N«jv«čji plonuid f Združenih državah V4b leto • • • Za pol leta » • • • • Za Now York celo leto • Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA The largest Slovenian My sn the United list slovenskih delavcev v AmerlkL and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered um 8econd Ohias Blatter September 21t 1903, fct the Port Office at New York, N. Y„ nnder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3—1243 No. 300. — Štev. 300. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 24, 1936—ČETRTEK, 24. DECEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV POGAJANJA ZA CANKAJSEKA SE NADALJUJEJO Diktatorjeva žena se pogaja za odkupnino AK0 BI SKLENILA KITAJSKA OSTREJE NASTOPITI, BI BILA INTERVENCIJA NEIZOGIBNA Canghsueliang zahteva $30,000,000 odkupnine. Diktatorjeva žena bo maršalu Čangu jamčila za njegovo življenje. — Nekaj odkupnine bo plačala vlada, ostanek pa Sungova družina. — 46 Can-kajsekovih častnikov ubitih. G0VERNER V PREMOGOVNEM OZEMLJU Governer Earle ne bo nastopil proti premolar jem, ki kradejo premog. — Samo s prodajo premoga se morejo preživljati. SANGHAJ, Kitajska, 23. decembra. — Meiling Sung, najlepša žena na Kitajskem, se je pričela pogajati z maršalom Canghsueliangom za odkupnino svojega moža generala Cankajšeka, diktatorja 300 milijonov Kitajcev. Kakšne pogoje bo stavila nekdanjemu gospodarju Mandžurije, vedo samo oni, ki so udeleženi v tej izvanredni drami, toda po nekem poročilu iz Tokio maršal zahteva $30,000,000 odkupnine. Poleg tega pa bo Cankajšekova žena maršalu Canghsuelia-gu jamčila za njegovo osebno varnost, kadar bo njen mož izpuščen. Del rekordne odkupnine prihaja naravnost iz blagajne družine Sung, ki je najbogatejša na Kitajskem, drugi del pa bo plačala osrednja kitajska vlada v Nankingu, čije načelnik je general Cankajšek. Po nekem poročilu iz Nankinga je bilo tedaj, ko je bil general Cankajšek ugrabljen, izmed njegovih 52 častnikov ubitih 46, ko so branili svojega poveljnika. Cankajšekova žena je prišla v torek popoldne s svojim bratom dr. T. V. Sungom in z avstralskim časnikarjem in bivšim Canghsu-^liangovim svetovalcem W. H. Donaldom v Sian. Njeno sedanje delovanje je nekaj posebnega, kajti na Kitajskem je žena v ozadju, toda Meiling Sung, ki je dovršila visoke šole v Ameriki, je postala odlična osebnost v kitajski politiki in svetovalka svojega moža. Največja zapreka pri teh pogajanjih je znana Canghsueliangova nestanovitnost in dejstvo, da je samo po imenu vrhovni poveljnik svoje velikanske armade, ki je lačna in brez domovanja, odkar so jo Japonci leta 1 932 pognali iz Mandžurije. Maršal, katerega so evropski zdravniki že pogosto zdravili zaradi zavživanja opija, še vedno stavi take pogoje, katere bo kitajska vlada le težko mogla izpolniti. Governer province Sansi, maršal Jenhsišan, bo mogoče s svojim velikim vplivom dosegel pri Can-gu, da bo kot pogoj za Cankajšekovo oprostitev o-pustil svojo zahtevo, da Kitajska prične močno proti - japonsko politiko. Dva Jenova zastopnika se nahajata v Sianu, da pomagata posredovati Can-kajšekovi ženi pri pogajanjih. Vse operacije vladne armade v okolici Siana so bile vstavljene in vlada čaka na izid pogajanj. Jen priznava, da posreduje pri pogajanjih, toda se boji, da pogajanja ne bodo uspela, ker je Canghsueliangova armada odločno za vojno proti Japonski. Najboljša rešitev za tQ bi bila, da bi del te armade bil združen s kitajski armado, ki se vstavlja japonako^mančukuanslc^emu prodiranju v provinco Suiyuan. Vsak sporazum za ostrejšo politiko proti Japonski bi imel za posledico intervencijo japonske armade. Japonska je že opetovano opozorila Kita j-i o, da ne bo trpela ničesar, kar bi moglo voditi p roti japonskega gibanja na Kitajskem. POTTSVILLE. Pa., 23. dec-. — iGoverper Earle potuje sedaj po okrajiii Carbon, Schuy-kill, Northampton in Columbia, kjer več sto tisoč premogarjev preživlja tsebe in svoje družine s tem -da v zapuščenih rudnikih kopljejo premog in ga prodajajo- Iz tega dela je že postal organiziran poklic, tako da nekateri premogarji kopljejo premog, drugi pa presejajo in zo pet drugi ga s tovornimi avto-molbili vozijo v mesta, posebno proti atlantski obali, kjer ga prodajajo. Guverner Earle se ne more odločiti, da bi v te kraje poslal vojaštvo, ki naj bi preprečilo to tihotapstvo, kajti duhovniki in trgovci -so mu pojasnili, da bi prišlo do državljanske vojne, j ako bi bila nad stradajoče pre-mogarje poslana \vojaška sila. V mnogih mestih skuša policija na višji ukaz vstaviti tihotapstvo s premogom. Posebno stroga v tem oziru je policija v New Yoriai. Tekom pred sodniške kampanje je newyor-ski governer Lehman pozval Earlea, da naprafvi 'konec temu tihotapstvu. Earle pa tega ni hotel storiti in Al. E. Smith, je nato izjavil, da bi bil v državi New York tak governer, kot je Earle, prisiljen odstopiti. Tekom svojega ipotovanja je governer Earle z ozirom na človeške lastninske pravice rekel: "Brezdvomno jemljejo ljudje premog, ki ni njihova last. Operatorji so pripeljali te ljudi tušem in so jim postavili hiše, cerkve in šole; ž njimi so si nagrabili milj one, naenkrat pa so jim rekli, da naj odidejo naj žive od zraka. "Operatorji mislijo, da je premogarski industriji mogoče pomagati samo z monopolom. Iz tega razloga nočejo tem ljudem dati rudnikov v najem. Mislijo, da je za nje neobhodno potrebno, da imajo monopol, da vzdrže cene in gafvore samo o postavnih pravicah.'' NTAROClTE SE NA "GLAS NABODA", NAJVEČJI STO VENSKI DNEVNTF v -an* DRŽ AVAR TR0CK1 NA POTI V MEHIKO Skrivaj je bil pripeljan na p&niik. — 2 njim potuje njegova žena in straža. — Nikdo ni vedel za njegov odhod. OSLO, Noilveška, 23. dec.