PRIMORSKI DNEVNIK *^%Tstai’oveljniku skupine slovaških miml2anov viljemu Zingoru in sed-gor ■ pripadnikom te skupine. Zin-°tjs ‘n dva druga obtoženca so bili izVr,J®ni na smrt in obsodba se je klicn • nov' Prooes so bili poči a kot priče preživeli obtožen-14 Prvega procesa in še drugih 8etit'Se^’ med njimi policijski a- s. - J® in IViUHttnfl ncaKnncti Iri CD -- in politične osebnosti, ki so Pfocesa 6 pri organizaciji prvega rQeyencija Ceteka je medtem spopad'. da je zveza češkoslovaških "jem ilcov Pnslala poslanico notra-da u ministru Pavelu z zahtevo, Poto6 poen°stavijo formalnosti za hov Van‘e češkoslovaških državlja-ZvezaV tujino. Postopki, podčrtava gre ■ so zlasti komplicirani, ko clrža Za potovanja v kapitalistične 0(iohV.e: Akcijski program, ki ga je cSsr zadnJi Plenum CK KP 1&iša ’ VSebuje tudi obljubo za o-dt>Bv° Potovanja češkoslovaških V ‘Janov v tujino. fj diplomatskih se govo- kšatTa je sekretar KP CSSR Ale-VI ljubček povabil sovjetsko ke ’ na3 prekine svoje tesne sti-ter . bivšim sekretarjem partije CSs‘v«m predsednikom republike feelc • Antoninom Novotnym. Dub-ba J,8 to vabilo osebno naslovil Cerrin eposlanika SZ v Pragi Ivana da jpVenka, kateremu je predočil, te$n0 ^eški vladi znano, da traja tom Prijateljstvo med diploma-v pQ ‘n Novotnym, ki se kaže $tari0"°stib obiskih Cervonenka na PUbii’!anju bivšega predsednika re-vu .Ta položaj, je baje dosta-lt» pUbček, je zbudil presenečenje Piki v0 tižaljenost' med predstav-C'Ssj^ °munistlčne partije in vlade ko °jt je znono, je Novotny; potem Partjig lzaubil funkcijo sekretarja '“'ranii 'n Predsednika republike, lamih navadah bi tuji diplomat moral omejiti svoje stike (vsaj najbolj prijateljske) na visoke o-sebnosti vlade, pri kateri je akreditiran. Opazovalci poudarjajo, da se lahko novi voditelji v CSSR kljub odstranitvi Novotnega neugodno počutijo spričo vesti, da črvonenko še naprej prihaja enkrat tedensko v hišo bivšega državnega poglavarja v nekem praškem predmestju. To neugodje se lahko oceni tudi ob vesteh, da je prišlo med nedavnimi pokrajinskimi konferencami KP CSSR do znatnih nasprotovanj novemu programu (((demokratizacije socializma«) v vrstah predstavnikov starega aparata. Govori se nadalje, da je tajnik KP CSSR v pogovoru s Crvonenkom povedal, da lahko češka vlada začne premišljevati o umestnosti, da odloži odhod veleposlanika CSSR za Moskvo Vladi-mira Kouckega na njegov sedež, dokler bo imela SZ sedanje tesne stike z Novotnym Centralni komite organizacije, ki predstavlja madžarsko manjšino v CSSR in ima sedež v Bratislavi, je objavil resolucijo, v kateri odobrava akcijski program KP CSSR ter zahteva za Madžare v državi gospodarsko, politično in kulturno enakost. Resolucija poudarja, da je treba jasno povedati, da je madžarska manjšina del češkoslovaške republike na enak način kot Cehi in Slovaki. Potem ko izjavlja, da sedanja ustava ne jamči enakosti narodnim manjšinam, postavlja resolucija nekatere predloge. Eden od teh navaja ustanovitev zveze Madžarov in drugih manjšin, v kateri naj se uporabijo načela avtonomije in odstranitve zakonov in odlokov, ki postavljajo diskriminacijo med Ceho-slovaki in Madžari. Danes je prispela v Prago bolgarska partijska in vladna delegacija, ki jo vodi generalni sekretar bolgarske KP in ministrski predsednik Živkov. Delegacijo je na letališču sprejel prvi sekretar KP CSSR Dubček, ministrski predsednik Cernik, namestnik zunanjega ministra Pilar, predsednik narodne fronte Kriegel ter drugi člani CK. V Pragi sta se dva člana politbiroja KP Avstrije sestala z nekaterimi člani prezidija KP CSSR. Cehoslovaki so Avstrijce informirali o razvoju v CSSR, Avstrijci pa so izrazili polno podporo avstrij- ske KP pri procesu obnove in de- tovo uničila, če se ne bi zatekli mokratizacije v CSSR. Belgijski najemniki so se vrnili v Evropo BRUSELJ, 23. — Zelo verjetno se bodo najemniki belgijskega polkovnika Jeanna Schramma vrnili že jutri v Evropo z dvema letaloma. Polkovnik Schramme je hotel s pomočjo belih pustolovcev in s kongoškimi orožniki izvesti udar v Kongu, kar se mu ni posrečilo Kongoška armada bi jih prav go- v Rundo, kjer so ostali do sedaj v koncentracijskem taborišču. Njihov prevoz, ie