Po pošti prejeman:
za
telo leto naprej 26 K — h pol leta
eetrt _ m;sec
6,50, 2,20,
V upravništvu prejeman:
24 »
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — , ietrl » . 5 , - , mesec , 1 ,70,
Z* pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SL0VENE
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserato sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 157.
V Ljubljani, v četrtek 12. julija 1900.
Letnik XXVIII.
Avstrijski zakoni in Marijine družbe.
»Narod« je zatrobil proti Marijinim družbam, da spadajo pod društveni zakon, in da se torej protizakonito vstanavljajo brez intervencije državne oblasti. Napadi njegovi niso bili stvarni, marveč golo surovo zabavljanje. Rekli smo že, da hočemo o priliki pojasniti pravno stran tega vprašanja in dokazati, da je po našem pravu nesmiselno in protizakonito to, kar trdi »Narod«. Včeraj zopet ponavlja »Narod«, da se drže njegova stranka in njegovi poslanci zakonov in da se jim ne more očitati kaka nedoslednost, če zahtevajo, da tudi Marijine družbe spolnujejo društveni zakon.
Že včnrsj smo pojasnili, da so Marijine družbe zgolj cerkvene družbe, tistega značaja kot druge bratovščine. Da pa noben pameten človek ne bo mogel več dvomiti o značaju »Narodovih« napadov, o pravnih ne-zmislih, ki so jih razkričali in o nedosled-r.os i med program njegovih poslancev in njegovo pisavo, navajamo tu strogo pravne dokaze proti »Narodovim« trditvam.
Prvi dokaz. »Vsaka zakonito priznana cerkev ima pravico skupnih javnih verskih vaj, ureja in upravlja
svoje notranje zadeve samostojno,--je
pa, kot vsaka družba podvržena splošnim državnim zakonom«. (Čl. 15 drž. tem. zak. dne 21. grudna 1867 drž. zak. št. 142).
Marijine družbe so skupne javne vaje i n notranja zadeva zakonito priznane katoliške cerkve.
Torej jih katoliška cerkev samostojno ureja in upravlja.
Prva premisa je zakonita določba. Dokazati moramo samo, da pristavek »— cerkev je podvržena splošnim državnim zakonom«, ne more dati državi pravice, da bi zahtevala, naj se snujejo Marijine družbe po društvenem zakonu, concesso da so skupne javne verske vaje in notranje cerkvene za-
LISTEK.
Svetnik.
Francoski spisal Paul Bourget. — Prestavil — a — (Dalje.)
Skupno presoditi umotvor je bilo nemogoče, vendar ko smo ga tako napol opazovali, je odseval z njega fantastičen čar, nenavadno primeren kraju in uri; toliko bolj, ker so je don Griffi, ki je nama pokazal freski, otročje udal brezmejnemu veselju, ki sta mu ga delali sliki. Kadar je zrl sliki, ga je tako prevzela radost kakor skopuha, kadar tiplje diamante v svoji zakladnici. Ali ni bil dragoceni biser, s katerim je obogatil priljubljeni samostan, njegovo delo? In začel je govoriti, posnemajoč lastne besede z gu bami s;arikavega izrazitega obraza: »Poglejte prst apostola, kako se obotavlja, in pa izraz Gospoda, in pa usta... In v ozadju pokrajina, ah razločite Veriko in Monte-Chiaro? Čakajte, na desni, ondi sta vajini sobi, in angelji, kako so postale njih oči majhne! . . . Jokajo se, pa se branijo, kakor tale, nosek jim je malo vzvihan, kakor one mulo ... In pa črni kralj ? . . . Poglejte uhane! Eden naših očetov, ki je po razpustu samostana umrl — Bog mu daj večni mir! — je izkopaval v okolici nekega našega samostana blizu Voltere. Našel je etrurski grob
deve. To spričuje čl. 12. zgorej omenjenega državnega temeljnega zakona, ki pravi: »Avstrijski državljani imajo pravico združevati se in osnovati društva. Izvrševanje teh pravic se vravnava po posebnih zakonih.« Jasno je kot beli dan, da cerkvi dana pravica do verskih vaj in do samostojnosti v notranjih zadevah obsega koordinirano določbo čl. 12 in da to, kar spada med skupne verske vaje in med cerkvene notranje zadeve, ni dovoljeno cerkvi šele n. pr. po čl. 12,—To je tem razvidnejše iz tega le razloga : Cl. 12. govori o državljanih, katerim daje zasebno pravno pravico do shodov in združevanja. Shodi in društva, ki so tu omenjena in o katerih govorita zakona dne 15. listopada 1867 (drž. zak. št. 134 in 135), so zasebno pravnega značaja. Katoliška cerkev je pa v Avstriji javnopravna korporacija.1 Država jih priznava, da je njen obstoj in namen v javno korist in da ima zato pravico do posebne zveze z javnostjo in do posebnih prednosti, kar ne pripada zasebnim družbam. To velja tudi še po zakonu dne 7. vel. travna 1874, drž. zak. št. 50, tako da ne more biti o tem nobenega dvoma.'
To, kar vstanavlja cerkev kot javno pravna družba v svojem delokrogu, ne more torej spadati pod kategorijo zasebnopravnih stvari, do katerih se daje pravica zasebnikom državljanom v čl. 12 drž. t. z.
Da pa se duh našega zakona še bolj razvidi in da zavrnemo tudi morebitni ugovor, kako naj država izve, če se no vrši morda pod pretvezo skupnih javnih verskih vaj ali samostalnosti v notranjih cerkvenih zadevah kaj protizakonitega, pristavljamo to-le: V § 14. zak. dne 7. vel. travna 1874 drž. zak. št. 50 beremo: »Nadškofje, škofje
1	Motivenbericht k zakonu dne 7. vel. travna 1874, drž. zak. St. 50, jo imenuje »privilegirte offentliche Corporation.«
2	Glej omenjeni Motivenbericht pri dr. Burck-hardu, Gesetze in Cultussachen. Wien 1889 Manz. Str. 120—123.
in škofijski vikarji upravljajo notranje cerkvene zadeve svojih škofij po cerkvenih predpisih, v koliker ti ne nasprotujejo državnim zakonom«.
Notranje cerkvene zadeve spadajo torej ( v področje škofov in školje so pred zakonom zanje odgovorni. Ce je torej blejski župnik glede na osnovo družbe, ki jo je vstanovil ljubljanski škof v njegovi fari, odklonil odgovornost, je storil to v polnem soglasju z zakonom in drugače po zakonu ni smel postopati. — Da pa ima vlada po naših liberalnih zakonih in proti cerkvenemu pravu in cerkveni svobodi vpogled v upravljanje notranjih cerkvenih zadev, zahteva § 16 imenovanega zak. dne 7. vel. travna 1874, da morajo škofje svoje razglase h krati z njihovim objavljenjem prijaviti politiški deželni gosposki. V tem obstaje (cerkveni svobodi, za katero so se zavedali potegati tudi »Narodovi« poslanci, naravnost nasprotna) državna kontrola javnopravnega organizma katoliške cerkve.1)
Druga premisa je dokazana že po vče-ranjem članku. Cerkvena oblast smatra Marijine družbe za bratovščine in s tem za svojo notranjo zadevo. Dokazujemo pa to iz pravil Marijinih družb samih, ki so bistveno povsod enaka. Tako na pr. beremo v p r a -v i 1 i b Marijine družbe k r š č. m 1 a -deničev v Moravčah: Namen družbi je: častiti, ljubiti, posnemati preblaženo D. Marijo, z Marijino posebno pomočjo krščan-
') Mimogrede naj rečemo, da bi bilo nesmiselno v programu kršč. slov. nar. zveze trditi, da se toče potegati zu svobodo cerkve, če bi jo cerkev že imela, in da je smešno nelogiška »Narodova* trditev, da se drže njegovi poslanci obstoječih zakonov in s tem ne nasprotujejo zvezinemu programu. Celo slovenski liberalni poslanci Vošnjak, Razlag i. dr. so 1. 1874 govorili in glasovali proti več določbam navedenega zakona. Določbi § 6 je dr. Razlag zelo pametoo pobijal. On pa ni podpisal nobenega programa, v katerem bi se zavezoval potegati se za svobodo cerkve. Tedanji liberalci niso bili sicer nič manj liberalni, nego sedanji, pač pa so imeli še nekaj moštva in čuta za pravico.
sko živeti, ter druge z besedo in vzgledom k češčenju, ljubezni, posnemanju božje Matere in tako h krščanskemu življenju navajati. Sredstva so: molitev, sv. zakramenti, udeleževanje skupnih pobožnosti.
Pravila dekliške Marijine družbe v Gradu določajo : Družba je posebno posvečena Mariji ; — redno zbirališče je podružnica D. M. na Jezeru. Ob slovesnih shodih je skupno sv. obhajilo. Vrh tega imajo še nekaj posebnih pobožnosti.
Pravila Marijine družbe za možev Gradu pravijo, da hoče družba može na poseben način posvetiti sv. Materi Božji, — vnemati jih k dejanski krščanski ljubezni in poživljati v njih katoliško zavest.
Ob shodih imajo skupna sv. obhajila ; vsak dan molijo par molitvic, skrbeti morajo, d .t se doma moli in se družina podu-čuje v krščanskem nauku. »S posebno skrbjo se morajo družniki varovati zapravljanja, zlasti zapravljivih iger, pijančevanja in slabega berila. Tudi ne morejo biti udje takih društev, ki slabo berilo podpirajo ali razširjajo ali so veri in nravnosti kakorkoli sovražna ali nevarna«.')
Iz teh pravil, ki so pa povsod bistveno enaka, se vidi, da Marijine družbe prirejajo R k u p n e javne verske vaje in se tičejo res stvari, ki so najbolj notranja cerkvena zadeva: pospeševanja verskega mišljenja in življenja s strogo verskimi sredstvi: pridigami ob shodih, molitvami, drugimi dobrimi deli in sv. zakramenti.
Trdno kot skala stoji torej zaključek: katoliška cerkev ima po sedaj veljavnih avstrijskih zakonih pravico samostojno urejati in upravljati Marijine družbe.
Drugi dokazT Če spadajo Marijine družbe pod društveni zakon (dne 15. listopada 1867. drž. zak. št. 134), morajo imeti znake, ki jih na-
') Take določbe smrde »Narodu« ; zato blede. Toda meni li, da bomo katoličani spali, ko on razdira temelje vsaki veri V
in čisto podobne uhane poleg črepinje . . . Jaz sem jih shranil, hočem jih Vama pokazati ... In tole ? . . . V tem trenotku se je obrnil in pomolil luč proti kotu na desni strani, da sem lahko razločil steno, o kateri sem prej mislil, da je čisto pobeljena. Magičen plamen je razsvetljeval na beli steni prostor velik za polovico roke. Ko je začel stari redovnik steno čistiti, je slučaj hotel, da je odkril polovico Madoninega obraza, brado, usta, nos in oči. Nasmehljaj in pogled na pol zakrite Device, na široki, z apnom prevlečeni steni, sta nas očarala kakor nadnaravna prikazen. Plamen je pomalem plapolal na palici, ki jo je menih držal, in zdelo se je, da se ustnice Madone pregibljejo, da njena lica vdihavajo, da se zenice tresejo. Lahko bi se reklo, da jo bilo tu resnično žensko bitje, ki je vrglo raz sebe mrtvaški prt apnene plasti in se pokazalo v vsej milini in mladosti. Najin gostitelj je umolknil, toda njegov obraz je izražal tako verno čuteče in globoko občudovanje, da sem umel, zakaj je le počasi strgal omet z ostale freske. Prirojen umetniški čut in plamteče versko prepričanje sta mu slikala poezijo nebeškega nasmeha in nebeških očij, ki so bile kakor v ječi pod to surovo odejo. Filip je podlegel sili vtiska in slišal sem ga šepetati:
»Ali to je kakor Edgar Poc, kakor Shelley.. .«
niti drugega, je naivno odgovoril, ne da bi opazil, da je izrekel preopravičeno kritiko o besedah in čuvstvu mladega soseda:
»Ne, to je od Gozzolija . . . Dokazal Vam bom iz Vasarija. Ali uganete, kaj se zadaj skriva? Brezdvomno čudež o pasu.«
»Kakšen čudež?« sem ga vprašal.