--Leon Trocki je na potu v Mehiko, kjer je dobil pribežališče. Uradno je bilo naznanjeno, da je zapustil Norveško v mede-ljo opoldne, 12 ur zatem, ko je poteklo njegovo dovoljenje za bivanje v deželi. Parnik s katerim se vozi, se sedaj nahaja južno od Angleške na Atlantiku. V petek je bil Trocki odpeljan iz stare trdnjaive Hurum, seveiTno od Osla v spremstvu straže. Da nikdo ne bi vedel, da je Trocki že odpotoval, je straža pred njegovo hišo stala še v nedeljo in pondeljek in je bila u-ma'knjena šele, ko so časopisi v Oslo sporočili, da se je odpeljal. Celo Trockijdv odvetnik H. Puntervold je izvedel za njegov odhod iz časopisov. Trockega spremlja policijski uradnik, da mu zabrani vsako uporabo radia in da pazi, da ne bi v kakem pristanišču stopil na suho. Norveški vladi je bilo mnogo ležeče na tem, da se čim prej reši Trockega; pitvič iz bojazni pred krajevnimi demonstracijami, drugič pa, ker se je bala, da bi se mehiška vlada premislila in mu ne bi dovolila vstopa. OSLO, Norveška, 23. dec. — Mehiška vlada strogo prikriva vse pripr-afve za Trockijevo varnost, kadar pride v Vera Cruz. Mehiški politični krogi in tri komunistične stranke živahno razpravljajo o Trookijevem potovanju. Stalinovi pristaši —-stalinistas —' se hudujejo na vlado, da je dovolila Trockemu priti v Mehiko. Trocki j evi pristaši pa so pijani veselja, da ga bodo mogli pozdraviti v svoji sredi'. Zaradi Trockega bodo odnosa j i med Meihiko in Rusijo naj-brže še dolgo časa zelo napeti DEKLETA JE ODVEDEL PINEVILLE, Ky., 23. dec. — A. G. Cawood, lastnik majhne manjne v tukajšnji okolici, je od vedel sedemnajstletno Vivian Lee. Sosedje so jo slišali kričati, ko jo je odpeljal ne-znan oka m z avtomobilom. Policija nima o odvajaleu nobenega sledu. Ker so tudi Canghsueliangovi generali za vojno proti Japonski, Cankajšek še najbrže ne bo tako kmalu izpuščen. O tem je prepričana tudi njegova žena in je zato svojemu možu poslala njegovega najboljšega kuharja, da bo tekom svojega ujetništva imel tem boljšo postrežbo. V Nankingu bodo vsa zabavišča zaprta, dokler ni Cankajšek izpuščen. BOŽIČ V ŠPANSKI DRŽAVLJ. VOJNI Tudi v vojni vlada veliko zanimanje za božično loterijo. — Komunisti so proti duhovnom, toda globoko verni. MADRID, Španska, 23. dec. — Državljanska vojna ali ne, Španska mora imeti svojo bo žičpo loterijo. Pri Pozuelo de Alarcon so v teku vroči boji in ob 3 popoldne so prišli nad Madrid sovražni aerojplani, toda nikdo ise ne zanima za k-j drugega kot za loterijske šte-vilke, ki jiii vlečejo vsak dan. Vsaka številka velja 2000 pe-setov, toda vsak Španec ima najmanj eno. Tudi gen. Franco je upeljal svojo loterijo, tako cia cela Španska igra običajno božično loterijo. Z loterijo se na Španskem pričenja /božična doba. Vsled velikega sovraštva komunistov in anarhistov do duhovnikov im do cerkve bi vsakdo mislil, da republikanci ne bodo držali svoje stare navade, toda Božič bodo obhajali tako republikanci kot fašisti, civilisti in vojaki po celi Špansiki. Kot pravi nek komunistični list, bo letos "rdeč Božič", toda me bo brez pravega verskega duha. Na Španskem je treba razlikovati cerkev od vere. Španski narod je globoko veren in nikdo mu vere ne more izruvati iz srca.Vojaška poveljstva bodo skrbela, da bodo imeli vojaki svoje zabave in božično veselje. Osrednji komunistični odbor pripravlja za Sveti večer veliko /večerjo za vse vojake madridski fronti. Nek uradnik Rdečega križa je iz Valencije pripeljal 50 ton klobas, 60 ton sadja, 50,000 li t rov konjaka, 100,000 zavitkov tobaka 100,000 zavitkov cigaretnega papirja in 100,000 cigar. Madridska občina bo božični dan med vojake razdelila 12 ton potic, 35 ton kandija in 5000 litrov konjaka. Preskrbljeno bo tudi, da bo imel vsak vojak dovolj mesa. Med tem pa se kruta vojna nadaljuje. Fašistična artilerija obstreljuje San Fernando most ki vodi iz Madrida na cesto, ki pelje v Esoorial, ki je skupno s Pozuelo poglavitni cilj generala Framca. Franco je opustil svoj prvotni namen, da bi v sredini napadel Madrid ter čaka na nova o-jačenja iz Nemčije. Zadnje dmetve je postalo jasno, da general Franco s svojo armado ne more zavzeti glavnega mesta, četudi ima v svojih vrstah okoli 5000 Nemcev. Z napadom bo zopet pričel*.'ko mu bo prišlo na pomoč 15 do 20 tisoč Nemcev. Prtvega tajnika belgijskega poslaništva še vedno pogreša • jo. V nedeljo popoldne se je odpeljal iz poslaništva v Tetu- ZARADI POSTAVNE GA PRAZNIKA 4 4 BOŽIČNE -GA DNfe" NE IZIDE JUTRI GLAS NARODA. PRIHODNJA ŠTEVILKA IZIDE V SOBOTO, DNE 26. DECEMBRA. — UPRAVA PREU5EDNIK KUBE SE BO ZAGOVARJAL HAVANA Kuba, 23. dec. — Predsednik Miguel M. Gomez zahteva za sebe pravico, da pride pred senat, ki bo odločil glede njegovega odstavljen j a od predsednišk a, da se bo zagovarjal. Obtožnica proti njemu se glasi 1' nedovoljena ovira svobodnega izvrševanja legislature * Predsednikovi zahtevi pa stoji nasproti -določba, da se smejo obtožepci pred senatom zagovarjati samo pismeno, ne pa ustmeno. Obtoženci pa imajo pravico najeti zagovornike. S sklicevanjem na to pravico in z ozirom na to, da je sam odvetnik, se bo predsedpik sam zagovarjal pred senatom. Do sedaj še ni gotovo, ako bo senat Gomezu do\volil, da osebno pride pred senat. Senat je dal predsedniku 24 ur časa, da vloži svoj pismen zagovor. Skoro gotovo bo senat predsednika Gomeza odstavil od predsedništva. V svojem boju proti 44močnemu možu Kube" polkovniku Fulgencio Batista ima le malo izgleda, da bi zmagal. V POSTELJISTA ZMRZNILI AMSTERDAM, N. Y., 23. decembra. — 651etuo Augusto Labarge in njeno sedem let mlajšo sestro so našli mrtvo v postelji. Coroner je dognal, da sta bili že tedeci dni mrtjvi. II-mrli sta vsled lakote in mraza. 