame. Vsa ta pozornost se nato na neki način povrne.«
Cilj je povečati mlečnost in dolgoživost
V novem hlevu se trenutno molze okrog 65 krav, še približno 20 krav je zaradi izločitve (telitev, morebitnih bolezni ...) v molzišču, skupno imajo okrog 160 glav govedi. »Želeli bi priti na približno
Foto: arhiv kmetije Bela
V novo zgrajenem hlevu je maksimalno poskrbljeno za udobje krav molznic. Hlev je brez stranskih sten, kar omogoča zračnost, opremljen je z ventilatorji in posebno ležalno gumo, za čistočo rešetk pa skrbi robot.
Foto: Mojca Vtič
Infrardeča svetloba v hlevu naj bi spodbujala krave, da se umirijo in dobro počutijo, jedo in gredo na molžo, posledično naj bi se izboljšala tudi mlečnost.
80 krav molznic na robotski molži, sicer pa je cilj predvsem, da obdržim čredo, da povečam mlečnost in dolgoživost,« pravi Simon. Trenutno dosegajo v povprečju 26 kg mleka na kravo in letno oddajo okrog 600.000 litrov mleka. Hrano za govedo pridelujejo na približno 70 hektarjih, od tega je 30 hektarjev v njihovi lasti, drugi so v najemu, beljakovinske komponente pa dokupijo. Gospodarijo še s 6,5 hektarja gozda, iz katerega pridobivajo sekance tudi za ogrevanje vode iz hleva, strošek elektrike pa jim je uspelo znižati s sončnimi elektrarnami.
»Lansko in letošnje leto je bilo izjemno težko«
Za hlev in traktorske priključke so odšteli 1,2 milijona evrov. Za investicijo so vzeli posojilo za 15 let, del denarja pa pridobili preko razpisa. Toda kot opozarjajo Belovi: »Država in vreme ničesar ne šenkata. Kdor misli drugače, naj pride ter se prepriča.« In pravijo: »Lansko in tudi letošnje leto je bilo izjemno težko. Izplačila kasnijo tudi zaradi kontrol, medtem ko obrok za posojilo ne izostane. Zaradi zamikov objave razpisa so se nam zvišale obresti, velik strošek je bila
projektna dokumentacija. Projekt je bil in je še stresen, kar se kaže tudi na zdravju. Vendar nismo takšni, da bi obupali, skušamo najti rešitve. Namreč kmetijstvo je še vedno edina panoga, ki ti omogoča, da si sam pridelaš hrano.« Preteklosti ni mogoče spreminjati, kljub vsem zahtevnim preizkušnjam pa je Belovi niti ne bi želeli. Na vprašanje, ali bi se še enkrat lotili tovrstne investicije tako, odgovarjajo: »Morda čez 20 let. Pravijo, da mora določeno obdobje miniti, kajti gradnja tega hleva je bila resnično izčrpavajoč projekt.«
Mojca Vtič	MV
8 Štajerski
Podeželje
torek • 3. decembra 2024
Slovenija • Ljubitelji fižola bodo že peto leto spremljali rast fižola
Pametni telefon, njiva, vrt ali balkon ter šest semen fižola
Fižol je ena najbolj razširjenih stročnic pri nas. O njegovi razširjenosti na slovenskih tleh je pisal že Valvasor v 17. stoletju, v desetletjih in desetletjih pridelave pa so se razvile številne avtohtone sorte fižola, na primer ribničan, topolovec, visoki jeruzalemski, ptujski maslenec, lišček, nežika... Kljub vse večjemu povpraševanju po tej stročnici pa pridelava ostaja predvsem v domeni vrtičkarjev, ljubiteljev fižola.
Na slednje se je pred časom obrnil tudi Kmetijski inštitut Slovenije in jih povabil k sodelovanju in raziskovanju rasti, vzgoje in pridelave fižola v rastni sezoni 2025.
V poskusu t. i. občanskega raziskovanja v okviru projekta Increase sodelujejo ljubiteljski raziskovalci iz vse Evrope, tudi iz Slovenije, ki so v prvi vrsti ljubitelji fižola. »Sodeluje lahko vsak, ki ima pametni telefon, njivo, vrt, teraso ali balkon, pa seveda tudi potrebno navdušenje, da v rastni sezoni vzgoji šest različnih genskih virov navadnega fižola. Roka za prijavo sta dva: tisti, ki se prijavljajo prvič, se lahko registrirajo do 28. februarja 2025; tisti, ki pa so v poskusu že sodelovali v katerem iz preteklih krogov, pa se lahko prijavijo do 31. decembra letos, saj gre v tem primeru za izmenjavo semena med občanskimi raziskovalci samimi,« je pojasnila vodja projekta na Kmetijskem inštitutu Slovenije Barbara Pipan. Sodelujoči ljubitelji fižola bodo za izvajanje poskusa do maja prihodnje leto prejeli semena fižola. »Opazovanje pa nato traja do zaključka vegetacije, ko sodelujoči pridelek poberejo, ga ves čas vzgoje vrednotijo glede na predpisane deskriptorje,« je povedala Pipanova. Pridelek seveda ostane pridelovalcem, kar pomeni, da lahko posamezniki semena oz. pridelek pojedo, ga razmnožujejo naprej, si ga izmenjajo z drugimi sodelujočimi ljubitelji fižola. »Vsak občanski raziskovalec namreč seme šestih genskih virov fižola od konzorcija projekta prejme le enkrat, za nadaljnje sodelovanje si seme sam pridela ali pa si ga izmenjuje. Jaz sem prijavljena kot
Do oktobra uvozili za 10 milijonov evrov fižola
Čeprav ima pridelava fižola v Sloveniji večstoletno tradicijo, trenutne površine ne zadoščajo potrebam po samooskrbi, zato veliko fižola, predvsem za zrnje, še vedno uvozimo. Lani je vrednost vsega uvoženega fižola, po podatkih statičnega urada, znašala okrog 13 milijonov evrov, letos do oktobra nekje 10 milijonov evrov.
Barbara Pipan in sem lani pošiljala seme gospe na Madžarsko, dobila pa sem ga od gospoda iz Nemčije. Vse to je organizirano in poteka preko aplikacije.«
Sedaj se začenja zadnji, peti krog raziskovanja, skupaj pa je v preteklih štirih krogih sodelovalo
nekaj več kot 100 občanskih raziskovalcev iz Slovenije, kar je zelo lepo število glede na majhnost Slovenije, ocenjuje Pipanova. »Ker je letos zadnje leto, ko ta poskus v okviru projekta Increase poteka, si želimo, da bi nas bilo tudi iz Slovenije čim več. Z odzivom smo zelo
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so vzgojili novo sorto navadnega fižola KIS Amand, ki vsebuje več železa in cinka v primerjavi z nekaterimi evropskimi genskimi viri, ob tem še KIS Marceljan in KIS Pavlin.
zadovoljni, še posebej, ker število sodelujočih iz Slovenije iz leta v leto narašča, tako da se zavest o ohranjanju biodiverzitete fižola lepo širi med nas Slovence.« Skupno pa je bilo v projekt spremljanja rasti fižola, izmenjavo semen vključenih več kot 22.000 ljubiteljev te stročnice iz vse Evrope.
Največ fižola je pridelanega v Aziji
Fižol je pomemben vir rastlinskih beljakovin in ogljikovih hidratov v prehrani, zato se povečuje svetovna poraba in posledično pridelava fižola. Medtem ko je znašala svetovna pridelava fižola za zrnje še leta 1990 okoli 18 milijonov ton, naj bi se v letu 2021 povečala na več kot 28 milijonov ton, pridelava fižola za stročje pa naj bi presegla 24 milijonov ton.
V Evropi smo leta 2016 pridelali le približno štiri odstotke vse svetovne količine fižola za zrnje, le 3,4 % svetovnega pridelka pa fižola za stročje. Največ slednjega pridelajo Španija, Italija, Belgija, največ zrnja pa Belorusija, Litva in Švedska. Po podatkih Kmetijskega instituta Slovenije so pred sedmimi leti kmetje, predvsem pa vrtičkarji, gojili fižol na približno 1.160 ha in pridelali okrog 1.200 ton fižola za zrnje in dobrih 2.400 ton fižola za stročje. V zadnjih letih pa so površine, namenjene fižolu, upadle na dobrih 700 ha, sporočajo zbrane številke statističnega urada.
Največje svetovne pridelovalke fižola za zrnje so Indija, Brazilija, ZDA, Mehika, fižola za stročje pa Kitajska, Indonezija, Indija in Tur-
fcl^VENSK/
Foto: KZ Slovenska Bistrica
Poraba fižola v svetu narašča
čija. Skoraj polovico vse svetovne količine fižola za zrnje pridelajo kmetje v Aziji (46 %), četrtino v Ameriki (26 %) in Afriki (24 %). Evropa je v svetovnem merilu majhna pridelovalka. Pri fižolu za stročje pa se daleč največ fižola pridela v Aziji (92 % vseh svetovnih količin), sledijo Evropa, Afrika in Amerika.
Vrtičkarji ohranjajo pestrost sort
Kljub negativnim podatkom glede slovenskih površin, namenjenih fižolu, pa je spodbudno, da je pri nas »še vedno prisoten na vrtovih in da lepo skrbimo za ohranjanje raznolikosti, saj je že sam po sebi zelo raznolik, kar narekujejo tudi različni način vzgoje in uporabe: nizek, visok, za stročje in za zrnje. Že informacija, da imamo v genski banki na KIS shranjenih več kot 1.000 različnih genskih virov fižola,
kaže na to, da se je v Sloveniji v preteklosti oblikovala zares raznolika lokalna dednina,« ocenjuje Pipano-va. Dodala je še, da so pridelovalci lokalne sorte v zadnjih letih dopolnili z novimi, odpornejšimi sortami. »Pridelovalci vedno ohranijo tisto, kar je dobro, radi pa preizkusijo tudi kaj novega, drugačnega. Pri fižolu to poteka vzporedno in se lepo dopolnjuje, seveda odvisno od namena in intenzivnosti pridelave. V smislu ohranjanja bogatosti, pestrosti ter hkratnega izboljšanja obstoječe dednine fižola pa seveda na Kmetijskem inštitutu Slovenije poteka program žlahtnjenja fižola. V okviru žlahtnjenja v slovensko/ evropsko dednino vnašamo odpor-nostne in prehransko ustreznejše lastnosti ter skušamo vzgojiti nove slovenske sorte fižola, ki so primerne za različne sisteme pridelave, tudi za ekološko.«
Mojca Vtič
Foto: KIS
Središče od Dravi • Podjetje Ahac prejelo dve prestižni priznanji
Izjemna kakovost in domača živila
Potrdilo IFS Progress Food in certifikat TKBZ Jeruzalem Slovenija, ki ju je prejelo slovensko družinsko podjetje Ahac iz Središča ob Dravi, predstavljata pomembno priznanje za visok standard v proizvodnji živil.
Obe priznanji poudarjata zavezanost podjetja k zagotavljanju najvišje ravni kakovosti in varnosti hrane ter odražata njegovo traj-nostno in odgovorno delovanje v lokalnem okolju.
Potrdilo IFS Progress Food je eno izmed najprepoznavnejših mednarodnih meril za zagotavljanje varnosti hrane v živilski industriji. Prejem potrdila potrjuje, da podjetje Ahac pri proizvodnji vložnin, prilog in omak znamke Droga ter drugih trgovskih znamk v celoti sledi strogim protokolom in zahtevam, ki ščitijo potrošnike ter zagotavljajo nadzorovane in preverjene proizvodne procese.
»Prejetje tega potrdila je rezultat premišljenega in odgovornega dela v našem proizvodnem obratu v Središču ob Dravi, kjer skrbno
preverjamo vse sestavine, tako v lastnem laboratoriju kot pri neodvisnih organizacijah. Naša predanost kakovosti se odraža v vsakem izdelku, ki ga ponujamo potrošnikom,« pojasnjuje Marinka Kolarič Lašič, dolgoletna vodja poslovne
enote Ahac, d. o. o., v Središču ob Dravi.
Poleg potrdila IFS Progress Food je družinsko podjetje Ahac pridobilo še certifikat TKBZ Jeruzalem Slovenija, ki ga nosijo le izdelki, ki so tesno povezani z bogato
Foto: Arhiv Ahac
Foto: Arhiv Ahac
dediščino in kakovostjo pridelave na območju Destinacije Jeruzalem Slovenija, kar pomeni, da spoštujejo lokalno tradicijo, naravo in traj-nostno pridelavo.
Podjetje Ahac ga je prejelo za dva izdelka, in sicer za vložene filete rumene paprike in rdečo peso,
ki ju odlikujeta naravna priprava brez konzervansov ter pridelava v sodelovanju z lokalnimi kmeti. Vsaj 70 % sestavin ali postopkov izdelave mora izhajati iz območja LAS UE Ormož in LAS Prlekija, 100 % pa iz Slovenije.
David Lašič, predstavnik podje-
tja Ahac, je ob prevzemu laskave nagrade izpostavil pristno povezavo z lokalno dediščino in pojasnil, da rumena paprika ter rdeča pesa nista zgolj priloga, temveč zgodba o predanem delu lokalnih kmetov in trajnostnem ravnanju.
T. K.
torek • 10. decembra 2024
Podravje
Štajerski	9
Podravje • Mlekarsko zadrugo Ptuj bo tudi prihodnja štiri leta vodil Janko Petrovič
Od otroštva zavezan kmetijstvu
Janko Petrovič je vodenje Mlekarske zadruge prevzel 1. januarja 2017. Letos seje direktorju, ki mu je uspelo od nastopa funkcije prihodke zadruge potrojiti, količine odkupljenega mleka pa povečati za tretjino, izteka drugi mandat. Na prigovarjanje organov upravljanja zadruge seje odločil še za tretjega, odločitev nikakor ni bila samoumevna.
Foto: Črtomir Goznik
Janko Petrovič je vodenje zadruge prevzel 1. januarja 2017, ob upokojitvi prvega in dolgoletnega direktorja zadruge Draga Zupaniča. Petrovič je po izobrazbi diplomirani inženir kmetijstva, ki si je izkušnje nabiral v Kmetijski zadrugi Ptuj, v podjetju Agrosaat in v korporaciji Syngenta, kjer je bil nekaj časa zadolžen za prodajo semen, nato je presedlal na oddelek za varstvo poljščin, nakar pa delal kot področni vodja prodaje fitofarmacevtskih sredstev za Štajersko in osrednjo Slovenijo. Nazadnje je bil zaposlen kot vodja marketinga za Slovenijo, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo, zatem pa tudi za Hrvaško.
Dileme o podpori ni bilo
S pristankom Janka Petroviča na tretji direktorski mandat je zadovoljen tudi predsednik zadruge Jožef Hajšek. »Ocenjujem, da je direktor v najbolj produktivnih letih in pričakujem, enako tudi upravni odbor, da bo tako kot doslej odgovorno opravljal svoje naloge, povečeval odkup, širil teritorij, a ne za vsako ceno, temveč v okviru naših logističnih zmožnosti.«
»V menedžmentu se vsak vodja po nekaj letih utrudi in si postavi vprašanje, kaj bistvenega še lahko doprinese. Po drugi strani pa je 500 kmetij odvisnih od kakovostnega vodenja zadruge, torej ali bo zadrugo vodil nekdo z dušo in srcem ali ne,« je dilemi izpostavil Petrovič. Prepričala ga je zavezanost kmetom. »Izviram iz kmetijstva, v kmetijstvu sem zrastel, se šolal na tem področju, bil zaposlen v korporacijah s področja kmetijstva. Izkušnje imam, obenem pa razumem stiske kmetov, zato skušam na eni strani doseči čim višje cene ob rasti ceni oz. na drugi strani blaženje padca cen.«
Zavzetost mu priznavajo kmetje, tudi s tem, ko se priključujejo Mlekarski zadrug Ptuj, in kupci. Tako je Jure Bojnec iz Pomurskih mlekarn že pred leti dejal: »Zadruga je izjemno trd pogajalec, ki se bori za vsako desetinko centa, vendar vedno najdemo skupne rešitve za vse.«
Vsak teden ugasne vsaj ena kmetija
Izziv v prihodnje bo ohranitev obsega poslovanja in odkupljenih količin. »Že ohranitev teh rezultatov bo uspeh, namreč na evropskih tleh se soočamo z gospodarsko nestabilnostjo in slej ko prej jo bomo čutili tudi kmetijci, soočamo se tudi z opuščanjem prireje mleka, tako v zadnjih 12 mesecih beležimo več kot eno zaprtje kmetije na teden.« Zato bo eden izmed ciljev zagotoviti odkupne cene, ki bodo motivacija in temelj za ohranitev prireje mleka. Na tem področju veliko možnost in priložnost prvi mož zadruge vidi na področju povezovanja zadrug in kmetov v okviru organizacije proizvajalcev. Petrovič meni, da ni nobenemu kupcu v interesu odkup mleka od 60 različnih zadrug, zadruge z enim odkupovalcem mleka pa da nimajo prave pogajalske moči. Na drugi strani lahko organizacija proizvajalcev pod enim krovom združi 33 % nacionalnega odkupa. »Smisel vsega pa je čim boljša organiziranost neke panoge, specializirano znanje.« Pravi, da bi lahko z organiziranostjo prihranili tudi
po pol centa na litru, dodatnega pol centa pa bi prinesla tudi večja koncentracija ponudbe in zmanjša-
na konkurenca na trgu. »Glede na to, da imamo mleka v severovzhodni Sloveniji okrog 150 milijonov
litrov, si lahko sami izračunate, za kako velike številke gre. To je igra velikih količin in majhnih vrednosti.« Na tem področju, pravi Petrovič, ne kmetijska in ne zadružna javnost še nista dorasli svetovnim trendom.
Mlekarska zadruga Ptuj je bila ustanovljena leta 1992, njen prvi in dolgoletni direktor je bil Drago Zupanič, ki je specializirano zadrugo postavil na noge, z njo prebrodil številne viharje. A tudi zadnjih osem let ni bilo enostavnih. Petrovič je začel, ko so bile cene mleka dobrih 28 centov, kar je povzročil padec mlečnih kvot in ruski embargo, se boril s Pomurskimi mlekarnami za poplačilo dolga za neplačano mleko, se soočil s posledicami epidemije kovid, ki je omejila nakupe in turistično dejavnost ter s tem porabo mleka, nato z rastjo energen-tov. Izzive je zadruga prestala, še več: »Postali smo eni najuspešnejših odkupovalcev v prostoru, tudi povprečna odkupna cena je ena izmed boljših. Če nam bo tako uspelo peljati naprej še naslednja štiri leta, bo odlično. Zagotovo se bomo še soočali z izzivi; kar pa je zelo pomembno in daje našim kmetom določeno mero miru, pa so dobro zastavljena razmerja s kupci, ki razumejo vlogo kmetov.«
Mojca Vtič
Foto: KG Z Ptuj
V Mlekarsko zadrugo Ptuj je povezanih okrog 500 kmetij.
Destrnik • Šolski avtobus tudi za občane
Brezplačno štirikrat na dan
Občina Destrnik je z izvajalcem šolskih prevozov sklenila aneks k pogodbi, po kateri se lahko šolarjem na avtobusu pridružijo tudi drugi prebivalci.
Gre za dve avtobusni liniji. Prva zjutraj krene proti Destrniku iz smeri Spodnjega Velovleka, druga pa vozi s Placarja. Po koncu pouka se avtobusa vračata po približno isti trasi. Kot je znano, o številu in urnikih voženj ne odločajo več koncesionarji, pač pa Družba za upravljanje javnega potniškega
prometa (DUJPP), ki jo je država ustanovila z namenom skozi centralizacijo poenotiti javni potniški promet in v njem narediti red. Z združevanjem rednih in šolskih linij so ponekod nastale vrzeli, saj so bile nekatere linije ukinjene. Ker pa Zakon o prevozih v cestnem prometu v svojem 54. čle-
nu pravi, da »storitve posebnega linijskega prevoza potnikov lahko izjemoma pod pogojem zadostne zmogljivosti vozila uporabljajo tudi drugi potniki, če se tako s pogodbo dogovorita naročnik in izvajalec prevoza«, so številne občine zaplet rešile s podpisom aneksov k prevozniškim pogod-
bam. Kajti čeprav so šolski avtobusi namenjeni predvsem prevozom šolarjev, se lahko z njimi peljejo tudi občani, če na tisti relaciji ni redne linije, če je na avtobusu dovolj prostora tudi za »nešolarje« in če s tem soglašata naročnik in prevo-znik-koncesionar.
SD
Juršinci • 15. redna seja občinskega sveta
Nove prometne ureditve
V občini Juršinci se obetata dve novi prometni ureditvi. Svetniki so na zadnji seji občinskega sveta potrdili spremembo prednostne ceste v križišču v Rotmanu (po novem je to smer Juršinci-Rotman), za avtomobile pa bodo zaprli izvoz na cesto s parkirišča pri sladoledarju.
Foto: MZ
Proračun za naslednje leto je še ta teden v javni obravnavi - fizično v sejni sobi občine in v digitalni obliki na spletu.
Problem pri izvozu s parkirišča na cesto je ta, da je skoraj v eno polomljen prometni znak, ki stoji v otoku pred krožiščem. S popravilom znaka oziroma nameščanjem novega ima občina neprestano stroške, zato so svetniki sprejeli sklep, da izvoz z avtomobilom na cesto, kjer ta znak stoji, več ne bo možen. Razmišljali so že tudi, da bi ukinili otok in prometni znak, a morata zaradi prometne ureditve in kategorije ceste ostati.
Juršinčani se lahko v prihodnje nadejajo tudi ureditve slabih 300 metrov odvodnjavanja na lokalni cesti Juršinci-Moravci, odsek Vodol-Melič. Vgradili bodo mulde in utrdili bankine. Vrednost del bo okoli 130.000 evrov, sofinancerski delež bo primaknila država. „Vlada je obljubila, da bi občina še lahko pridobila denar za sanacijo škode po lanskih ujmah. Na tej cesti se nenehno srečujemo z odnašanjem bankin, zato jih bomo utrdili in poskrbeli za ustrezno odvodnjavanje. Cesta bo s tem za pol metra širša," je pojasnil župan Robert Horvat.
Juršinski svetniki so na novembrski seji opravili prvo branje proračuna za naslednje leto, ko v občinski blagajni pričakujejo 3,3 milijona evrov prihodkov. Med naložbami bodo v glavnem zaključevali letošnje ter pripravljali dokumentacijo za nove. Župan Horvat je povedal, da se premika na področju gradnje optike, saj je pristopil GVO, hčerinsko podjetje državnega Telekoma, ki bo gradil optiko na tako imenovanih belih lisah, to pomeni na območjih, ki tržno niso zanimiva. Omrežje bo na voljo vsem ponudnikom telekomunikacijskih storitev in bodo imeli občani pri izbiri operaterjev proste roke.
Na seji je bila podana pobuda, da bi povišali občinski znesek sofinanciranja vgradnje malih čistilnih naprav, ki je sedaj tisoč evrov, denar v proračunu za ta namen pa ostaja neizkoriščen. Novost bo tudi plačevanje takse ob vložitvi pobud za spremembo namenske rabe zemljišč (za OPN ali OPPN), višina takse po vlogi bo 100 oziroma 150 evrov. V drugi obravnavi so potrdili odlok o pogrebni in pokopališki dejavnosti, pri čemer je občinska pravnica opozorila, da bo s cerkvijo za pokopališče treba skleniti najemno pogodbo.
MZ
Ptuj • Grajska žitnica še čaka na prenovo
Še ena predstavitev
Ministrstvo za kulturo se, potem ko so že maja lani na ptujskem gradu predstavili projekt obnove grajske žitnice za potrebe predstavitve bogate arheološke zbirke na Ptuju, za zdaj uresničitve projekta ni lotilo tudi v praksi.
Foto: Arhiv ŠT
Kot so pojasnili, je pred začetkom gradbenih del predvidena še ena predstavitev. Na ministrstvu sicer še naprej zagotavljajo, da je zaključek gradbenih del, ki bodo sofinancirana iz načrta za okrevanje in odpornost, predviden v letu 2026. Kot so pojasnili, v grajski žitnici načrtujejo umestitev vseh pomembnih ptujskih arheoloških predmetov, tudi Orfejevega spomenika, za katerega pa bo v tej fazi pripravljen ustrezen prostor. Sam prenos omenjenega spomenika z izdelavo nadomestne kopije, ki bo stala na trgu, pa je samostojen in zahteven projekt, so še dodali. Projekt obnove grajske žitnice bi naj zahteval 5,6 milijona evrov in jih bo v celoti zagotovilo ministrstvo za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost.
Sta, ur
10 Štajerski
Kultura
torek • 3. decembra 2024
Ptuj • Aksinja Kermauner in Silvester Vogrinec v ptujski knjižnici
Žanrska romana za mlade
Priznana avtorica za otroke in mladino, pedagoginja za slepe in slabovidne Aksinja Kermauner, ki ustvarja že več kot trideset let, ter pisatelj, publicist, pesnik, bibliotekar in mojster borilnih veščin Ptujčan Silvester Vogrinec, začetnik slovenskega športnega romana in utemeljitelj literature o borilnih veščinah, sta združila moči pri prvih dveh romanih iz trilogije Srebrna krila, Orfejeva lira in Perunova sekira; tretja je v nastajanju. Orfejeva lira je pri založbi Miš izšla v letu 2023, Perunova sekira pri isti založbi letos.
Nastanek obeh in vsebino sta avtorja s pomočjo dveh kratkih filmov, pri katerih so sodelovali člani Akademije borilnih veščin Ptuj, tudi predstavila v pogovoru s Sanjo Selinšek v razstavišču ptu-
jske knjižnice, vodjo mladinskega oddelka knjižnice. Oba avtorja imata tudi zelo tenkočuten posluh za tegobe mladostnikov, kar je tudi razvidno iz obeh romanov.
Pisanje v dvoje je bil velik iz-
ziv, a sta se dobro ujela. Oba sta imela zelo jasno vizijo, kaj želita v romanu Orfejeva lira, ki je večplasten (od zgodovine Ptuja do mladostnih problemov, medvrstni-škega nasilja, športa), povedati.
Oba že celo življenje delata z mladimi, v pedagoškem poklicu, zato so se jima te teme zdele zelo aktualne ter sta jih skušala ubesediti. Veliko je bilo študija različnih virov in ogledov na terenu, da je zgodo-
Aksinja Kermauner in Silvester Vogrinec sta v pogovoru s Sanjo Selinšek predstavila romana Orfejeva lira in Perunova sekira.
VeLÍUa boŽiČNA dobROdElNA AkcijA
t