»Kako«, je vzkliknil z vidnim začudenjem, »kaj niste videli v stolnici v Pistoji pas preblažene Device, ki ga je vrgla svetemu Tomažu pred Vnebovzetjem ... Ko je bila Marija v nebo vzeta vpričo drugih apostolov, je bil Tomaž odsoten. Vrnil se je koncem tretjega dne, in ker je dvomil o resnici tega, česar ni videl, je Mati Božja v svoji dobrotijivosti vrgla predenj pas, da ne bi več dvomil«.
Pripovedoval je nama to legendo, ki dokazuje, da je krščanska vera v starih časih skrbela tudi za analiste in možnost njih zveličanja. Nato je upihnil svečo, jo izročil Ludoviku in znova zaprl duri. Priprosta pre-pričevalnost, s katero je govoril, me je preverila, da živi v nadčutnem svetu, kakor živimo drugi, otroci sveta, v nemiru in burkah. Nisem si mogel kaj, da ga ne bi v domišljiji primerjal z malim odlomkom lreske, ki jo je pokazal na tretji steni. Majhen del slike je popolnoma zadostoval, da je oživljal široko plast apna, in don < labriel je sam za dostoval s svojo navzočnostjo, da je oživljal obsežni, zapuščeni samostan. Don Griffi je
bil v resnici duša samostana, to sem ravnokar živo čutil, in sicer duša, ki je predstavljala v pravem pomenu besede vse duše odsotnih bratov. V mladih letih sem videl nekdaj častnika velike armade, ko se je sprehajal po mestnem tlaku. Vrli starček je bil pri Lipskem ranjen in je po tleh vlekel nogo za seboj; bil je sicer reven in zaslužni trak je krasil le obnošeno obleko. A zame je bil popolna epopeja cesarstva, ker sem vedel, da ga je cesar z lastno roko odlikoval. Podobno čuvstvo me je prevevalo, ko sem sel za don Griflijem. Odlikovanjo je nosil v gubah stare halje, za katero se je Ludovik tako malo brigal. Tako dušno veličino nam daje odpoved lastni osebnosti v prilog važnega, visokega dejanja. Odpovemo se, a obenem se dvigamo, po neki postavi, ki jo z indi-vidualizmom prepojena moderna družba prezira. Človek kaj velja, ako se žrtvuje za kako idejo; kaj je armada, kaj jc red, ako ni vrejena ideja, ki se prispodablja nepreštetim bitjem. Vsako teh bitij je samo deležno združenih moči vseh drugih. Kaj bi bil don Griffi brez samostana? Brezdvomno kak starir.o-slovec majhnega obzorja, ki bi urejeval kak muzej. Ko sc je namreč navdušenje malo poleglo, in smo se bližali stanovanju, je začel razgovor o nabirateljih, ki pozabijo bistvo umotvora in razpravljajo le o njega zunanjosti ali pristnosti.
vaja ta zakon za društva, ki spadajo podenj.
Teh pa nimajo.
Torej Marijine družbe ne morejo spadati pod društveni zakon. Poglejmo!
I. Marijine družbe kot take, kot bratovščine, kot čisto verska, cerkvena združenja ne spadajo nikdar pod društveni zakon, kajti,
1.	Zakon govori o društvih, katera osnujejo, tvorijo med seboj državljani, opirajoč se na temeljne državne zakone z 21. decembra 1867 čl. lž.
2.	Postava govori o društvih, katere mislijo osnovati državljani po poprej dogovorjenih društvenih pravilih. Ces. patent z dne 26. nov. 1852.
3.	Zakon govori o društvih, katera so po svojem bistvu navezana na predpis po katerem treba prositi dovoljenja za osnovanje društva pri državni oblasti. Ibidem.
4.	Zakon z dne 15. nov. 1867 zadeva, kakor je iz zakona samega popolno jasno spoznati, društva:
a)	katera se osnujejo od državljanov med seboj po dogovoru ;
b)	katera imajo od društvenikov samih sestavljena pravila;
c)	katera imajo namen doseči državljanske ali i olitične koristi ;
d)	katera si vsled tega prilastujejo dr žavljanske ali politične pravice ;
e)	katera morejo v smislu zakona pridobivati in posestvovati imetje;
f)	katera imajo v sebi trdno organizacijo, v društvu kot društvo obstoječo avtoriteto, za vodstvo ;
g)	katera dajejo svojim članom vsestranskih pravic glede sestave vodstva, njega imenovanja, glede sklepov, prememb pravil, razsodb prepirov, da, tudi glede razdruženja društva.
Marijine družbe kot take pa nimajo prav nobenih zgoraj naštetih znakov, torei se ne morejo podrediti društvenemu zakonu, kajti:
II. Marijine družbe kot take so:
1.	čisto verska, cerkvena naprava, prav tako, kakor redovi in kongregacije, za katere se ne sme uporabljati zakon z dne 15. nov. 1867 in katere je treba soditi po zanje obstoječih postavah in predpisih. 1. cit. I. odd. § 3.
Marijina družba se sme ustanoviti le po cerkveni avtoriteti (oblasti); mora biti ka-nonično ustanovljena, ako ima biti Marijina družba.
2.	Ima čisto verski namen, namreč posebno češčenje blažene Device Marije in zare3 krščansko življenje, namen res nima kar nič opraviti z državno oblastjo.
3.	Sredstva v dosego tega namena so deloma zasebna, deloma javne, skupne po-božnosti in prejem svetih zakramentov, kakor tudi čednostna dejanja.
4.	Vodstvo Marijinih družb se vrši po pravilih, katera se prav nič niso sestavila od družnikov, ampak katera je dala cerkvena oblast, katere more odobriti le cerkvena oblast, le cerkvena oblast jih more in sme spreminjati.
5.	Pravi voditelj Marijinih družb je v posameznih škofijah škol sam ali od njega imenovan duhovnik ; on je nositelj cerkvene sodnosti (jurisdikcije), le on sme sprejemati, izključiti, le od njega odvisi cela družba. Edino škofu pristoja pravica Marijine družbe ustanavljati, ali jih razpustiti.
6.	Organizacija med udi družbe (pred-ništvo, razni častni posli) je bistveno različna od društev in njih organizacij, katera zadeva društveni zakon. Kajti vsa organizacija Marijinih družb
a)	ni bistveno potrebna za družbo, ker je škofu ali od njega imenovanemu voditelju prosto, tako organizacijo v družbi imeti ali ne ;
b)	ta organizacija ni bila v teku 300 let nič druzega, kakor izvrstno sredstvo, vnemo družbenikov buditi in pomnoževati, sredstvo, katero je doneslo izvenredne sadove Marijinega češčenja ;
c)	predništvo in tudi sklepi predništva imajo le v voditelju in po voditelju moč in obveznost za družbo;
udje predništva nimajo odločilnega glasu, da celo volitve družbenikov nimajo odločilne moči, ker je voditelju na prosto dano, sklepe
izid volitev itd, sprejeti ali ne. — Da bi kedo tej uredbi, katero rabi voditelj, da bi s pomočjo družbenikov družbo, lažje, varneje in vspešneje vodil, pripisoval drug pomen, kakor ga ima po cerkveno potrjenih pravilih, to ne pristoja niti državni oblasti, niti zasebnikom. Tudi Marijino družbo je treba soditi po zanjo obstoječih postavah in predpisih sv. cerkve.
S tem je zadostno dokazano, da Marijine družbe ne spadajo pod društveni zakon.
III.	Edina potežkoča, katera bi mogla nastati, je način, kako se zbira denar potreben za družbine namene, na primer družbena kapelica, diplome, tiskovine itd. Kot princip velja: stroški se imajo ravnati po prostovoljnih doneskih družbenikov, kateri donašajo le iz ljubezni do Marije na pr. na dan sprejema, na dan obnovitve po-svečenja, ob glavnih praznikih — kar gotovo ni zoper noben zakon. Ta način pokritja stroškov je pa tudi najdostojnejši.
Ne smejo se pa denarni doneski pobirati 1. kot plača letnine, 2. kot formelno nabiranje, pušice itd. To bi bilo povod, da bi državna oblast mogla vsled drugih obstoječih postav dobiti pravico do Marijinih družb.
IV.	Ako bi hotela kaka Marijina družba dobiti državljanskih pravic, na pr. pravico pridobivati si ali posestvovati imetje; ako bi hotela postati juridična oseba, potem bi postala podložna društvenemu zakonu, morala hi dobiti oblastvenega dovoljenja.
V.	Kakšna je praksa v tem oziru na Dunaju ?
Nobena Marijina družba nima težav od strani oblastev, tudi ne pride nikomur na um, da bi ustrojena društva vladi prijavil. Svetinje nosijo društveniki pri družbenih shodih in pri cerkvenih slovesnostih.
Paziti pa je treba, da družbene svetinje nimajo oblike redov, kajti potem bi se uporabile zoper to postave, ki taka znamenja prepovedujejo.
Ponovimo torej »Narodovemu« kleve tanju znak pijanskega delirija!
Politiška študija.
Nov zdravnik se je oglasil, ki ponuja izvirno zdravilo, da se ozdravijo bolne avstrijske razmere. V knjigi »Politiška študija o Avstriji Ogerski«,1) ki je zagledala te dni luč sveta, se je spravil bivši diplomatiški uradnik Dr. Henrik grof Coudenhove nad naše notranje politiške zmešnjave in prišel na temelju svoje res obsežne izobrazbe do zelo zanimivih zaključkov. Naj se seznanijo ž njimi tudi naši bravci. Pisateljeve misli so te-le:
1.	Avstrija je potrebna celi Evropi. Evropa bi jo morala iznajti, ko bi je ne bilo. Med Rusijo in Nemčijo bi bili vedni boji, ko bi se razrušila Avstrija. Tega se ni bati: Nemčija ne mara za avstrijske katoličane; Rusija pa ne za gališke Poljake. Tega ne trdimo samo Avstrijci, marveč tudi inozemski politiki.
2.	Iludi notranji boji so pa vendar nevarni naši državi. Jemljejo ji njeno moč; značaj velike svetovne države se ji izgublja. Boj se bije med posamnimi rodovi; sovraštvo vedno narašča in temna tajna sila, ki jo imenujemo panslavizem,2) se trudi, da bi izpod-kopala habsburško državo.
3.	Narodi se ne dade spraviti s kako vojsko; nobena vojska ni mogoča, da bi bili vsi vneti zanjo. Treba je le več znanja in trgovskega napredka. Slovani so nezadovoljni, ker so zatirani. Nemci se nočejo učiti avstrijskih slovanskih jezikov. Boj proti Ba-denijevim naredbam izvira odtod. Češčina se jim zdi premalenkostna; boje se nevarnosti, da ne bi potem na Češkem postali podrejeni, ko bi se splošno učili češčine. Težka in neblagoglasna je zanje. Madjarščina je mnogo ložja in prijetnejša v izreki. Češčina ni svetoven jezik; nemščina pač. Avstrijski Slovani nimajo skupnega jezika; to jim jemlje veljavo; proti posamnim narodom so Nemci v večini. V zavesti, da njihov jezik ni le jezik manjšine na Češkem, marveč jezik 521/, milij. nemških državljanov in 70 milij. ljudi na svetu, se nočejo ukloniti češčini.
') Politische Studie ttber Osterreich-Ungarn. Wien 1900. Commissionsverlag v. Gerold <S Comp. 8. Str. 1-106. Cena 3 K.
') Panslavizma se pisatelj posebno boji; panger-manizem, Li dejanjski sedaj gospoduje, omenja le enkrat.
4.	Slovani pa imajo svetovni jezik — v ruščini. Te bi se morali učiti vsi avstrijski izobraženci. V tem bi se našla rešitev iz notranje zmede. Ruščino govori 120 milijonov ljudi. Bogato slovstvo ima; od dne do dne je večjega pomena. Od Karpatov do tihega Oceana, do Kine. Afganistana in Koreje sega njena moč. Japonci in Kitajci se je pridno uče; ravno tako tudi Francozi in Angleži. Med avstrijskimi Slovani napreduje znanje ruskega jezika ; najbolj pa med Nemci. Častniki so ponosni, če morejo v njem občevati med seboj. Saj utegne postati prvi na svetu.