18 DNI JE GOVORIL OČALA, Fla., 26. decembra. — V tukajšnji bolnišnici je u-inrl 441etni farmer Howard Stillman, ki je zadnjih osemnajst dni nenehomai govoril. — Zdravniki so dognali, da se mu je ivnel tisti del možgani, ki kontrolira govorjenje. V ADDIS ABABI BODO SAMO KONZULATI Velesile vstrežajo rimskim željam. — Anglija se želi sporazumeti z Italijo slede Sredozemskega morja. LONDON, Anglija, 22. dec. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da je Anglija obvestila Italijo, da bo angleško poslapištivo v Aol leta, odkar je na čelu Francijo vlada ljudske fronte pod'predsedstvom Leona Bluma, voditelja ^ocijaliistov. Zanimivo bi bilo vedeti, če se je 4'e&j^periment Bluma", kot vlado ljudske fronte v Franciji radi imenujejo, obnesel, kje ki na katerih obroč jih se je obnesel in »kakšni sio njegovi izgledi za bodočnost. Ne smerno na m teč pozabiti, da je Francija še vedno odlo-čilni činitelj evropske in svetovne politike in od njene moči od-71 osno od njepie slabosti 'bo veliko odvisno, če bo Evropa zagr-raela v ndvso krvavo vojno pustolovščino ali pa ji bo ostal mir ohranjen. "Ljudska fronta" je začela svojo vlado s štirimi socialnimi zakoni, ki so jih socialisti stalno imeli v programu in ki so jih zahtevali tudi kršč. socialisti z isto vnem**. Ti štirje zakoni so se tikali: 1. Zvišanja delavskih plač, ki so bile po nekaterih industrijah izredno nižke, za povprečno sedem odstotkov. . Uvedbe obveznega in plačanega letnega delopnsta obnosno plačanih letnih počitnic za delavstvo. 3. Predpisa kolektivnih delovnih pogodb po vseli industrijskih obratih in za vse stanovske organizacije. 4. Uvedbe 40unnega delovnega tedna za vso industrijo. Vlada ljudske fronte^ je mislila, da bo s temi socialnimi zakoni prvič ustregla socialnim potrefoam in si tako pridobila simpatije širokih plasti naroda, na drugi strani pa je računala, da bo s temi zakoni francosko g«>spodrstvo dobilo novo injekcijo in se bo začelo hitro dvigati iz zastoja h krepkejšemu življenju. Dežela je prva dva zakona sprejela brez vsakega odpora. Bila sta potrebna. To je vsakdo uvidel. Socialna zakonodaja, ki je bila nekoliko zaostala, je s tem bila izpopolnjena tudi v Franciji. Toda tretji in četrti zakon pa sta naletela na hud odpor, ker so delodajalci smatrali, da jih v sedanji krizi ni treba utesnjevati s takšnimi predpisi, še manj pa obremenjevati podjetja, ko itak fcomaj še životarijo'. Delavstvo nasprotno je bilo novih pridobitev veselo in je tu di veselo slo v boj, da izvedbo tretjega in četrtega zakona iz-t-il?. Začela se je epidemija stavk, ki so zavzemale posebno obliko "zasedbe podjetja po stavkujoČih". Zasedba je trajala tako dolgo, dokler se podjetje ni uklonilo in podpisalo notvo kolektivno pogodbo z delavstvom. V prvih mesecih vlade ljudje fronte so stavkale stotisočere delavske množice, enkrat jib je1 bilo celo nad milijon. Posledica tega je bila, da so se začele cene raznim potrebščinam hitro dvigati. Podjetja so nova bremena zvalila na kupca, iki se je maščeval na ta način, da je manj kupoval, manj potrošil, državi nuanj daivka in trošarin plačal, podjetja pa prisilil, da so obrat skrčila, delavce odpustila in brezposelne zopet vrgla nazaj državi v naročje. Držav a je bila že julija meseca prisiljena iskati denarnih siedstev s pomočjo notranjega posojila 'ki pa je klavrno iz padlo, ker so banke in bogataši zaprli ušesa in blagajniške predale za pozive socialistične via de. Vlada ljudske fronte si iz denarne stiske ni mogla drugače pomagati, kakor da razvrednoti d«nar, kar se je zgodilo meseca septembra, in da onemogoči beg izlata iz dežele, ki je zavzemal že silno nevarne obsege. ' Je mJMJ&i In najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke aseemente in platoje liberalne shataj bolezni, nezgode ali smrti Ima 185 podre-20,000 članov v obeli oddelkih. in iteje n&d društva zadostuje 8 PremoŽenje Nad Ova Miljoria Dolarjev Pišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J* :: EJLY, BgINNESOflA Najvažnejši svetovni dogodki v tekočem letu. Ob koncu leta ni bolj primernega vprašanja za vsakega človeka, kaikor to; kaj sem delal v tem letu? V čim napredoval in bil uspešen, v čim grešil in delal napake. Taka vprašanja nehote odpro človeku bodočnost in ga nekako prisilijo, da si napravi vsaj površen načrt. Tak pregled je torej nekaka kritika, brez katere je nemogoč vsak napredek. Kritika je namreč tista potrebna mera, ki presoja vrednost vsega našega dela. Če je to potrebno za vsalke-ga posameznika, je gotovo še bolj za skupine, ki jim pravimo države, narodi. Važno je to pred vsem zato, ker se da po gotovih smernicah sklepati, kako bo v bodočnosti. Med največji svetovni dogodek tega leta spada brez dvoma revolucija v Španiji. Veliko ste čitali o nji, vsaj je bilo celo po naših listih na milje gradiva, ki so ga obdelovale posamezne skupine pač tako, kakor je njim najbolj prav hodilo. Da bi bil zastran tega bolj na jasnam, tega ne verjamem. Potrebno pa je, da je slednji človek vsaj v glavnih pojmih na čistem, kaj se pravzaprav i godi v Španiji. Kaj je Španija? Če bi hotel na hitro in na kratko odgovoriti, bi relkel: Kitajska v Evropi. Kaj je Kitajska tam, kjer je, to vemo: dežela velikanskega obsega, kjer je vse zmiraj enako. Vsi svetovni pojavi in ves napredek človeške družbe gre mimo nje. Tako je bilo tudi s Špansko. Nikjer je