v *	(J
Pošlji SMS z bESEdo
NADLANI5 al.

m-m
NADLANI10 na 1919
Štajerski
Decembrski dnevi so polni topline, veselja in radosti. Takšni bi morali biti za use nas. Na žalost pa se prav v tem prazničnem času pokažejo tudi stiske, s katerimi se srečujejo družine v naši okolici. Vsakdanji stroški, položnice, ogrevanje, hrana - use to je v zadnjem letu postalo še dražje in marsikatera družina ima težave že s plačevanjem teh stroškov. Težko si je predstavljati stisko, v kateri se znajdejo starši, ki bi radi svojim otrokom pričarali lepe praznike, pa za darila in drobne pozornosti zmanjka denarja. Že nakup toplih zimskih oblačil in obutve je lahko prevelik finančni zalogaj, darila tako sploh ne pridejo na vrsto. Četudi otroci skušajo razumeti situacijo, si njihove oči in srčki želijo doživeti praznike s pričakovanjem, darili in veseljem.
Zato bomo s projektom Podravje na dlani - božično darilo na vsaki dlani tudi letos skupaj z našimi partnerji poskrbeli, da bodo za otroke iz socialno šibkih družin Spodnjega Podravja prazniki lepi, topli in čarobni.
Že vrsto let sredstva za dober namen prispevajo naročniki prazničnih poslovnih voščil - gospodarstveniki, organizacije in društva. Tudi letos bo del zbranih sredstev od poslovnih čestitk družba Radio-Tednik Ptuj namenila v dobrobit akcije Podravje na moji dlani -božično darilo na vsaki dlani.
V sodelovanju z Zvezo Anite Ogulin in ZPM, Rotary Clubom Ptuj, Rotaract klub Ptuj, Leo Clubom Ptuj in vami, naši poslušalci in bralci, bomo združili moči ter za otroke priskrbeli darila, higienske pakete in pomagali pri plačilu energetskih stroškov. Pridružite se nam na dogodku Naj potica v Qcentru Ptuj, 14. decembra, kjer bomo zbirali prostovoljne prispevke, ali pošljite SMS na številko 1919 - z SMS-om Nadlani5 boste darovali pet evrov, če boste zapisali NadlanilO, pa boste za otroke namenili deset evrov. Naj bo praznični december čas, ko stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega.
Foto: Črtomir Goznik
Romana Orfejeva Ura in Perunova sekira sta izšla v zbirki Srebrna sekira. Roman Orfejeva lira je tudi prejemnik mednarodnega priznanja bela vrana. V okviru državnega projekta spodbujanja branja med mladimi Rastem s knjigo pa je bil izbran kot roman za srednješolce v šolskem letu 2024/2025, tako da ga bodo prejeli vsi dijaki prvih letnikov v Sloveniji in tudi v zamejstvu. Izšel je v nakladi 26.000 izvodov.
Foto: Črtomir Goznik
vina Ptuja verodostojno predstavljena in da ima roman tudi veliko zgodovinskih elementov. Silvester Vogrinec ob tem pravi, da je imel srečo, ker je odraščal na ptujskih ulicah, ki so ga vedno fascinirale, še posebej stari del mesta, Prešernova ulica z veliko dvorišči. Že kot osnovnošolec se je spoznal z grajskimi rovi. Zgodovino Ptuja, največje znamenitosti Ptuja, sta predstavila kot lov za izgubljenim zakladom po ptujskih ulicah, vse skupaj pa povezala z Orfejevo liro, da bi čim bolj pritegnila mlade bralce. Mesto je fascinantno, zato je prav, da se o njem piše in da ga mladi spoznajo, poudarja Aksinja Kermauner.
Zgodba Orfejeve lire, ki prepleta resničnost in fantastiko, ki je med mladimi kot žanr vedno bolj priljubljena. Dogaja se na Ptuju: gimnazijka Evi (Evridika) se namesto baleta odloči za borilne veščine, pridobi na samozavesti in odločnosti ter se odločno zoperstavi zoper mladostniško nasilje. Na ulici je doživela napad, zato se je skrivaj odločila, da bo namesto baleta obiskovala karate.
Z ■	H I t	V V»	•
borilnimi veščinami do samozavesti in premagovanja težav
Borilne veščine so sploh usmerjene k temu, da vsak posameznik sebe najbolj prepozna, z vadbo premaga svoje slabosti in jih spremeni v vrline. V vsakem obdobju življenja vadba borilnih veščin nekaj da, tudi Evi. Ker je žrtev med-vrstniškega nasilja, v sebi čuti jezo, frustracijo. To želi spremeniti, noče se več tako počutiti. S treningom borilnih veščin okrepimo samozavest, nasilneži to zaznajo, ko vidijo nekoga, ki se ne boji in izžareva to v svojo okolico. Že na ta način se marsikatera situacija razreši. V Orfejevo liro sta vpletla lokalno mitologijo. Roman, mesto Ptuj in karate pa mladi lahko spoznajo tudi v kratkem videu, ki si ga lahko ogledajo ob obisku knjižnice.
Roman Perunova sekira se na začetku dogaja na Ptuju in v njegovi okolici, nakar se preseli na Kras. Odnosi med Evi in najboljšo prijateljico se začnejo krhati zaradi ljubosumja, ker jo obtoži, da se hoče dobivati z njenim fantom. Gre za
pomanjkljivo komunikacijo, ki je danes prav tako problem. Komuniciramo samo preko telefona, ne da bi si pogledali v oči, in zgrešimo kakšne pomembne stvari. Če bi si prej povedali, vsaj ne bi bilo zapleta. Boj med silami teme in luči pa se še nadaljuje. Skrivnostna in napeta je tudi druga knjiga, tako da kar vleče k branju. Vsi odnosi se še razvijajo, z babico, dedkom, starši. V tretjem romanu se bodo še malo bolj zaostrili. Evi avtorja skozi vse tri romane vodita tako, da bo na koncu postala boljši človek, se lažje soočala z izzivi. Borilne veščine pa so ravno tiste, ki nam dajo trdnost in sposobnost, da se soočamo z njimi, da jih premagujemo.
Pisatelj mora z zgodbo pritegniti
Želja obeh avtorjev je bila, da bi z romanoma, ki imata več pomembnih sporočil, prebudila željo po branju pri mladih. Sodobna komunikacijska sredstva manipulirajo, odvračajo mladostnika, da bi prijel za knjigo oz. prebral 250 njenih strani. Bralci pa tudi sicer postajajo zahtevnejši, saj imajo več znanja, več informacij, tudi zato je treba vključiti več takega, kar bo pritegnilo, kar je mladim zanimivo. Pisatelj ima nalogo, da pove zgodbo in da pritegne z njo, še posebej mladega bralca. Če mu ne bomo privzgojili potrebe po branju, ne bo nikoli segel po svetovnih klasikih, razvil kritičnega mišljenja. Popolnoma drugače je, če človek bere knjigo in si ustvari svoje slike, to je veliko bolj kreativen proces, kot pa če samo gledamo televizijo, neko reklamo v tik-toku itd. Mediji posredujejo veliko laži, zdaj vidimo, da se politiki brezsramno lažejo, ne samo, ko obljubljajo ob volitvah, ampak tudi sproti, mimogrede natrosijo kup laži. Zelo pomembno je, da mlad človek razvije sposobnost kritičnega mišljenja. „Pri bralcu ne more biti prostega teka, ne smeš ga izpustiti, ker potem ne bo več bral. Stalno ga je treba držati v napetosti, da knjigo prebere do konca. Ob tem pa se ga bo zagotovo nekaj prijelo, vtisnilo v spomin, neko sporočilo, ki ga knjiga naslavlja," sta prepričana avtorja romanov Orfe-jeva lira in Perunova sekira.
MG
torek • 3. decembra 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Gorišnica • Lions klub Ptuj skuša blažiti stiske starejših
Veliko upokojencev nima za drva
Stiske ljudi se poglabljajo, kar opažajo tudi v Lions klubu Ptuj. V zadnjem času beležijo porast prošenj za pomoč pri plačilu osnovnih življenjskih stroškov, kot so elektrika, voda in ogrevanje. Vedno več posameznikov in družin se znajde v situacijah, ko si sami ne morejo več zagotoviti osnovnih potrebščin, kar kaže na resnost trenutnih socialno-ekonom-skih razmer. Še posebej težko živijo starejši ljudje z nizkimi pokojninami, ki se pogosto znajdejo na robu preživetja.
Ena izmed zadnjih akcij Lions kluba Ptuj, ki trenutno poteka v sodelovanju z okoliškimi društvi upokojencev, je namenjena ravno pomoči starejšim ljudem, ki si zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo privoščiti nakupa drv za ogrevanje. Pri dostavi jim je na pomoč priskočilo podjetje Horvat drva iz Moška-njcev. »V vsakem društvu upokojencev je okoli pet ali šest starejših ljudi, ki tovrstno pomoč potrebujejo. Do sedaj so bili prav vsi, ki smo jim drva pripeljali, izjemno veseli in hvaležni. Nekateri so sprva oklevali sprejeti našo pomoč, saj jih je bilo sram, da si niso mogli sami priskrbeti drv. Kljub temu vztrajamo in z veliko razumevanja ter sočutja pomagamo vsem, ki se znajdejo v takšnih stiskah, saj verjamemo, da nihče ne bi smel ostati brez osnovnih življenjskih potrebščin,« je povedal Slavko Visenjak, predsednik Lions kluba Ptuj, kjer posebno pozornost namenjajo mladim, starejšim in tudi vsem tistim, ki se zaradi naravnih nesreč, požarov, smrti ali bolezni znajdejo v težki situaciji. Ob koncu leta bodo že tradicionalno obdarili približno 200 otrok iz socialno šibkih družin.
Nedavno so drva pripeljali šestim starejšim ljudem v občini
Foto: Elizabeta Cuš
Vili Horvat, predsednik DU Gorišnica, in Slavko Visenjak, predsednik Lions kluba Ptuj, ob dostavi drv v občino Gorišnica (od leve)
Gorišnica, sicer uporabnikom projekta Starejši za starejše. Koordinatorja projekta Elizabeta Čuš je poudarila, da je vsak izmed njih prejel dve paleti drv, za kar so bili neizmerno hvaležni. «Včasih resnično ljudje tako malo potrebujejo, da jim polepšamo življenje. Solze sreče so nam pokazale, kako potrebna je ta pomoč.« Nekateri kljub težkim življenjskim razmeram in revščini pomoč odklonijo. »To so
izjemno skromni ljudje, ki znajo preživeti s kosom kruha cel teden ali z 20 evri ves mesec, samo da ne bi bili drugim v breme. Njihova skromnost in dostojanstvo sta globoko ganljiva, prav zaradi tega pa je naša pomoč še toliko bolj dragocena,« je poudarila Čuševa.
Pri izbiri starostnikov, ki so jim pripeljali drva, so upoštevali določene kriterije, kot je na primer višina pokojnine. Pri tem pa so
se posvetovali tudi z lokalnimi predstavnicami Rdečega križa in Karitas. V občini Gorišnica je letos v projekt Starejši za starejše vključenih 520 oseb, starejših od 69 let, od tega jih je pomoč potrebovalo deset. Približno 15 prostovoljcev je skupno opravilo okoli 320 obiskov. Njihov namen je pomagati osamljenim, onemoglim in pomoči potrebnim starejšim.
Estera Korošec
Ptuj • Praznična prireditev z nastopi učencev in bazarjem
Vrvež v moji Olgici
Na Osnovni šoli Olge Meglič je minuli teden potekala praznična prireditev ob dnevu šole, kije združila več kot 310 učencev. Ti so s svojimi nastopi obdarili svoje starše, dedke, babice in druge sorodnike.
Letos so prireditev od dnevu šole poimenovali Vrvež v moji Olgici, na katerem je bilo v ospredju duševno zdravje, prepoznavanje čustev in razvijanje čustvene inteligence, ki so ključnega pomena za zdrav razvoj otrok. V sklopu tega so učenci raziskovali bogastvo čustev ter moč čustveno-socialnih veščin, ki jih potrebujejo za uspešno krmarjenje skozi življenje, polno izzivov. Ravnateljica Helena Ocvirk je v svojem nagovoru povedala, da je letos šola še posebej osredotočena na razumevanje, sprejemanje in obvladovanje čustev, saj so čustva tista, ki nas oblikujejo kot osebe in vplivajo na naše odnose. »Nobeno čustvo ni nepravilno ali slabo. Vsa čustva so del nas in nas nekaj naučijo - o nas samih, naših odnosih in svetu okoli nas,« je povedala in dodala, da lahko šola s temeljitim delom na čustvenem in socialnem razvoju učencem omogoča, da se razvijajo kot odgovorni, empatični in samozavestni posamezniki. V ta namen je letos vsak razred ustvaril svojega »Čutkota«, ki je simbol za prijaznost, razumevanje in empati-jo - vrednote, ki jih šola vpeljuje v vsakodnevno življenje.
Odzivi obiskovalcev so bili izjemno pozitivni - mnogi so pohvalili
Prireditev ob dnevu OŠ Olge Meglič, na kateri je nastopilo okoli 300 otrok, je tudi letos potekala v šolski telovadnici.
organizacijo dogodka, vsebinsko pestrost nastopov in energijo nastopajočih. »Videti otroka, ki nastopa pred množico, je izjemen
trenutek, ki ga starši in stari starši težko pozabimo. Prireditev je pokazala ustvarjalnost, trdo delo in prednost,« so povedali obisko-
Božično-novoletni bazar
Po prireditvi so obiskovalci lahko uživali v božično-novoletnem bazarju, kjer so učenci prodajali izdelke, ki so jih sami ustvarili. Bazarje bil odlično obiskan, izdelki pa so navdušili s svojo domišljijo, raznolikostjo in kakovostjo. Prostovoljne prispevke bodo namenili za šolski sklad.
valci, ki so si prireditev zapomnili po številnih nasmehih, ponosnih pogledih in čustvenih trenutkih. Po besedah ravnateljice so takšni dogodki izjemno pomembni za krepitev povezovanja z lokalno skupnostjo, saj pripomorejo k večji povezanosti, zaupanju in sodelovanju med šolo, starši ter širšo skupnostjo. Ravnateljica se je ob koncu prireditve iskreno zahvalila vsem, ki so pripomogli k izvedbi dogodka in poskrbeli za organizacijo božično-novoletnega bazarja.
Estera Korošec
EU • Decembra zaživijo številna mesta po Evropi
f>	• V • ••	1 • •
Praznični sejmi znova vabijo
Adventni čas je že tu. Številna evropska mesta so že praznično okrašena, skupaj z lučkami, ki bodo zasijale, pa središča mest preplavijo tudi mamljivi vonji po kuhanem vinu, cimetu in pečenem kostanju.
Foto: Varaždlnske vljesti
Tradicionalno se v nemško govorečih deželah sejmi odprejo že pred prvo adventno nedeljo, tako hitro, kot se odprejo, pa se tudi zaprejo, ponekod že na božični večer.
Tako je na primer tudi na Dunaju, ki velja za eno bolj priljubljenih destinacij v prazničnem času. V avstrijski prestolnici se vsako leto zvrsti več deset tematsko obarvanih prazničnih sejmov. Za osrednjega in najstarejšega pa velja tisti pred mestno hišo, kjer za dodatno atrakcijo poskrbi tudi 3000 kvadratnih metrov veliko drsališče, piše na spletni strani sejma.
Lučke so minuli teden zasijale še v bližnjem Gradcu, 16 sejmov se je odprlo v petek. Posebnost prazničnih sejmov v prestolnici avstrijske Štajerske je dobrodelnost, saj so več stojnic dali v brezplačen najem nevladnim humanitarnim organizacijam. Obiskovalce nameravajo privabiti še z edinstvenimi ledenimi jaslicami, kakršne so prvič postavili leta 1996. Do kdaj bodo na ogled, pa je odvisno predvsem od vremena.
Med Slovenci so priljubljeni tudi praznični sejmi na Hrvaškem. Advent v Zagrebu se je že večkrat znašel na seznamu najboljših božičnih sejmov na različnih spletnih izborih, vsako leto ga obiščejo tudi številni Slovenci. Letos bo slavnostni prižig lučk 30. novembra, nakar se bo hrvaška prestolnica do 7. januarja prelevila v pravo zimsko pravljico. Tradicionalno se praznično vzdušje čuti po celem mestu od Trga bana Jelačica do grajskega griča.
Foto: Pexels
Tradicija božičnih sejmov je stara že več kot 700 let. Na prelomu 13. stoletja so se začeli na Dunaju in kasneje v Münchnu pojavljati decembrski sejmi. Odprti so bili le nekaj dni, njihov namen je bil, da so si prebivalci priskrbeli manjkajoči živež in potrebščine za čez zimo. Dve stoletji kasneje pa se pojavijo prvi božični sejmi. Za prvega velja Striezelmarkt v Dresdnu iz leta 1434, kar dokazujejo s pisnim dokumentom. Se pa sicer za ta naziv poteguje še nekaj drugih nemških božičnih sejmov.
Bogat program in dogajanje medtem obljubljajo še v Varaždinu. Kot glavno atrakcijo izpostavljajo 1200 kvadratnih metrov veliko drsališče in 23 metrov visok panoramski vrtiljak.
Eden bolj priljubljenih božičnih sejmov, ki se je že večkrat znašel na seznamu najboljših, je sejem v Budimpešti, ki je že odprt. Od sredine novembra vabi medse ljubitelje prazničnega veselja in tako bo do konca decembra. Sejem na trgu Vorosmarty velja za najstarejšega v madžarski prestolnici, prava posebnost je ogromen adventni koledar na pročelju ene od kavarn, kjer se vsak dan od 1. do 23. decembra odpre posebno okno.
V zahodni Evropi je težko izpustiti sejem v francoskem Strasbo-urgu, ki vsako leto privabi več kot tri milijone obiskovalcev. Zaradi tega je v decembru tudi prav poseben izziv najti prenočišče v alzaški prestolnici. Lesene stojnice se bodo letos odprle v sredo, osrednji simbol je razkošno 30 metrov visoko božično drevo.
Zimska praznična pravljica vabi še v Bruselj, kjer se lahko obiskovalci izgubijo med več kot 200 stojnicami. Poleg drsališča so v mestu postavili panoramski vrtiljak, večer pa popestrijo tudi z različnimi svetlobnimi predstavami. Obiskovalci, ki si želijo izvedeti kaj več, pa se lahko udeležijo vodenih ogledov.
Sta
12 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 3. decembra 2024
Prlekija • Stoletnica železniške povezave s Prekmurjem
Vlak je vedno prinesel napredek
23. novembra 1924je bila namenu slovesno predana skoraj 40 kilometrov dolga železniška proga Ormož-Ljutomer-Murska Sobota, kije vrnitev Prekmutja k Sloveniji po prvi svetovni vojni še dodatno utrdila.
Prekmurje je bilo namreč do takrat prometno slabo povezano z matično državo, povsem drugače pa je bilo z Madžarsko, proti kateri je železno cesto dobilo že leta 1907, saj so si Madžari tudi na tak način želeli nase navezati območje, za katero je kazalo, da bi ga lahko politično izgubili, kar se je slabi dve desetletji kasneje tudi zgodilo.
V Ormož so vlaki sicer vozili že veliko prej. Prvi je skozi mesto zapeljal že aprila 1860, in to na progi, ki je vodila od Pragerskega mimo Ptuja, Ormoža, Središča ob Dravi do hrvaškega Čakovca in naprej do madžarske Velike Kaniže. A je bila povezava s Prekmurjem prav tako pomembna za ormoško območje, saj do skrajnega severovzhoda Slovenije pred izgradnjo proge ni bilo lahko priti, kar so zlasti občutili trgovci in kmetje.
Varčevanje na račun kakovosti
»Kamorkoli je pripeljal vlak, je prinesel napredek in krepil železniško dediščino, na katero smo v Sloveniji lahko ponosni,« pravi
predsednik društva Prleški železničar Franc Zemljič in poudarja velik gospodarski in povezovalni pomen zgrajene proge. Ideja o progi med Ormožem in Mursko Soboto ni bila nova, saj se je o njej govorilo že v šestdesetih letih 19. stoletja. Slednjič se je začelo zares, po dveh letih načrtovanja pa so železnico zgradili v naslednjih dveh letih. Zaradi finančne krize se je pri delu, ki ga je v celoti financirala železnica, močno varčevalo, zato gradnja, ki je vključevala tudi pet mostov, med njimi 155,5 metra dolg most čez reko Muro, ni bila kakovostna,
na kar so tedanjo Generalno direkcijo v Beogradu opozarjali v ljubljanski direkciji, a neuspešno, saj je prva vztrajala pri odprtju proge 22. novembra. »Kljub temu da sta bila zgolj teden dni pred odprtjem dva kilometra tirov še vedno brez gramoza,« ponazarja Zemljič in dodaja, da pri vodenju projekta ni bilo niti enega Slovenca.
Je pa samo progo gradila prava mednarodna četica, ki jo je sestavljalo približno 1.200 delavcev. Med njimi je bilo največ, 250, ruskih beguncev, sto je bilo Bolgarov, 50 Bosancev, preostalo pa so
Čeprav so vlaki v Ormož vozili že veliko prej, je bilo mesto s Prekmurjem povezano šele leta 1924.
Društvo Prleški železničar je na stari železniški postaji v Osluševcih postavilo železniški muzej in učni center železniške zgodovine Stanica. Na posnetku je prihod muzejskega vlaka v Osluševce leta 2015.
bili domačini ali delavci iz hrvaškega Medžimurja. Na spominski slovesnosti ob stoti obletnici, ki jo je v Mekotnjaku pripravilo Turistično društvo Stara cesta v sodelovanju z občino Ljutomer in PGD Mekot-njak-Stara cesta, je bila častna govornica dijakinja ljutomerske gimnazije Zala Rauter iz Cezanjevcev.
Gradili so jo vranglovci -ruski begunci
Lani je namreč še kot devetošol-ka prejela zlato državno priznanje za najboljšo etnološko raziskovalno nalogo z naslovom Rekli so jim vranglovci. V njej se je posvetila gradnji železnice Ormož-Ljuto-
mer-Murska Sobota, predvsem njenemu najzahtevnejšemu odseku v Žerovincih, in ruskim beguncem, ki so v takratno Kraljevino SHS prišli po ruski državljanski vojni, domačini pa so jih imenovali vranglovci. Živeli so v barakah, ki so jih postavili v Mekotnjaku, imeli so svojo kuhinjo in celo pekarno, v kateri so pekli kruh tudi za domačine. Barake niso več ohranjene, turistična točka pa je še vedno tako imenovani Ruski studenec, iz katerega vodo so uporabljali. V svoji raziskavi je Rauterjeva ugotovila, da domačini ruskim beguncem niso bili preveč naklonjeni, zato so skupaj s takrat vplivnim politikom in duhovnikom Jožefom Kleklom
pritiskali na vodstvo železnice, da je slednjič začelo na gradbišču proge zaposlovati predvsem delavce iz Prekmurja in Medžimurja. Kljub temu so Rusi po prvi vožnji vlaka po novi progi, ki je na vsako postajo privabila množice ljudi, udeležence pogostili s staroslovanskim običajem - kruhom in soljo.
Železniška proga Ormož-Ljut-omer-Murska Sobota je danes podaljšana do Hodoša in meje z Madžarsko ter velja za pomembno povezavo v slovenskem železniškem omrežju, še posebej na področju tovornega prometa, pred slabimi desetimi leti pa so jo tudi celovito posodobili in nadgradili.
Senka Dreu
Foto: SZ
Foto: DPZ
Starše • Drsališča prinašajo zimsko veselje za male in velike
Otroci že komaj čakajo drsanje
Zimski čas prinaša številne priložnosti za rekreacijo in druženje na prostem, med katerimi imajo drsališča posebno mesto. V mnogih občinah so že postavili ledene ploskve, ki privabljajo tako otroke kot odrasle.
Drsališče v Staršah bo obratovalo vse do 12. januarja 2025, in sicer v sredo in četrtek med 17. in 21. uro; v petek med 17. in 22. uro; v soboto in nedeljo pa med 15. in 21. oz. 22. uro. Dogajanje na drsališču bodo obogatili s spremljevalnimi dogodki.
V občini Starše so pred tremi leti drsališče iz Prepolj preselili na vaško središče, v bližini cerkve. Ta korak se je izkazal za odlično potezo, saj drsališče na tej lokaciji vsako leto privablja številne obiskovalce od blizu in daleč, predvsem družine z otroki in ljubitelje drsanja. Odprtje vsako leto spremlja prižig lučk in bogat spremljevalni program. Pri organizaciji sodelujejo lokalna društva, ki poskrbijo za izposojo drsalk, napitke in prigrizke. Vse do konca decembra se bodo na drsališču zvrstili številni brezplačni dogodki za otroke, in sicer otroške predstave, koncerti in drugi glasbeni dogodki. Obiskovalce med drugim vabijo na
sladko Palčkovanje, otroške igre, praznični sejem, zabavo s Spidi-jem, plesno-glasbeno predstavo z Alenko Kolman, božični koncert z Dejanom Dogaja, silvestrovanje z ansamblom Galama ... Minuli petek je otroke na vaškem središču razveselil Miklavž s parklji.
Obratovanje drsališča ni poceni
Drsališče v Staršah bo letos obratovalo vse do 12. januarja, možna pa je tudi izposoja drsalk. Občina Starše bo letos za delovanje drsališča namenila približno 70.000 evrov, kar predstavlja precejšen finančni zalogaj. Od te vso-
te bo 50.000 evrov porabljenih za postavitev in odstranitev drsališča, vključno z najemom podlage, kontejnerja in drsalk. Stroški energije za ohranjanje ledene površine znašajo okoli 10.000 evrov, dodatnih 8.000 evrov pa je namenjenih lokalnim društvom, ki aktivno sodelujejo pri projektu in skrbijo za izvedbo spremljajočih aktivnosti. Otroci in mladi po srcu lahko to zimo uživajo v drsanju ne le v Star-šah, temveč tudi v občinah Rače, Kidričevo in Ptuj. Drsališča bodo odprta v popoldanskem času. Obiskovalce bo ves december čakal bogat program, prav tako pa imajo možnost izposoje drsalk.
Estera Korošec
Slovenija, Podravje • Naj stranišče 2024
Ptuj pri javnih straniščih vidno navzdol
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je letos izvedlo že 16. akcijo naj stranišče v treh kategorijah, v mestnih in drugih (nemestnih) občinah ter bencinskih servisih ob avtocestah.
Komisija Društva za kronično vnetno črevesno bolezen je letos izvedla terensko ocenjevanje na več kot 180 lokacijah v Sloveniji. S to akcijo si prizadevajo povečati ozaveščanje o problematiki življenja oseb s kronično vnetno črevesno boleznijo in motivirati občine za ureditev javnih stranišč. To bolezen ima v Sloveniji okrog 7.000 bolnikov, ki še kako potrebujejo stalen in hiter dostop do javnih stranišč, saj morajo nekateri med njimi tudi 30-krat na dan na stranišče.
MO Ptuj se je lani s skupno oceno 4,230 točke še uvrstila na četrto mesto med mestnimi občinami, letos je z oceno 3,516 padla na deseto mesto, za njo sta se uvrstili samo še MO Kranj in MO Velenje.
V kategoriji mestnih občin je z oceno 4,665 zmagala MO Novo mesto. V kategoriji ostalih občin je z oceno 4,505 slavila občina Žalec. Občina Ormož, ki je bila med nemestnimi občinami v letu 2022 še zmagovalka, lani pa četrta, je podobno kot MO Ptuj zdrsnila na deseto mesto.
Med bencinskimi servisi je zmagal BS Petrol Grabonoš, smer Maribor, z doseženimi 4,787 točke.
Foto: Črtomir Goznik
V ocenjevanje so bila vključena štiri ptujska javna stranišča: na Zadružnem trgu, mestni tržnici, ob avtobusnem postajališču (na fotografiji) in v Ljudskem vrtu.
Najslabša stranišča
Straniščno metlico za najslabše urejenajavna stranišča leta 2024 med mestnimi občinami so podelili mestni občini Velenje, med ostalimi pa občinam Lenart, Lendava in Gornja Radgona.
Med bencinskimi servisi je straniščno metlico dobil Bencinski servis Petrol Lom, smer Koper.
Glavni razlogi za nižjo uvrstitev so bili predvsem povezani s higieno prostorov, pomanjkanjem pripomočkov in neprisotnostjo invalidskih sanitarij.
Zidake pa so letos podelili 54 občinam, ki še vedno nimajo javnih stranišč, da bi jih spodbudili za ureditev vsaj enega.
MG
Foto: EK
Rokomet
Diametralno nasprotni predstavi V. Nedelje in Drave Stran 14
Rokomet
V pravem trenutku najboljša partija Gorišnice
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Ples
V	San Marinu nov velik uspeh Ane in Vincenza
Stran 15
Odbojka
V	tekmi z Ljutomerčankami odločil boljši servis
Stran 15
(Poílu.íajt¿ naí
na íuitouñün íjilztu!