5.	Proti ruščini ne more imeti nobenih pomislekov naše vojaštvo, ker se njeno učenje že dalje Časa priporoča častnikom, ministerstvo zunanjih stvari jo je uvedlo kot obvezen predmet v orientalni akademiji; njeno znanje bi mnogo koristilo uradnikom; na gimnazijah bi dobro name-stoval ruski jezik nepotrebno grščino. Kdor zna ruščino, se v kratkem času lahko privadi vsakemu drugemu slovanskemu jeziku. Poljaki bi se tudi resno ne mogli upirati. Slovani nimajo nobenega posredovavnega jezika; morajo se lotiti ruščino že zavoljo tega. Celo delavcem bi ruščina mnogo koristila. Bogata Sibirija odpira izseljencem nove, ogromne prostore. Sedaj ima na 12'/, mil. km.1 le 5 mil. prebivavcev. Mažari potrebujejo znanja kakega svetovnega jezika. Ruščina jim je bližji, nego nemščina. Nemci so tudi dejanjski Mažarom bolj nasprotni, nego Rusi. Pomažarjenje ogerskih Nemcev napolnuje Nemce celega sveta s srdom.
6 Ruščina bi se morala torej uvesti kot obvezen jezik v avstrijskih srednjih šolah. Slovanom, ki bi se razdelili v tri skupine: češko, poljsko in hrvaško oziroma srbsko, bi bila ruščina posredovaven jezik. Neslovanski narodi bi mogli občevati s Slovani v ruščini. Nevarnost, da se poslova-nijo, bi bila odstranjena in s tem tudi na-sprotstvo proti slovanstvu. Ruščine bi se ne bilo treba bati, ker bi z njenim znanjem, razven morda pri Rusinih, ne izpremenili svojega maternega jezika. Omiki, napredku v industriji in trgovini bi se pa s tem odprla nova pota. Rusija otvarja Kitaj in Sibirijo svetu; to je takega pomena, kot je bilo odkritje Amerike. Kmalu se bo prišlo iz Pariza skozi Sibirijo v Pekin v 13, v Tokio v 15, v Shanghai v 14 dneh. Proti Aziji se mora braniti krščanska omika. V tem oziru je Rusija prva sila.
7.	Ni se bati, da bi vsled tega avstrijski slovanski narodi iznarodili neslovanske v Avstriji. Rusija se že zdaj ne briga zanje. Od Lobanova sem ji je Balkan, tem bolj pa avstrijsko Slovanstvo le majhnega pomena. Ne izplača se ji meniti se za te stvari, ko ima v Aziji toliko posla. Kitaj se odpira in s tem izgublja Carigrad svoj pomen. Sicer pa postane razmerje med Slovani in Neslo-vani v Avstriji po ti poti samo po sebi pri-jazneje. Prepričanje, da ni mogoče s silo končati živih jezikov in narodov, ki jih govore, mora zmagati. Germanizacija ali ma-žarizacija Slovanov je prazno delo; zraven pa za Avstrijo sila nevarno, ker neti nezadovoljnost in povspešuje panslaviško propagando. Ruska panslaviška agitacija, ki se sedaj širi*) med avstrijskimi Slovani in na Balkanu, bi ne imela nobenih vspehov, ko bi ruska kultura bila na temelju ruščine odprta vsem. Tem jasnejše bi videli neruski Slovani hibe v ruski upravi, okostnelost ruske cerkve, tuji fino tatarski značaj v ruski javnosti in ne bili bi dostopni agitacijam, naj teže v Rusijo.
8.	Nekak vzgled nam daje Angleška v Indiji. Tam je glavni jezik urdu, ki ga govore mohamedski Indijci. Ti so najnevarnejši angleškemu gospodstvu. Angleži jih pa krote s tem, da jim puščajo popolno svobodo. V vseh sunitskih džamijah se moli ob petkih za Abdul Ilamida, turškega sultana kot gospodarja vseh muslinov in Kalifa. Svobodno se pričkajo muhamedski učenjaki, ali je Indija sovražnikova ali isla-mova dežela; svobodno se razpravlja vprašanje, je-li so muhamedovci v vesti zavezani upreti se kraljici. Angleži se temu smejejo in vse je v redu; sami se pa pridno
') Pisatelj pravi, da ima svoje plačane agente v Pragi, Krakovem, Ljubljani, Zagrebu, Bosni, Hercegovini, Macedoniji, Bolgariji, Carigradu (str. 37).
uče urdu in zahtevajo od vseh uradnikoN da znajo ta jezik. Pri nas se pa tresejo mnogi, če se izgovori beseda rusko ali Rusija, in se križajo, če vidijo cirilico. Kako pametni so Angleži, spričuje to, da vpošte-vajo vse indijske jezike. Na Cejlonu se vsi razglasi priobčujejo v treh jezikih: v angleščini, singhalščini in tamilščini; v popolnoma slovanskih krajih se pa v Avstriji in Ogerski rabi le Slovanom tuj jezik, celo pri svarilih ob železnicah in mostovih ali pašne prepovedi.
9.	Mažarom se je dala svoboda. Tudi Slovanom se bo morala dati. Najložji pot je ta, da se svetovni jezik — ruščina — udomači v naši državi, svojim narodom bo dala s tem tudi gospodarske prednosti; Čutili bodo, da imajo več koristi, če so zvesto ž njo združeni, nego če se ločijo od nje. Krepila se bo in rastla in postala velika trgovska država.
10.	Antisemitstvo' je druga avstrijska bolezen. Ta je nezdrav in nepotreben. Škoda, da se ga drži sicer tako dobra krščansko-socijalna stranka. Samo verska nestrpnost, ki je židovskega značaja, naj se pobija. Antisemitstvo je religijskega značaja. Sploh opažamo, da ima večina velikih vprašanj, ki gibljejo svet, religijsko jedro. Nasprotstvo med Irci in Angleži, Rusi in Poljaki, Hrvati in Srbi, Dreyfusova zadeva na Francoskem, poboji v Armeniji, mahdizem v Sudanu, lex Heinze, češko hu-sitstvo, zbliževanje južno ameriških držav s Španijo, muhamedski vspehi v Indiji in srednji Afriki, poskus zedinjenja budičkih narodov pod japonskim vodstvom, indijska Mu-tiny spričujejo to resnico. »Morda se ne bomo popolnoma motili, če sklepamo iz nekih dogodkov, ki so se zgodili v Avstriji in na Francoskem zadnji čas in so se pokazali tudi v obleki antisemitstva, da skuša najvišja duševna sila, ki je kedaj bivala,s v s p e š n o odstraniti p o 1 i t i š k i položaj, ki sta ga ustvarila dva usodna dogodka leta 1870 in namestu njega ustanoviti nov položaj, primeren svojim željam. Stoletje se torej zavr-šuje popolnoma z bogoslovskimi vprašanji. Presojaj vzroke potovanja nemškega cesarja v Palestino, in nagibe, da je bil poslan princ Henrik v Kitaj, nevzlomno priznavanje v Vatikanu, da je Francoska zavetnica kristijanom v Aziji, in umeval boš! To dejstvo je samo na sebi, če tudi so njegovi pojavi neugodni, v toliko velika tolažba, ker dokazuje, da vlada j o č 1 o v e š t v o vprašanja meta-fiziškega značaja mnogo bolj, nego kakeršnakoli druga, kar spričuje višji izvor in višji namen človekov in človeštva.« (str. 81. 82.)
Zanimiva in izvirna izvajanja dr. Coudenhove potrebujejo le še, da jih tisti, katerim gredo, uvažujejo.	K.
4 Pisatelj vlači za uho židovsko »pražanje v svojo razpravo. Cemu, ni prav lahko izpoznati.
1 Pisatelj misli tu brez dvojbe katoiško cerkev.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. julija.
O političnem položaju je govorilo zadnje dni zopet nekaj več ali manj vplivnih mož. Minulo nedeljo se 'je v nekem kraju svojega volivnega okraja oglasil zbornični podpredsednik dr. Začek, ki se je vnovič izjavil proti predlogom posl. dr. Eben-hocha glede jezikovnega zakona in poslovnega reda. »Vlada naj se odloči kakorkoli«, pravi dr. Začek, »če razpusti državni zbor ali ga zopet skliče jeseni, naš odgovor bo zahteva po jednaki pravici. Obstrukcije za vsako ceno ne bomo uganjali; pripravljeni smo vedno za spravo. Ako pa pride do razpusta, naj imajo volivci pred očmi vedno le stvar in ne oseb«. — Podpredsedniku se torej zdi mogoče, da bomo imeli v jeseni nove volitve. — Schonererjanski padar Tiirk je proti vsaki češko-nemški spravi, ker so sudetske dežele del vzhodne marke, ki je bila 1000 let združena z Nemčijo. Nemcem pristoja v teh deželah prvenstvo. — Takih izbruhov smo pa že vajeni, ker izhajajo iz rožnovske hišne lekarne. — V ime poslanca dr. Ebenhocha odgovarja nekdo v »Linz. Volksblattut na ugovore čeških politikov
proti Ebenhochovim nasvetom. »Čehom, piše ta list, ne ugajajo Ebenhochovi nazori, toda pomisliti morajo, da je prišlo, kar je moralo priti. Ako ne opuste obstrukcijo, naša stranka ne moro več z njimi, in ako je desnica razbita, je ni lahko znova sostaviti. Nihče v naši stranki se m izneveril načelom, toda ako se spremeni naša taktika, so vzrok temu jedino le Cehi, ki so prvi spremenili svojo taktiko. Cehi so razdrli najzanesljiveji jez proti uresničenju liberalnih aspiracij. Ako se popravi, kar so je zgodilo, bo ustreženo naši želji, a z dotičnim delom morajo pričeti oni, ki so provzročili škodo. Kratkomalo, ako Čehom ne ugaja sedanji položaj, naj prično sami s potrebnimi koraki. — Čehom, posebno njih radikalni struji, kajpada tudi ta opomin ne bo všeč.
O praškem jezikovnem vprašanju priobčuje včerajšnja »N. Fr. Presse« obširno razpravo iz peresa nekega »odličnega zastopnika Nemcev«. V tem dolgem dopisu se dokazuje, da se praškim Nemcem ne gode krivice samo v narodnostnem oziru, marveč zapostavljanj so v vseh mogočih zadevah uprave deželnega stolnega mesta. V narodnem, kulturelnem in materijelnem oziru so Nemci do cela prezirani. Čehi hočejo iztrebiti popolno nemški živelj. Pri dokazovanju teh trditev pa pisec ne more navesti prav nič druzega, nego vprašanje glede uličnih napisov ter samočeških voznih listov pri praški železnici. V vseh drugih ozirih je neznatna manjšina povsem jednakopravna večini. Da Čehi na mnogih poljih strogo izvajajo geslo: Svoji k svojim, tega jim ne more nihče zameriti, ker Nemci ga drugje še strožje izvajajo.
jfrotirimsko gibanje mej Čehi. Včerajšnji dunajski »Vaterland« priobčuje na uvodnem mestu daljši dopis iz Prage, v katerem se slika žalosten pojav, da so 'se namreč našli češki in nemški radikalni elementi v sovraštvu proti katoliški veri. »Los von Rom« glasi se v nemškem radikalnem taboru, »Pryc od Rima« je sedaj geslo čeških novohusitov, ki jih vodi socijalno demokratski public >dt KloJac. Starokatolicizem hočejo združiti, oziroma spremeniti v novohu-sitizem ter uvesti lastno bogoslužje. Potrebnega »duhovnika« so kmalu dobili v osebi bivšega katoliškega »duhovnika« Iska, ki je bil radi brezverstva in raznih nemoralnostij suspendiran ter je pobegnil v Švico. Sedaj ga je Klolac privabil nazaj in letošnji binkoštni ponedeljek so že pili iz keliha v neki praški dvorani navzoči češki socijalisti in šolski otroci. Minulo nedeljo, 8. t. m., je hotel Iska opraviti »opravilo« v veliki dvorani na Zolijinem otoku ob številneji udeležbi, toda na poziv »Katol. Listov« je na-mestništvo vendar prepovedalo izzivanje ka tolikov. Klolac in Iska bota seveda ugovarjala tej prepovedi in morda se jima celo ugodi, saj so tudi dijaki srednjih šol imeli pouka prost — IIusov dan. — Kaj poreko neki h temu voditelji češkega naroda? Znano jim pač mora biti, da s tem prav nič ne pridobi češki narod, izgubi pa domače in zunanje prijatelje.
Jubilej katoliške cerkve na Oger skem. Po sklepu ogerskih škofov se vrši 15- avgusta letos v Ostrogonu, rojstnem kraju sv. Štefana, in v Pečuhu, kjer so poprej venčali ogerske kralje, velika sloves-nost povodom 19001etnice krščanstva sploh m 9001etnice krščanstva na Ogerskem. Priprave za to jubilejno slavije se že vrše v obeh mestih, povabljeni 80 pa poleg cesarja-kralja vsi zastopniki zunanjih velesil, papežev nuncij, skupni in ogerski ministri, vsi ogerski škofje, predsednika obeh zbornic ter razni drugi dostojanstveniki. Po dosedanjih pripravah se da sklepati, da bo udeležba pri slavnosti velikanska ter sijajen dokaz, da Ogerska še ni taka, kakoršno si žele razni Košuti in Banffyji.