nismo videli aktivno, da ne rečem v kaki vodilni vlogi. Vsi svetovni dogodki so šli mimo nje. Celo v Svetovni vojni se ni nikdar ganila toliko, da bi človek rekel: se zanima za dogodke svojih sosedov. To je čisto v soglasju z narodom. Spanci so namreč nekaj posebnega. Sicer spadajo po jeziku in krvi med romanske narode, kot Italijani ali Fran-cozje, spadajo pravim, ampak skupnega ž njimi nimajo prav nič. Španec ni živahen, ampak precej mrtev človek, skoro bi rekel: len. Čital sem eno primero pred leti o nekem turistu, ki je prišel na Šparisko. Raibil je poprave čevljev in šel v neto hišo, koder je živel čevljar. Najde ga na peči. Pove mu, kaj bi rad, Španec pa niti ne dvigne 'glave, ampak le pokliče svojo ženo. * ' Ti, koliko imava še pri hiši denarja?" jo vpraša. Žena prebrska drobiž in mu pove. "Za danes bo še dovolj," odvrne turistu. "Jutri pridi." Obrne se na peči na drugo stran in ponovno zaspi. Pa to ni edina napaka. Jih je še polno dnlgih. Španec je postavim, jako trmast, zamerljiv, visok in domišljav, jako nesocijalen, krivičen, in neusmiljen. Treba ni drugega, kakor pomisliti na njegovo narodno zabavo: boje z biki. Če bi človek čital o tem*v srednjem veku, bi še nekako bilo. Da pa prihaja tolbože civilizovana, inteligentna maisa v arene ter se , zabava nad tem, da vidi trpeti živali, to je vec, kaikor more razumeti navaden človek današnjega časa. Usmiljenje je talko nekaj človeškega in kri tako nekaj z opernega, da se mora človeku upirati, če napravi kdo iz vsega rtega — sport. Če to veste, potem boste razumeli, kako je to, mogoče, da se en narod talko neusmiljeno vniduje me4 sabo. Vničeval je tudi druge. Ko je bila Amerika odkrita, je bil Španec tisti ki je vničil cele narode iii vpropastil stoletne civilizacije. Pokral in pobral je vse, kjer je bilo kaj vrednega. Primeroma tak je ostal do danes. Čitam par slovenskih listov iz južne Amerike, koder je (seveda vse boljše in blažje, kot v Španiji. In dajo mi jasno sliko: na eni strani velikansko bogastvo, v katerem se koplje gospoda. In kakšna gospoda! ITboga slovenska dekleta si služijo svoj kruh in delajo za mal denar od zjutraj do pete ure pa do polnoči ali še delj, ko se gospoda zabava večer za večerom. Ljudje, ki služijo, so primeroma malo manj kakor hišni psi. Med gospodo in ljudstvom, ki je revno, je taka razlika, da se enostavno med sabo niti ne poznajo. Da bi imel kdo kak čut pravice, usmiljenja, ozira — ne pri Špancih. In Španska bi bila šla kar mimo iz stoletja v stoletje, da ji ni Vprinesla industrija modernega proletarijata. Fabri-ka je tista, ki je prinesla nekako prerojenje v delavskem narodu. In bile so samo posledice tega prerojenja, ki so prihajale v svet. Delavec je čutil vez z delavci drugih narodov, primerjal je svoj položaj in postajal — deeperaten. Tako ne more in ne sme iti dalje. Boljše je, da človeka ni, kakor da je v takih razmerah. Bilo je polno malih bojev v preteklih dvajsetih letih — koliko človeških žrtev so veljali, to se nebo nikdar vedelo. Prišel je višek pred štirimi leti,/ko je zbe-ižal kralj Alfonz. Danes, ko krvavi španski narod, se Alfonz prav tako zalbava, kakor se je vselej in je znan kot največji aristokratični lahkoživec, kar jih premore Evropa. Ko je Alfonz zbežal, se je premenila vlada — ne pa življenje. To je bilo, kakor poprej. Bogati in priviligirani so se zabavali in živeli v nepopisnem razkošju, revni so pa živeli in čakali, da pride dan rešenja. Vse izboljšanje je šlo jako počasi, vendar se je giba-balo. Ampak težave so bile, ker je vlada naletela pri vsakem koraku na nove težave. In ne samo to. Priviligirani stanovi so se začeli bati, da bo izprememba trajna, to se pravi: da se ne bodo vrnili stari časi, pač pa da bo od leta do leta slabše zanje. Kdor ima, ne da sam od sebe. Če velja to "QLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj statve (7. — V Italijo lista ne pošiljamo. —pa kaj se briga Mussolini za to? In Nemčija? Ta je polagoma raztrgala zadnji košček pogodb in se oborožila do zob. Da nemško ljudstvo strada, kaj za to? Da so plače nizke in živila silno draga — kaj to briga tiste, ki so siti? Kakšen bo 'konec fašističnih držav? Primeroma tak, kakor je danes v Španiji Ne more biti drugače, zakaj vsak žanje tisto, kar je sejal. Glede Airglije bi preskočil to, kar so imeli s kraljem Edvardom. Po mojem mnenju je spriden lahkakrah, ki se zato vsaja, ker se — lahko. Glavno, kar sem hotel povedati od Anglije, je to, da jo je Mussolini neusmiljeno blamiral. Ponosna Anglija, pred katero se navadno trese svet, je klonila svojo glavo pred Ducejem in pogoltnila na debelo vso jezo — kakor težko je že šla v želodec. Kakor vselej- tako je bilo tudi v tem slučaju: Mussolini in Hitler sta. se leta in leta pripravljala, Anglija je pa gledala in mešetarila. Za enkrat je dobila pošteno lekcijo. Mogoče bo v bodočnosti toliko previdna, da bo vsaj upala pokazati glavo, če že ne sablje. Tam na vzhodu preko pol Evrope in Azije se vrši velikanski svetovni eksperiment — Sovjetska Rusija. Kadar slišite razna brcanja v boljše vike in komuniste, se vselej ustavite nekoliko v svojih mislih in vedite, da je to gibanje tako velikansko, tako dalekosežno in svetovno, da je daleč najboljše, če ga samo opazujete in čakate. Kaj bo vise prineslo, tega danes skoro ne moremo videti, ker je preogromno. Gre se namreč za to, da se cela zapadna civilizacija nadomesti z nečem, kar je čisto novo in drugačno. Ne morem si kaj, da bi pri pregledu svetovnih dogodkov ne bil hvaležni Rusiji. Če bi ne bilo nje, bi bili že nekoliko-krat v svetovnem klanju. Ne