Rokomet • Pokal EHF, povratna tekma 3. kroga
Ormožani med Top 16 Pokala EHF
»Takšnega aplavza nismo vajeni niti doma v Estoniji ,
Jeruzalem Ormož - Mistra Talin 35:26 (19:14)
JERUZALEM: Zemljič (2 obrambi), Ranfl 1 (11 obramb), Balent; Mlač Černe, Munda 3, Bogadi, Sok 8 (6), Vincek 2, Bura 5, Šulek 3, G. Hebar 2, Lukman 4, Ude Tkalčec, Pungartnik 1, Krabonja, Jerenec 5. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 7/6; Mistra 5/4.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Mistra 2 minuti.
IGRALEC TEKME: Filip Ranfl (Jeruzalem Ormož).
POTEK REZULTATA: 3:3, 3:6, 7:11, 14:11, 19:14, 22:18, 27:19, 30:20, 33:25,
35:26.
Rokometaši Jeruzalema so tudi na povratni tekmi premagali estonskega predstavnika in se s skupnim izidom 69:56 uvrstili v 4. krog Pokala EHF. To je največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. Doslej so Ormožani v Evropi odigrali 12 tekem in dosegli šest zmag, dva remija in štiri poraze (gol razlika 337:340).
Prvi nastop v Evropi sega 19 let nazaj, ko je zasedba Jeruzalema zaigrala proti portugalski Madeiri. Najboljši strelec kluba na evropskih tekmah je Tadej Sok s 43 zadetki. Sledita mu Tinček Hebar in Bojan Čudič z 28 zadetki. Sok je blestel tudi na povratni tekmi 3. kroga Pokala EHF, saj je v štiridesetih minutah na terenu dosegel osem zadetkov. Navdušil je z izvajanjem sedemmetrovk (6/6).
Začetek Prlekov ni bil obetaven, saj je v 12. minuti (5:9) pri Mistri zicer s črte šestih metrov zapravil 200 cm
Nogomet • 1. SNL
visoki Belorus Anton Barouski. Na Hardeku je upravičeno začelo odmevati: „Zbudi se Ormož ..." Škripala je predvsem igra v obrambi, v napadu so zadeve tekle po načrtu. Pri izidu 7:11 je domačinom uspela serija 7:0 (14:11); mreža Filipa Ranfla, ki je v golu zamenjal Aleša Zemljiča, se ni zatresla kar deset minut! Na odmor sta ekipi odšli z identičnim rezultatom kot na prvi tekmi v Talinu (19:14).
Gostje so v Ormož prispeli z le 13 igralci, ob tem je zaradi poškodbe gležnja na klopi obsedel najboljši igralec ekipe, Ukrajinec Sergei Orlovski. Slednji je v 2. polčasu sicer dvakrat prišel na igrišče in obakrat uspešno izvedel sedemmetrovki. V drugem delu tekme so gostom začele pojenjati moči, Ormožani pa so še „pritisnili na plin". V golu je brilji-ral Ranfl in prednost je hitro narasla na +10 (30:20). V izjemnem vzdušju pred 650 gledalci so gostitelji brez težav pripeljali tekmo k srečnemu koncu (35:26).
Po koncu tekme so navijači z glasnim aplavzom nagradili najprej domače in nato še gostujoče roko-metaše. „Takšnega aplavza nismo vajeni niti doma v Estoniji. Po tekmi smo se kar rokovali z domačimi navijači, ki so odlično navijali na obeh tekmah. Se vidi, da v Ormožu ljudje živijo za rokomet. Čestitke Jeruzalemu za napredovanje, so enostavno za razred ali mogoče celo dva boljša ekipa od nas. Želim jim obilo uspeha tudi v 4. krogu Pokala EHF," je po tekmi v slovenščini povedal Andris Celminš, ki je pet sezon prebil v Sloveniji in igral za Riko Ribnico, Slovenj Gradec, Maribor in Gorenje Velenje.
Celminš je bil najboljši strelec Mistre na obeh tekmah proti Jeruzalemu - skupaj je dosegel kar 18 zadetkov. Estonski reprezentant je
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Ormoža so se veselili zaslužene uvrstitve med 16 najboljših ekip Pokala EHF.
tudi velika želja Ormožanov v prihodnosti ... Ali bo Celminš pristal na Hardeku, bo znano kaj kmalu.
Jeruzalem je v tej sezoni odigral šest tekem v Evropi; ob le enem porazu v Banjaluki je to bila že peta zmaga. „Na obeh tekmah smo bili
boljši tekmec od Mistre. Na prvi tekmi smo slabše zaključili igro, tokrat smo jo slabše začeli. Razlika v kakovosti v našo korist pa je vendarle vidna že na daleč. V 4. krogu je nekaj zelo močnih tekmecev. Edina ekipa,