Katoliške družbe na Ogerskem. Glasilo bivšega ogerskega ministerskega predsednika Banffyja »N. Bud. Abendblatt« je vreden sodrug ljubljanskega glasila narodno napredne inteligence. V jedni zadnjih številk napada ta nemško pisani mažarski list vso katoliške naprave na Ogerskem od katoliškega tiskovnega društva in raznih katoliških zavodov do Marijinih bratovščin, proti katerim prav po receptu »Sl. Naroda«
kliče na pomoč državno vlado in nje policijo. O Marijinih družbah piše mej drugim tole : »Kako sodijo na kompetentnem mestu o tajnih (!) kongregaeijah, ki jih pod raznimi naslovi ustanavljajo kaplani-hujskači, da delajo propagando za klerikalizem in nabirajo proselite za najčrnejo reakcijo? Marijanskih »mož« in »ženskih« kongregacij je vse polno v našem mestu (Šopronju) kakor bi bil postal božjepotoi kraj vseh mračnjakov v deželi!« — Na te budalosti odgovarja prav dobro »Pressb. Tagblatt«, rekoč : »Marijanske kongregacije so cerkvene družbe in kot take ne spadajo pod društveni zakon. Nasprotno bi pa morale spadati pod ta zakon filijalke »Alianco israelite«, ki zasleduje samo svetne namene«.
O nemški zunanji politiki se je včeraj posvetoval odsek zveznega sveta za zunanjo zadeve. Na dnevnem redu bo seveda razgovor o dogodkih v Kitaju. Temu sestanku, ki je sicer izvanredna prikazen, kajti za Bismarka se ta odsek sploh ni sešel, ni pripisovati kdove kake važnosti, ker odsek nima pravice o ničemer sklepati, marveč vsprejema le naznanila vlade o zunanjih za devah ter izražati mnenje o vladnih korakih, vendar pa je že to nekaj izrednega, da vlada čuti potrebo prašati za svet pooblaščence zveznega sveta in jim razodeti svoje nazore. V javnost bržkone ne pride o tem posvetu nikako poročilo, a gotovo je, da bo vlada namignila, kako so hoče maščevati nad Kitajci. Svet je sklical po izrecnem naročilu cesarjevem državni kancler in mu je predsedoval bavarski ministerski predsednik pl Crailsheim.
Sodba kitajskega atašeja v Londonu o dogodkih v domovini. Reuter. urad poroča, da je imel njegov zastopnik predvčeranjim priliko govoriti z atašejem pri kitajskem poslaništvu v Londonu o se danjih dogodkih v Kini. Kitajski uradnik je naglašal, da niti vlada, niti cesarica-vdova ne moreta biti odgovorna za nemire, ki so samo delo princa Tuana. Večina Kitajcev ni zadovoljna z boksersko vstajo in upanje je da se vladi posreči zadušiti upor, ki se je pojavil v mnogo grozneji obliki, nego se je pričakovalo. Mož meni dalje, da se je po ložaj v Pekinu že sedaj zboljsal. Princ Čmg (Cang) ima sicer na razpolago samo svojo armado in sedaj še ne more pričeti z ofenzivo, toda stori, kar more, v obrambo tujcev, in bo prešel takoj iz defenzive, ko dojdejo v Pekin zunanje moči. Atašej ne veruje, da bi bili umorieni poslaniki, in se mu zdi povsem neosnovano poročilo, da bi se bila zastrupila cesar in cesarica-vdova. — Tako Kitajec v Londonu. Pomisliti pa treba, da je mož že davno proč od svoje domovine in da radi pomanjkanja zvez s Peki nom ni poučen o najnovejših dogodkih.
Slovenska Matica.
122. odborova seja v ponedeljek dne 5. malega travna leta 1908.
Navzočni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Bartel, dr. J. Janežič, A. Koblar, dr. Fr. Lampe, dr. J Lesar,' L. Pintar, dr. J. Stare, Iv. Šubic, I. Vavru in J. Vil-har (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 12. Predsednik proglasi sklepčnost, otvori sejo, pove, da sta novovoljena odbornika svojo odsotnost opravičila, in se zahvali kanoniku dr. Lampetu, ki je mesto njega vodil občni zbor.
Sklene se, da se Matica Slomškove stoletnice dne 5. vel. srpana na Ponikvi udeleži po posebni deputaciji.
Na znanje se vzame, da so bili pri dopolnilnih volitvah v odbor pri zadnjem občnem zboru izvoljeni od 362 upravičenih volilcev gg.: A. Bartel, A. Funtek, dr. K. Glaser, dr. I. Janežič, I. Majciger, M. Pleteršnik, dr. J. Sket, I. Vilhar in V. Zupančič soglasno; gg. A. Kržič m dr. A. Ušeničnik pa vsak s 360 glasovi. Prvih devet in A. Kržič (vsled žreba) je voljenih v smislu § 12. dr. pravil za dobo štirih let, zadnji pa v smislu §11. odst. 2. opravilnega reda za dobo treh let. Vsi so odborništvo sprejeli.
Zapisnika o 121. odberovi seji z dne 6. rožnika, ki sta ga pregledala odbornika gg. Kržič in V. Zupančič, in o XXXVI. občnem zboru z dne 27. rožnika, ki so ga pregledali gg. dr. Fr. Lampe, Pintar in
Stroj, se odobrita brez ugovora. Današ njemu zapisniku bosta overovatelja gg. odbornika A. Bartel in L. Pintar.
Izvrše se volitve v upravništvo za upravno leto 1900/1901. Predsedništvo prevzame starosta I. Vilhar. Po nasvetu odbornika I. Šubica in dr. Pr. Lampota se voli z vsklikom predsednikom profesor Fran Leveč, ki se zahvali za zaupanje, in iz javi, da izvolitev sprejme, čeravno je Mati-čino predsedništvo dostikrat neprijetno. Isto tako obveljata z vsklikom kot podpredsednika sedanja podpredsednika, kot prvi: kanonik dr. Lampe, kot drugi: ravnatelj Grasselli; kot blagajnik in hišni upravitelj dr. Jožef Staro, kot ključarja dosedanja ključarja gg. A. Koblar in dr. L. Požar. Knjižnemu odseku se privzameta še nova odbornika gospoda A. Funtek in dr. A. Ušeničnik; gospodarskemu pa po pokojnem proštu dr. Jarcu arhivar Anton Koblar.
Na znanje se vzame tajnikovo poročilo o poverjeništvu. Novega poverjenika so dobile Cerklje. Novi poverjeništvi sta se osnovali za Volosko z Opatijo in za Ma-kole (iz jednega dela slovenjebistriške de-kanije).
Podarilo se je več društvenih knjig in so obdarovanci društvu za darilo poslali pis meno zahvalo.
Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 43 knjig, zvezkov in časopisov; 3 podarjene in 40 zamenjanih. 20 ruskih, 9 čeških, po 3 srbske in bolgarske, po 2 slovenski, hrvatski in slovaški, po 1 poljska in nemška.
Za lansko leto je plačalo udnino 2880 društvenikov, za letos dosedaj 731; od zadnje seje je pristopilo društvu na novo 29 udov.
Ko se sklene, pospešiti pri nekem pisatelju rokopis, da ne bo čakala tiskarna
Potem naj bi se skrbelo za to, da bi so ne vpeljevalo vino iz drugih držav v našo državo, ker s tem se našemu vinogradarju godi velika škoda. Plačati mora davke, koliko stroškov ima za pridobitev poštenih pridelkov in končno poštenega blaga ne moro spraviti v denar zaradi tuje konkurence.
Letos kaže pri nas prav dobra letina, ker so vinogradniki že po trikrat in o pravem času škropili. Grozdje je lepo in pa zdravo.
po nepotrebnem s stavkom, in ko Bi izprosi predsednik pooblastila zaradi razpolaganja z nekim obširnejšim rokopisom pripovedne vsebine, rešita se še dve notranji zadevi, potem pa se seja zaključi ob polusedmih zvečer.
I>opisi.
Iz Ustja na Vipavskem, 9. julija. Proti vinski klavzuli sem čital članek v »Pri morcu«. Treba je, da bi vlada omejila uvoz vina iz druzih držav v našo državo in po magala našemu kmetu in vinogradnikom. Dne 7. septembra 1898 smo prosili, da bi vlada prepovedala ponarejanje vina in izdelovanje petijota na deželi in v mestih. Kaj koristi pridnemu kmetu delati in truditi se, ko mu pa škoduje izdelovanje in ponarejanje vina. Včasih mu ni mogoče še svojega poštenega pridelka v denar spraviti, da bi potem mogel plačati davke itd. Ko bi se torej odpravilo to zlo, bi se kmetje še bolj potrudili za trtne nasade. Tudi bi ne škodilo, ko bi naši narodni zastopniki o tem razmišljali ter nam pomagali. Cestokrat se prodaje in kupuje ponarejeno vino za pravo, pošteno, naravno. To naj se zapreči. Kupec naj se vselej izkaže s spričevalom, od koga e kupil vino. Taka spričevala dajati naj bi bila primorana županstva. Na spričevalu bi moralo biti zaznamovano, da je vino čisto naravno ali pa ponarejeno. Pošten prodaja lec bode tega zelo vesel, ker dobi zaupanje svojemu vinu. Ponarejalci vina pa bi se tega bržkone zbali in nehali s svojo špekulacijo. Krčmarjem bode to v dobiček, a pivcem v korist.
Vinski kraji si zopet pridobijo zaupanje nekdanjih kupcev in kmet bode svoj pošteni pridelek ložje oddal. V vsaki občini naj bi bil nastavljen od županstva vinski preglednik; ta posel bi morda prevzel eden izmed občinskih odbornikov. Kadar bi kdo vino prodal in ga odpeljal brez oglasa pri ogledniku, zapadel naj bi kazni. Tudi kupci, ki pripeljejo petijot iz tovarn ali ponarejeno vino iz mesta, bi se morali izkazati z dotičnim spričevalom vinskemu ogledniku.
Pomislimo, koliko slabega vina so pri peljali krčmarji do zdaj v ponočnih urah iz nekega mesta, a reklo se je ljudem, da je vino od poštenega vipavskega kmeta. Zakon proti ponarejanju vina naj bi se strogo izvrševal. To so moje misli. Kdor ve kaj boljšega, naj to objavi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. julija.
Osebne vesti. Višji računski svetnik V. Golloretto v Ljubljani jo povodom svojega umirovljenja dobil naslov računskega ravnatelja. — G. Ferdinand Sajovic vsled lastne prošnje s 1. avgustom izstopi iz službe pri »Gospodarski zvezi«. Odgovorno uredništvo »Narodnega Gospodarja« je prevzel g. dr. Viljem S c h w e i t z e r.
Katoliški shod. Politična zveza Tavčar Schu egel deluje složno proti katoliškemu shodu — a brezuspešno. »Narod« se je spozabil do »inteligentne« fraze, da bo katoliški shod »kongres vseh praznoglavcev«. Graška »Ta gosp o s t« pa posnema iz »Naroda« razloge proti shodu. Ljudje, ki bi naj rajši potopili slovensko ljudstvo, se sedaj naenkrat boje, da no bi trpelo slovensko narodno gospodarstvo, ker bo shod ljudem jemal čas za delo. »Fortschrittliche slove-nisehe Presse« mora pomagati nemškim na cijonalcem v boju zoper lastne brate! — »Domovina« piše, da se jo nadejati obilne udeležbe.
Javen shod bode v nedeljo 15. t. m. ob '/»3. uri popoludne v Žužemberku pri župnijski cerkvi. Govorili bodo državni poslanci P o v š e , V e n c a j z in Žitnik o političnih in gospodarskih razmerah. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
»Glasbene Matice • redni občni zbor je danes zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih.
Umrl je v Podkloštru na Koroškem
dnč 5. julija po daljšem bolehanju gospod Jakob Einspieler, oče tamošnjega gosp. župnika in dež. poslanca Greg. Einspielerja ter zadnji brat pokojnega „očeta koroških Slovencev" monsignora Andreja Einspielerja. Dosegel je lepo starost 78 let. Pogreb je bil 7. julija jako veličasten. Vdele-žilo se ga je 13 duhovnikov, uradniki, občinski zastop in šolska mladina pod vodstvom učiteljev. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč!