Liga narodov, ampak Rusija je tista, ki izsiljuje svetovni mir. Nikdo si ne upa začeti krvavega plesa, največ zato, ker ne ve, koliko Rusije je med njegovim lastnim narodom. Velja za ves svet, velja trikrat bolj|to v prvi Trsti za Nemčijo, pa za Španijo. Začeli so se veza- tudi za Italijo. Nedavno je gleda na zunaj. Trgovina in industrijja so v svoji prosperi-teti — ljudje pa tam, kjer so (bili. Zadnje volitve so dale po mojein mnenju zadnjo priliko, da se začne vpeljevati poštena ekonomska politika. Po starih receptih ne poj de dolgo. Glede ostale Amerike velja povedati to, da je Oklenilo v Bue^cts Aires 21 ameriških republik nekako domačo Ligo narodov, ki bo gledala na to, da bo vladalo prijateljstvo med vsemi. Koliko bo to držalo in zaleglo v bodočnosti, tega ne vem. Bojim se, da imajo vse južne repufblike preveč španskega duha, katerega bo treba čistiti. Znano je postavim o Braziliji, da prevladuje močan fašistični duh. Kar je demokracije, velja samo za pri vil i -girane. Ljudstva pa so tako brez pravic, kakor v Španiji. Če bomo slišali kaj o običajnih vstajah, nas ne bo prene,-tilo. Je že tako na svetu, da najde lepa beseda samo tam lepo mesto, koder nič ne velja. Tudi na daljnem vzhodu vre. Japonska bi rada počila in zato se-pripravlja na Vseh straneh. Računa, da bi jo največ odletelo na Kitajsko, toda . . . Kitajski želodec je mogočen in zmožen, da prebavi celo Japon-, sko. Kaj nam zdaj kažejo vsi ti svetovni dogodki? Da je svet ves nekako nemiren, nestalen. Vse je nezadovoljno s stvarmi, kakor so in na vseh straneh o-pažamo gibanja. Medtem ko je bil svet do začetka svetovne vojne jako stabilen in miren, se je od tedaj izpremenil v vsem. Iz vsega, kar vidimo in opažamo, zamoremo pribiti eno: ves svet stremi po izpremembi ekonomskega reda. Ljudje so pripravljeni trpeti, pod pogojem, da trpimo vsi. Vsi, pravim, in ne tako, kakor je bilo do zdaj na svetu, ko so eni večno vživali, drugi pa večno trpeli. Peter Zgaga ti priviligirani sloji, organizirati se na tiihem in nekega dne so vdarili. Ta'ko imamo v Španiji danes najbolj krvavo in najbolj surovo bitko na življenje in smrt, kar jih pozna moderna, zgodovina. Španski narod na eni in na drugi strani ikaže vse svoje tipične lastnosti, da se človek nehote vpraša: kako je to mogoče, da se en narod tako neusmiljeno kolje med sabo? In kar je najbolj tragično in nečloveško: da padajo otroci, žene in starši. Vse se vničuje brezobzirno in kar je vojnih vjetnikov, se jih kar sproti po-strelja. In vise to se godi v letu 1936 po Kristu. Je to svetovni dogodek prve vrste, zakaj odmevi tega klanja gredo po vsem svetu. In na dnu vsega je eno samo vprašanje: človek? in njegova živ--Ijenska pravica. Če zdaj preid^m, na druge važne dogodke, se moram ustaviti pri fašistični Italiji. Ta je podjarmila Btijopiio, katero je napadla, na roparski način in premagala s silo moderne tehnike, l^v^TJ0 je sicer obsodil prinetela francoska. "Temps" članek nekega italijanskega politika, "ki pravi: "Vse bi Italija storila za vas, borila, se budi proti Nemčiji z vami, pod pogojem seveda, da pristanete na Londonski pakt iz leta 1915. To je: da izročite Italiji Dalmacijo, Hercegovino ..." Prišle bi zraven seveda tudi slovenske dežele vsaj tje do Štajerskega, zakaj Italija rabi premog. In Trbovlje imajo toliko dobrega premoga, da ne omenjam drugih krajev, kot Št. Janež, ali Kočevje. Leto za letom vtrju-je Italija meje ob Jugoslaviji, ampak vse njeno delo je — prepozno. Samo pred petimi leti bi bita laihko dobro pripravljena Nemčija — kot je postavim danes — podjarmila toliko Rusije, kolikor bi jo bila hotela. In Japonska bi bila lahko zagrabila skoro celo Sibirijo . . . Italija podrla vso Jugoslavijo. Pred petimi leti — ne pa danes. 'Kaj naj rečem k Franciji? Med novim, ki šele prihaja in med starim, ki odhaja, se trklja zdaj sem, zdaj tja. Kaj pa Amerika? Tudi pri nas ni vse tako mirno, koi iz- ANGLEŠKI ££ALJ PREMOGA. Na svojem posestvu Ford Castle pri Bedwicku on Tweed je umrl v starosti 90 let lord Joicev, najbogatejši lastnik premogovniikov na Angleškem. Svojo kariero je začel kot pisarniški sluga, sedaj cenijo njegovo zapuščino na 4 do 5 milijonov funtov šterlingov. L. 1893 ga je kraljica Viktorija dvignila v plemiški stan. Od leta 1885 je pripadal tudi parlamentu, in sicer najprvo kot liberalec, pozneje kot konservativec. Bil je poseben nasprotnik ženske volilne pravice, ki se je pa uveljavila navzlic njemu. General Kripin pomožni poveljnik ruske zračne sile, ki je izjavil na osmem » vseunijskem sovjetskem kongresu, da bo imela Rusija v doglednem času sedemtisoČ vojnih letal in nad stotisoč pilotov, ; V nedeljo popoldne smo sedeli pri prijatelju Franka Turnšku na Hribu. Klobase -mo pokušali in jih zalivali s kalifornijsko kapljo. Tudi Rudi je bil poleg. Rudi Weibl ki je Potuška ob brado pripravil in je že marsikomu čeljusti tako pofiksal, da je biL človeku podoben. Pa pravi Turnšek: — Že štirinajst dni mi zoib nagaja, in če bi imel pripravne klešče, bi ga že zdavnaj »ven potegnil. V našem kraju živimo namreč posdbne sorte ljudje. Tudi vrag nas ne užene. Frank ima navzlic svoji starosti še vedno tako trdne in močne zobe, da gre človeku po ušesih, če žoji-mi zaškriplje. — Pokaži, kateri je, — pra^i Weibl. Frank mu pokaže kočnik. Weibl vzame čist robec, mu seže v usta, rukne in potegne. /. dvema prstoma mu je izruvat kočnik s tremi koreninami. Vse se je bliskovito izvršilo. — Hudiča, imaš pa trdne zobe, — pravi "Weibl. — Hudiča, imaš pa močne kremplje, — odvrne Turnšek. pa je bila zadeva končana. Ko®ci leta je običaj delati poklone. Jaz jih sovražim, posebno pa tak poklon kot sem ga nedavno dobil. Rojak je govoril o starem kraju, o božičnih praznikih, o cčetu in materi. — Ja, mati, — rekel, — mati mi je že zgodaj umrla. Oče je pa dolgo živel. Dešetinosemde-set let je bil star, ko je umri. Nekaj let je bil starejši od tebe, Zgaga. * Kdo pravi da svet ne napreduje ? 