izjavil predstavnik belgijskega zunanjega ministrstva, ki je ožigosal njihov napad v Kongu, ki je povzročil žrtve, zmedo in poslabšanje odnosov med nekaterimi narodi, v Evropo ni politično dejanje, temveč zgolj človekoljubno. Prav zaradi tega je prevoz organiziral Mednarodni Rdeči križ. V skupini belih najemnikov je 70 Belgijcev, 25 Francozov, 10 Italijanov, 10 Spancev, drugi pa so iz Portugalske, Anglije, Nemčije, Grčije, Izraela in Južne Afrike. Konferenca o človeških pravicah TEHERAN, 23. — Mednarodna konferenca OZN za človeške pravice, ki se je začela včeraj v Teheranu, nadaljuje svoje delo pod predsedstvom šahove sestre. Predstavniki Sovjetske zveze in nekaterih vzhodnoevropskih držav ter nekaterih afriških in azijskin držav so protestirali proti navzočnosti predstavnikov Formoze, Južne Koreje in Južnega Vietnama ter zahtevali sprejem predstavnikov Kitajske, Severnega Vietnama in Severne Koreje. Tudi francoski predstavnik je podprl zahtevo za sprejem kitajskih predstavnikov. Nekateri predstavniki arabskih In afriških držav so obsodili Izrael zaradi njegove zatiralne politike in poudarili, da nima pravice biti navzoč na konferenci. LONDON, 23. — Laburistični poslanec Francis Noel Baker, sin Nobelovega nagrajenca za mir 1950. leta Philipa Noel - Bakerja, je danes javil, da namerava podati o-stavko na svoje mesto iz političnih in zasebnih razlogov. Noel -Baker je izjavil, da ga laburistična politika ne zadovoljuje in da tudi konservativna ni boljša. Dodal je, da bo posvetil več prostega časa družini in svojim posestvom v Komentarji izidov volitev v deželi Val d’Aosta Na Siciliji so ponovno izvolili Carolla za predsednika - V Rimu zborovanje odporniškega gibanja RIM, 23. Po Končnih uradnih brzojavko s čestitkami za uspeh in podatkih so stranke oa deželnih volitvah i Val d’Aost prejeli naslednje število glasov: KPI 13.738, PLI 3764, MSI 533, PRI 525, Union Val-dotaine j 1.236, PSD 1.559, KD 25.464, Rassemblement 3625 PSU 6.956, belih glasovnic 1.469. razveljavljenih glasovnic 897. Razdelitev sedežev je naslednja: KPI 7 (na prejšnjih volitvah 9), PLI 2, Union Valdotaine 6 (7), PSI UP 1 (nobeden), KI' 17 (isto število), Rassemblemen* 2 (0) in PSU 4 (3). V Dolini Aosti so nastale na nedeljskih volitvah bistvene spremembe, pri čemer je KPI zgubila nekaj glasov, lokalna stranka Union Valdotaine je tudi zgubila glasove, občutno pa so povečali glasove socialisti. Povsem je razumljivo, da so socialisti zelo optimistično ocenili ta izid in ie Nenni poslal v imenu tajništva stranke federaciji Grčiji. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1lll»lllllllllllllllllllllllllllll|IIIIIIIIIIIIMIIIIIl||||||||||||||,||,|,l||ll||||||||||||||||||||||||M||||,,||M,|U||,,||,||,|,,,|,,|,,|,|„,,,||,|M,„|,„,|||,|m|||M||,l||||„,„„|M|||||||M|||||||| IZJAVE TAJNIKA OZN U T'ant: Morda še ta teden začetek razgovorov med Washingtonom in Hanojem Stiki med avstrijskim in severnovietnamskim poslanikom v Budimpešti - Posredovanje Mehike? - Tri ameriška letala sestreljena nad Severnim Vietnamom izjavlja, da je strogo nevtralen ! ter enako oddaljen od Američanov in osvobodilne fronte. Ameriška letala so danes nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama. Bombardirala so železniško križišče približno 240 kilome- PARIZ, 23. — Glavni tajnik OZN U Tant je ob povratku iz Teherana prispel danes popoldne v Pariz, kjer se je ustavil le malo časa in je nato odpotoval v Nevv York. Pred odhodom je izjavil, da upa, da se bodo pripravljalni razgovori med ZDA in Severnim Vietnamom začeli kmalu in morda še ta teden. Glede možnosti, da se Pariz izbe-------------- . . . -, TT . „ , re kot sedež razgovorov, je bil U da za sedaj ne vidi nobene bližnje Š£ročHLi$ki^d°o.' so Uta tri lant /.elo previden m je izjavil, da v|0ge /.druzemh narodov v Vietnam ameriška letala sestreljena Letala bi tako Pariz kakor Pnom Penh skem vprašanju in da se ta pri- | «B-52» pa so sinoči in davi bom-ali Varšava bile primerne prestol- | pravljama faza tiče reposredno ZDA bardirala položaje osvobodilnih »11 niče prav tako kakor Ženeva. : jr, Severnega Vi etn r-m a I v dolini Sau in severozahodno od Podoben optimizem je U Tant iz ,xl, J | Kontuma Večji ali manjši spopadi mzil še? nrei v Rimu ko s*-* 10 usts- Ameriški cirždvni depfirtm.