Učimo se agitacije! Piše se nam: V Kranju se je skotit letos listič »Gorenjec« z namenom širiti ,Narodovo' smer med gorenjskimi kmeti tako kot jo umevajo kranjski liberalčki. Malo se pečamo ž njim, ker je listič tako slabo urejevan, da ne more konkurirati niti z „Rdečim praporjem". Inse-ratov ima pa vse polno ; če so plačani, se utegne držati nekaj časa tudi ob svojih 200 naročnikih. Ako »Rodoljub«, ki ima med svojimi poglavitnimi sotrudniki največjega modrijana naše dobe dr. Slanca, ne morepo-tazati nič vpliva, kamo še-le „Gorenjček", kjer je morda najučenejši sotrudnik usnjar Rakovec! A vsiljevati ga pa znajo po kranjskih šlacunahl H kavi in sladkorju, soli in žveplenkam, milu in „biksu" se vtika še „Gorenjec" kmetu v torbo s komijsko oki-čenim slavospevom na čudovito imenitnost tega popirja. Tudi od drugod nam prihajajo poročila, kako se širi ta ljubeznjivi list. Tako nam n. pr. poročajo iz šentlenarških hribov, kako v Selcih neki kramar (Fr. T .... r) vsiljuje poleg svoje robe tudi »Gorenjca«, češ ta list je samo za kmete; navlašč za kmečke potrebe i. t. d. Naš namen ni, da bi vse kramarske agitatorje tega lističa našteli, pač pa pravimo: Učimo so tudi mi agitacije za dobre liste !
Železniški voz ušel. S postajo v Kranjski gori je ušel v soboto 7. t. m. voz na Dovje. Precej na spodnjem koncu kranjskogorsko postaje sc nagne tir navzdol in jo z malimi izjemami do Dovjcga nagnjen v razmerju 1 : 70. Na vsakih 70 metrov pada torej proga za 1 meter. Med prevažovanjem so pomaknili en voz s postaje v Kranjski gori čez vzhodnje menjalo na tir. Zanašali
so se, da bo voz obstal, ker je imel zavoro, in sta bila pri zavori dva uslužbenca. Zavora pa je bila pokvarjena, ni prijela, voz se je začel z vedno večjo hitrostjo pomikati navzdol in uslužbenca sta poskakala na tla. Bilo je zjutraj, ob času, ko čuvaji pregledujejo progo. Bili so vsi na tiru in razven njih še mnogo delavcev. Koliko ljudi bi voz lahko iznenadil na tiru in povozil, vzlasti ker je šel s silno hitrostjo ! V obližju Dov-jega je tekel s hitrostjo 40 metrov v sekundi! Vso nevarnost je najprej opazil prvi čuvaj na spodnji strani Kranjske gore, Tomaž Zupan, na št. 16. Ko je pregledoval tir, je zdrčal voz mimo njega. Zupan je tekel urno v svojo čuvajnico in dal spodnjim čuvajem in postaji na Dovjem znamenje: Vozovi ušli. Kmalu na to so tudi s postaje na Kranjski gori brzojavili na Dovje in na Jesenice. Mogoče bi bilo namreč, da bi voza na Dovjem ne mogli spraviti s tira. Zakaj ob taki hitrosti se železniški voz, ki je vendar mnogo ložji, kakor lokomotiva, komaj dotika tira. Za menjala ali za ovire, ki se mu stavijo na pot, se ne meni dosti. Skoči v zrak in nekaj metrov dalje pade zopet v prejšnji tir nazaj. Ko bi voza na Dovjem ne bili mogli ustaviti, bi bil drčal še dalje navzdol na Jesenice; tam sta pa stala v tistem času dva vlaka! — Na čuvajniške zvonce je torej bilo znamenje, katero je dal na št. 16 Tomaž Zupan. To je sicer čuvaje opozorilo, toda vsakega prepozno, da bi bil mogel voz ustaviti, ker je voz šel prehitro in ker čuvaji niso bili doma, temveč na tiru. Čuvaj Franc Smolej na št. 17 je hitel zapirati ograje na spodnji strani svoje čuvajnice, do katerih ima napeljane žice. Zaprl je seveda prepozno. Voz je bil že mimo. Vendar je pa F. Smolej s tem rešil življenje oddelku delavcev, ki je daleč pod njegovo čuvajnico peljal po progi navzgor železniški voziček za gramoz. Delavci so pripeljali voziček ravno čez železniški most, ko so zaslišali, da se F. Smolejeve ograje zapirajo. Pogledali so, kaj je. V tem trenutku pa je prihrumel voz proti njim. Komaj so mogli pravočasno skočiti s tira. Vagon je s tako silo udaril ob njih voziček, da je pri vozičku takoj odletelo pol kolesa. Pok se je slišal daleč na okrog. In v istem hipu sta vagon in voziček izginila delavcem izpred oči. Delavci so imeli na vozičku plašče, ovčje kože, katere rabijo kot ogrinjala ob dežju, in južino; toda ni bilo časa nobene reči vzeti z vozička. Vendar se na celi poti ni zgodilo nesreče. 13 kilometrov dolgo progo od Kranjske gore do Dovjega je pretekel voz v osmih minutah; na Dovjem pa so ga obrnili na nedodelan tir, kjer je voz napravil najprej velikanski skok po zraku, potem pa se zaril meter globoko v gramoz. Najbolj revež je bil mali voziček, katerega je vagon na Dovjem kar povozil.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani, ima jutri v petek dne 13. julija 1900 ob 2. uri popoludne v magistratni dvorani sejo. Dnevni red: 1. Či-tanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Poročilo o prošnji kranjske zdravniške zbornice za odpis zborničnega prispevka. 4. Poročilo o rekurzu mestne hranilnice ljubljanske radi predpisa zborničnega prispevka. 5. Poročilo o premembi zborniškega zakona in o reviziji zborničnega volilnega reda. 6. Poročilo o vprašanju, če je trgovec z mešanim blagom upravičen, dati obleko delati in potem prodajati. 7. Poročilo o spremembi pravil okrajne bolniške blagajne v Novem mestu. 8. Poročilo o vprašanju, če smejo trgovci z mešanim blagom in z železnim blagom trgovati s kolesi. 9. Poročilo o prošnji občine Bloke za štiri živinske semnje. 10. Poročilo o tržni tarifi za semnje v Mirni peči. 11. Poročilo o tarifi javne tehtnice v Ivančni gorici. 12. Poročilo o prošnji za dva direktna voza na progi Ljub-ljana-Beljak in narobe.
Z Gorenjskega. Več gospodov duhovnikov in drugih veljavnih mož je pritrdilo misli, ki jo je sprožil zadnji »Slovenski List«. Mej drugim je pisal o katoliškem shodu tudi to: »Veliko preveč denarja puščamo mi v liberalnih gostilnah, kedar pridemo v Ljubljano, to pa radi tega, ker nam razmere niso znane in tedaj pademo med razbojnike. Prav radi bi dobili v ljubljanskih gostilnah naše ljudi in ondi pustili »kronce«, ko bi nam kdo povedal, kateri oštirji so brez
»Slov. Naroda«. Pripravljavni odbor naj nam naznani katoliško gostilničarje, da se bomo vedeli kam obrniti. Prav bi bilo, ko bi se z nekaterimi gostilničarji odbor že naprej nekoliko domenil, da bi imeli zbo rovalci vsaj opoludne skupne mize in bi lahko pri obodu v večjih družbah prijateljski katero rekli«. — Ta misel je po mojem mnenji vrlo dobra. Gotovo je govoril »Slov. List« vsem našim somišljenikom od srca. Brez dvoma se dobe v Ljubljani mnogi gostilničarji, ki nimajo »Slov. Naroda«, ki dan na dan napada najsuroveje in najostudneje katoliško duhovščino. Če ni takih gostilničarjev brez »Naroda«, je pa gotovo mnogo takih, ki so ob jednem z »Narodom« naročeni tudi na »Slovenca«. Vedno povdarjamo geslo »Svoji k svojim«, zakaj bi je sami ne uvaževali. Zakaj bi no podpirali svojih ljudi, saj tudi pri njih dobimo pošteno postrežbo, ne da bi nam bilo treba poslušati liberalnih psovk, ki so na dnevnem redu v takih gostilnah. Bodimo povsodi odločni in ne ve-trnjaki! Ki bi posnemali v tem oziru du najske antisemite, bi kmalu marsikje za vedno izginil »Slov. Narod«, kakor je izginila na Dunaju v premnogih gostilnah židovska preša. V imenu dobre stvari naj tedaj pripravljavni odbor to zadevo malo premisli in vse potrebno ukrene. Gotovo mu bomo vsi hvaležni za to.	—o.
Izlet na Višarje priredi »Slov. plan. društvo« v nedeljo dne 15. t. m. Odhod iz Ljubljane ob polnoči v soboto (14.), povrat v nedeljo zvečer. Društvo je skrbelo za to, da se za izletnike bere sv. maša, pri kateri bodo planinski pevci peli.
Ciril Metodovi kresovi so tudi letos žareli po koroških gorah. Vreme je bilo sicer za to skrajno neugodno, ker je malo ne ves dan deževalo ter tudi zvečer ni ponehalo, a vkljub temu so zažgali naši rodoljubi mnogo kresov, ki so jasno žareli v temno noč in tako jasno pričali, da tu koroški Slovenec še živi!
Koroške novice. C. kr. okrajni glavar v Beljaku, g. Jan. Šuster, je imenovan za c. kr. vladnega svetovalca. — Cesar je dal požarni hrambi v Št. Juriju ob jezeru 140, in oni na Brdu 200 kron podpore. — Zavod za bebce se otvori v Celovcu koncem avgusta. Sprejemali se bodo slaboumni otroci od 6. leta naprej. — Novo pošto so dobili v Preblau.
Nezgode po Koroškem. Dne 5. julija je pogorelo posestvo p. d. Ravnjaku na Berdinjah pri Kotljah. — Blizu Sp. Dravograda se je dne 2. t. mes- ustrelil pekovski mojster J. Seidl iz Gradca. — Pri p. dom. Boštjanu na Brdu ob Grabštanju je padel v škaf vode ter tam utonil dveletni posestnikov sin Filip Kulterer. Domače ženske obešale so perilo in pustile otroka samega pri škafu, kjer je našel smrt. — Pri Eiblu ob Pokrčah so našli v Krki žensko truplo, ki je bilo že vse razjedeno ter je moralo že najmanj pol leta ležati v vodi, ker je bilo že vse razpadlo in brez obleke. — V Draži-vasi pri Grabštanju se je žena nekega tesarja obesila. Pravočasno so to zabranili in prerezali vrv. Na to pa se je z nožem na vratu močno ranila. Prepeljati so jo morali v celovško norišnico. — V Beljak pride za okrajnega sodnika c. kr. deželne sodnije svetovalec gospod pl. Luschin iz Fiirsten-felda. — V Dvorcu pri Hodišah so dne 30. junija pogorele dve hiši in trije skednji. Posestniki so bili zavarovani. — V Rutah pri Plajbergu so imeli dne 4. julija velik požar. Pogorelo je posestvo nekega mesarja. V nevarnosti je bila vsa vas. Zgorelo je tudi 300 gld. v gotovini. — V Ločah, obč. Loga vas, je dne 28. junija utonil v Dravi Poletni Alojzij Dachsman. Pazili so premalo nanj. — V Priblovasi so dne 4. julija pogorele tri kmetije.
Podblegaške novice V noči po sv. Urhu je udarila strela v Davči v hlev »pri gozdarju«. Zgorelo je vse in tudi 2 živin-četi, čez sto goldinarjev v denarju, katerega je ondi gospodar imel shranjenega. — V nedeljo 8. t. m. je bil zopet okrog Lesko-vice in Oselice hud naliv. Med dežjem je bila tudi toča in ie poljskim sadežem nekaj škode napravila. — Odkar je domači g. Jos. Globočnik iz Železnikov kupil blegaško go-zdovje od alp. montanske družbe, je bolj živahno ondi. Marsikako staro korenjaško deblo jo padlo pod težko sekiro. Sedaj se dova-
jajo mali vodni pritoki, da bodo gnali žago na turbino, katera se v kratkem napravi zgoraj nad Leskovico. — Priklatila sta se ta teden od tolminske strani dva malo prida človeka, po zunanje podobna ciganom, ponujala ukradene stvari tu okoli; menda jih orožniki zasledujejo. — Prošnja za večkratno pošto na teden od Gorenje vasi v Leskovico in Oselieo, tako potrebno in že poprejšnje leto obljubljeno, je bila sedaj kratkomalo odbita.