10. decembra je brzojavka iz New Yorku oznanila vsemu svetu: — Velike družbe študirajo najnovejšo iznajdbo — kako j j mogoče fabricirati mleko i/ mapidžurskega fižola (soy beans). Sedem dni poizneje (17. decembra) so pa brzojavili iz Italije : — V Ferrari so že zgrajene tovarne, v katerih bodo začeli meseca januarja izdelovati ii mleka umetno volno. V Burlington, Wis-, imajo klub lažnjivcev, ki podeli vsa r ko leto sto dolarjev za najbolj debelo laž. Letošpijo pagrado je ddbil Bill Garland, ki je rekel: — Iznašel sem lasno toniko. Tvloja žena je pomotoma vrgla steklenico skozi oknd. Steklenica je padla v samokojnico pod Oknom in se rabila. Te-kočipa tse je razlila po samo-kolnici. Tonika je začela učin kovati. V teku treh ur se je iz samdkohiice razvil velik farmski vaz z vso opremo in dvema konjema- * - V clevelandski " Ameriški Domovini" uri je posebno u-gajal članek o Žoretu Kraj-^herju, ki ga je mojstersko napisal prijatelj Tone Šabec, Krajgherjev ožji rojak. Ali se še spomniš, Tone, kje je vzklilo naše prijateljstvo? Na 108. .cesti je bilo — pri signori Mordendi, v tistih hudih časih, ko je bilo treba iti petindvajset blokov daleč, da smo se odžejali pri časi dvomljivega vina?. Dolgo let je že tega. Menda šestnajst ali sedemnajst. Toda, kar je bilo tistikrat sklenjeno ki potrjeno, š? vedno -velja, in d?, smrti držalo., ne res Tone? nBL38 jraioDa* New York, Thursday, December 24, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJSJM JAIiOSLAV HA&EK: , SILVESTROV AN JE TREZNIH Ne vem, kaiko je prišlo 5 __________________________________Din. 10« • $ 5.00 _________________.. Dip. 290 $ 7> ........................................Din., 300 $11.70 ________________________________________Din. 500 mM .................................Din. 1§00 $45.00 ........................................Din. 2900 V ITALIJO Za $ 6.50 _________________ Ur 100 $ 12.25 ___________________ Lir 200 $ 30.00 .................... Lir 500 $ 57.00 __________________ Ur 1000. $112.50 ................. Lir 200ft $167.50 .................... Lir 3000 K^^ŠR. CBN IS SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CEN$, PQDYXŽLKNE 8PMJSMEMB1 GORI ALI DOLI Za izplačilo več jib zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih att Urah dovolj□ jemo še. boljše pogoje. IZPLAČILA. V AMERIŠKIH DOLARJIH U Za izplačilo t 5*— morate poslati. $10*- - - $1».— - ■ •» $20— - $40.— * - . _______________J 5.79 _______________419.» ~ _________________$1«.— ......__________ _______________.$41.25 ...................$51.50 Prejemnik doM v starem krfjn Izplačilo v dolarjih. NEJNA NAKAZILA IZVf&WMtP PO CABLE LETTER ZA PR| 8T0JBIN0 $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla* Naroda" StC W|8T 19* STREET/ NEW YORK, M. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej, 60 strani .............. AZAZEL, trdo vez............................ broulrana -80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj---- .60 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jili pozna svetovna literatura. Oela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj Ši pesnik Oton Župančič. C1TRAN DE RERGERAC. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..............L70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, 32 str., Cena .... .35 Globoka ruska drama je podana v i~ko lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .................... .60 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE. Veselo *gra v 3. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb...... .45 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N.' Tolstoj, 136 strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 strani. Cen« ........ .30 Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna, število oseb nizko (6). Našin> malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico toplo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50 LJUDSKI ODER: 5. zv.\Po 12 letih, 4. dejanji ............ .60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V R1CHMONDU, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN, Milčinski, 52 strani .... .35 NAMIŠLJENI BOLNIK. Moliere, 80 str....... .50 OB VOJSKL Igrokaz v štirih slikah .......... .30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... gp Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena.......40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauptmann. 124 3ti 3c-na...50 Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana ............ .75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano ........................45 ROKA V ROKO ............................ .30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez......00 OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano .................70 SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko ^ vezano. Cena ................-................................ SKOPUH, Moliere, 5. dejanj, 112 str......... .50 SPODOBNI LJUDJE (('ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena....... To je ena Izmed petih enodejank, Cijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na Cela knjige z besedami: — NI struv. '-ju/eč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih---- .60 ZAPRAVLJIVEC. Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokafc v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ........................ 14- snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ .30 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troka .............................. .30 PESMI in POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ .80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1J25 broširana L— KRAGUUČKI (tftva) ...................... 65 BOB ZA MLADI ZOB. trda ves.............. .40 MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................L3* NARCIS (Gruden), broS. .....................30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. M POLETNO KLASJE. Cena.................... «5® PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez......... .35 SLUTNE (Albrecht), broS. .................. 30 POHORSKE POTI (Gtaser), broSrano........ .30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... .50 VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60 ZVONČKL Zbirka pesnij za Slovensko mladino. Trdo veeano ............................ .90 ZLATOROG, pravljice, trda vM ............ .66 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 109 strani. Cena...... .45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............i.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................L29 Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45 SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in moških zborov, nglasuil Kari Adamič ............................ Cena L5i PLAN INKE Pesmi za sopran, alt, tenor ~Zs, ugiasbil J. Laharnar ....................^»..Cena 1-20 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek . ....... -45 Trije moški zbori. (Pavčič) Izdala Glasbena Matica...................40 DVOGLAS NO Naši himni ......'............................ -50 MLADINI Osem mladinskih i«e.smi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem all harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................Cena 1.— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREMUEVANJEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena teatica .. .49 Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov.......... .45 V pepelnični noči. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica ........................ .75 Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor in bariton solo .........................................20 NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil J os. Vedral............Cena 1.— MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne ................ .15 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni ................ .15 St. 11. Zvečer ...............................15 Št. 13. Podoknica ...........................15 Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... JS5 Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglaser ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel). .1,— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj;5» _ ' 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj ; Na dan; Divna noč ...............................49 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .......................................49 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za meSan zbor 1._ Tantum Ergo (Premrl) ...................... .50 Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ ,50 Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) .50 K svetemu Res njemu telesu (Foerster).........40 Sv. Nikolaj .................................. 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... oena L_ MISSA in Honorem St. Josephi, Kyiie Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor____Cena L_ PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društvene slavnosti, sestavil A. G rum. Mešani in moški zbori... Cena L_ NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na dtrafa, 4 <*ezki 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... J50 NOTE ZA TAMBURICE -3icvenske narodne pesmi za tamburašld zbor In petje (Bajuk) ............................L39 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) .......................... Na Gorenjskem je fletno ...................... RAZGLEDNICE Newyorške. Različne, ducat .................. .49 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna noša, ducat ........................ .49 POSAMEZNI KOMADI po .......... B centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 *enta. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 WEST. 18th STRERT NEW YOBK, N. Y. mzmonm New York, Thursday, December 24, 1 936 TWW LJM&JBBT BfflVWNJB UTILT IN (7JJ. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 1^^^^^ BOJNE LADJE V ŠPANSKEM VODOVJU Šofer stoji tiho, nepremično poleg elegantnega avtomobila, dfkoro še nove limousine. Na njegovem zagorelem obrazu se ne premakne nobena žila. Samo oči imajo življenje, globoko ležeče, modre oči, v katerih se zrcali visa odločnost močnega, vitkega moža. Včasih naglo pogledajo v svetlo iazsvetljeno vežo, na marmornate stopnice, pokrite z debelimi, rdečimi preprogami, toda vedno zopet v žgočem nemiru polete k razsvetljenim oknom v prvem nadstropju vile, pred eije port a lom stoji. Ta krasna vila je last znanega odvetnika dr. Friesena. Nahaja se sredi velikega vrta, ki sega tja do jezera. Deisno za vilo se nahaja med drevjem in grmovjem skrita garaža, v kateri stoji še velik avtomobil za daljše vožnje, razun pred portalom stoječe limoutsine, s katero se je dr. Frisen samo vozil v mesto. Vedno bolj nemirno pogleduje šofer v razsvetljeno okno, slednjič pa zagleda prihajati' dve postavi po stopnicah. Strestljaj spreleti njegovo mišičato postavo, ki spominja na športnika. Oči mu zažare in mišice na njejjovem obrazu se mu napno v zadržanem nemiru. Takoj nato pa stoji navidezno brezbrižen pri vratih avtomobila in čaka, da pridete obe osebi bližje. Bil je gospod in neka dama. Gospod je d r. Friesen, lastnik vile, poleg njega pa vitka, mlada dama, sicer v priprosti, toda zelo mični obleki. x Ne napravi uti&a, kot bi spadala v to vilo. Tudi proti odvetniku se ne obnaša kot dama iz odlične družbe in tudi odvetnik kaže proti njen bolj shržbeno obnašanje. Dama je gospodična Lona Strassman, tajnica dr. Friesena. Oba sta zatopljena v važen, služben pomenek. Obraz gospodične Strassmanove kaže napeto pozornost. Tako, še vedno zatopljena v razgovor, prideta iz veže in stojita pod razsvetljenim portalom. Šoferjevi zobje se tesno stisnejo, ko odpre vrata avtomobila. Naglo prižge v avtomobilu luč in stopi na s tran. Pri tem pa vise njegove oči na mladi dami. V mrzličnem nemiru gledajo njene poteze in ko vidi, da so zelo brezbrižne in službene, mu olajševalen vzdih dvigne njegove prsi. Dr Friesen vabljivo iztegne roko in pravi: "Vstopite, gospodična Strassman; se morete takoj peljati z menoj v mesto.'' Pogleda na uro. Nato pa nadaljuje: "Zares, že zopet osem. Torej prosim, vstopite. Hen-nersberg me bo odložil pri klubu, kjer bi že davno moral biti; drugače pa bi vas najprej pustil peljati domov. Nocoj boste zopet pozni. Hennersberg vas bo najprej peljal domov in bo potem pri klubu počakal na mene. Ste slišali, Hennersberg T'' obrne se k šoferju. Šofer se p rikloni. Ko oba vstopita, sede tudi šofer na tvoj sedež, ki je bil od ostalih dveh sedežev ločen samo po premikajoči se šipi, ki je bila deloma odprt ta. Tako more šofer del razgovora med obema slišati. "Torej se zanašam, gospodična Strassman, ko pridem jutri v svoj urad, da boste imeli listine gotove in tudi sestavljeno pogodbo,'' pravi dr. Friesen. Mlada dama odgovori mirno in odločno: ''Bodite brez skrbi, gospod doktor, vse bom imela pripravljeno." "Dobro, saj vem, da se moram na vas zanesti. Kako bi mogel vse brez vas napraviti, ne vem. Toda za vas ni nič kaj dobro, če se na vas preveč lahko zanesem, ker me s tem na\ožim še dela. Mislim, da je to že ^ane na Silvestrov večer 'do ma. Vse ostalo, staro in mla do, pa gre, da se sestane s svo jimi prijatelji in znanci v ve--eli družbi, da pričaka novega leta v najboljšem razpoloženju. Zato slovensko pevsko in d ramatično dr. 11 Domovina'' PlSlte nam ca cene vosnlh 11* 8to v, reservacljo kabin In pojasnila sa potovanj«. SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York Večje število angleških subma rinov je zapustilo Malto in so odpluli proti španski obali, kjer bodo ščitili angleške trgovske ladje pred brodovjem generala Franca. SHIPPING NEWS Dopisu .Brooklyn, N. Y. Društvo '4 Bratska Zveza'' priredi na pustno soboto, dne (i. februarja, veselico v^Slovenskem Domu- Naprošena so v. v večnost. Mnogo onih želja in voščil, katere smo drug drugemu želeli in one lepe na-de ob rojstvu sedaj že skoro koiK-apega leta so se menda malokomu vse izpolnile. Nekateremu več, drugemu manj. marsikdo pa je bil tudi to leto pozabljen, zapuščen, razočaran, ker mu je usoda določila bas nasprotno kot so mu želeli prijatelji in znanci. Kaj nam prenese bodočnost prihodnjo leto, nihče ne ve. — Zato ne smerne kloniti, ne ob-upavati. Vse zaupanje stavimo v dobro voljo in boljše čase, veselejšo prihodnjost, zdravje in srečo. Le kdor je nujno zadržan, o- drugič v tem tednu, da sem vas moral vzeti v svoje privatno stanovanje, da ste mogli moje narekovanje stenogTafirati." "To ni nič, gospod doktor, zelo me veseli, da vam morem kaj pomagati. Saj je tudi za mene d obro, če me ne morete .pogrešiti. Vi pa morate vsak dan delati čez uro, siko hočete vse napraviti." Ob mirnem, službenem razgovoru se šoferjev napeti obraz polagoma zgladi in iz oči se mu umakne pekoči nemir. Limousina se čez četrt u re ustavi pred klubom. Dr. V nesen iastopi in pravi prijazno, pa nekoliko naglo in stvarno. "Lahko noč, gospodična Strassman, torej do jutri zjutraj bo vse gotovo. Spomnite tudi, prosim, mojega pisarniškega ravnatelja, ker je tako pozalbljiv. Torej, Hennersberg, ko pripeljete gospodično Strassman domov, pridete po mene. V klubu imam opravka samo za pol ure." Šofer se zonet p rikloni in medtem ko dr. Friesen stopa ]K> stopnicah v klub, zopet sede na svoj sedež in pelje Lono Sirassmanovo dalje. Toda vozi mnogo počasnejše. Vedel je, kje stanuje gospodična Strassman, kajti že večkrat jo je peljal domov, kadar je, kot danes, delala čez uro. Lona Strassman pa je pred seboj sedečemu šoferju posvetila nenavadno veliko pozornost. Včasih more tudi vide i njegov ostro zarezani obraz. In pri tem si misli, kako odličen utis napravi šofer Hennersberg. KI ^eTVabraz na smeh držati, ko čitaš Pred nekaj leti sem videl sliko Petra Zgaga ter danes jo zopet vidim. To bom pa hranil ker Peter Zgaga letos obhaja petindvajseto obletnico svojega časnikarskega dela. Jaz mu želim, da bi še mnogo let delo val zdrav in vesel, želim tudi bralcem lista Glasa Naroda, da bi zdravi in veseli čitali novice, ki jih nam lx> list prinašal. Kdor še nima Koledarja, naj si ga naroči. Ne bo mu žal. Ob enem pa želim veseli Božič in srečno novo leto vsem rojakom in rojakinjam po širini Ameriki in Canadi, ravno ta