& je de,-, so bili tudi dflnes n& r&znih sek- vil na kta'4u Tb.rnoino Izkvil I ne! zanilcal gorice, da je bil do- torjih Južnega Vietnama, vil na leta scu i.Uimpino. izjavil | sežen sporazum med washmgtonsko je, da se vrača v Nevv York, ker i in hanojsko vlado o sedežu .pri-se bo iutri ob 15.30 začel drugi del 1 pravljalndh razgovorov, zasedanja glavne skupščine OZN. Predstavnik državnega departmu- Poveljnlk centra za novačenje, južnovietnamsld major Ngujen Fu je na tiskovni konferenci izjavil, da povzroča sajgonskim oblastem ve- Dodal je, da dva dni ni bil v stiku i ja je izjavil, da se ZDA strinjajo z '< like skrbi veliko število dezerter-s centrom z d pogajanja, toda upa, 1 upanjem U Tanta. da se bodo kma- * ' " ' ‘‘ 'J~"‘ da se bodo pripravljalni razgovori kmalu zaceli Govoril je nato o Srednjem vzhodu in izjavil: da je Gunnar Jarring Avstrijski zunanji minister Kurt sedaj v Jeruzalemu in bo verjetno Waldheim, ki je sedaj na Jaoon- lu začeli pripravljalni stiki s Severnim Vietnamom. Dodal pa ie, da ne more nič obljubiti. v kratkem ;xislal Združenim narodom poročilo, ki bo predloženo varnostnemu svetu. Na vprašanje, ali misli iti v Hanoj v primeru, da bi se začetek mirovnih pogajanj \ Vietnamu zavlekel, je odgovoril, da tega nima v programu Na koncu ie izjavil, ........................ ZARADI NEDELJSKIH INCIDENTOV 268. sestanek komisije za premirje v Pan Mun Jomu PAN MUN JOM, 23. — Danes se je sestala komisija za premirje, ki je proučila incident, ki se je pripetil v nedeljo na demilitariziranem področju. Ameriški poveljnik admiral John Smith je opozoril severnokorejskega delegata generala Pak Čung Kuka, da bodo Američani na streljanje odgovorili s streljanjem. Smith je tudi predlagal, da bi s skupnimi močmi skušali omiliti napetost, s čimer bi zagotovili mir na tem področju. Gen. Kuk ni hotel odgovoriti Smithu in je izjavil, da pada odgovornost za incidente na ameriške vojake. Spoštovanje premirja, je rekel Kuk, je odvisno od zadržanja ameriških enot. Med sestankom komisije, ki je bil 268., so proučili tud vprašanje a-meriške vohunske ladje «Pueblo», ki so jo severni Korejci zajeli 23. januarja letos. Pravijo, da ni bilo nobenega napredka za dosego sporazuma «To je zgodovinski dan za našo državo. Ob tej priložnosti je naša dolžnost kompaktno glasovati, da damo vsem državljanom enakost v pravicah in dolžnostih.« Pomembnost debate potrjuje dejstvo, da je 50 poslancev zaprosilo za besedo, kar se še nikoli ni zgodilo v debati enega samega dne Medtem ko je poslanska zbornica razpravljala o zakonskem načrtu proti rasni diskriminaciji, pa se je začela veriga stavk v podporo rasističnim težnjam Enocha Powella in proti omenjenemu zakonu. Vsakovrstni delavci so stavkali, ker nočejo barvnih imigrantov. Okrog 1500 pristaniških delavcev je korakalo pred poslansko zbornico z napisi «PristaniŠKi delavci Londona so za ie obtožil Američane, da so napra- n___i. z»r nnn_______;s*. -i. _.. ____ srr:______n«.n aq skem skupno s kanclerjem Klausom. je Rjavil, da so v' Budimpešti v teku stiki med avstrijskim in sevemovietTiamskim poslanikom. Stiki so se začeli pred približno štirimi tedni, ko se je Waldheim pogovarjal na Dunaju dve uri s severnovietnamskim diplomatom na njegovo zahtevo. Stiki so se nadaljevali, ko se je sevemovietnams■ naslovil poziv na opozicijo, naj ne heno m izvedljiv vili v Južnem Vietnamu prve napake, takoj ko so prišli tjakaj, in to je pripeljalo do sedanje tragedije. Dejal je, da so se Američani naslonili na mesta v državi, ki šteje 85 odstotkov kmetov in na katoličane ter so pozabili prebivalstvo, ki je v ogromni večini budistično, na 800.000 katoliških begimcev s severa. katerim so poverili vodstvo poznejših vlad. «Ti begunci s severa, ki so ostro protikomunistični in željni maščevanja, so potegnili deželo in Američane v absurdno vojno.