Prisega celjskega župana je v
marsikaterem oziru zanimiva Prisega se je vršila 10. t. m. Prisostoval je prisegi deželno-vladni svetnik grof Attems, ki je Stigerju čestital. Stiger je v svojem govoru povdarjal, da »nimamo samo pravice, ampak tudi dolžnost« braniti svoj nemški značaj. Ne da bi storili krivico (!) svojim someščanom, hočemo tudi odslej narodne dolžnosti izvrševati s pogumom, pravidnostjo (?) in domoljubno ljubeznijo v starem avstrijskem duhu!! Celje bodi nemško in zvesto cesarju". Na to je Stiger prisegel.
Dr. Stepišnik na bobnu. Na črni tabli mestnega urada v Celji se bere, da se bodo »bivšemu občinskemu svetniku« dr. Stepišniku prodajale 14. t. m. razne premičnine, kakor klavir itd, — ker noče ah ne more plačati cesarskega davka. Faktum pa je, da davka ne plača, — odkod pa to dejstvo izvira, ali ker kot \Volfijanec naših cesarskih oblastev ne prizna ali noče cesarske podobe seboj nositi, — ali je na vse zadnje dobiti ne more, na razglasu ni pojašnjcno. Zadnji čas je že, da mu pevsko društvo izroči zlati ali srebrni lavorov venec, kakoršen mu je obljubljen, da ga kje zastavi, — ali pa da se z Wolfom, svojim ljubeznjivim zetom, zopet spravi, llakusch pa, ki je nabral 400 K Za mestne uboge, naj poskrbi sedaj še za svojega bivšega kolego. Znabiti bi pa bil g. Majdič pripravljen dati vrnjenih 200 kron — za dr. Stepišnikovo štibro!
251etnica. Kranjski voj. veteranski kor obhaja prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m. svojo društveno 251etnico. Tem povodom bo zjutraj ob 7S9. uri v šentjakobski cerkvi sv. maša, popoludne pa na Koslerjevem vrtu koncert z vojaško godbo in petjem. Petje oskrbi iz posebne prijaznosti društvo »Ljubljana«. Zvečer je umetalni ogenj. Začetek veselici ob 4. uri, vstopnina 20 kr. K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
V beljaške toplice je prišel polje delski minister pl. G i o v a n e 11 i.
Ljubljanske novice. Zopet ni bilo nič! Včeraj bi se morala vršiti od ljubljanskih kolesarjev in ljubiteljev konj težko pričakovana dirka kolesarja s konjem. Pred topničarsko vojašnico pričakovalo je dirke včeraj popoludne vse polno ljudij in si hladilo žejo v bližnji gostilni. Dirke ni bilo, ker je konj postal — šepast, vršila se pa bode, ko se vrnejo topničarji z vaj, ker se do tedaj šepasti konj pozdravi. — Nameravani samomor umobolne. Včeraj zvečer je hodila Marija Slak iz Mirne Peči ob Ljubljanici za Gerberjevo hišo. Stražniku se je zdelo to sumljivo, zato je šel k njej in jo vprašal, kaj hoče ob vodi. Dekle ga je plašno pogledalo in odgovorilo: „Noč čakam, da notri skočim.« Dokazalo se je, da je Slak umobolna. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v bolnico. — Ogenj za sv. Krištofom bode danes zvečer. Se-žigali bodo suhe vence. — Zgubil je Ed. Jordan srebrno žepno uro. Zgubljena je tudi zlata verižica z velikim zlatim meda-ljonom s črnim kamnom, vrednim 120 kron.
_ Anton Novak iz Malevasi št. 36
je bil pri današnji obravnavi oproščen od obtožbe radi prestopka po § 460. kazenskega zakonika.
Zdravje v Ljubljani Od 1. do 7.
julija je bilo 15 novorojencev, 1 mrtvorojen, 23 jih je umrlo, in sicer 2 za tifuzom, 1 za dušljivim kašljem, 7 za jetiko, 3 za vnetjem sopilnih organov, 10 za različnimi boloznimi, med njimi je 8 tujcev, 11 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 6 za ošpicami, 4 za škarlatico, 2 za tifuzom
domača in 1 za oslovskim kašljem.
* *
Razpelo — v Rimu prepovedano.
Voditelj hrvatskih božjepotnikov v Rimu je ponesel seboj razpelo iz domače vinkovške cerkve, da bi je sv. oče blagoslovil. Ko so romarji opravili skupno pobožnost, je vodil
naš romar svojo sopotnike v drugo cerkve tor nosil po mestu ponosno pred njimi sv. razpelo. Nenadoma se navali proti njemu , nekaj Italijanov ter mu hočejo vzeti križ iz rok, a naš Hrvat, krepek junak, čvrsto drži z levico razpelo, z desnico pa odbija Italijane in se jim srečno umakne. Ko so se pa napadi le še ponavljali, zavije naš junak razpelo v velik robec in tako zavito je nosil po Rimu, v vsaki cerkvi je je pa zopet odvil Čuli smo, da mu je tudi policija prepove d alakrižjavnonosit i. A kljub temu je prinesel vrli Sremec po sv. očetu blagoslovljeni križ srečno zopet domov v Vinkovce.
Kosta Tavšanovič, bivši ministerski predsednik srbski, kateri je bil pred kratkim obsojen radi poneverjenja, je zakrivil še nekaj družili nelepih rečij. Ko je bil Tav-šanovic o priliki Zmajeve slavnosti v Zagrebu, je izvabil vdovi bivšega urednika in lastnika »Srbobrana« , Jovanoviča, vsoto 23.000 kron, češ, da jih bode dobro naložil v Srbiji. Sedaj se je pa pokazalo, da ni Tav-šanovič denarja nikamor vložil; denarja ni nikjer, vdova Jovanoviceva in njena mala hčerka sta ob vse premoženje. Ce je to res — tako vsaj poročajo listi — tedaj Tavša-novič ni bil prav nič druzega, kakor navaden slepar, ki je zlorabljal in izkoriščal svoj vpliv v radikalni srbski stranki.
Strela ubila 78 ljudij. Te dni jo divjal v varšavski guberniji grozen vihar. Toča je daleč na okoli uničila vso setev. Neštevilno hiš in gospodarskih poslopij je strela zažgala. Ubila je razven nebroja živine tudi 78 ljudij.
Najstarejši dnevnik na svetu je brezdvomno kitajski državni list »Kin Pan«, ki mora biti posebno zanimiv v sedanjih dneh. List izhaja v Pekinu v treh izdajah, katerih prva je namenjena samo najvišjim uradnikom in mandarinom. List objavlja vse sklepe velikega državnega sveta, ki se v to svrho snide vsak dan v skrivni sobi cesarske palače. Vse sklepe in poročila mora potrditi cesar.ca s podpisom, potem pa romajo v redakcijo in tiskarno »Kin-Pana« v nekem skrivnem kraju »svetega mesta«. List je bil neki ustanovljen leta 890 in je torej že pred 10 leti obhajal svojo lOOOletnico. Prva njegovih treh izdaj je rumena, druga bela in zadnja rujava. Torej se nahajajo tudi na Kitajskem časopisi, ki menjujejo — barvo.
Ženo vrgel na tir je v Anerleyu pri Londonu neki brodar Grilfiths. Ko je pri-drdral brzovlak, je zagrabil ženo, jo vrgel na šine in tako dolgo držal, da je bil vlak tik njega, potem naglo odskočil. Ženi se je pa vendar posrečilo, da se je v zadnjem hipu premaknila s tira in ji je kolo Btrlo samo levo roko. Grozovitež, stari pijanec, se bo moral zagovarjati pred porotniki.
»Ako ne boš priden, vržem te skozi okno v vodo«, s temi besedami je zapretila pred nekaj dnevi neka Angležinja svojemi < najmlajemu otroku, ko se je peljala s svojo družinico na ladiji proti domu. Malo trenutkov pozneje se je oddaljila iz kabine in prepustila varstvo otroka starejši hčerki. Ko se vrne nazaj in zapazi, da ni otroka pri oknu, vpraša, ne sluteča, kake posledice so imele njene prejšnje besede: »Kje pa je otrok?« »O, mati«, z&kriče vsi otroci z varuhinjo vred, »mali je bil zopet poreden, in vrgli smo ga v vodo!«
Društva.
(Šentjakobska-trnovskamož. podružnica sv. Cirila in Metoda) bo imela v torek dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer svoj občni zbor v »Katol. domu« v bralni sobi. Zajedno bo tudi volitev društvenega odbora. K udeležbi uljudno vabi
odbor.
(Pevsko društvo »Ratitovec« v Selcih) ima v nedeljo, 15. t. m. ob 6. uri popoludne v šolskem poslopji izreden občni zbor. Prva točka je volitev novega odbora, druga točka dogovor zaradi plačevanja ud-nine. Zborovanje se vrši pri vsakem številu udeležencev.	Začasno načelstvo.
(Za dijaško kuhinjo v Kranju) je namesto venca na grob pokojnega dekana Antona Mežnarca daroval gospod Alojzij K u m m e r, vpok. župnik v Sinkovem Turnu, 8 K in sicer 4 K za dijaško kuhinjo in 4 K za podporno zalogo.
Iz »Trgovske in obrtniške zbornice".
V zadnji redni seji je predsednik Kušar naznanil, da je zborničnemu koncipistu dr. Viktorju M urniku poveril za toliko časa,
dokler bo zadržan zbornični tajnik, vsa taj , .likova opravila. Zbornica to odobri. f Predlog zbornice, naj se v državni železniški svet imenuje zbornični svetnik Ka rol Luckmann in kot njega namestnik zbor nični predsednik Josip Kušar. se odobri.
Provizorični predsednik Ivan Baumgart ner stavi nujni predlog: Z ozirom na narodnogospodarski zastanek, provzročen po nedelavnosti državnega zbora, naj le temu izreče zbornica željo, da vzpričo nujnih in važnih narodnogospodarskih vprašanj, ki jih ima rešiti, narodnostni prepir dovede do zaključka in ustvari pogoje vspešnemu delovanju na narodnogospodarskem polju v korist te države, v blaginjo njenih narodov.
Zbornični koncipist dr. Viktor Murnik poroča:
Na vprašanje, če je zakon o nedeljskem počitku navesti tudi na v pravilih določeno delo konzumnih in jednakih društev, je zbornica c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljubljani poročala naslednje :
Zakon z dne 16. jan. 1895, drž. zak. št. 21, s katerim se v obttovanju uravnava počitek ob nedeljah in praznikih, je po § 1 drž. zak. št. 22, s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red. Ce torej odgovorimo na vprašanje: ali spadajo pridobitne in gospodarstvene zadruge pod obrtni red, če se pečajo z obrtniškimi opravki, — smo odgovorili tudi na vprašanje po navedbi določb | o nedeljskem počitku na konsumna in jed-naka društva. Ne more pa biti dvoma o tem, da je obrtni red navesti na pridobitne in gospodarstvene zadruge, brž ko imaio v členu IV. razglasilnega patenta k obrtnemu redu določene obrtne pojmovne znake, ob katerih visi subsumcija pod obrtni red. Ni zakona, ki bi jih izvzemal. Glede zadrug, katerih podjetje se celo ali deloma suče o -govskih opravilih, pa določa zakon o pridobitnih in prospodarstvenih zadrugah z dne 9. aprila 1873, št. 70 drž. z*k. v § 13 naravnost, da veljajo zan|e, koder" zadružni zakon ne ukazuje drugače, določila trgovskega zakonika o trgovcih, torej nekako tudi subsidiarna trgovskoopravna določila, med katere spada tudi obrtni red, čigar predpisi o obrtnem pomožnem osobju, ki obsegajo tudi določbe o nedeljskem počitku, imajo po § 25. uvodnega zakona k trgovskemu zakonu veljati poleg trgovskega zakona (čl. 58 - 65). CI. 11 trgovskega zakona pa izrecno ne izključuje onih deželnih zakonov in torej v zmislu § 5. uvodnega zakona k trg. zak tudi ne onih državnih zakonov, ki v obrtnopolicijskem ali obrtnodavčnem oziru 'stavijo zahteve za pridobitev lastnosti tr-jvca ali posebnih vrst trgovcev. Tudi raz-glasilni patent k obrtnemu redu, katerega se obrtni red izpreminjajoči in dopolnjujoči poznejši zakoni niso dotaknili, med taksativno naštetimi od obrtnega reda izvzetimi podjetji ne omenja pridobitnih in gospodarskih zadrug.