Foto: Črtomir Goznik
Ormožani so estonsko Mistro izločili s skupnim izidom 69:56.
Možni nasprotniki Jeruzalema Ormoža v 4. krogu Pokala EHF so (prve tekme bodo 15. ali 16. 2., povratne pa 22. ali 23. 2. 2025):
-	Minaur Baia Mare (Romunija)
-	Diomidis Argous (Grčija)
-	Alkaloid Skopje (Makedonija)
-	Krka Novo mesto (Slovenija)
-	Izvidač Ljubuški (BiH)
-	Drammen HK (Norveška)
-	SSV Brixen Handball (Italija)
-	Bešiktaš Istanbul (Turčija)
-	BK-46 (Finska)
-	Olympiacos Atene SFP (Grčija)
-	Partizan Beograd (Srbija)
-	Runar Sandefjord (Norveška)
-	Sabbianco Anorthosis Famagusta (Ciper)
-	AEK Atene (Grčija)
-	Haukar (Islandija)
ki si je ne želimo, je ekipa novomeške Krke. Z njimi igramo v državnem prvenstvu, v Evropi si želimo igrati s tujimi klubi. Hvala zvesti publiki na še eni imenitni podpori na obeh tekmah," je po tekmi z Estonci povedal Teo Šulek, strelec treh zadetkov na Hardeku.
Uroš Krstič
Liga NLB
REZULTATI 13. KROGA: Koper -Jeruzalem Ormož 31:36 (17:17), Krka - Urbanscape Loka 28:25 (12:14), Celje Pivovarna Laško - Riko Ribnica 35:27 (17:14), Sviš Cugelj okna Iv. Gorica - Misteral Krško 33:26 (16:15), Slovenj Gradec - Trimo Trebnje 22:32 (11:16), LL Grosist Slovan - Gorenje Velenje 33:28 (15:13).
1.	LL GROSIST SLOVAN 13 11 11 23
2.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO 13 10 2 1 22
12 13 13
3.	TRIMO TREBNJE
4.	GORENJE VELENJE
5.	KRKA
6.	URBANSCAPE LOKA
7.	SLOVENJ GRADEC
8.	SVIŠ IVANČNA GORICA 13
9.	RIKO RIBNICA	13
10.	JERUZALEM ORMOŽ 13
11.	MISTERAL KRŠKO 13
12.	KOPER	12
13 8 2 3 13 8 1 4
7 2 3
4 4 5 12
5	2	6
3	2	8
3	2	8
4	0	9 4	0	9 1	0	11
Kako zabiti gol Olimpiji postaja ena najtežjih nalog vseh tekmecev
Nogometaši Kopra in Maribora so se na Bonifiki razšli z remijem.
Krog pred koncem jesenskega dela sezone so si nogometaši Olim-pije že zagotovili prezimovanje na vodilnem položaju, pri čemer jim zaenkrat odlično kaže tudi v smislu točkovne prednosti pred najbližjimi tekmeci. Ta je ob remijih Maribora, Kopra in Celja narasla na velikih osem točk (če Bravo v sredo zmaga na zaostali tekmi s Kalcerjem, potem bodo na 2. mesto skočili Šiškarji in bo razlika sedem točk) ...
Ljubljančani navdušujejo predvsem z izjemno taktično disciplino, ki se kaže v izjemno malem številu prejetih zadetkov: na 17 prvenstvenih tekmah so jih prejeli le pet. V vseh tekmovanjih so neporaženi že na zadnjih desetih tekmah (šestih v prvenstvu, treh v konferenčni ligi in eni v pokalu Slovenije), pri čemer so vpisali devet zmag in en remi, pri tem pa prejeli le en sam zadetek! Edini remi so vpisali na tekmi z Mariborom (0:0), edini gol pa so prejeli na pokalni tekmi s Kalcerjem (2:1). S slednjim so se merili v nedeljo v prvenstvu,
tokrat gostom kakšnega doseženega zadetka niso dopustili .
Medtem ko se zdi Olimpija neustavljiva, pa se tekmeci izgubljajo v lastnih težavah. Iz tega velja izvzeti Koper, ki je z dosedanjim izkupičkom lahko realno še najbolj zadovoljen, precej bolj kot pri Mariboru in Celju. Na pragmatičen način so varovanci koprskega trenerja Oliverja Bogatinova nazadnje remizirali z Mariborom: ob zaostanku so potrpežljivo čakali na napake tekmecev in jih na koncu tudi dočakali ter zabili gol za dragoceno točko. Za Maribor je bil to že šesti remi v sezoni, kar realno pomeni izgubo vsaj šestih točk. Z njimi bi bili precej bližje Olimpiji ...
Brez kontinuitete zmag so tudi Celjani, ki so tokrat remizirali z Nafto. Ko so končno sestavili tekmo brez prejetega gola, pa so točke oddali zaradi neučinkovitosti . Tokrat ne gre izpostavljati Matka, najlepše priložnosti je zgrešil Svit Sešlar.
V sivini povprečja so tudi muraši, ki jih je z zmago na medsebojni tek-
mi prehitelo Primorje. Pridno točke zbira tudi Bravo, za tretjo zaporedno zmago so ugnali sosede iz Domžal.
REZULTATI 17. KROGA:
Koper - Maribor 1:1 (0:1); strelca:
0:1 Tetteh (36.), 1:1 El Manssouri (75.);
Domžale - Bravo 2:3 (0:3); strelci: 0:1 Ivanšek (3.), 0:2 Pečar (40.), 0:3 Tučič (45.), 1:3 Hrvatin (60.), 2:3 Šturm (67.);
Primorje - Mura 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Bešir (40.);
Nafta 1903 - Celje 0:0;
Olimpija - Kalcer Radomlje 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Durdov (37.), 2:0 Kojič (82.).
1.	OLIMPIJA
2.	MARIBOR
3.	KOPER
4.	CELJE
5.	BRAVO
6.	PRIMORJE
7.	MURA
17	11
17	8
17	9
17	9
16	8
17	7
17	6
8.	KALCER RADOMLJE 16 5
9.	NAFTA 1903 17 2
10.	DOMŽALE 17 2
5	1	25:5	38
6	3	27:14	30 3 5	24:13	30
3	5	30:24	30
4	4	25:17	28
2	8	19:27	23
3	8	21:22	21
2	9	19:23	17
3	12	11:29	9 3 12	11:38	9
M
Foto: NZS
14 Štajerski
Šport
torek • 10. decembra 2024
Rokomet • 1. B SRL (m), 10. krog
Diametralno nasprotni predstavi Velike Nedelje in Drave
1. B SRL (m)					
REZULTATI 10.	KROGA:			Velika	
Nedelja - Kočevje 33:24, Dol Tki Hra-					
stnik - Drava Ptuj	34:	27,	Grosuplje		
- Ljubljana 31:34,	Črnomelj			- Fran-	
kstahl Radovljica	26	28,	Skofl		ica
- Ajdovščina 38:32	Butan		plin Izola		
- Mokerc Ig 18:27	Dobova			- Herz	
Šmartno 24:24.					
1. ŠKOFLJICA	10	9	0	1	18
2. RADOVLJICA	10	9	0	1	18
3. GROSUPLJE	10	8	0	2	16
4. LJUBLJANA	10	7	0	3	14
5. MOKERC - KIG	10	5	2	3	12
6. DOBOVA	10	5	2	3	12
7. HERZ ŠMARTNO	10	5	1	4	11
8. AJDOVŠČINA	10	5	1	4	11
9. DOL TKI HRASTNIK	10	4	0	6	8
10. VELIKA NEDELJA	10	3	1	6	7
11. DRAVA PTUJ	10	3	0	7	6
12. ČRNOMELJ	10	1	1	8	3
13. BUTAN PLIN IZOLA	10	0	2	8	2
14. KOČEVJE	10	1	0	9	2
Foto: Črtomir Goznik
V medsebojnem srečanju Drave in Velike Nedelje so se zmage veselili Ptujčani, teden pozneje so boljše volje Nedeljčani.
Velika Nedelja - Kočevje 33:24 (13:10)
VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (11 obramb), Bezjak (1 obramba); Žunič 9, Kocbek 1, Žižek Cvetko, Škorjanec 5, Borko, Rubin 1, Grabovac 7 (5), Žu-ran, Toplak 4, Majhen, Potočnjak 2, Gašič 1, Meško 3. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič.
SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 5/5; Kočevje 6/5.
IZKLJUČITVE: V. Nedelja 6; Kočevje 12 minut.
IGRALEC TEKME: Matevž Žunič (Velika Nedelja).
POTEK REZULTATA: 0:1, 3:1, 5:2, 9:5, 11:9, 13:10, 15:11, 17:12, 20:16, 23:16, 28:21, 28:23, 29:24, 33:24.
Na tekmi proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek v 1. B-ligi so Nedeljčani znova nastopili v zelo okrnjeni zasedbi. Zaradi poškodb niso mogli igrati Boštjan Žižek Cvetko, Žiga Borko, Blaž Majhen, Tjaš Notersberg, Vid Kovačec, Borna Sraga in Jan Žuran, ob tem se je levičar Luka Ude Tkalčec preselil v vrste Jeruzalema. Ob bučni podpori s tribun pa je ekipa Velike Nedelje pustila srce na igrišču, predvsem je pokazala borbeno predstavo.
Gostje so vodili le enkrat (0:1), ves preostali del tekme je vodila domača ekipa. V golu je končno svoj pravi obraz pokazal Žan Firšt Šeruga, v napadu sta igro odlično organizirala ka-petan Matevž Žunič in Tit Grabovac. Slednji je tudi tokrat odlično izvajal sedemmetrovke (5/5) kljub svojim 18 letom. Pomemben delež k lepi zmagi je s petimi zadetki dodal 18-letni Gabriel Škorjanec, po pet zadetkov sta se podpisala šele 17-letna Kevin Meško in Luka Potočnjak. Obrambne naloge sta odlično oddelala Žan Toplak in Rok Rubin.
Gorišnica - Nova Gorica 39:28 (15:14)
GORIŠNICA: N. Trunk (13 obr.), Be-denik (1 obr.), Brodnjak; Tement 8, Ozmec 8(4), Timarac 6(1), N. Bedrač 6(1), Žnidarič 5, T. Bedrač 3, N. Geč 2, Leben 1, Šeruga, Belšak, Zorli. Trener: Alan Potočnjak.
IZKLJUČITVE: Gorišnica 8 minut; Nova Gorica 16 minut.
SEDEMMETROVKE: Gorišnica 6/6; Nova Gorica 6/5.
RDEČI KARTON: Ijan Špacapan (53., Gorica)
V Gorišnici sta se v derbiju 2. lige merili prvouvrščeni ekipi Gorišnice
Hitro v 2. polčasu je Velika Nedelja povedla s +7 (23:16). Ura je počasi tekla in znova so misli uhajale k identični tekmi proti Dobovi, kjer so ro-kometaši Velike Nedelje zapravili visoko vodstvo. A iz tistega poraza so se Velikonedeljčani marsikaj naučili: mirno so igrali napad za napadom, obrambo za obrambo in na koncu je prednost narasla na kar +9 (33:24). Domači ekipi se je po tekmi odvalil veliki kamen s hrbta, saj so na tej tekmi točke štele dvojno.
„Verjeli smo vase, se maksimalno potrudili in nagrada je tu. Kot radi rečemo: kapetan Matevž Žunič in 'otroški vrtec' smo prijetno presenetili tudi tokrat. Hvala navijačem Murvam; igrati pred navijači, ki te spodbujajo skozi celotno tekmo, je nekaj posebnega. Navijači nam dajo dodatni motiv, da lahko iz sebe damo veliko več, kot smo mogoče sposobni. Čestitke tudi soigralcem, katerih je bilo na klopi več poškodovanih kot takšnih, ki smo lahko igrali. Skozi celotno tekmo smo vodili in zasluženo zmagali. V decembru imamo na sporedu težke tekmece, želimo pa si vsaj ene zmage na treh tekmah. Še bolj si želimo, da se počasi začnejo vračati naši poškodovani igralci. Ko bomo vsi, bomo še močnejši. In verjamemo, da bomo do konca sezone zbrali dovolj točk za obstanek v ligi," je o tekmi povedal Gabriel Škorjanec.
Dotaknil se je tudi neprimerne situacije po tekmi: „Po tekmi so nam gostujoči igralci želeli čestitati, a jim je njihov trener to preprečil. Nič kaj lepa situacija in zelo redko videna na športnih terenih. Igralci vendar nismo ničesar krivi, oboji smo se borili športno. Ko pa smo že bili v slačilni-cah, je prišel kapetan Kočevja Tadej Šega in nam v imenu soigralcev športno čestital."
in Nove Gorice. Doslej neporaženi Goričani so bili v drugem polčasu povsem nemočni in so doživeli sploh prvi poraz v sezoni. Ekipi sta sedaj na vrhu lestvice točkovno poravnani, točko manj imajo Radeče.
Gostje so imeli na začetku rahlo pobudo, nekajkrat so povedli z dvema goloma razlike, višjo pa jim je preprečeval vratar Nejc Trunk, ki je ubranil nekaj izjemnih strelov iz bližine. V zaključku polčasa so v 24. minuti domačini prvič prišli do prednosti dveh golov (12:10), tega pa jim kljub nekaj priložnostim ni uspelo nadgraditi.
Drugi polčas je bil z domače strani nekaj najboljšega, kar
V soboto, 7. decembra, ob 19.00 Nedeljčani gostujejo pri Mokercu Igu. „Gre za težko gostovanje, kjer pa tradicionalno dobro igramo. Upamo, da se zgodba iz preteklosti ponovi tudi tokrat," je o naslednjem gostovanju razmišljal Škorjanec.
Brez pravega odnosa in energije: Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj 34:27 (18:13)
DRAVA PTUJ: Primožič, Golež, Škrobot 6, Toplak 4, Pratnekar 5, T. Bezjak, Škorc, T. Kocijančič 4. Krasnič 1, Lovšin. Verboten, Svenšek, M. Bezjak, S. Kocijančič 4, Toš Antlej 3.Trener: Uroš Šerbec
so prikazali v celotni sezoni: z odlično obrambo in hitrimi protinapadi so polnili gol gostov in z delnim izidom 7:1 v pičlih šestih minutah prišli do vodstva 22:15. To razliko so nato brez posebnih težav vzdrževali, v končnici pa so jo celo povečali do visokih +11.
Gostom v tem delu ni uspelo povezati niti svoje igre, enostavno so naredili preveč napak tako v napadu kot obrambi. Izkoristiti jim ni uspelo niti povsem nepotrebnih izključitev Ozmeca in Tementa (reakcije na povsem nepomembne odločitve
SEDEMMETROVKE: Hrastnik 6/2; Drava 6/4.
IZKLJUČITVE: Hrastnik 12 minut; Drava 16 minut.
RDEČI KARTON: Leo Škrobot (56., Drava)
Športniki v svojih glavah občasno vpišejo kakšno zmage vnaprej, že pred samo tekmo, kar pa se običajno ne konča dobro. Nekaj podobnega se je tokrat zgodilo rokometašem Drave, ki so odšli v Hrastnik po pozitiven rezultat, a so doživeli hladen tuš v obliki poraza.
V dvorani Dolanka od prve minute naprej niso bili pravi, saj so tekmo proti „tekmecu po meri" odigrali brez pravega odnosa in energije. Trener Uroš Šerbec je bil po tekmi upravičeno slabe volje: „To je bila
tokrat zelo dobrih sodnikov Dejana Colnerja in Janeza Šilca), ampak so si z rdečim kartonom Špacapana (tretja izključitev) sami zadali zadnji udarec.
Žan Ozmec, Gorišnica: „Pred tekmo smo se dogovorili, da poskušamo z borbeno igro dobiti ta derbi. Resda se nam na tekmah včasih zastavljeni načrt podre, a tokrat se je izšlo sanjsko - končno smo odigrali dobro tekmo od začetka do konca. Razen na začetku smo vodili večji del tekme, kar je kazalnik dobrega treniranja. Včasih se med sabo šalimo, da smo kot Robini Hoodi, da točke 'jemljemo velikim' in 'dajemo malim'; to se nam je dogajalo že lani v 1. B-ligi, potrdilo pa tudi tokrat proti vodilni Gorici. Vseeno upam, da zmagamo vse tekme tudi proti tekmecem iz dna lestvice.
Drugi del je bil odličen, tudi naši mladi igralci so pritisnili v trenutkih, ko je bilo to najbolj potrebno. Vesel sem zanje, da so se počutili dovolj samozavestne in so odigrali pogu-
naša najslabša tekma, odkar sem ponovno na klopi Drave. Ta poraz res boli, saj na tekmi nismo dali od sebe praktično ničesar in zato tudi nismo ničesar dobili nazaj."
Skozi celotno sezono trener Drave Uroš Šerbec poudarja, da je 1. B-liga zares kakovostna, zato se moraš na vsaki tekmi posebej potruditi za zmago. Odnos do tekmeca in same tekme tokrat ni bil pravi in to se je videlo skozi celotni obračun. Ta je bil rezultatsko še kar izenačen do sredine prvega polčasa, ko je bilo 9:7, nato pa so domačini ekspresno - v osmih minutah - prišli do vodstva s sedmimi goli razlike - 15:8. Ob polčasu je bila razlika pet golov. Da je bila razlika še koliko toliko znosna, je v golu Drave poskrbel Aljaž Verboten, ki je dobro branil v prvem
mno v napadu in obrambi. Ni bilo popuščanja vse do konca. Seveda sem vesel tudi lastnega strelskega učinka, končno prihajam na nivo, ki si ga želim. Na začetku sezone sem imel kar nekaj težav, poznala se je odsotnost Nejca (Šandorja, op. a.), od katerega sem prejemal večino žog za zaključne strele. A sedaj sem se že prilagodil in si znam dobre položaje priboriti tudi sam."
Nejc Trunk, Gorišnica: „Vsi smo pričakovali težko tekmo, saj smo igrali proti doslej neporaženi ekipi. Na Goričane smo se dobro pripravili, nato pa to tudi pokazali na parketu. Sam sem zbral res lepo število obramb, a mi je pri tem zelo pomagala obramba, ki je ključna za zmage. Z ekipo imamo visoke cilje,
polčasu. A tudi vratar je bil velikokrat nemočen, saj je bila obramba preslaba, da bi zadržala nalete Hrastniča-nov. Na drugi strani je bil šibek tudi napak Drave, kjer ni in ni steklo.
V drugem polčasu so gostje sicer prišli do treh zadetkov zaostanka (18:15, nazadnje 22:19 v 40. minuti), a kaj kmalu so spet popustili in dovolili, da so se domačini z bolj konstantno igro vrnili na varno prednost. To so brez večjih težav nadzorovali do konca tekme in so Dravi zadali hud poraz.
Tempo tekem za Dravo je v tem delu sezone pospešen, kar pomeni, da bodo v torek, 3. decembra, ob 20. uri v športni dvorani Ljudski vrt igrali že novo tekmo, v Pokalu Slovenije se bodo merili z vodilno prvoligaško ekipo LL Grosist Slovan.
Še pomembnejša tekma pa Ptu-jčane čaka v soboto, ko bodo ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt igrali z enim izmed neposrednih tekmecev v boju za obstanek v 1. B-ligi - proti Črnomlju.
David Breznik, KU
upam, da jih uresničimo in da čim večkrat odigramo podobne tekme, kot smo jih tokrat."
Andrej Pajntar, trener Nove Gorice: „Doslej smo imeli najboljšo obrambo v ligi, v povprečju smo prejemali le dobrih 20 golov na tekmo. Povsem nerazumljivo mi je, da smo jih tokrat prejeli skoraj 40, prav nič nam v tej tekmi ni šlo od rok. V prvem polčasu je še bilo solidno, lahko bi vodili z nekaj goli razlike, a nas je domači vratar spravljal v obup in ubranil pet zicerjev iz protinapadov. V drugem polčasu se nam je zgodil nerazumljiv mrk, domačini so močno stisnili v obrambi in nismo našli ustreznih rešitev. Čestital bi ekipi Gorišnice za zasluženo zmago."
Jože Mohorič
samozavestne in so odigrali pogu-
2. SRL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Gorišnica
-	Nova Gorica 39:28, Arcont Radgona - Sevnica 25:36, Maribor Branik
-	Kronos 34:33, Radeče papir nova DŠ Sebastjana Soviča 24:22. Alples
Rokometaši Gorišnice so se veselili pomembne zmage v boju za vrh lestvice.
Železniki - Ankaran 34:29.					
1. NOVA GORICA	8	6	1	1	13
2. GORIŠNICA	8	6	1	1	13
3. RADEČE PAPIR NOVA	8	6	0	2	12
4. ALPLES ŽELEZNIKI	8	5	1	2	11
5. SEVNICA	8	4	1	3	9
6. SEBASTJANA SOVIČA	8	4	1	3	9
7. MARIBOR BRANIK	8	4	1	3	9
8. ARCONT RADGONA	9	2	0	7	4
9. KRONOS	9	1	0	8	2
10. ANKARAN	8	0	0	8	0
Športni napovednik
Rokomet • Pokal Slovenije
RAZPORED OSMINE FINALA, V TOREK OB 19.00: Trimo Trebnje -Koper; OB 19.30: Škofljica - Riko Ribnica; OB 20.00: Drava Ptuj - LL Grosist Slovan, Mokerc Kig - SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica; V SREDO OB 18.00: Urbanscape Loka - Krka; OB 19.00: Slovenj Gradec - Gorenje Velenje; OB 20.00: Ajdovščina - Celje Pivovarna Laško, Misteral Krško - Jeruzalem Ormož.
Mali nogomet • Spominski turnir Janka Makoterja: prehodni pokal, pokali prvim trem ekipam, denarne nagrade ...
ŠD KMN Makoter Meteorplast prireja že 24. spominski turnir Janka Makoterja. Prireditev z mednarodno udeležbo bo to soboto, 7. 12., v ljutomerski športni dvorani ŠIC. Ekipe imajo možnost prijave do četrtka, 5. decembra, ko bo v prostorih ŠIC opravljen žreb. Organizator pripravlja privlačne in bogate nagrade za najbolje uvrščene: prvo mesto prinaša prehodni pokal in pokal ter denarno nagrado v višini 1.500 evrov, drugemu se bo podelil pokal in 750 evrov, tretjemu pokal in 300 evrov, četrtemu pa 150 evrov. Nagrada bo pripadla tudi igralcu z največ doseženimi zadetki in najboljšemu vratarju.
JM, NŠ
Foto: JM
Rokomet • 2. SRL (m)
V pravem trenutku najboljša partija Gorišnice
torek • 3. decembra 2024
Šport
ŠtajerskiTEBHlK 15
Ples • Svetovno prvenstvo CSIT v kombinaciji desetih plesov
V čudovitem vzdušju nov velik uspeh Ane in Vincenza
V San Marinu je pred dnevi potekalo svetovno prvenstvo CSIT v kombinaciji desetih plesov, na katerem je sodelovalo 50 plesnih parov iz različnih držav sveta. Med nastopajočimi sta bila tudi Ptujčanka Ana Ekart in njen partner Vincenzo Chianese, ki sta tekmovala pod slovensko zastavo.
„Zadnje priprave na svetovno prvenstvo sva opravila z intenzivnimi treningi v Molinelli, kjer sva sodelovala z najboljšimi trenerji. Dan pred tekmo sva si vzela čas za počitek. Ključne so bile simulacije tekmovalnega vzdušja, da bi se čim bolje pripravila na napetost velikega dogodka," je nekaj besed o pripravah opisala Ana Ekart.
Slovensko-italijanski par je odlično opravil s tekmovanjem in si priboril uvrstitev na zmagovalne stopničke. Na 3. mestu sta zaostala le za japonskim in moldavskim parom. „Tekmo-vanje je bilo čudovito organizirano, s fantastično energijo in podporo gledalcev. Začelo se je že v jutranjih urah in potekalo čez cel dan. Finalni krog se je odvil v večernem delu tekmovanja. Seveda sva s tretjim mes-
Ana Ekart in Vincenzo Chianese sta na svetovnem prvenstvu v San Marinu stopila na tretjo stopničko zmagovalnega odra.