« „ Polkovnik je bil pod Diemovo vlado obsojen na smrt. Izjavil, ie, da bi iisamo tretja socialna in de-barvo teh lj-idi in ravnajmo z nji- ^ mokratična sila« lahko prinesla mir mi kot z nam enakimi, lo pravim ( v jUžnem Vietnamu ter bi pre-ne samo zaradi njih temveč tudi vzela mesto Američanov in osvo- opozicije za vprašanje notranje politike Quintin f logg. Ki se je v bistvu strinjal z /lad glede protifašističnega stališča, vendar je vlado pozval, da umakne zakon, da bi se lahko še izboljšal v komisiji. Konservativci in laburisti so mu ploskali, ko je dejal- »Pozabimo na zaradi nas, kei hočemo ustvariti družbo, na Katero bomo lahko po nosni, in ne -azdeljeno družbo.* Nastop’1 je tudi l-ivo odločno proti Povvellu. Končno ie poslanska zbornica s bodilnih sil. Dejal je, da bi morali ustanoviti nevtralno področje, ki bi ga spoštovali vsi, ki se bojujejo. Na to področje bi lahko prišli ((preganjani patrioti zaradi svojega političnega ali verskega prepričanja, 313 proti 209 giaswm> Zvrnila a-! — ^ mandma konservativcev, ki izjav- IKt„nViii nrthnr w « noim. lja, da načrt o rasnih odnosih prak ustanovili odbor, kd naj bi se pogajal z Američani in z osvobodilno jev Izjavil je, da je policija aretirala od začetka leta več tisoč dezerterjev, mnogi pa so zbežali v oddaljene vasi v džungli, da se izognejo vojaški službi. Samo v center za novačenje v Kuang Trung, kakih dvajset kilometrov od Saj-gona, je policija pripeljala letos skoraj deset tisoč mladeničev, si se niso javili na nabor. Trdil je, da se opaža kljub temu izboljšanje v primerjavi z lanskim letom. Lani je policija aretirala 82 odstotkov rekrutov tega taborišča. Major ni hotel povedati, koliko mladeničev se izogne, vojaški službi. Načelnik glavnega štaba ameriške vojske general Wheeler je skupini senatorjev izjavil, da znaša škoda ki so Jih od 1. januarja 1964 utrpeli na tleh ameriški helikopterji in letala v Južnem Vietnamu, 132 milijonov 500 tisoč dolarjev (približno 83 milijard lir). Ti podatki se nanašajo samo na letala in helikopterje, ki so jih osvobodilne sile uničile ali poškodovale pri napadih na ameriška oporišča v Južnem Vietnamu. v kateri je rečeno da ta uspeh predstavlja nagrado za trdo borbo. Pajetta pa v imenu KPI pravi, da gre za omejen točno lokalno opredeljen pojav, ko je lahko levi center izvedel politično izsiljevanje z neke vrste državnim udarom v letu 1966 Vendar pa, nadaljuje Pajetta. gre za poseg osrednjih oblasti in za posledice težavnega lokalnega položaj« in da torej ni mogoče govoriti o splošnih stališčih. Na Siciliji je bil Carollo izvoljen za predsednika deželne uprave. Prisotnih je bilo 87 svetovalcev, za demokristjanskega predsednika je glasovalo 47. s cemtt je dobil večino glasov S tem se je obnovila deželna uprava levega centra, ki je prišla v krizo l1. aprila zaradi opozicije i epubliKancev. V Rimu je bilo zborovanje ob 25. obletnici osvoboditve, na katerem so govorili za KPT Amendola, senator Pam predsednik parlamen tarne skupine PSIUP Schiavetti in neodvisno levi katoličan Albani Danes se je pričela 48-urna stavka uslužbencev ACL ki je zajela tudi pokrajinske klube. Stavko so proglasih predvsem v zvezi z nor mativnimi zahtevam’ uslužbencev. Nadaljuje se 48-urna stavka u-službencev ENEL. U Tant Tito in Pahlevi začela posvetovanje TEHERAN. 23. - V Teheranu so se danes popoldne pnceb uradni jugoslovansko iranski razgovori med predsednikom Titom m šahom Pa-hlevijem in njunim’ sodelavci o aktualnih mednarodnih vprašanjih in odnosih med obema državama. Dopoldne je predsecnik Pito polo žil venec na grob faha Reze Velikega, .:atem pa je i svoii reziden ci sprejel voditelje diplomatskih mi sij v Teheranu. Nocoj sta Tito m njegova sopro ga priredila v svoj. rezidenci slo vesno večerjo. Pr-.gram bivanja predsednika Jugoslavije v banu predvideva med drugim obisk rafinerije nafte v Abač.anu ter starih mest Isfahan in Širazi, kjer si bo Tito ogledal kulturne in zgodovin ske spomenike. Iranski sar. Pahlevi in Tito sta v svojih sinočnjih zdravicah na večerji z zadovoljstvon ugotovila ena kost pogledoi obeh držav na naj važnejša mednarodn« vprašanja in njuno privrženost politiki miroljubne koeksistence in sodelovanju. Iranski šah je v svoji zdravici po sebno poudaril zasluge maršala Ti ta med vojno in po vojni m njego vo daljnovidnost pr: reševanju na cionalnih in mednarodnih vprašanj Tito je s svoje strani poudaril na predek, ki gr je Iran dosegel pod vodstvom