LJUBLJANA 2000
Bo Dobrova skoraj desetkrat večja?
Dobrova je eno perspektivnih področij, kjer bo ob začetku drugega tisočletja mogoče živelo enkrat več prebivalcev kot jih je bUo pred 20 leti, ali pa celo desetkrat več. Seveda tu ni mišljeno le samo naselje Dobrova ali strogo meje krajevne skupnosti, temveč okoliš, ki teži na Dobrovo. Pred dvajsetimi leti je imela Do-brova 1501 prebivalca, potem pa se je število domačinov povečalo s priseljevanjem in narav-nim prirastkom - za tretjino v desetih letih. V naslednjih desetih letih se je ta prirastek števila prebivalcev začel umirjati, saj se je povečalo število ljudi na tem področju le za četrtino. V drugem tisočletju bo število ljudi po naravnem prirastku na tem območju od 3100 do 3250, odvisno od tega ali se bo Dobrova razvijala s takšnim tempom kot v letih od 1971 do 1981, ali s takšnim kot od leta 1961 do 1971. Marsikaj je seveda odvisno tudi od izbora načina poseli-tve in izbora razvoja Ljubljane.
Precej več bo na Dobrovi v vsakem primeru leta 2000 gospodinjstev, ker bo z razvojem tudi manj družin, ki bodo živele skupaj, saj bo manj stanovanjskih težav. Leta 2000 bo po predvide-vanjih Urbanističnega inštituta Slovenije v do-brovskem okolišču 1025 gospodinjstev, torej skoraj enkrat več kot pred desetimi leti in precej več kot jih je danes, ko jih je 693. Stevilo gospodinjstev se bo torej v odstotkih povečeva-lo hitreje, kot pa število prebivalcev.-
V primeru inačice razvoja v kateri bi bil dan poudarek na razvoju Ljubljane proti jugu, pa bi lahko v coni Dobrove živelo celo 14.000 ljudi, kar bi bila zgornja meja tudi v primeru usmerje-ne inačice. V obeh teh primerih bi bilo ob začetku  drugega  tisočetja  v  coni  Dobrove 12.000 prebivalcev, torej bi bila že tedaj skoraj dosežena gomja meja.
V  primeru, da bi se odločili v Ljubljani za .inačico osredotočenega razvoja, bi imela Do-
brova leta 2010 9651 prebivalcev, po prej ome-njeni inačici jug, ali usmerjeni inačici, pa bi takrat dosegli že najvišje dopustno in možno mejo: 14.000 prebivalcev. V tem primeru bi cona Dobrove predstavljaja takrat 1,6 odstotka prebivalstva ljubljanske regije, medtem ko se-daj predstavlja komaj 0,42 odstotka.
Spalno področje ali tudi delovno?
Odvisno od inačice, za katero se bomo v Ljubljani odločili, je tudi to, koliko delovnih mest bo na področju Dobrove. Za sedaj jih je 359 in v primeru zmernega povečevanja števila prebivalstva, se to število ne bi dosti povečalo: le za nekaj deset delovnih mest. V primem inačice razvoja proti jugu, ali usmerjene inačice, bo seveda temeljito drugače. V tem primeru bi na območju Dobrove dobili okoli 450 novih delovnih mest, tako da bi bilo leta 2010 na tem področju že kar preko 800, ali vsaj nekaj preko 750 (odvisno od inačice) delovnih mest.
V slučaju razvoja, ko bi se število prebivalcev povečalo v primerjavi z letom 1961 le zaenkrat, bo delež delovnih mest Dobrove v regiji upadel in bo torej področje še bolj izrazito stanovanj-sko naselje. V primeru naraščanja števila prebi-valcev na 12.000, ali celo 14.000, pa se bo delež Dobrove malce povečal.
Število delovnih mest v bazičnih dejavnostih se ne bi v nobenem primeru bistveno povečalo s sedanjih 177, precej pa bi se povečalo število delovnih mest v servisnih dejavnostih lokalnega pomena, kjer bi bil skok s sedanjih 76 celo na 475.
Področje Dobrove, lahko se torej zgodi, da bo ob koncu tega tisočetja že pravcato malo mesto, če se bomo odločili za razvoj, ki bi Dobrovo kot predel tako povečal s priseljeva-njem. Kako bo s tem, pa je odvisno od odločitve v Ljubljani in seveda na Dobrovi.