tom zelo zadovoljna, saj je bila konkurenca na zelo visokem nivoju," je povedala Ana. Nastop v San Marinu je bil njun
zadnji v letošnjem letu. „V decembra naju čakajo le še mednarodne priprave v Meranu, nato pa nekaj počitka. Tekmovalna sezona se spet začne
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž)
Odločil je boljši servis
ŽOK Ptuj - Ljutomer 3:1 (21, 21, -21, 22)
ŽOK PTUJ: A. Horvat, Kloar, De-žman, Brlek, Sivčevič, L. Horvat, Hentak, Hren, Fras, Stater, Milošič, Lovrenčič, Šauperl. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič.
Ženski odbojkarski klub Ptuj je vpisal pomembno zmago proti Ljut-omerčankam, ki so prišle na obračun v športno dvorano Gimnazije Ptuj z nekoliko okrepljeno igralsko zasedbo in dobro spodbudo s tribun. Domačinke so v večini izmed štirih odigranih nizov pokazale več kon-stantnosti v igri in so boljše servirale, kar je tudi odločilo tekmo v njihovo korist.
Pogled na lokalni derbi je iz ptujske ekipe podala Ema Hren: „Seveda smo zadovoljne z zmago, a nam je koncentracija v igri preveč nihala, sicer bi lahko tekmo že prej zaključile. Imele smo dober servis in tudi napad ter smo z ekipno igro prišle do nove zmage."
Uvodni niz se je kar nekaj časa igral točko za točko. V sredini tega dela je nekaj uspešnih servisov sprožila Vita Hentak, ki je ob Ani
Horvat in Lei Horvat skozi celotno srečanje tvorila najučinkovitejšo triperesno deteljico v napadu. Z dobrim servisom, napadom in blokom so Ptujčanke hitro pospravile uvodni niz s 25:21. Enak je bil tudi rezultat v drugem nizu, v katerem se je igrala na obeh straneh manj intenzivna odbojka, z večjim številom napak na obeh straneh. Občasno so gledalci videli tudi kakšno dolgo spektakularno točko, večino teh kakor tistih odločilnih v končnici, je dobila domača ekipa. V njej so se vse igralke zelo borile, skozi celotno tekmo je izstopala Ema Hren. Ta je na tej in na mnogih drugih tekmah v vlogi libera pobrala številne mogoče in nemogoče žoge. O svoji igri je dejala: „Na igrišču se vedno stoodstotno potrudim, da poberem čim več žog in tako s svojo igro pomagam ekipi."
Težko nalogo je ponovno imela tudi podajalka Danaja Mlakar, ki se je zelo trudila, da je soigralkam podala čim več uporabnih žog. Nekaj jih je šlo tudi skozi sredino, kjer je penale zaključevala Emela Sivčevič. Slednja je, podobno kot Amadea Dežman, ki je predvsem v zaključku tekme zaključila nekaj napadov s penali, zabeležila skozi tekmo nekaj uspešnih blokov. Tudi na drugi strani so Ljutomerčanke nekaj domačih napadov zaustavile z bloki, sicer pa so v tretjem nizu imele tudi boljši napad.
V Ljubljani je v petek potekala slovesna prireditev ob 100-letnici slovenske odbojke. Ob tem jubileju je Odbojkarska zveza Slovenije izdal konkreten zbornik, v katerem je ena stran namenjena tudi Ženskemu odbojkarskemu klubu Ptuj. Na tej strani je med drugim zapisana zgodovina kluba, največji uspehi in lanskoletna ekipa, ki je osvojila prvo mesto v 3. državni odbojkarski ligi vzhod.
2. DOL - vzhod (ž)			
REZULTATI 7. KROGA: ŽOK Ptuj			
- ŽOK Ljutomer 3:1, Turbina - OTP			
banka Branik II 2:3, Lendava - Slo-			
venj Gradec 3:0, ŽOK Sobota -			
Kajuh Šoštanj 2:3.			
1. TURBINA 7	6	1	20:4 19
2. OTP BANKA BRANIK II 7	6	1	19:5 17
3. LENDAVA 7	5	2	15:10 14
4. ŽOK PTUJ 7	4	3	13:13 12
5. KAJUH ŠOŠTANJ 7	4	3	14:14 10
6. ŽOK SOBOTA 7	2	5	9:16 7
7. ŽOK LJUTOMER 7	1	6	9:20 4
8. SLOVENJ GRADEC 7	0	7	4:21 1
februarja naslednje leto z mednarodnim tekmovanjem v Mantovi," je zaključila Ana.
JM
Ana Ekart in Vincenzo Chianese med nastopom v San Marinu Svetovno prvenstvo CSIT v desetih plesih, vrstni red:
1.	Kazuki Sugawara / Laura Collavizza (Japonska)
2.	Vladislav Untu / Polina Barisnicova (Moldavija)
3.	Vincenzo Chianese / Ana Ekart (Slovenija)
4.	Egor Starchenko / Daria Rodina (Rusija)
5.	Thomas Zinger / Sarah Stolarsky (Kanada)
6.	Oskar Hemmelmayr / Rozetta Kats (Nizozemska)
7.	Nikolay Sukhanov / Anna Lapteva (Rusija)
Namizni tenis • 2. OT za mladince
Aleks Koren do stopničk tudi med mladinci
V	končnici niza so Ptujčanke naredile preveč napak, kar so gostje izkoristile in so znižale izid na 2:1 v nizih. To je prebudilo domačinke, saj so v četrtem nizu z boljšimi servisi in napadi prišle do občutne prednosti 20:13.
V	končnici so jo skorajda zapravile, potem ko so gostje znižale na 23:22, a so se vendarle zbrale in dobile še dve točki za 25:22 ter končno zmago s 3:1 v nizih.
David Breznik
V nedeljo je v Škofli Loki potekal 2. odprti turnir za mladince in mladinke. Skupno je nastopilo več kot 100 tekmovalcev, 77 v konkurenci fantov in 31 v konkurenci deklet. Zelo dobro so nastopili trije mladi člani NTK Cirkovce.
Prvo ime je bil ponovno Aleks Koren, ki je najprej trikrat zmagal v svoji predtekmovalni skupini, nato pa je število zmag v izločilnih bojih povečal na šest. Z odločno in predvsem napadalno igro je po vrsti izločil Matea Iliča (Arrigoni), Nela Savška Pintariča (Mengeš) in Bora Brodnjaka (Kajuh Slovan), pri čemer je slednji že vodil 0:2 v nizih, nato pa je sledil preobrat do zmage 3:2. Klonil je šele v polfinalu, kjer ga je z najtesnejšim izidom 2:3 (6, -9, -6, 10, -5) izločil štiri leta starejši Miha Podobnik (Savinja). V finalu je zmagal njegov klubski sotekmovalec Brin Vovk Petrovski.
Dobro uvrstitev je dosegel tudi Vitan Plajnšek, zasedel je 17. do 32.
Futsal • 1. SFL
mesto. Najprej se je z dvema zmagama v predtekmovalni skupini prebil v izločilne boje, tam pa ga je v
borbi za uvrstitev med 16 najboljših mladincev zaustavil isti igralec kot Aleksa kasneje v polfinalu - Miha Podobnik.
Prvič je v mladinski konkurenci nastopila mlajša kadetinja Pia Kundih. V skupini je osvojila 3. mesto, kar je bilo premalo za napredovanje med 16 najboljših, je pa v tej starejši konkurenci dosegla eno zmago.
JM
Kadet Aleks Koren (NTK Cirkovce, desno) je tudi v mladinski starostni kategoriji konkurenčen najboljšim slovenskih igralcem.
Druga zmaga Benedikta v sezoni
Foto: Črtomir Goznik
Ema Hren (ŽOK Ptuj) je tudi tokrat prikazala izjemno borbenost.
PJ Joco Benedikt - FK Dobrepolje 3:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Pustotnik (15.), 1:1 A. Goznik (17.), 2:1 A. Goznik (35.), 2:2 Pustotnik (39.), 3:2 G. Šijanec (40.).
PJ JOCO BENEDIKT: Anžel, Lo-vrec, Šotner; G. Šijanec, S. Šijanec, Horvat, Škrlec, A. Goznik, Kraner, Rajšp, Letnik, Škerget, K. Senekovič, Kokol. Trener: Štefan Huber.
Nogometaši Benedikta so v 10. krogu gostili ekipo iz zgornjega dela lestvice in vpisali dragoceno zmago. Tomaž Pustotnik je goste popeljal v vodstvo v 15. minuti, a je Aljaž Goznik izenačil že dve minuti kasneje. Ista igralca sta vajo ponovila v drugem polčasu, tokrat je bil igralec Bene-
dikta tisti, ki je svojo ekipo popeljal v vodstvo, gostujoči napadalec pa je izenačil minuto pred koncem tekme. Ko se je zdelo, da se bo tekma končala z remijem, pa je domače navijače razveselil Gašper Šijanec.
Za moštvo Benedikta je bila to druga zmaga v sezoni, doslej edino so v 2. krogu dosegli proti ekipi iz Trzina.
JM
1. SFL
REZULTATI 11. KROGA: Dobovec - THE Nutrition Extrem 4:3 (1:2), ŠD Mlinše - KMN Sevnica 6:3 (3:2), KMN Bronx Škofije - KMN Oplast Kobarid 6:3 (4:2), PJ Joco Benedikt - FK Dobrepolje 3:2 (1:1), Siliko Vrhnika -FC Trzin Mobi Arena 10:1 (3:1).
1.	SILIKO VRHNIKA 10 9 1 0 58:17 28
2.	DOBOVEC	10 9 1 0 49:18 28
3.	BRONX ŠKOFIJE 10 6 2 2 42:29 20
4.	DOBREPOLJE 10 5 2 3 37:29 17
5.	OPLAST KOBARID 10 5 1 4 37:38 16
6.	CRONO AJDOVŠČINA 10 4 1 5 26:36 13
7.	MLINŠE	10 3 3 4 30:31 12
8.	NUTRITION EXTREM 10 2 3 5 32:30 9
9.	PJ JOCO BENEDIKT 10 2 1 7 25:42 7
10.	SEVNICA	10 1 1 8 16:47 4
11.	TRZIN MOBI ARENA 10 1 0 9 22:57 3
16 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 3. decembra 2024
Šolski šport • Košarka, dekleta
y
Na državno tekmovanje ekipa OS Markovci
V športni dvorani OŠ Kajetana Kovica v Poljčanah je konec novembra potekalo območno tekmovanje v košarki za učenke letnika 2010 in mlajše. Na njem sta nastopili po dve najboljši ekipi iz medobčinskih tekmovanj na Ptuju in v Slovenski Bistrici.
Vse štiri tekme finalnega turnirja so bile razburljive in v določenem delu tudi dramatične. V obeh polfi-nalnih dvobojih sta po 30 minutah igre daljšo na koncu potegnili ekipi OŠ Majšperk in OŠ Markovci, ki sta nato v finalnem obračunu med seboj odločili o tem, katera bo naše območje zastopala v četrtfinalu državnega tekmovanja. To je na koncu uspelo Markovčankam.
Rezultati finalnega turnirja:
polfinale: OŠ Kajetana Kovica Poljčane - OŠ Majšperk 20:21, OŠ Markovci - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 21:18;
tekma za 3. mesto: OŠ Kajetana Kovica Poljčane - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 22:16;
tekma za 1. mesto: OŠ Majšperk -OŠ Markovci 13:16.
Vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Kajetana Kovica Poljčane
4.	OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica
UR
Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Majšperk.
Šolski šport • Odbojka, fantje
V	nadaljnje tekmovanje OŠ Cirkovce in
OŠ Videm-Leskovec
V	organizaciji Javnega zavoda Ptuj	nju je nastopilo 11 ekip, štiri najboljše je novembra potekalo medobčinsko	so se uvrstile na finalni turnir, ki je tekmovanje v odbojki za učence le-	konec meseca potekal v ŠD Cirkov-tnika 2010 in mlajše. V predtekmova-	ce.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa OŠ Cirkovce je osvojila naslov medobčinske prvakinje v odbojki.
1 1	-		m
—r.t			
Šah • Kadetsko SP v Italiji
Tibor Veber z bogatimi izkušnjami s svetovnega prvenstva
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa OŠ Markovci - zmagovalka območnega tekmovanja v košarki
Foto: arhiv SZS
Slovenski udeleženci s trenerjema - Tibor Veber (ŠD Ptuj) je tretji z desne.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa OŠ Videm-Leskovec je zasedla 2. mesto, ki še vodi na območno tekmovanje.
V finale so se uvrstile najboljše tri ekipe predtekmovalnih skupin, ob tem pa še boljša drugouvrščena ekipa iz skupin A ali B, kjer so nastopile po štiri ekipe. Na ta način si je udeležbo v finalu priigrala ekipa OŠ Markovci.
Ta na finalnem turnirju ni uspela presenetiti kakšnega od zmagovalcev skupin, končne zmage so se veselili člani ekipe OŠ Cirkovce. V najbolj izenačenem dvoboju dneva so z izidom 2:1 tesno premagali ekipo OŠ Videm-Leskovec. Prav ti moštvi sta si tudi priigrali napredovanje na območno tekmovanje.
Rezultati, predtekmovanje:
-	skupina A (ŠD Podlehnik): Pod-lehnik - Videm-Leskovec 0:2, Videm--Leskovec - Dornava 2:0, Kidričevo
-	Videm-Leskovec 0:2, Kidričevo -Dornava 2:0, Podlehnik - Kidričevo 2:0, Dornava - Podlehnik 0:2. Vrstni red: 1. Videm-Leskovec, 2. Podlehnik, 3. Kidričevo, 4. Dornava;
-	skupina B ( ŠD Destrnik): De-strnik-Trnovska vas - Cirkovce 0:2, Cirkovce - Juršinci 2:0, Markovci -Cirkovce 0:2, Markovci - Juršinci 2:0, Destrnik-Trnovska vas - Markovci 0:2, Juršinci - Destrnik-Trnovska vas 0:2. Vrstni red: 1. Cirkovce, 2. Markovci, 3. Destrnik-Trnovska vas, 4. Juršinci;
-	skupina C (ŠD Majšperk): Majšperk - Ljudski vrt 0:2, Ljudski vrt
-	Breg 2:1, Breg - Majšperk 2:0. Vrstni red: 1. Ljudski vrt, 2. Breg, 3. Majšperk.
Finale (ŠD Cirkovce): Videm-Leskovec - Markovci 2:0, Markovci -Ljudski vrt 0:2, Cirkovce - Markovci 2:0, Cirkovce - Ljudski vrt 2:0, Videm--Leskovec - Cirkovce 1:2, Ljudski vrt -Videm-Leskovec 0:2.
Vrstni red:
1.	OŠ Cirkovce
2.	OŠ Videm-Leskovec
3.	OŠ Ljudski vrt
4.	OŠ Markovci
5.	OŠ Podlehnik
6.	OŠ Breg
7.-8.	OŠ Kidričevo
7.-8. OŠ Destrnik-Trnovska vas
9.-11. OŠ Dornava
9.-11. OŠ Juršinci
9.-11. OŠ Majšperk
V Italijanskem mestu Montesilva-no se je zaključilo svetovno kadetsko prvenstvo za šahistke in šahiste v kategorijah do 8,10 in 12 let. Več kot 700 mladih iz 77 držav je v enajstih kolih merilo svoje sposobnosti, med njimi je bila tudi šesterica Slovencev. Med njimi je bil tudi član Šahovskega društva Ptuj, desetletni Tibor Veber, ki se je vrnil z neprecenljivimi izkušnjami, na katerih bo lahko gradil svojo nadaljnjo šahovsko pot.
Najprej je bilo treba zbrati občutke, ki so bili na začetku ob takšni množici udeležencev dokaj negotovi. Tibor Veber je nastopil v skupini fantov do 10 let, ki je bila med vsemi najštevilčnejša, saj jih je bilo v turnir-sko tabelo vpisanih 162. Sam pogled na rating listo je povzročil nekaj dodatne nervoze: kar 86 jih je bilo z ratingom, višjim od 1700 točk, prvi nosilec jih je imel 2238. Tibor je po začetni poziciji s 1532 točkami pristal v drugi polovici razpredelnice, kar mu je že v prvem kolu namenilo 49. no-
silca (rating višji za 277 toč) in kaj več od poraza je bilo težko pričakovati. To pa mu ni vzelo volje in do dneva odmora je po šestih kolih svojo začetno pozicijo izboljšal za tri mesta, čeprav so imeli njegovi tekmeci ( z eno izjemo) ratinge višje od 160 do 277 točk. V naslednjih petih kolih mu ob dveh porazih, dveh zmagah in enem remiju ni uspelo več od uvrstitve na 123. mesto, s čimer je izboljšal začetno pozicijo za pet mest in tako upravičil svoj nastop. Enajst kol v dvanajstih dnevih je za tako mlade tekmovalce izredno naporno, saj so posamezna kola trajala tudi štiri ure in več.
»Tibor se je maksimalno pripravljal za ta nastop in skupaj sva na treningih poskušala izboljšati posamezne elemente igre. Je pa res, da je za sam svetovni vrh tudi v teh nižjih starostnih kategorijah treba veliko več trdega dela vsak dan skozi celo leto in večje število nastopov na močnih turnirjih. Ob takšnem pristopu bi
Tibor v prihodnje gotovo znal izkoristiti bogate izkušnje iz tega svetovnega prvenstva in unovčiti svoj šahovski potencial,« je prepričan glavni trener in predsednik Šahovskega društva Ptuj, MM Danilo Polajžer.
Od slovenskih predstavnikov je najboljši rezultat dosegla evropska prvakinja do 10 let Ema Jakša iz Ljubljane, ki je kot 32. nosilka v tej starostni kategoriji z osvojenimi 7,5 točke zasedla odlično 13. mesto.
Že v decembru mlade čakata dve svetovni prvenstvi, in sicer v hitrih disciplinah, ki se bosta odvijali v Čate-ških Toplicah (naslednje leto bo tam tudi evropsko prvenstvo).
Rezultati:
- U10, fantje (162): 1. (2.) Roman Shodzhiev 10 točk, 2. (3.) Marc Llari (Francija) 9,5, 3. (28.) Quang Anh Nguyen (Vietnam) 8,5 ... 123. (128.) Tibor Veber SLO (ŠD Ptuj) 4,5 točke ...
Silva Razlag
Šolski šport • Košarka, fantje
Zanimive tekme in tesni razpleti
UR
V športni dvorani OŠ Olge Meglic je potekalo območno tekmovanje v košarki za učence letnika 2020 in mlajše. Med seboj sta se merili po dve najboljši ekipi iz ptujskega in bistriškega območja. Tekme so trajale 3-krat 10 minut.
Prav vsa srečanja so bila kakovostna in izenačena, tako da so bile končne razlike zelo majhne. V obeh polfinalnih dvobojih ni presegla štirih točk, le nekoliko večja je bila v dvoboju za 3. mesto. Finalni dvoboj se je zaključil z razliko „ene posesti", daljšo pa so potegnili člani ekipe 2. OŠ Slovenska Bistrica. Obe finalistki sta se uvrstili v 1/4 finale državnega tekmovanja.
Zanimivost: na medobčinskem tekmovanju je bila med ptujskimi šolami boljša OŠ Olge Meglic, tokrat ji je primat prevzela OŠ Ljudski vrt.
Rezultati:
polfinale: OŠ Olge Meglic - 2. OŠ Slovenska Bistrica 34:38, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica -OŠ Ljudski vrt 50:52;
tekma za 3. mesto: OŠ Olge Meglic - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 30:42;
tekma za 1. mesto: 2. OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Ljudski vrt 36:33.
Vrstni red:
1.2. OŠ Slovenska Bistrica
2.	OŠ Ljudski vrt
3.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
4.	OŠ Olge Meglič
UR
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja: 2. OŠ Slovenska Bistrica
Foto: Črtomir Goznik
Napredovanje v naslednji krog tekmovanja si je prislužila tudi ekipa OŠ Ljudski vrt.
torek • 3. decembra 2024
Nasveti
Štajerski	17
Domača lekarna
Zeleni nasvet
Skladiščenje vrtnin
Mogoče moj prvi nasvet glede letošnjega skladiščenja. Zaradi ponovno specifičinega, drugačnega poletja, skladiščenje tudi letos ne bo dolgo trajalo. Če dvomite o kakovosti pridelka čebule, česna, korenja in drugih korenovk, potem se raje odločite za predelavo. Čebulo lahko prepražite na olju in vročo daste v majhne kozarčke in shranite tako. Lahko jo tudi zamrznete tako narezano in surovo kakor prepraženo in uporabite. Česen lahko narežete in dodate sol in shranite v majhne kozarčke ali zamrznete. Korenček lahko posušite ali zamrznete. Vso zelenjavo, korenček, čebulo, malo česna, peteršilj, zeleno, pastinak ... skratka jušno zelenjavo lahko posušite in zmeljete ter uporabljate namesto vegete, lahko pa samo zdrobite in dodajate vsem jedem, sama delam tako.
Nekaj osnov skladiščenja Skladiščenje na vrtu
Osnovno vodilo, ki naj nas pri tem vodi, je, da skladišče ni bolnišnica. V osnovi to pomeni, da shranjujemo oz. skladiščimo samo povsem zdrave vrtnine. No, zdaj je za ta nasvet sicer malo pozno, saj je ta mraz nekaj škode vrtninam naredil, čeprav verjetno zmrznile še niso.
Mnogi menijo, da lahko s skladiščenjem popravijo kakšno napako, ki so jo naredili pri pridelavi. Vendar je žal en poškodovan gomolj ali koren lahko vzrok, da jih zgnije mnogo. Gnitje se med plodovi zelo hitro širi. Zato tiste vrtnine, ki jih bomo skladiščili, še posebej previdno tudi izkopavamo, režemo, trgamo. Vedno izberemo suh, sončen dan, saj zelenjadnic pred skladiščenjem ne smemo močiti, čistiti z vodo. Lahko samo nežno odstranimo zemljo, kolikor je to možno.
Drugo osnovno pravilo pa je, da zamrzujemo, sušimo ali vlagamo samo sveže plodove, korene ali liste. Porežemo, operemo, narežemo ali kako drugače pripravimo in takoj vložimo, posušimo ali zamrznemo. Tako ohranimo največ vitaminov ali mineralov.
Zadnje pravilo pa je, da zelenjavo obiramo v času, ko je njihova zrelost na višku. Mnogi v želji po rekordnih pridelkih pustijo korene pese, korenja, peteršilja ... prevelike, trgajo buče prepozno, tudi s spravilom zgodaj sajenega pora čakajo predolgo. Rastline s svojim razvojem sicer pridobivajo koristne snovi, jih skladiščijo v svoje dele zato, da se bodo lahko razmnoževale naprej, bolje prezimile, prehranile kasneje semenico . A sčasoma je teh koristnih snovi manj, saj se začnejo porabljati za naslednji ciklus - poganjanje stebla. Zato nikoli ne čakajte predol-
Mnogo vrtnin lahko hranimo kar na vrtu. Vedno se je treba zavedati, da se vitamini in minerali hitro, ko rastlino odrežemo, začnejo izgubljati. Zato je tako »hranjenje« vrtnin zelo priporočljivo.