šaha, posebno na social nem, prosvetnem h zdravstvenem Dodročiu in i izboljšanju življenj ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiriiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S HELIKOPTERJI IN POLICIJSKIMI PSI NAD SARDINSKIMI BANDITI Krvav spopad karabinjerjev s tremi oboroženimi banditi Ubit 21-letni študent, ki so ga zaradi uboja dveh agentov iskali od maja lani - Ranjen tudi en karabinjer CAGLIARI, 23. — Eden mrtev ln t binjerji prišli ponovno v stik z I Niti danes m bilo nobene vesti dva ranjena je rezultat streljanja med banditi in karabinjerji na Sardiniji. Sile javne varnosti in banditi so se danes trikrat spopadli. Prvič so počile puške in za-regljale brzostrelke že ob 7.30, ko je karabinjerska patrulja opazila tri osebe, po videzu pastirje, ki so se skušale skriti v gostem grmičevju. Se preden so jih karabinjerji pozvali na predajo, so banditi začeli streljati. Karabinjerji so nemudoma zahtevali pomoč in takoj zatem so tudi drugi oddelki začeli obkoljevalno akcijo na področju SanfEfisio. Nekaj ur kasneje so bili ponovno banditom na sledu. Medtem ko so se banditi umikali proti hribu, so jim karabinjerji zapirali pot. Nepričakovano se je na področju Sa Matta nedaleč od hleva last enega najbolj nevarnih sardinskih banditov Giuseppa Campano (za njegovo a-retadjo so razpisali nagrado 10 milijonov lir) in njegovih bratov 25-letni karabinjer Giuseppe Forte znašel pred banditom, ki je z razdalje 10 m streljal nanj. Čeprav ranjen Je karabinjer odgovoril na ogenj In se nato zgrudil na tla. Ranjenca so odnesli na rokafi do več km oddaljene ceste, kjer so ustavili fiat 500, ki ga je vozilo neko dekle In ga odpeljalo v bolnišnico v Nuoro. Njegovo stanje ni resno. Banditom se Je tako posrečilo zabrisati sledove za seboj. Vendar le za malo časa. Tokrat so po- fronto Nato bi ustanovili začasno ostrili akcijo, pri kateri so sode- iij,:? Svoje mesto v centralnem glasuje proti načelu, ki prepovedu- luko je vlada danes zvečer dobi vlado, ki bi morala organizirati lovali tudi policijski psi in heli-partije, toda po protoko- je diskriminacijo, ter je zaključil: la prvo bitko ob rasnem problemu svobodne volitve. Omenjeni odbor kopterji. Okoli poldneva so kara- ubežniki. Enega so z rafalom brzostrelke na mestu ubili, enega pa ranili. Temu se je posrečilo s pajdašem zbežati. Mrtvega bandita so Identificirali za 21-letnega študenta Giovannija Pirarija, ki je 4. maja lani ubil dva agenta policije. Patrulja cestne policije ga je namreč ustavila, ker je vozil avto brez ene luči. Fant je pokazal dokumente in tudi orožni list za puško, ki Jo je imel v avtu. Ko pa so agenti hoteli pregledati prtljažnik, je fant začel streljati in na mestu ubil agenta in ranil brigadirja tako hudo, da je tudi ta podlegel poškodbam. Pirati, ki Je bil študent in Je pripadal najbolj bogati družini v Nuo-ru, je izginil brez sledu in čeprav so za njegovo aretacijo ali prijavo razpisali nagrado, mu ni bilo mogoče priti na sled. V njegovih žepih niso našli nobenega dokumenta, imel pa je lepak s svojo sliko, in z razpisano nagrado Med okoljevalno akcijo so karabinjerji aretirali štiri osebe, med katerimi je tudi brat zloglasnega bandita Campane Vse zaslišujejo v upanju, da ugotovijo, če je kdo od njih sodeloval pri streljanju na varnostne organe. Policija In karabinjerji raziskujejo tudi vzroke, ki so navedli neznance, da so včeraj izza zida zahrbtno streljali s samokresom na 55-letnega pastirja iz Oranija Sal-vatoreja Rocco Moti so odpeljali 0 ugrabljenem posestniku iz Ca- 1 angianusa Paolinu Pittorruju, ki je že 33 dni kot talec banditov. Edino pričo njegove ugrabitve, Lina Nicollija, pa so karabinjerji v Tempiu pridržali v zaporu, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Krožijo govorice, da Pittorruja niso ugrabili zaradi odkupnine, temveč iz maščevanja. Moža naj bi bili že ubili. Njegova žena Je pripravljena dati 2 milijona lir vsakomur, ki bi ji prinesel kako vest o možu. Štiri rakete evropske organizacije PARIZ, 23 — Evropska organi- zacija za raziskovanje vesolja je javila, da bodo v kratkem izstrelili iz Sa It-1 di Quirra na Sardiniji štiri rakete dve bosta vrste «Centaur», ena »Dragom, ena pa «Belier III*. Vse rakete ki so opremljene s posebnimi napravami, bodo imele določene naloge v raziskovanju veselja. Dne 11. novembra letos bodo izstrelili z avstralske baze Woomera raketo «Evr'pa U Izstrelitev bo izvedla evropske -iganizacija za razvoj in izstrelite-, vsemirskih kabin (KI,DO) Prvi is skus je bil 7. decembra, vendat se je zaradi sla bega delovanja drugega stadija francoske rairete sCoralie*. ponesrečil. Člani irganizacije El,DO so v bolnišnico v Nuoro. kjer so ga j Italija, ki bo uredila satelit. Pran zaradi hudih ran do prsih in tre- I ci ja, Anglija Zah Nemčija, ki bo buhu operirali. Njegovo stanje je j pripravila vse tri stadije rakete, in zelo resno. | države Beneluxa skih pogojev iranskega ljudstva, in je izrazil prepričanje da bosta Jugoslavija in Iran tud’ v bodoče skupno z ostalimi miroljubnimi državami nadaljevala skupne napore za ohranitev miru. Gospodarski odnosi Jugoslavije z vzhodno Azijo BEOGRAD. 23 — Član zveznega izvršnega sveta Aleksander Grličko, vodja jugoslovanske gospodarske delegacije, ki se je danes vrnila z obiska v nekaterih državah vzhodne Azije, je izjavil, da so se razgovori o gospodarskih odnosih med Jugoslavijo ln Indonezijo, Malezijo ln Cejlonom končal! uspešno, medtem ko v razgovorih • Singapurom niso bili doseženi pričakovani rezultati. Indonezija je po besedah Grličkova uredila jugoslovanske terjatve v znesku okrog 100 milijonov dolarjev iz meddržavnega in trgovskih kreditov. V razgovorih so našli pota za rešitev nekaterih vprašanj. Obojestransko je bilo ugotovljeno, da so ugodni pogoji za nadaljnji napredek gospodarskega sodelovanja v skladu a skupnimi interesi in odnosi. V Kuala Lumpuro se je delegacija pogovarjala o možnosti gospodarskega sodelovanja in pri tem je bila ugotovljena obojestranska zainteresiranost za industijsko sodelovanje v ustreznih oblikah. Jugoslovanska delegacija je sprejela zahtevo Malezije, da v bodoče kupuje kavčuk in kositer neposredno v Maleziji in ne preko Londona. V razgovorih z delegacijo Cejlona se je pokazalo, da v dosedanjih gospodarskih odnosih ni nobenih problemov. Jugoslovanski kredit 15.5 milijona dolarjev se uspešno izkorišča Razgovori z delegacijo vlade Singapura pa niso bili uspešni kajti med razgovori se niso sporazumeli o potrebnih pogojih za vzpostavitev in napredek gospodarskega sodelovanja Zasedanje CENTO LONDON, 23, - Predsednik britanske vlade VVilson je začel danes v Londonu zasedanje ministrskega sveta CENTO (Central Trea-ty Organisation) V svojem govoru je med drugim zagotovil delegatom, da bo Velika Britanija še dalje podpirala to zavezništvo, kljub zmanjšanju svojih vojaških izdatkov Kakor je znano, so v to organizacijo včlanjene Velika Britanija, Iran, Turčija in Pakistan. ZDA pa so samo pridružene Zunanji minister Stewari ki Je predsedoval zasedanju, je izjavil, da m moč reči, da je naloga te organizacije zaključena Pripomnil je, da so v razvoju nove oblike mednarodnih odnosov ter da je treba ohraniti prijateljstva m za- vezništva med nekomunističnimi državami Sledila je tajna seja Mea drugim so govorili o novi vlogi Sovjetske zveze na Srednjem vzhodu ter o odnosih držav CENTO s Sovjetsko zvezo. Zavezništvo, ki traja že trinajst let, je zašlo v razdobje negotovosti zaradi stališča Pakistana. Po letu 1965, ko je Pakistan pričakoval od ZDA in Velike Britanije pomoč v vojni proti Indiji, zastopajo to državo na vseh zasedanjih samo navadni funkcionarji in ni- koli ministri. Samo formalna udeležba Pakistana na zasedanjih in britanski sklep, da umakne svoje vojaške enote vzhodno od Sueza do leta 1971, Je zmanjšal vojaške funkcije te organizacije in verjetno bo sedaj ostal samo vojaški posvetovalni organizem v tej organizaciji ter se bo CENTO spremenil v izključno gospodarsko organizacijo. Jutri bodo razpravljali o med- narodnih vprašanjih ter o priporočilih posameznih komisij. Na zahtevo držav Srednjega vzhoda Preiskava OZN o preganjanju Arabcev pod Izraelom NEW YORK, 23, — Generalni tajnik OZN U Tant je najavil, da bo poslal svojega posebnega odposlanca na Srednji vzhod z nalogo da uvede preiskavo o življenjskih pogojih prebivalstva na arah-skem ozemlju, ki ga je IzTael zasedel junija lani Tajništvo OZN je javilo, da so Izrael, Jordanija, Sirija in ZAR sprejeli U Tantov predlog, vendar ni najavilo imena odposlanca Niti-ni znano, če se bo odposlanec pozanimal tudi za življenjske pogoje Zidov, ki bivajo v mejah Sinje in ZAR Tudi danes so Izraelci streljali na jordansko stran Streljanje, na katerega so Jordanci odgovorili, je trajalo približno eno uro Na jordanski strani n1 bilo žrtev MOSKVA. 