Je pa še drugih razlogov za to, da je obrtni red navesti na konsumna in jednaka društva.
Vsled izvršitve dejanj, kakor jih predpisuje zadružni zakon, postanejo pridobitne in gospodarstvene zadruge še le e k z i -s t e n Č n e k o t j u r i s t i č n e o s e b e. Kot juristične osebe se pa morajo, če hočejo pričeti kak obrtniški obrat, ravnati po predpisih vseh tistih zakonov, po katerih se
( ra ravnati fizična oseba, ki ima splošne ioje za pridobitev kake obrtne pravice, konstituiranje in registriranje je zadrugo še le v s p o s o b i 1 o , da sploh more dobiti kako obrtno pravico, ni pa ji še dalo te pravice, ampak zadruga mora še vse to storiti, kar predpisuje obrtni red za pridobitev kake obrtne pravice ; samo po sebi se pa ume, da se mora tudi potem, ko je dosegla obrtno pravico, pri izvrševanju te pravice ravnati po vseh predpisih obrtnega reda ravno tako kakor vsaka fizična oseba. 5n kakor veljajo vsa druga določila obrtnega reda tudi za konsumna in jednaka društva ravno tako pa veljajo zanje tudi določbe o nedeljskem počitku : zakon z dne 16. jan. 189o drz. zak. št 21, ki je stopil na mesto & 75. obrtnega reda in čigar člen I. ukazuje: ,,Ub nedeljah ima počivati vsako obrtno
delo !«
(Dalje prih.)
Telefonska in brzojavna poročila.
f Dunaj, 12. julija. Včeraj se je vršil uinisterski svet, katerega so se udele-lijsi ministri. Min. predsednik pojde J Išel cesarju poročat.
Rim, 12. julija. Senat je odobril proračunski provizorij do 31. decembra.
London, 12. julija. „Times" poročajo iz Simle, da je v kraju Kohati, odkoder je ravnokar odšel angleški polk v Kino, zbolelo za kolero 207 oseb, od teli jih je že umrlo 77 v minulem tednu.
Vojska na Kitajskem.
Na Kitajskem imajo, ako smemo verjeti trajno nezanesljivim poročilom, kar dva vladarja. Cesarica-vdova sedi zopet na prestolu,
objednem se je pa princ Tuan sam oklical za cesarja. Ako upoštevamo še razne oblastne podkralje, ki so sedaj povsem neodvisni ter se ne ozirajo na nikaka povelja, je sedaj v kitajski vladi sami prava zmešnjava.
Mej tem se pa bije ljuti boj za Tien-Tsin. Če je res, da imajo Kitajci tam 75.000 mož in so dosegli že toliko uspehov, kot se nam je včeraj javilo, je to dokaz, kako naglo se lahko zbero kitajske četo in s koliko na-glostjo morajo pričeti mejnarodne čete, ako si hočejo ohraniti Tientain. Na pot v Pekin jim sedaj skoro ni misliti, kajti tudi ko bi ne bilo bokserjev, je Evropejcem zaprta pot v Kitajsko radi prevelikih povodenj, ker je ravno v juliju in avgustu ondi toliko deževje, da preplavi vso pokrajino mej Tientsinom in Pekinom.
Zader, 12. julija. Govori se, da pojde bataljon 22. pešpolka v Kino.
Berolin, 12. julija. V Kino pojde po eden bataljon Bavarcev, Saksoncev in Virtetnberžanov ter pet pruskih. Istotako so se častniki prostovoljno oglasili.
Berolin, 12. julija. Listi poročajo, da odpošlje Nemčija v Kino 10.000 mož.
Washington, 12. julija. (C. B.) Kitajski poslanik je izročil državnemu tajniku Hayu obvestilo kitajskega državnega sveta z dne 29. junija, ki izjavlja, da odklanja vso odgovornost za nemire, ki so posledica izzivajočega n a s t o p a zunanjih vojnih čet. Kitaj ne misli na vojsko z velesilami in kitajskim vojakom je naročeno, naj branijo poslaništva.
London, 12. julija. (C. B.) Listi poročajo iz Tientsina 6. t. m.: Po šest-urnem boju so se Kitajci znova polastili arzenala vzhodno od Tientsina ter povzročili Evropejcem velike izgube. — Beut. urad poroča iz Tientsina 6. t. m.: Sem je došel bivši policijski ravnatelj v Port Arturu ter naznanja, da so Kitajci zažgali Niu-Ovang ter razdrli madžursko železnico.
London, 12. julija. ,.Daily Express" javlja iz Či-Fu 10, t. m., da je 30.000 Rusov v Arbinu ob železnični progi Wirn-Tinsiquar. Japonci imajo sedaj v Taku 22.000 mož, 23.00U jih sledi tekom 10 dnij.
Bruselj, 12. julija. Iz Li - Hung-Canga (?) se poroča, da so vsi Evropejci v Pekinu dne 9. t. mes. bili še nepoškodovani. Iz Šanghaja pa se poroča, da je cesarica zopet dobila vlado v roke in zapodila princa Tuana, ki se bojuje na čelu bokserjev. (To poročilo je jako dvomljivo. Ko bi bila zmagala protire-volucija, gotovo bi evropski poslaniki v Pekinu ne molčali toliko časa. Op. ured.)
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje).
»Sedaj so Milanci res menda nekaj dobrega započeli", oglasi se prvi. „Jutri izvemo kaj več."
„Zal mi je, da nisem danes šel v Milan", pravi drugi.
..Če greš jutri, grem tudi jaz", de tretji, četrti, peti.
„Radoveden sem", povzame prvi, „ali bodo milanski gospodje kaj na ubogo ljudstvo s kmetov pomislili, ali bodo postavo samo za-se naredili. Ali veste, kakšni so? Hej! Ponosni meščani, vse je le za nje na svetu, kakor bi drugih ne bilo."
„Tudi mi imamo usta, da jemo in povemo svoje mnenje", pravi drugi bolj ponižno, čeprav ni bila misel napačna. „Če začno . . ." Toda spomni se, da je bolje molčati.
»Ni sam6 v Milanu žito skrito", začne drugi s potuhnjenim in temnim obrazom, kose nakrat začuje peketanje konjskih kopit. Vsi hitd k vratom. Ko spoznajo došleca, gredo mu nasproti. Bil je trgovec iz Milana, ki je večkrat na leto potoval po opravkih v Ber-gamo in prenočil navadno v oni gostilni. Ker je tam vselej našel isto družbo, poznal jc skoro vse. Vsi se gnetejo okolo njega.
Ta zgrabi za uzdo, oni za stremenc. „Dobro došel! dobro došel!"
»Pozdravljeni!"
»Ali je bila dobra pot?"
„Pl-av dobra, in vi, kako se imate?"
,,Dobro, dobro; kaj novega v Milanu?"
„GIej radovedneže!'' reče trgovec, stopi s konja in ga prepusti hlapcu. „Sicer pa", pravi in vstopi z družbo, „sicer pa že več veste nego jaz."
,,Ničesar ne vemo, res ne!" reko vsi in si položč roke na srce.
„Mogoče?" de trgovec. „Slišali bodete lepe ali ... grde reči. Ali je moja postelja prazna, krčmar? Dobro čašo vina in mojo navadno jed, brzo! Jaz hočem iti tak<ij spat in jutri odrinem, da bodem še dopoldne v Bergamu. In vi, ljudje božji", nadaljuje in sc vsede nasproti tihemu in pazljivemu Renzu, „vi o teh stvareh ničesar ne veste?"
„Od včeraj, da!"
„Vidite", pravi trgovec, „da veste. Jaz menim, da vedno tu stojite in vsakega potnika motrite . .
„In danes, kako je bilo danes?"
»Danes? Ali ne veste ničesar?"
„Prav ničesar, ni nihče prišel mimo!"
„Dovolite, da si poplaknem grlo! Potem vam povem, kaj se je danes godilo." Nato natoči čašo, prime jo z jedno roko, s prvima dvema prstoma druge roke pa vzdigne brke, pogladi si brado, pije in reče: „I)anes ni mnogo manjkalo, in bilo bi še huje kot včeraj. Kar verjeti ne morem, da sem res tu in z vami žlobudram, ker sem že opustil misel na potovanje, da bi varoval svojo ubogo prodajalnico."
„Kaj se je vendar zgodilo?" vpraša jeden poslušalcev.
„Kaj? Cujte!" Mej tem, ko reže meso, katero mu je prinesel krčmar, in je povživa, nadaljuje svojo povest. Družba na obeh straneh mize ga z odprtimi usti posluša. Renzo ostane na svojem mestu in vleče bolj na uho, nego vsi drugi, ter polagoma povživa zadnje koščeke.
„Danes so bili oni hudobneži, ki so včeraj delali tak vrišč, že za rana na svojih mestih, ker to je bilo vse dogovorjeno in pripravljeno. Družijo se in začno hoditi po ulicah in s krikom privabijo še drugo ljudstvo. Bilo je tako, kakor če pometamo v hiši. Kup smetij se vedno veča. Ko vidijo, da je dosti ljudij, odrinejo proti oskrbnikovi hiši, kakor da bi mu včeraj dovolj hudega ne prizadejali. In takemu gospodu! Ti hudobneži! Kaj vse so mu rekli ! Vse zlagano ! Pošten in natančen mož! Jaz lahko povem, ker sem tam kot domač in dajem sukno za livreje njegovih slug. Množica odide tedaj proti njegovi hiši. Videti bi morali to sodrgo, te obraze. Sli so mimo moje prodajalnice; obrazi kot. .. Židje v Via crucis se naj skrijejo pred njimi. Kaj jim šlo iz ust! Treba bi bilo tiščati ušesa, če bi s tem nc obrnil njih pozornost na-se. Hoteli so pleniti, toda..." Toda vzdigne in stegne levico, in s palcem pokaže na nos.
„Toda?" reko skoro vsi poslušalci.
„Toda", nadaljuje trgovec, »našli so pot zagrajeno s tramovi in vozovi, za to barikado pa je stala vrsta vojščakov z napetimi petelini, da bi jih pošteno sprejeli. Ko to vidijo .. . Kaj bi vi naredili?"
„Vrnili bi se."
„Seveda. To tudi storč. A bili so naj-bržc od samega vraga obsedeni. Ko stoje na Cordusio, opazijo pekarijo, katero so hoteli že včeraj oropati. In kaj je bilo v ti proda-jalnici? Delil se je kruh mej ljudi. Pleme-nitaši, cvet plemstva, so pazili, da je šlo vse v redu. Ljudje, ki so bili od vraga obsedeni in nahujskani, vlomijo kakor divjaki. Vzemi ti, jaz tudi vzamem! Gneča plemeni-tašev, pekov, kupcev; kruh, klop, blagajna, niške, posode, vreče, sita, otrobi, moka, testo, vse narobe!"
„In vojaki?"
„ Vojaki so morali stražiti oskrbnikovo hišo. Ne moremo dvema gospodoma služiti. Vse križem grabi; vse, kar je imalo kaj vrednosti, pograbijo in vzamejo. Potem pa jim pade v glavo ona lepa misel, kakor včeraj, da neso vse na trg in zažgo kres. Že so začeli capini raznašati orodje, ko se kar namah oglasi neki potepin in predlaga ... uganite, kaj lepega!"
„Kaj?"
„Celo prodajalnico razbiti, potem pa s hišo vred zažgati. To tudi storč."
„Ali so zažgali?"
„Potrpljenje! Nekemu poštenemu možu Bog vdahne lepo misel. On teče v prvo nadstropje, poišče križ, postavi ga na okno, vzame od vzglavja postelje dve posvečeni sveči, prižge jih in jih postavi na zid na levo in desno križa. Ljudstvo pogleda. Milanci imajo strah božji, to moram reči. Vsi začnd moliti, večji del, hotel sem reči. Še je bilo mej njimi par hudobnežev, ki bi zažgali cel6 raj, da bi smeli le ropati. Toda množica jih ne posluša; morali so se tiho umakniti in obmolkniti. Uganite, kdo pride tedaj. Vsi gospodje iz stolne cerkve, v sprevodu za križem, v cerkveni obleki. Nadvlad ika Mazenta začne prepovedovati od jedne strani, višji spovednik Settala od druge, drugi pa drugod: Ljudje božji! Kaj nameravate? Lepe vzglede dajete svojim otrokom! Domov! Ali ne veste, da je kruh po ceni? Saj je že po oglih nabito, poglejte!"