Nekatere vrtnine na prostem seveda prezimijo, če smo jih seveda pravilno gnojili. Z dušikom pregno-jene rastline namreč veliko slabše prenašajo mraz. Pri tem pa je treba vedeti, da so organska gnojila lahko tudi ovira za daljše skladiščenje, če jih seveda ne uporabljamo pravilno, če rečemo po naše, če z njimi pretiravamo.
Na prostem lahko čez zimo ostanejo seveda prezimne sorte radiča (verona, tržaški solatnik, solkanski, treviški, magdenburške korenine), prezimne sorte pora (elefant, carentan in nekateri hi-bridi), brstični in listnati ohrovt, motovilec, zimska solata, špinača, peteršilj, manjši gomolji zelene, blitva ali mangold, hren, topinambur, črni koren, pastinak in drobnjak. V zavetnejših krajih, zagotovo pa tudi v rastlinjakih, pa tudi divja ru-kola. Že letos sem pisala, da pozno sejan korenček (avgust, začetek septembra) v sedanjih zimah prav tako prezimi. Upam, da ste ga sejali ponovno takrat. Zgodnejši namreč letos ne bo prezimil, prav tako pa lahko ima kar veliko težav v skladišču.
Tudi s spravilom kapusnic nikoli ne hitimo, saj prenesejo veliko mraza. Zelje ostane na vrtu vse do novega leta, glavnati ohrovt še dalj. Kitajski kapus pa letos kar hitro pospravimo, vsekakor pa ga zdaj pokrijemo s kopreno.
Tudi rdeč glavnati radič le redkokdaj ne zdrži do sredine ali celo konca decembra. Je pa res, da takšen hladen začetek zime zanj ni nič dobrega. Pravzaprav moramo
7®r
Drobnjak je poleti bujen in najlepši na prostem, mnogi ne vedo, da se ga lahko pozimi prevara in raste tudi v notranjem prostoru.
samo nekoliko bolj slediti vremenski napovedi. Ko nam spet napovedo, da se bo ohladilo, da bodo temperature za dalj časa pod ničlo, potem ga lahko za krajši čas tudi skladiščimo. Najboljše so seveda hladilnice, kjer ostane tudi do marca. Lahko pa izkoristimo prazne tople grede in rastlinjake. Rastline izpulimo, zato izberemo suh dan. Odstranimo vse gnile, mokre in poškodovane liste. Nato jih enostavno posadimo v toplo gredo (ali rastlinjak), dokaj blizu skupaj. Gredo pokrijemo z okni in po potrebi nanjo naložimo slamo ali smrečje. Običajno tako lahko hranimo rastline do mesec dni. V rastlinjakih pa pogosto celo zimo. Na enak način lahko za dalj časa skladiščimo tudi zeljne glave in glave glavnatega oh-rovta. V rastlinjaku pa jih preprosto pokrijemo z agrokopreno.
Peteršilj prezimi brez težav, le spomladi potrebuje nekaj časa, da spet hitro požene.
Sorte pora s svetlimi listi in dolgim, obeljenim lažnim steblom ne prezimijo. Počasi morajo v skladišče.
Kako prezimimo korenovke na vrtu
Kot je napisano zgoraj peteršilj in pastinak prezimita na prostem. Zato je morda bolje, če ostaneta kar tam, pred zimo nekoliko očistimo rastline, odstranimo posušeno listje, po potrebi nekoliko zagrnemo z zemljo, pa bo šlo. V zadnjih letih pa na vrtu zelo pogosto pre-zimi tudi korenček. V ta namen se odločite za pozne sorte, kot sta nantes ali flaker (na vrečicah boste našli originalna imena iz EU kataloga sort Nantaise amelioree 2 in Flakkee). A sejemo ju zelo pozno, šele konec avgusta ali v začetku septembra, saj dobro prezimijo samo manjši koreni. Tudi gomolj-na zelena prezimi le, če so gomolji manjši, premera do 10 cm. Zdaj je torej prepozno, ni pa slabo, če si zapomnite.
Peteršilj lahko presadite tudi v večje lonce, jih postavite v notranjost na svetlo in hladno. Tako so delale tudi naše babice in se obnese. Žal pa po večini svetlih in hladnih prostorov nimamo. Nekoč niso ogrevali vseh prostorov v hišah. Zagotovo ga je smiselno postaviti v neogrevan rastlinjak. Še bolje pa ga je tam imeti posejanega.
Mnogi presadijo v lonce tudi drobnjak. V jeseni ga lahko presadimo v rastlinjak kar direktno ali pa v loncih. Vendar drobnjak pozimi ne raste in se ne obrašča tako kot peteršilj. Rastlina preprosto ve, da mora počivati. Včasih ga lahko prevaramo tako, da jo za deset do štirinajst dni damo v zamrzovalno skrinjo in seveda ne zalivamo. V rastlinjaku ga pustimo mesec dni na mrazu, ne zalivamo, potem pa pokrijemo s tunelom, ki ga redno zračimo. Tako se zelo hitro začne ponovno obraščati.
Miša Pušenjak
Foto: MP
Foto: MP
Foto: MP
Do zdravih pljuč s pravo izbiro živil ter začimb
Foto: Pixabay
Hladni dnevi prinašajo več virusov in bakterij, hitreje lahko zbolimo. Prav je, da zato posegamo po tistih živilih, ki pomagajo krepiti in čistiti pljuča.
Vsakodnevno smo izpostavljeni številnim škodljivim snovem, ki imajo lahko negativen vpliv na naša pljuča. Določenim snovem se sicer lahko izognemo, vendar pa pogosto žal nimamo prave izbire. K sreči lahko na zdravje pljuč v določeni meri vplivamo sami že s pravo prehrano. Nekatera živila in zelišča so še posebej priporočljiva za razstrupljanje pljuč oziroma vzdrževanje njihovega zdravja in s tem normalnega delovanja.
Zelena
Eno izmed živil, ki so še posebej pomembna za zdravje naših pljuč, naj bi bila zelena. Običajno povezujemo zeleno predvsem z odvajanjem vode in s tem škodljivih snovi iz telesa (gre za t. i. naravni diuretik), vendar pa je zelena odlična tudi za blažitev vnetij. Pomaga preprečevati vnetja pljuč, obenem lahko celo zmanjša tveganje za nastanek pljučnega raka. Z rednim uživanjem zelene lahko naredite ogromno dobrega za svoja pljuča. Uživate lahko cela stebla ali pa si iz zelene pripravite sok, čaj, smuti, juho ...
Grenivka
Za pomoč pri odstranjevanju škodljivih snovi iz telesa in za zaščito pljuč so izvrstna izbira citrusi, še posebej grenivke. Te veljajo za pravo zakladnico antioksidantov.
Korenje
»Superživila« niso nujno tista, ki so zelo eksotična in pogosto tudi draga, velikokrat je pot do zdravja precej preprostejša. Ko govorimo o zdravju pljuč, je korenje gotovo izvrstna izbira. Čeprav korenje običajno povezujemo predvsem z zaščito oči oziroma vida, vsebuje tudi ogromno snovi, ki so koristne za naša pljuča. Gre za snovi, ki pomagajo pri obnovi poškodovanih tkiv in odstranjevanju škodljivih snovi iz telesa. Za najboljše učinke je seveda priporočljivo uživati sveže korenje.
Foto: Pixabay
Origano
Gre za začimbo, ki pripomore k naravnemu razstrupljanju pljuč in ki vsebuje precej koristnih antioksidantov. Poskušajte torej v čim več jedi vključiti origano.
Česen
Čeprav ga omenjamo nazadnje, je česen verjetno na samem vrhu lestvice živil, koristnih za pljuča. Pomaga pri naravni odpravi številnih težav z dihali, pri blaženju vnetij in uničevanju bakterij - gre seveda za enega najmočnejših naravnih antibiotikov. S pogostim vključevanjem česna v prehrano si lahko poleg številnih drugih blagodejnih vplivov obetate tudi manj težav s pljuči.
Ingver
Ingver je znan kot eno najboljših naravnih zdravil proti kašlju, vnetju pljuč in ostalim boleznim dihal. Ingver pomaga odpravljati sluzi in čisti pljuča. Dodate ga lahko v čaj.
Kurkuma
Kurkuma je zelo zdrava začimba, vsebuje močne antioksidante, med njimi je najmočnejši kurkumin. Kurkuma preprečuje vnetja, ščiti telo pred virusi in bakterijami ter krepi imunski sistem.
M.Kleč
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 10. decembra 2024
Slovenija, Podravje • Humanitarni praznični projekti po državi v decembru
Pridružite se prazničnim akcijam
December je mesec, ko se svet ovije v praznično vzdušje. A ne za vse. Za mnoge je to čas stisk, osamljenosti, negotovosti, in njim je treba pomagati. V Sloveniji vsako leto poteka vrsta humanitarnih projektov, ki v tem posebnem obdobju združijo ljudi dobre volje in prinesejo nasmeh na obraz tistim, ki si praznikov sami ne morejo privoščiti.
Če razmišljate, kako bi lahko v prihajajočih tednih naredili nekaj dobrega, je tu nekaj čudovitih projektov, ki potrebujejo vaše sodeloTeden Karitas
Tradicionalni Teden Karitas, ki letos poteka od 25. novembra do 1. decembra, je vsako leto simbol solidarnosti in sočutja. Slovenska Karitas v tem tednu organizira različne dogodke, ki združujejo prostovoljce, dobrotnike in vse, ki želijo prispevati k boljši družbi. Osrednji dogodek Tedna Karitas je dobrodelni koncert Klic dobrote, ki bo potekal 27. novembra zvečer v Celju in ga boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Televiziji Slovenija. Izkupiček koncerta bo namenjen družinam v stiski. Poleg tega Karitas v tem obdobju zbira hrano in druge osnovne potrebščine na različnih zbirnih mestih.
Božiček za en dan
Projekt Božiček za en dan je eden najbolj priljubljenih humanitarnih projektov v Sloveniji. Gre za edinstveno priložnost, da pos-
tanete Božiček za otroka ali starostnika, ki si darila sicer ne bi mogel privoščiti. Na spletni strani projekta se lahko registrirate, izberete osebo, ki jo želite obdarovati, in ji pripravite paket s potrebščinami, darilci in toplimi pozornostmi.
Trije zimski botri
Projekt Trije zimski botri se osre-dotoča na uresničevanje želja otrok iz socialno šibkih družin. Ti otroci pišejo pisma dobrim možem, v
katerih pogosto ne izražajo velikih materialnih želja, ampak prosijo za osnovne stvari, kot so oblačila, čevlji, šolske potrebščine ali topla odeja. Pisma otrok so objavljena na spletni strani projekta, kjer si lahko izberete pismo, ki vas nagovori. Vaše darilo nato otrok prejme pred prazniki.
Miklavževi angelčki
Projekt Miklavževi angelčki, ki ga organizira mlada veja Slo-
venske karitas - youngCaritas, je namenjen obdarovanju otrok iz socialno ogroženih družin. Miklavž s pomočjo angelčkov poskrbi, da otroci v stiski doživijo pravljično praznično izkušnjo. Angelčki zbirajo darila za otroke - igrače, knjige, sladkarije in druge drobne pozornosti.
Praznični projekti youngCaritas
Mladi prostovoljci iz youngCari-tas se vsako leto aktivno vključujejo v praznične humanitarne projekte. Poleg Miklavževih angelčkov organizirajo zbiranje hrane, higienskih pripomočkov in oblačil za družine v stiski. Praznični paketi, ki jih pripravijo, prinašajo toplino
in veselje v domove, kjer ga najbolj potrebujejo. YoungCaritas išče prostovoljce, ki so pripravljeni sodelovati pri zbiranju in razdeljevanju paketov, pa tudi donatorje, ki lahko prispevajo materialno ali finančno pomoč.
Anina zvezdica
Za mnoge družine v stiski je december čas, ko je pomanjkanje še bolj izrazito. Anina zvezdica že vrsto let pomaga z zbiranjem hrane z daljšim rokom trajanja, ki jo nato razdelijo med socialno ogrožene družine po Sloveniji. Hrano lahko oddate na številnih zbirnih mestih, ki jih Anina zvezdica organizira v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in trgovinami.
Foto: Pixabay
Donirana hrana - topel obrok za vsakega
Projekt Donirana hrana povezuje trgovine, prostovoljce in ljudi v stiski, da bi zmanjšali zavrženo hrano in hkrati poskrbeli za dostojne obroke za socialno ogrožene. V prazničnem času se aktivnosti še okrepijo, saj želijo organizatorji čim več ljudem omogočiti, da uživajo v toplem prazničnem obroku. Prostovoljci vsakodnevno prevzemajo živila in jih razdeljujejo družinam ter posameznikom, ki potrebujejo pomoč. Če želite sodelovati, se lahko pridružite kot prostovoljec, pomagate pri logistiki ali donirate sredstva za pokrivanje stroškov prevoza.
F	P. Znoj
torek • 10. decembra 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Hajdina • 20., jubilejni turnir v kartanju v Gerečji vasi
Ko za mizo sedejo ženske in igrajo »paver šnops«
Sobota, 23. november, je bila zimski dan v pravem pomenu besede. Pokrajinaje bila prekrita z belo snežno odejo, dan je bilo najlepše preživeti ob zakurjeni peči na toplem. Če pa je bil ob tem organiziran še turnir v kartanju, pa toliko bolje. Ženske, ki so se udeležile turnirja v „paver šnopsu" v Gerečji vasi, so tako skupaj preživele res lep popoldan.
Kartale so čez cel popoldan in še v večernih urah. Igrale so v parih, letos je bilo parov 13, igro so skrbno nadzorovali trije sodniki (Marjan Bračun, Janko Gojkošek in Uroš Intihar). Igralkam, ki so iz turnirja izpadle, se ni popolnoma nikamor mudilo, sedele so ob mizah, kramljale, prigriznile kakšno sladko ali slano dobroto in sadje ter počakale na večerni razplet. Zmago na turnirju v kartanju sta letos slavili Cvetka Drevenšek in Silva Šilak.
Turnirja v kartanju se v Gerečji vasi udeležujejo ženske od blizu in daleč, predvsem iz domače hajdin-ske občine ter sosednjih Videm in Kidričevo. „Največ zmag s turnirjev so doslej odnesle tekmovalke Društva žena in deklet občine Hajdina. Zelo uspešne so bile tudi tekmovalke iz Kungote in Dražencev. Ženske se na naše turnirje rade vračajo. Poleg veselja do igranja kart nas družijo klepeti o tem, kar smo počele skozi leto. Čez dan imamo na voljo prigrizke in napitke v samopostrežnem bifeju, dan pa zaključimo ob večerji," je povedala predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Magda Intihar.
Nekoč ob večerih: kartanje in radio
Pred desetletji so si s kartanjem čas krajšale cele družine. Zimski večeri so bili dolgi, televizorjev ni bilo, igranje kart je povezovalo družino, sosede, prijatelje. Danes je seveda vse drugače, saj so glavno vlogo v družinah prevzeli ekrani, igranje družabnih iger je bolj
83-letna nekdanja gostilničarka Veronika Bušljeta redno prihaja v Gerečjo vas na turnir v igranju „šnopsa".
izjema kot pravilo. Jožica Maroh iz Lancove vasi je povedala, da so v času njene mladosti veliko kartali. „Oče, mama, sestra in jaz smo ve-
likokrat ob večerih igrali karte. Televizorja nismo imeli. V kuhinji smo igrali za mizo in poslušali radio, tako da nam je čas minil hitreje.
Igrali smo šnops, v zimskem času smo res veliko kartali," je dejala Marohova in dodala, da pa kasneje s svojo družino več ni kartala. „Z otroki smo igrali človek ne jezi se in druge družabne igre. Otroci so zvečer pogledali risanko, potem pa šli spat. Z možem pozimi včasih še kartava, sama sva doma in tako nama čas hitreje mine."
Tarok igrali celo noč, zjutraj pa v službo
Danica Vidovič, prav tako iz Lan-cove vasi, je dejala, da so s sorodniki nekoč ogromno kartali. „Igrali smo tarok, in to tako zavzeto, da smo ob kartah prebedeli marsikatero noč in šli zjutraj od mize v službo. Igrali smo pri nas doma, v kleti smo imeli urejen prostor, vča-
Danica Vidovič in Jožica Maroh iz Lancove vasi
Društvo žena in deklet Gerečja vas je letos organiziralo 20. tekmovanje v igranju kart. Ženske so igrale „paver šnops".
sih smo tudi tako kadili, da se ni nič videlo. Tisti, ki so pri kartah izgubili, so običajno naslednjič poskrbeli za malico. Res smo se veliko družili ob kartah. Del družbe igra danes, ampak ne več toliko. Može še igra, enkrat tedensko se srečujejo, igrajo tarok in šnops. Tudi pri moževi sestri še igrajo. Sama več ne igram, razen če potrebujejo par."
Danica in Jožica na turnir v kartanju v Gerečji vasi prihajata že več let. Sta uigran par, nekajkrat sta s tekmovanja že odnesli pokal. Letos te sreče nista imeli, vendar nič za to. „Pomembno je, da se družimo," sta se nasmehnili. Bi lahko mladi več časa preživeli ob kartanju in igranju družabnih iger? „To ni za mlade. Časi in navade so se spremenili," je skomignila Ma-rohova.
Upokojenci kartajo poleti in pozimi
Redna udeleženka turnirja v igranju šnopsa v Gerečji vasi je 83-letna Veronika Bušljeta iz Tur-
nišč. Karte brez problema igra brez očal. „Uživam v kartanju, to nama je s sestro privzgojila mama. Zelo rada je igrala. Meni je to ostalo in s sosedi upokojenci kartamo redno, celo leto. Dobivamo se trikrat na teden, ob popoldnevih dve ali tri ure. Poleti kartamo zunaj pod brajdami, pozimi na toplem v stanovanju. Kartam, odkar pomnim (smeh). Zanimiv mi je spomin na otroštvo, spomnim se, da je mama na okenski polici imela eno staro knjigo in karte. Velikokrat me je ogovorila z besedami: 'Veronika, zaigrajva eno rundo.' In sva. Oče ni tako rad kartal, ampak smo ga včasih nagovorili, da se nam je pridružil. Mama, ona je pa res srčno rada igrala karte. Tudi moj mož ni bil navdušen nad kartanjem. On je rad igral šah, to pa meni ni dišalo, je bilo preveč za misliti. Ob ponedeljkih se na Hajdini srečujemo članice Društva žena in deklet občine Hajdina in tudi kartamo. Na turnirju v Gerečji vasi sem bila že nekajkrat prva, letos mi to ne bo uspelo."
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
Ptuj • Novi prostori Art ateljeja
Za izdelke z dušo in posebno energijo
Art atelje, mlada ptujska umetniška galerija, začenja novo poglavje: lokacijo v Murko-vi ulici ohranja, le da so njeni novi prostori veliko večji.
Vse skupaj pa se je začelo že pred tremi leti, ko je manjša skupina umetnikov odprla Art atelje v Murkovi 4, saj so želeli širši javnosti predstaviti svoje izdelke, slike, ki so jih ustvarili. Z novimi prostori pa niso pridobili samo umetniki, temveč tudi sama ulica, ki je včasih veliko bolj živela, ter mesto samo in okolje. „Prostore je kupilo in uredilo naše družinsko podjetje Iblo ter tako KD Art atelje omogočilo, da smo se preselili v nove prostore, ki so večji, lepši, in kjer so izdelki vidnejši. Že od vsega začetka pa je bila rdeča nit ateljeja, da strankam ponudimo naše stvaritve, umetniške slike, ki jih mi ustvarimo, izdelke, ki jih mi izdelamo, okrasimo ali dodelamo. Vse od turističnih magnetkov do slik ustvarimo sami oz. jih kupimo ter nato okrasimo. V vsak izdelek vložimo svoj trud, energijo, ljubezen do ustvarjanja in znanje," je povedala Mojca Lovrec Prezelj.
Atelje še vedno deluje v okviru društva, kot hobi, saj so vsi, ki so z njegovim delom povezani, polno zaposleni. Še naprej se bodo trudili za izvedbo ustvarjalnih delavnic, s tem pa bogatili kulturno življenje in utrip najstarejšega slovenskega
mesta. Ptuj je takšen atelje potreboval, to je pokazalo njegovo dosedanje delovanje. Tako občani kot obiskovalci potrebujejo trgovino, ki je drugačna, kjer ne ponujajo konfekcijskih izdelkov in cenene robe, ampak izdelke z energijo.
Ljudje to znajo ceniti. Med prvimi so atelje odkrili turisti, v zadnjem obdobju pa ga vse pogosteje obiskujejo tudi domačini. Veseli so pozitivnega odziva okolja.
„Želimo si, da bi vzdržali, to je ena naša velika želja. Delati želimo, dokler bomo fizično, energijsko in ustvarjalno sposobni. Našo rdečo nit želimo ohraniti. To so
izdelki, ki jim mi dajemo dušo in za katere želimo, da najdejo pot do ljudi, ki znajo ceniti ustvarjalnost," pove Mojca Lovrec Prezelj, uspešna podjetnica in ustvarjalka, ki slika s kavo, rdečim vinom, se ukvarja s papirografijo. Njen največji podpornik je mož Miro, tudi sam ustvarjalec. Izdeluje nakit iz starinskega jedilnega pribora, ki
ga kupujeta v starinarnicah, na dražbah, ker te žlice niso več v prosti prodaji, saj so bile izdelane od leta 1900 do leta 1970. Očisti jih, obreže, spolira in oblikuje v nakit. Dela je izjemno veliko, da iz črne, neuporabne žlice, nastane nov atraktiven izdelek, ukvarja pa se tudi z dekoracijo za dom.
MG
■11
ifc>b,- j 5 _1
hm
Aj
'CS'
i,
w
i