23 — Staro rusko mesto Smolensk. Kjer se je pred 34 leti rodil prvi vesoljec Jurij Gagarin. je bilo preimenovano v Gagarin. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 24. aprila 196* Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23.4. najnižja 14,2, ob 19. uri 20,3 stopinje, vlaga 65 odst., zračni tlak 1018,6 pada, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 19 stop tu j. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 24. aprila JURIJ Sonce vzide ob 5.04 In zatone ob 19.03 — Dolžina dneva 13.59 — Luna vzide ob 3.58 in zatone ob 15.56. Jutri, ČETRTEK, 25. aprila MARKO TISKOVNA KONFERENCA DR. JflUTfl IN DR. DELISEJfl Poslovni uspehi Tržaške hranilnice in lanski gospodarski razvoj pri nas Skupen obseg njenih denarnih vlog se je povečal za 35,3 odst. in predstavlja sedaj 52,1 odst. vseh vlog na našem področju - Živahno je bilo podeljevanje posebnih kreditov JUTRI NA DRŽAVNI PRAZNIK Polaganje vencev in proslave v počastitev vstaje 25. aprila Vence bodo položili odporniške organizacije in predstavniki občine - Rižarna odprta od 25. aprila do 1. maja - Poimenovanje trga v naselju S. Sergio Na glavnem sedežu Tržaške hranilnice je bila včera; tiskovna konferenca. na kateri sta predsednik ustanove dr. Giorgio Iaut in glavni ravnatelj dr. Giordano Delise, prikazala zbranim časnikarjem poslovni uspeh hranilnice in splošen gospodarski razvoj v Italiji ter zlasti na našem oodročju v preteklem 1967. Predsednik Iaut je kratko prikazal poslovanje hranilnice v lanskem letu, to je v 125. letu od njene ustanovitve, ter naglasil vlogo zavoda v krajevnem gospodarstvu. Govornik je omenil vrsto pobud, ki jih je hranilnica prevzela v zadnjem času ter se zadržal zlasti ob delu posvetot alnega odbora, ki ga sestavlja širša skupina strokovnjakov, in ki zbira ter daje na razpolago javnim upravam najrazličnejši informativni material. Odbor med drugim izdaji, tudi trimesečno publikacijo z naslovom »Bollettino sul-la congiunturc economica del Friuli Venezia Giuha», ki prinaša pregled aajvažnejših gospodarskih dejavnosti v deželi v posameznih letnih obdobjih. Predsednik Iaut je nato o-menil, da je začela aprila letos poslovati pri glavnem ravnateljstvu hranilnice tudi posel na posvetovalna služba za male vlagatelje in krajevne operaterje s področja Trsta, Tržiča in Gradeža, in ki jih usmerja proti tistim oblikam gospodarskih in finančnih investicij, ki imajo največje možnosti za uspeh in to tudi v luči razpoložljivih kreditov državne in deželne narave. V zvezi s proračunom za lansko poslovno dobo, je predsednik naglasil, da se je delokrog hranilnice v gospodarskem tkivu našega področja znatno razširil ter da se je skupen obseg njenih denarnih vlog povečal za 35,3 odst., tako da je de lež hranilnice na celotnem obsegu vlog na našem področju dosegel 52.1 odst. (če pa upoštevamo samo hranilne vloge, celo na 58 odst.). Tudi naložbe hranilnice so se lani občutno povečale, in sicer za 19.2 odst. v primerjavi s prejšnjim letom. Ta odstotek je bil znatno višji od ustreznega odstotka, ki je veljal za celotno državno področje. Živahno je bilo tudi lansko podeljevanje posebnih kreditov, tako iz Krožnega skiada — Tržaška hranilnica upravlja ta sklad" v Trstu, Tržiču in Grabežu - kakor tudi iz sklada za razvoj gradbeništva (tako imenovani Aldisio) pa še v okviru kmetijskega, zemljiškega in obrtniškega akreditiranie Kar zadeva ustroj same hranilnice pa je predsednik omeni lansk. odprtje novega sedeža v Ul. Giulia. Glavni ravnatelj zavoda dr. Delise je prikazal glavne gospodarske dogodke v Italiji ter poudaril, da so ti pokazali na splošno ugoden razvoj, medtem ko se ta razvoj ni v celoti odrazil tud; na tukajšnjem gospodarskem življenju. Razvoj pri nas so namreč zadržali nekateri posebni dejavniki, med