»Res?"
„Vraga! Ali mislite, da pridejo gospodje iz stolne cerkve v svečani obleki pripovedovat čenče ?"
„Kaj stori ljudstvo?"
(Dalje prih )
Umrli so:
9.	julija. Marija Dermota, zasebnic*, 80 let, Flor-janske ulice 26, ostarelost. — Karol Gorjanc, pismo-nošev sin, 15. mes., Kongresni trg 2, jetika.
10.	julije. Jožefa Gruber, delavka, 19 let, Re-seljeva cesta 27, legar.
V hiralnici:
7. julija. Franja Križnar, dninarjeva vdova, 60 let, ostarelost.
10. julija. Jožef Kalan, posestnikov sin, 43 let, pyothorax.
V bolnišnici:
6. julija. GaSper Tavčar, zidar, 63 let. pljučnica.
—	Pavel Celhar, dninar, 62 let, Emphisema pulm
—	Lovro Blaž, dninar, 73 let, ostarelost.
9. julija. Jožefa ZapuSek, delavka, 54 let, jetika.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
Ca« opazovanja
Stanje barometra r inra.
Tempe-ratira i
po | VetrOTi Celziju j
Nabo
g*
15 7.| sl. svzh. |del. oBlač.r
12j J. zjuti. | 730-9 [ 11-3 j sl. svzh. T jasno j 0 7
|2. popol. | 732-8 j 25 0 | sr. jjzah. |pol oblač.l Srednja včerajšnja temperatura 17 0 normale: 19 7°.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 11. julija 1900. Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen . K 8*07 do K	8 08
Rž za jesen ...» 7-20 „	„	7-21
Turšica za jul.-avgust » 6'00 >»	»	6 01
» sept.-okt. » tj 14 »	,>	6 15
Oves za jesen . . » 5 55 »	»	5 56
Zahvala.
635 1-1
Za mnogostransko izraženo sočutje ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega sina oziroma brata in strica in svaka, pospoda
Pavla Homanna
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drazega ranjcega k večnemu počitku izrekamo tem potoni vsem udeležencem iz Radovljice, Bleda, Lesec in okolice srčno zahvalo. Osobito pa se Se zahvaljujemo slavni deputaciji prostovoljne požarne brambe z Bleda, slavni radovljiški godbi; vsem darovateljem krasnih vencev, kakor tudi čč. gg. pevcem za krasno, v srce segajoče petje. Iskrena zahvala vsem !
V Badoljici, dne 12.julija 1900.
Leopoldina Homann.
Zalivala. 010 3 3
Dne 1. julija 1900. je pogorelo moje pri c. kr. priv. zjvarovalnici
»Avstrijski Phonix'c na Dunaju,
katerega zastop je v Ljubljani v Uršulinskem poslopji, zavarovano poslopje. Zavarovalščino imela bi plačati že 5. maja, a vsled revščino tega nisem mogla storiti. Ne oziraje 8e na to, je vse eno generalni zastopnik gosp. Josip Prosenc škodo cenil, in izplačala se mi )e vsa zavarovalna svota. Takega postopanja ne smatram jaz samo za kulanco, temveč tudi za velikodušni dar. Zahvaljevaje se za darilo priporočam omenjeno zavarovalnico kar naj-topleje vsem zavarovanja potrebnim gospodarjem.
Bog plati!
V Ljubljani, 6. julija 1900.
Marija Kadunc,
Ilovica št. 42.
Proti malokrvnosti.
Železnato vino
lekarnarja G. Fioooli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
_QQkratyeč železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-2 Dobila se v steklenicah po pol litra.
Nova hrivnica in česalnica.
Slavnemu občinstvu Tržaške ceste, Gline, Viča itd. si usojam uljudno naznanjati, da sem, upoštevajoč potrebo slavnega občinstva, odprl čedno urejeno
podružnico
v lastni hiši
naTržaški cesti št.30,pri Znamenju.
Nadejam se torej, da me bode slavno občinstvo v mojem novem podjetju podpiralo, ter se. zagotavljajoč točno in čedno postrežbo, priporočam v obilen obisk.
Sp.-ejmem naročila na dom in mesečni abonement.
Z odličnim spoštovanjem
636 2-1
Aleks. G jud.
Solidna in izvrstna
prodajalka
išče službe pri trgovini, vsprejme tudi kako malo	634 3-1
gostilno na račun.
Ponudbe se prosijo do 16. julija t. I. poste restante: .,K. K.', postaja Ptuj (Pettau).
Na prodEij je
hiša štev. 8
v Linhartovih ulicah
blizo artilerijske vojašnice ob Dunajski cesti, in zraven
več parcel za stavbišča.
Hiša, pripravna za kaki obrt, je oddati za jako ugodno ceno.
Več je izvedeti v hiši št 6, Linhartove ulice.	62fi 3-2
ADOLF HAUPTMANN
v I.jjub\jani,
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža laka in kieja
priporoča
pleskarjem, stavbenim ln pohištvenim mizarjem, loščarjem. slikarjem napisov ln sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom itd.
Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anllin-barve.
BrpniO, prašnato, in tekočo bronz-tlnkturo.
Brunolin, za nasičenje in barvanje v naravni lesni barvi Izdelanega pohištva.
Carbolineum, le najboljše kakovosti.
Čopiče za zidarje, po poljubni ceni.
Čopiče za pleskarje, loščarje, cerkvene, napisne
sobne in slikarje-umetnike ter mizarje. Črnilo, pisalno in odtiskalno. Diisseldorfske oljnate barve za umetnike v
pušicah Emajlne barve.
Fasadne barve. apnenate, tudi hišne pročeljne barve iz savinjske doline, neprekosljive glede trpežnosti.
Firneže in olja za slikarje-umetnike. Kemične barve.
Klej, steklarsk? ali za okna. Kredo, gorsko. bolonješko, temeljno, svetlikasto in kredo za pisavo.
Lake za vozove kočije, pristne angleške (Wm.
Harlandt & sin, London), vilic podraženju po prejšnji nizki ceni.
Lake, uporabne za vsakovrstne domače in obrtne
namene. Laneno olje, le kranjsko.
Lanenooljnati firnež, prirejen le iz kranjskega
lanenega olja. Leštllo ali lazurne barve. Leštilnl odtlskalnl papir.
Maščobno svetlo voščilo „Fernolendt", najboljše svetovno voščilo za čevlje.
Mavec • alabasterski in stukatur. (zamodelein stavbe).
Oljnate barve v vseh bojah, tudi v 1, 2 in
5 kg. imajočih patentovanih pušicah za razpečevalce. Orehovo luženje, s katerim se luži les po mrzlem načinu.
Palete, lesene in porcelanaste. Slikarsko platno.
Sušilni prašek (slooatlv), najboljše sušilo olj-
v natih barv.
Smirgljevl prašek za kamnoseke. Vzorce (patrone) za slikarje, Zemeljske barve.
Posebnosti za namazanje tal v sobah, dvoranah itd.:
Jantarjeva talna glazura, hipna talna gla-zura štedllno talno voščilo, sijajno talno voščilo, sijajni talni vosek, oščetnl vosek.
Prodaja na debelo in drobno.
^^ Ceniki zastonj, zrr 320 16
WKKKKKKKXXKKW«KX
Nikaka skrivnost si m
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po lrancoskem zistemu s pomočjo ekstraktov,ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češki liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec. alaš, alpski liker po 85 kr. in kenjak, benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Kiikavina,
ei2 50-2 Via Beivedere št. 23.
Lepa stanovanja za letovičarje
so oddati 633 l-i
na Brezjah pri Radovljici.
Natančneje pove Anton Gabrijelčič,
IaBtnik gostilne pri »Janešku« na Brezjah.
krepak, poštenih krščanskih starišev, zmožen slovenskega ter deloma tudi nemškega jezika, sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom.
619 3-2
Fran Šnbelj
v Kamniku. — Kranjsko.
V mestu Mariboru je pod ugodnimi pogoji (za 36.000 kron) na prodaj
hiša*
z velikim, rodovitnim vrtom.
Vknjiženih je na posestvu 14.000 kron. Več pove upravništvo »Slovencao. 629 3-1
ffsitvirlrkJ Je izvrstno sredstvo za Učenje JXUpiLlUl sobnih tal. Isto odstranja in preprečuje lepljivost ličenih desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBEEL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 1 12-3 Vnauja naročila proti povzetju.

"EVflnn S+UTVlPri tJnMJana, Marije Terezije J} I CtllO O IU jJlUd, cesta št lf zraVen Figovca,
trgovina z železom, moko in špecerijskim blagom,
priporoča po zelo nizkih cenah :
portland- ln roman cement blčje za obivanje stropov, strešni klej, železniške šine, traverze, razno železo, Jeklo ln kosltar (plehovino), štedilnike, kotle, različno poljedelsko orodje, trombe (pumpe), nagrobne križe, kovanja za okna ln vrata,
lepo kuhinjsko opravo ter različne tehtnice ln uteže, dalje dobro ln sveže specerljsko blago, slivovko, špirit in fino jedilno ln drugo v to
stroko spadajoče blago.	491 8—7

Podpisani naznanja, da bode po bridki zgubi drazega Ivana firma Brata Zupan pod istim nespremenjenim imenom nadaljevala
orgljarsRi o6rt,
kateri je skozi dveletno bratovo bolezen vodil podpisani in ga bode tudi nadaljeval pod imenom
BRATA ZUPAN, orgljarja v Kamnigorici.
Preudano so priporoča prečastiti duhovščini in velečastitim cerkvenim predstojništvom in bilježim velespoštovanjem udani za firmo Brata Zupan
Ignacij Zupan,
617 3—2	orgljarski mojster.
V Kamnigorici, dne 7. julija 1900
pl
Sg=?i
■ -.., s
/wti
m?,
Zavod za slikanje na steklu
5B
izdeluje slikana okna za cerkve in hiše
v raznih slogih.
Gosp. Edvard Stalit, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj, po 4 5 m visoka in 1-5 rn. široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago. Župni urad Poličane ob južni železnici, dne 29. marca 1899.
Jan. Lenart, duh. svetnik, župnik. Gosp. Edvard Stalil, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško in v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zato umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna.
Farni urad Lučine na Kranjskem, dne 19. oktobra 1899.
Anton Dolinar, župnik. Tacih priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj.
V1,47in02s0e_p8riporočam	Ed. Stuhl.
I> un a j 8 k a lilialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vred-papirje, menični eskGmpt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij.
nostne
984 84
Živnostenska banka
na lhuiajii, I., Ilerrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K.
Reservni zaklad nad 7,500 OOO K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi. Moravski Ostravi.
I > n 11 a j 8 k a borz
a.
Dne 12. Julija.
Skupni državni dolg v notah ... . .
Skupni državni dolg v srebru......
Avstrijska zlata renta 4°/0.......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista ...... . .
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. vel j
97-65 97-25 115 30 97--115-40 91 — 715 -679--242-40 118-60
20 mark............23-69
20 frankov (napoleondor)..............19 301 ,
Italijanski bankovci.........90-85
C. kr. cekini........................1133
Dnč 11. julija.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . .	168 —
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	162--
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194-—
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	96-—
Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......138-50
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	251-25
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-20
P rijoritetne obveznice državne železnice . .	404 —
» > južne železnice 3°/0 .	318-50
>	» južne železnice 5°/0 .	119'25
>	> dolenjskih železnic 4°/0 .	99-50
Kreditne srečke, 100 gld.......38'5 —
4°/0 Brečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	330'— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 43 —
Ogerskega > „ » 5 »	'20'—
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12'50
Rudolfove srečke, 10 gld. ..........63-50
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genois srečke, 40 gld........i?u
Waldsteinove srečke, 20 gld.......178
Ljubljanske srečke . .................„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	2<7--
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	6l7o- —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........,,
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....111
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	158'~
Montanska družba avstr. plan. . . . . ■	462 7o
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	420 —
Papirnih rubljev 100.........2oo-7o
ima
Nakup ln prodaja "&U rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„11 E B C U li"
I., Mfollzeile 10 in 13, Danaj, I., Strobelgasse 2. tmmmmmmmmmmmmmmmmBami
Pojasnila TfeJS v vseh gospodarskih in finančnih atvarsk,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ift^- naloženih glavnic,