J
"1
l -JT.
J
4» \i
'U
1
Foto: Črtomir Goznik
— t 'J Mojca Lovrec Prezelj in Janja Jozelj Gotlih, umetnici, na odprtju novih prostorov Art ateljeja, ki jih je uredilo pod-3 jetje lblo, da bi lahko umetniki KD Art atelje v še večji meri predstavili svojo ustvarjalnost in izdelke.
IVI H

Foto: Črtomir Goznik
Nakit iz starega jedilnega pribora, ki ga izdeluje Miro Prezelj.
20 Štajerski
Križem kražem
torek • 10. decembra 2024
Piše: Aljoša Toplak • Asfalt in džungla
Praznični Bangkok (21)
Na božični večer sem se odpravil do bližnje cerkve, da bi preveril, ali bodo izvajali polnočnice. V razponu enega kilometra okoli mojega stanovanja so stale tri cerkve.
V prvi so mi povedali, da bo maša zjutraj. Tako sem moral dalje in pričakala so me zaprta vrata druge cerkve, in še dalje, da sem prišel do cerkvice katoliške bolnišnice,
v kateri so posedali bolniki. Nekaj časa sem ždel z njimi, na moje vprašanje, ali bo opolnoči maša, pa so se odzvali z zmedo. Opolnoči, da bi bila maša? Za kaj takega še niso
Foto: Aljoša Toplak
Približek jaslic, ki sem jih našel ob katoliški bolnici na koncu ulice.
slišali. Menda velja pripomniti, da se kar 92 % Tajcev prepoznava za budiste, katolikov v državi je zgolj za pol odstotka populacije. Božič v Bangkoku je tako bolj kot karkoli drugega praznik trgovin in nakupov. Za tistih nekaj ljudi, ki jim je 24. december predstavljal kaj več, očitno ni bilo vzpostavljenih posebnih običajev, kot so značilni za budistično populacijo. Na primer kot jutro po novem letu, ko se množice dre-njajo v Smaragdni tempelj v jedru Bangkoka in po starodavnem budističnem običaju prižigajo kadila prednikom. Marca verniki obiskujejo obljudene templje in praznujejo rojstvo Bude ob prazniku Thet ma-hachat. A božični večer je na ulicah Bangkoka običajen večer kot vsak drug - samo tu in tam iz kakšnega lokala zaslišiš božično glasbo. Tako sem šel v stanovanje in si pognal božični film ...
Popolnoma drugačna je bila zgodba ob praznovanju novega leta. Kolegi domačini so me vprašali, ali bi si želel ognjemet spremljati iz trgovskega centra ob reki. Posvarili so me, da bo gneča, ampak nisem niti pomislil na to, da za prebivalca Bangkoka, ki se vsak
Razgled na reko, kjer se je ob polnoči izstrelil ognjemet.
dan prebija po vrvežu uličic, gneča pomeni nekaj drugega kot zame. Tako smo se v pričakovanju ognjemeta stisnjeni kot sardele (tedaj sem dojel njihovo svarilo!) vili do vhoda, iti ni bilo mogoče ne levo, ne desno, ne nazaj - zgolj počasi, počasi smo polzeli naprej in stegovali vratove, da bi vsake toliko prišli do zraka. Nato smo se končno prebili do notranjosti trgovskega centra in se v dolgi koloni skobacali do nasičeno polne strehe. Medtem so se po reki Chao Phraya, ki se vije skozi osrčje Bangkoka, razporedile ladjice in natanko ob polnoči koordinirano izstrelile takšno vsoto raket, da sem od osuplosti kar zazijal. Nebo je vzplamenelo, zrak so
bodrilo, stimulans
kdor zdravi shomeo-patijo
palica za otepanje snopov
365 dni
nekdanji turški
veukaš
naraščaj
obvodne pernate živali

orjaški tropski kuščarji
sl. pevka (anja)
rudi šeligo
najvišja gora v istri
naš kipar in risar (nikolaj)
bistvo v filozofiji
oblika socvetja
zabaven z«1« dogodek illla
sodni postopek, pravda
podelitev imena
Ženska, ki
odlaga- usmerja lišče, plovilo shramba -
udav
sl. igralka (mirjam) lijakast, ugasel ognjenik
ocvrto pecivo
levstikov literarni junak
padec ameriški filmski igralec (edward)
odpadno železo nizek ženski glas
tepec, neumnež
klada za sekanje drv
Potrebujete:
200 g mandljev, 3 beljake, 300 g sladkorja, 1 žličko cimeta, 1 žlico limoninega sladkorja, 1 žlico vaniljevega sladkorja, 40 g na lističe narezanih mandljev za okras
spačene ljubi poteze teljska obraza športnica
daljše
Časovno
obdobje
otroška bolezen
nemški režiser (erich)
goran šarac solmi-zacijski zlog
simbol za natrij
skupina alpinistov na isti vrvi islamska država vjugozah. aziji
brencelj
nemška zvezna dežela
ob Češki
meji
nem. pesnik (ernst moritz) neobdelan svet
čipkasta nabornica na oprsju ženskih srajc
ugoden položaj telesa v jogi
avtor: marko drešcek
pevka in igralka povše
hr. igralka
(nina) udeleženec sinjske alke
organsko večanje
sovražnica železa
žerjavo- foto-vodja reporter (redko) hodallc
oto vrhovnik
matematični zapis
želodčna razjeda visoka igralna karta
objekt za prehod
vozil nad cesto
Cisto
premoženje
glavno
mesto vino-švicar. rodna kantona rastlina valais
Priprava:
Mandlje na drobno zmeljite. Beljake stepajte v napol trd sneg. Med stepanjem vsipajte v sneg sladkor in vaniljev sladkor ter stepajte še naprej, da postane sneg zelo trd. Previdno mu primešajte mlete mandlje, cimet in limonin sladkor. Z dvema žličkama, ki ju pomakajte v vodo, oblikujte primerne kupčke in jih polagajte na pekač, obložen s papirjem za peko. Piškote potre-site z na lističe narezanimi mandlji in pecite v pečici pri 150 °C približno 25 minut. To so znani in zelo priljubljeni švicarski praznični piškoti.
ARNDT, Ernst Moritz - nemški pesnik, zgodovinar in politik, Duh časa, NORTON, Edward - ameriški filmski in gledališki igralec, Generacija X, SHOLAR - študent v srednjem veku
napolnili neutrudljivo pokanje ter vzhičeni klici ljudi, vse to je trajalo kakšnih petnajst minut, jaz pa sem komaj odmaknil pogled, ker tako silovite pirotehnične predstave še v življenju nisem videl. Nato so ljudje začeli odhajati in ozračje je postopoma potihnilo, tako da sem kolegom odpel za Slovenca nepogrešljivo Alfijevo pesem, v glavo so mi tiščali telefone in se nasmihali, jaz pa sem pel in krilil z rokami, preden sem se odpravil do stanovanja. Na poti sem se umikal majavim turistom, ki se s steklenicami piva v roki očitno niso zavedali, da Tajci popivanje na ulici pojmujejo kot nekaj sramotnega. Majanje po
Foto: Aljoša Toplak
cesti in bruhanje zaradi alkohola tukaj veljata za popolnoma nesprejemljivo obnašanje. Sicer tudi Tajci radi rajajo in pitje alkohola opisujejo kot »sanuk«, veselost v življenju. Vendar pa temu namenjajo poseben čas in prostor - zagotovo ne gre popivati kar tako na ulici, saj se človek, ki ga premaga alkohol, vede »preveč sramotno«. Prav tako se ne sme veseljačiti na budistični praznik, to je prepovedano celo z zakonom. Tudi pitje v parkih in v bližini templjev je prepovedano. Spraševal sem se, koliko nespametnih turistov bo danes plačalo kazen...
Se nadaljuje...
Foto: Aljoša Toplak
Ognjemet izstreljujejo iz ladjic, ki so v ta namen zasedle reko Chao Phraya v osrčju Bangkoka.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
torek • 3. decembra 2024
Za kratek čas
Štajerski	21
Skrinja domačih viž - Skupina Džuboks
Muzikant bos, valček za vse sinove slovenskih muzikantov
Skupina Džuboks je na slovenski narodno-zabavni sceni aktivna od leta 2018. Sedež ima v Kostanjevici na Krki. Sestavljajo jo glasbeniki z izkušnjami, ki so si jih nabrali z igranjem v drugih zasedbah: Tomaž Vugrin (vokal, klaviature, klavirska harmonika), Matija Vugrin (vokal, bas), Andrej Bon (vokal, ritem kitara, električna kitara), Matej Bizjak (vokal, bobni, diatonična harmonika) in Lana Škof (vokal).
Skupina je nastala iz želje po ustvarjanju kakovostne, predvsem pa raznolike glasbe, odigrane v živo. „Že sam njen naziv pove, da želimo z našim glasbenim repertoarjem razveseliti vsakogar, predvsem pa narediti dober žur in vzdušje ob vsaki priložnosti, kjer nastopamo. Na našem prvem festivalu Graška Gora 2019 smo prejeli zlato plaketo strokovne komisije za izvedbo
in nagrado za najboljši aranžma skladbe Zadnja želja. Te nagrade so nam dale potrdilo, da smo na pravi poti, tako smo dobili še večji zagon za ustvarjanje lastne avtorske glasbe. Prav tako smo na festivalu Loborfest leta 2022 prejeli nagrado zlati bariton in nagrado za najbolj všečen nastop za skladbo Poljubljaj me počasi, za katero sta glasbo napisala Matej Bizjak in Tomaž Vugrin, besedilo pa Matej Kocijančič. Na hrvaški Loborfest smo se vrnili leta 2023, kjer smo postali absolutni zmagovalci festivala s skladbo Pr 'men, avtorja glasbe Braneta Klavžarja in besedila Ferija Lain-ščka. Tako smo res veseli, da smo v dosedanjih treh festivalskih nastopih posegli po najvišjih mestih," svojo uspešno glasbeno zgodbo predstavljajo člani skupine Džuboks.
Žalosti pa jih, da festivali uga-
šajo, da ni več takšnega interesa, kot je bil pred leti, ko so bili organizatorji primorani delati tudi predizbore za izvajalce na finalnem festivalskem odru. Skupina Džuboks še ni rekla zadnje besede glede festivalskih odrov, čeprav to zahteva dobro pripravo, za kar pa
je potrebnega tudi veliko časa.
Po uspešno odigrani sezoni veselic, porok in drugih prireditev, na katerih so razveseljevali ljubitelje narodno-zabavne glasbe in sploh ljubitelje kakovostne glasbe, so te dni predstavili svoj novi valček z naslovom Muzikant boš,
prvo skladbo v nizu skladb, ki jih bodo prav tako kmalu predstavili.
„Muzikant boš je resnična zgodba, namenjena vsem sinovom slovenskih muzikantov, da bi še naprej ohranjali slovensko pesem iz roda v rod. Nastala je v sodelovanju Mateja Bizjaka, av-
torja idejne zgodbe, Roka Švaba, ki je napisal melodijo, in Mateja Kocijančiča, avtorja besedila. Matej Bizjak in Rok Švab imata namreč sinova, ki sta prava glasbena navdušenca," so o novem valčku povedali člani skupine Džuboks.
Že kmalu se bodo predstavili z več novimi skladbami, ki so jih studijsko že posneli, prav tako opremili z videospoti. Pri glasbi, ki jo preigravajo, pa tudi pri avtorskih pesmih, jih rado odnese v zabavne vode, da bodo te nove skladbe mešane, narodno-zabav-ne in zabavne. To je tudi njihova svojevrstnost, po kateri jih ljudje poznajo, saj tudi zabavno glasbo igrajo z velikim veseljem. Njihove vokalne zmožnosti so velike, saj je v skupini pet pevcev, tako da lahko kakovostno pokrijejo resnično velik spekter glasbe.
MG
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
1	6	7		2	4			5
2					1			6
3				7				
			1			7		3
		3		5		6		
8		1			3			
				9				4
5			4					7
4			5	3		1	2	9
			3				5	
	5			2		1		
1	3						8	
7		8			1			5
3				7				6
9			8			4		1
	1						4	2
		2		8			3	
	9				5			
Od torka do torka
Ibdejev znalcoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	Q
Bik	¥¥¥	©©	€	QQ
Dvojčka		©©©	€€	QQQ
Rak		©	€€€	Q
Lev	V	©©	€€	QQQ
Devica			€€€	QQ
Tehtnica		©©©	€	QQQ
Škorpijon			€€	QQ
Strelec	¥	©©	€€€	O
Kozorog		©©©	€	QQ
Vodnar	¥	©©		O
Ribi		©		QQ
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
(velja za teden od 3. do 9. decembra 2024) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
^radioPTUI
Štajerski TEDNIK
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 9. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Matej Jagarinec, 2250 Ptuj
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. decembra 2024
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, insinarocite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Največji

ato dogovarjanja laflangrtttgfla

i pustni 7.2 -1.3.20251
arneval v Sloveniji
KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ
DUBIOZA KOLEKTIV ♦ SEVERINA UMEK ♦ PRLJAVO KAZALIŠTE VLADO KRESUN + ŽELJKO BEBEK
LETEČI ODRED ♦ GRUPA VIGOR NEDA UKRADEN
.€MKEJ 4 MAMBO KINGS ♦ ROCKMANTiKA BURYANA
V Qcentru Ptuj bo dišalo po prazničnih poticah in praznikih.
Izbirali bomo NAJ POTDC®
Kmečke žene, gospodinje, društva in vsi domači mojstri peke potic - pridružite se nam v soboto, 14. decembra, ob 9.30 in pokažite zakaj je vaša potica najboljša! Ocenjevalna komisija bo izbrala najlepšo in najbolj slastno domačo potico ter nagradila tri najboljše. Prijave zbiramo do 12. decembra. Za prijave in informacije je na voljo elektronski naslov: marjan.nahberger@radio-tedniki.si
torek • 3. decembra 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi ]
STORITVE
Umrli so

PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM suha, mešana, kalana drva, dolžine 33 cm. Možna dostava. Tel. 041 557 553._
NESNICE, rjave, bele, grahaste, črne in rjave, sulmix, v 20. tednu starosti, prodajamo, dostava po celotni Sloveniji. Kmetija Rešek, Starše 23, Tel.
040	531 246._
PRODAM prašiča, težkega 180 kg, cena po dogovoru. Tel. 041 828 476._
PRODAM dva bikca, stara 3 mesece, pašna, 160 kg. Tel. 041 893 594.
PRODAM telico, brejo 9 mesecev. Tel.
041	937 557._
PRODAM prašiče različne teže. Tel. 02 755 31 21.
OSEBNI STIKI
OSAMLJEN moški, star 64 let, želi spoznati žensko, staro od 58 do 65 let. Resne pokličite na tel. 041 273 681.
Umrli so: Mirko Galun, Videm pri Ptuju 12a, roj. 1942 -umrl 19. novembra 2024; Jožef Kreutz, Ptuj, Ul. Jožefe Lacko 3, roj. 1935 - umrl 21. novembra 2024; Štefan Vugrinec, Ptuj, Meškova ul. 9, roj. 1933 - umrl 24. novembra 2024; Angela Pukšič, roj. Zemljarič, Nova vas pri Markovcih 93, roj. 1941 - umrla 25. novembra 2024; Janez Kodrič, Ptuj, Selska c. 36, roj. 1936 - umrl 25. novembra 2024; Marija Šalamun, roj. Rodošek, Zg. Hajdina 64, roj. 1933 - umrla 27. novembra 2024.
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
NEPREMIČNINE
V NAJEM vzamem garsonjero ali eno-sobno stanovanje. Tel. 041 298 959.
PRODAM dve gradbeni parceli v občini Juršinci, naselje Bodkovci. Tel. 031 510 478.
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Nenadna in boleča izguba nam je vzela dragega moža, očeta in brata. Prehitro se je poslovil
Darko Drčic
IZ PTUJA
Posebna zahvala gre enoti urgentnega centra in EIT bolnišnice Ptuj. Zahvala tudi govornikoma za poslovilne govore ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Zahvala Nataši in Sandiju za ponujeno nesebično pomoč, družinama Vaupotič in Gonza, drugim sorodnikom, nekdanjim sodelavcem otroškega oddelka Ptuj in Telekoma Slovenije, prijateljem, znancem ter sosedom.
Zahvala namiznoteniškemu klubu Ptuj in SOKAZ Zagreb. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, za izrečena ustna in pisna sožalja ter za vse darovano.
Žalujoči: žena Danica, hči Doris in brat Dubravko
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
Štefana Kampla
IZ SLOVENJE VASI 62A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražene besede sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ __DO 9. URE
irajda.segula0radfo4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler®radio-tednik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Tvoj nasmeh, tvoje prijazne besede in toplina tvojega srca so pustili sled, ki se ne izbriše.
V SPOMIN
Minili sta dve leti, odkar si odšel, dragi
BLAŽ
a občutek, da si del nas, ne bo nikoli zbledel.
Ob tej obletnici želimo iz srca izraziti globoko hvaležnost vsem, ki se ob Blaževem grobu ustavite, prižgete svečko in s tem pokažete, da ni pozabljen.
Z ljubeznijo in pogrešanjem, vsi tvoji
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR.
Ekskluzivno:
Preprosto življenje skrivnostnega polbrata Melanie Trump
HVALA BOGU ZA MAMINE GENE!
VSAK
TOREK!
Ne spreglejte v novi Jani
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
beehrter
P M W

IfMlliWHlllA'ty!
Politična oiadjs treh upnfc genskih stran k: Karte Erjavca. Vlada Omiavstoga in Pavla Ruparja
www.reporter.si
LOVCI NA UPOKOJENCE
Politična ozadja treh upokojenskih strank
INTERVJU: MITJA ČANDER, DIREKTOR BELETRINE
Ideološkost in klientelizem je Levica prignala do vrhunca
LET NAD GOLOBOVIM GNEZDOM
Frakcije, spletke in osebne zamere
INTERVJU: BOJAN ZALAR, DIREKTOR LJUBLJANSKE PSIHIATRIJE
Že ob sprejemu nam pacienti grozijo z mediji
24 Štajerski
Črna kronika
torek • 3. decembra 2024
Podravje • Ptujsko okrajno sodišče razsodilo v prid kmeta
Kmet iz Moškanjcev ugnal državo in dobil tožbo
V začetku novembra je odvetnik Jože Korpič iz Murske Sobote, ki je zastopal kmeta iz Moškanjcev pri Ptuju, na ptujskem okrajnem sodišču dosegel, da mora država njegovi stranki plačati 6.900 evrov, ker so mu poljske vrane lani spomladi uničile pet hektarjev velik posevek koruze.
Ptujsko okrajno sodišče je sicer tožnika (kmeta) in toženca (ministrstvo) pozvala k mediaci-ji, preden je obravnavalo tožbo. »Mediacija ni bila uspešna, država vztraja pri tem, da ne bo izplačala odškodnine, ker moja stranka posevka koruze ni ustrezno zavarovala. Država trdi, da niso bili izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izplačilo odškodnine,« je takrat povedal soboški odvetnik. V tožbenem postopku je Korpi-ču uspelo prepričati sodišče, da kmetu ni bilo treba zaščititi njive s strašili in podobnimi odganjali ptic, ker ni razpolagal s podatkom, da je na območju, kjer kmetuje, v obdobju zadnjih treh let prišlo do dveh podobnih škodnih primerov. »Če je obstajala nevarnost povzročitve škode, bi ga moral upravljavec lovišča ali kdo drug na tistem
VID
MDNT
Velika zimska akcija
OKEN, NOTRANJIH VRAT, TALNIH OBLOG. Salon pred Q-centrom.
Akcija traja do 20. decembra 2024. Telefon 051 385 719 www.vdmont.si
območju obvestiti, da se to lahko zgodi, in mu hkrati predlagati način zaščite ter priskrbeti odganjala,« sodbo povzema odvetnik. Njegovemu varovancu tako država oziroma državno odvetništvo ne more očitati, da je ravnal kot slab gospodar, ker posevka ni zavaroval. »Tudi sicer površine petih hektarjev ni mogoče varovati proti poljskim vranam. Ker je torej škodo povzročila ta vrsta vran, ki je zavarovana prostoživeča žival, je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke, to je
države,« je še po Korpičevih besedah odločilo sodišče.
Nejasna zakonodaja
Država se je na sodišču sklicevala na pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. »Po pravilniku je nastanek škode objektivno pričakovan, če je znano, da je v neposredni okolici premoženja, ki je enaka življenjskemu prostoru zavarovane živali, v obdobju zadnjih treh let že najmanj dvakrat prišlo
do škodnega dogodka,« podrobnosti iz pravilnika navede advokat.
A je sodišče ocenilo, da je v pravilniku nejasno zapisano, komu sploh »naj bi bilo znano dejstvo obstoja prehodnih škodnih dogodkov«. In še: »Zakonodaja naj torej podrobneje določi, kako naj oškodovanec varuje premoženje in s katerimi ukrepi za posamezne živalske vrste posebej.« Da je šlo za nepričakovan dogodek oziroma da kmetovalec ni mogel pričakovati, da bodo vrane uničile njegov pridelek, zato mu tudi ni
"7 " ,.,
i
yírlí
¿Ú	. -v
■ 4 JI1	..i
¿•^»-.-¿í ■ - a
v-.:*-. ■ :-, ...
Foto: J. Kljajič
V Sloveniji seje intenzivno naseljevanje sivih vran v mesta začelo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes pa sive vrane gnezdijo že v večini slovenskih mest, kjer se v zadnjih desetletjih tudi številčno krepijo. V Sloveniji živi osem različnih vrst, in sicer poljska vrana, sraka, šoja, krokar, kavka, planinska kavka, krekovt in siva vrana. V mestih se najbolje znajde siva vrana, poleg nje pa tudi sraka, ki sta postali pravi „urbani ptici", kot vrabec in golob. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo se v Sloveniji zadnjih osem let letno odvzame med 10.000 in 12.000 vran.
Foto: osebni arhiv
Posnetek njive, na kateri so vrane (kljub strašilom oz. odvračalom) povzročile škodo.
bilo treba izvesti ukrepov, s katerimi bi zaščitil spomladi posejano njivo, je v svojem mnenju za sodišče zapisal cenilec z Zavoda za gozdove Maribor, sodišče pa se je torej v sodbi oprlo prav na to mnenje.
Bodo sledile spremembe pravilnika?
Državno odvetništvo, ki je na prvostopenjskem sodišču branilo interese države, je po sodbi ptujskega okrajnega sodišča sporočilo le, da je »izdana sodba
prvostopenjskega sodišča, vendar odločitev še ni pravnomočna. Na državnem odvetništvu ne moremo komentirati odprtih sodnih postopkov, saj bi to lahko vplivalo na potek sodnega procesa.«
Državno odvetništvo pa bi morda lahko na podlagi odločitve sodišča predlagalo spremembe pravilnika o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju ter drugih zakonskih in podzakonskih aktov.
A. Bedek, Ur
Podravje • Podaljšuje se nadzor na mejnih prehodih
V decembru daljši zastoji na mejnih prehodih
Slovenija še za pol leta podaljšuje nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je o razlogih za ponovno podaljšanje nadzora dejal: »Gre za začasen ukrep zaradi povečane stopnje ogroženosti zaradi terorizma, s čimer želimo zagotoviti visoko stopnjo varnosti vsem prebivalcem.«
Nadzor na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko je Slovenija vzpostavila 21. oktobra lani, vse odtlej ga podaljšuje in podaljšala ga je do junija 2025. »Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu in povečane stopnje ogroženosti zaradi terorizma v vseh evropskih državah, tudi v Sloveniji, ki je na srednji stopnji,
smo precej previdni pri samem varovanju slovenske države in evropske skupnosti,« je povedal minister. Posledično bodo policisti izvajali ciljno usmerjeno mejno kontrolo na vseh točkah nekdanjih mejnih prehodov, kjer je bila vzpostavljena kontrola. »S tem preprečujemo terorizem, ekstre-
mizem in čezmejno kriminaliteto. Nadzor bomo izvajali na način, da lokalno prebivalstvo ob meji ne bo prizadeto.«
Pričakuje pa se, da bodo v času božično-novoletnih praznikov nastali tudi daljši zastoji. Dodal je: »Vsi skupaj si želimo, da veseli december in čas praznovanja mine čim
bolj mirno. Spremljamo vse varnostne trende, vse varnostne relevantne okoliščine, ne le v Sloveniji, tudi v Evropski uniji in svetu, zato smo nekoliko bolj previdni in budni, kajti tudi izkušnje iz evropskih mest nam dajejo vedeti, kaj se lahko zgodi. Ničesar ne prepuščamo naključju.«
Mojca Vtič
Foto: Črtomir Goznik
V času božično-novoletnih praznikov je pričakovati večji promet tudi na mejnem prehodu Gruškovje.

vC?4
O
■CP &
¿m"

o

'C? »


Rojstva: Maruša Žirovnik - deček Oliver; Vida Bigec Horvat - deklica Ula; Monika Selinšek - deček Lovro; Sanja Mesarič - deček Tialk; Mateja Ivic - deklica Mia; Dolores Pučnik - deklica Glorija; Anita Pulko - deček Chris; Viktorija Furman - deklica Sofia; Mateja Ambrož - deček Teo.
Poroka - Ptuj: Robert Emeršič in Matejka Čeh, Janežovski Vrh 22c.
* O
-

o
C?
• *
_£2
, O -
o



C?
O
rt _
Ako prvega dne v adventu na Barbaro je mraz, trajal bo ves zimski čas.
Danes bo pretežno oblačno, v notranjosti bo precej nizke oblačnosti ali megle. Popoldne in zvečer bodo predvsem v severnih krajih možne rahle padavine, po nižinah bo večinoma rahlo deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka burja, ki se bo zvečer spet krepila. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem okoli 11 °C.
Napoved za Podravje
Vir: ARSO