katerimi je omenil zlasti zaporo Sueškega prekopa, ki je med drugim povzročila, da se je” dovoz surovega petroleja za naftovod Trst - Tngolstadt v lanskem juniju in juliju popolnoma zaustavil; nadaljnji dejavnik, ki je negativno vplival na razvoj tukajšnjega gospodarstva, je premor, ki je nastal po sprejetju znanih sklepov Medmimstrskege odbora za gospodarsko načrtovanje in pred u-resničitvijo novih pobud v zameno za ladjedelniško delavnost, ki je bila zaradi teh sklepov okrnjena. Prav tako je občutno zadržala gospodarski razvoj zadeva okoli ladjedelnice Felszegi v Miljah. Posledica vsega tega je bila, da se je skupni obseg zaposlenosti na našem področju v lanskem letu skrčil za 3,6 odst. Tudi finančne investicije, ki so jih na raznih pod>očjih opravile banke, so bile v lanskem letu na splošno manjše kakor leto poprej, in to v nasprotju naložbe občutno narastle. Denarja je sicer bilo dovolj na razpolago, toda gospodar stvenik. niso v tolikšni meri segali po njem kakor v preteklosti. Kljub temu pa se je splošen obseg novih investicij povečal za 5,58 odstotka (medtem ko je napredek prejšnje leto znašal nad 15 odst.). Obseg hranilnih vlog in depozitov na tekočih računih se je lani povečal v manjši meri kakor leto poprej: obsej depozitov na tekočih računih se je r.amteč povečal za 9,95 odst., ooseg hranilnih vlog pa za 6,27 odst. Poleg orne-.jenih pojavov, ki kažejo m edvsem neugodno lice, pa smo v lanskem ietu na našem področju zabeležili tud' nekaj važnih premikov v pozitivno smer. Med takimi oremiki je dr Delise omenil predvsem ustanovitev pristaniške ustano e, podelitev finančnih sredstev za gradnjo zidanega doka, razvoj pripravljalnih dei za uresničitev mednarodnega središča za razpečevanje smija in covrtnine, dalje prispevek 21) svežih milijard lir v Krožni sklad za potrebe «Grandi Motori Trieste* ter ;.rizadevanja za izbiro doberiobsk° kandidature za gradnjo velikega piotosinhrotrona. Ti premiki, je naglasil ravnatelj hranilnice, so toliko bolj važni, ker odpirajo no.o obdobje v tukajš njem gospodarstvu, namreč obdobje velikopoteznih načrtov in trdne industrijske strukture, kar je primanjkovalo deželnemu gospodarstvu v vsem tem povojnem času. Včerajšnja in današnja volilna zborovanja Na včerajšnjem zborovanju v Ul. S. Tecla je kandidat KPI za deželni svet Dario Supancic poudaril, da vlada leve sredine ni sposobna rešiti resna vprašanja, ki tarejo Trst, kjer zlasti mladina ni- ma možnosti zaposlitve. KD se ši-lokousti o bodočem Trstu, pozablja pa na usodo mladih tehnikov, diplomirancev in delavcev, ki zapuščajo mesto sedaj, da si uredijo življenje drugod. Delavcem Totala pa je govoril tajnik federacije KPI Šema. Dejal je, da morajo delavci soditi KD in njej pridružene stranke predvsem po tem, česar niso uresničile na podlagi sprejetih obveznosti. Tako nista KD in PSU uresničila obljube, da pripravita statut pravic delavcev. To ne bi bilo stalo državo niti ene lire, delavoem in uradnikom pa bi bilo zagotovljeno izvajanje ustave in ne bi bile več možne razne krivične diskriminacije v tovarnah. Tiskovni urad KD sporoča, da Je včeraj govoril za stranko na Trgu Goldoni poslanec Belci, ki je komentiral izide volitev v dolini Aosta. Glede Trsta je Belci Včeraj se je v Vidmu pričelo zasedanje o prodajni in razdeljevalm mreži v Furlaniji - Julijski krajini, za katero je dalo pobudo odborni-štvo za trgovino in industrijo ob sodelovanju zveze trgovinskih zbornic in strokovnih organizacij trgovcev. Na videmskem županstvu se je ob tej priliki zbralo veliko število gospodarstvenikov, strokovnjakov in voditeljev velikih trgovin, samopostrežnih trgovin, malih trgovcev itd. Med oblastmi pa je bil tudi deželni predsednik Berzan-ti skupno z nekaterimi odborniki. V imenu deželne uprave je pozdravil udeležence predsednik Ber-zaniti, ki je poudaril važnost prodajne mreže. Med drugim je omenil-tudi'povezavo med trgovino in deželnim gospodarskim načrtom. Za njim so spregovorili predstavnik videmskega županstva odbornik dr. Cimetta, predsednik zveze trgovinskih zbornic dr. Caidassd in odbornik za industrijo in trgovino Marpillero, ki je orisal pobudo in dejal, da se vsi zavedajo važnosti dobre razdeljevalne mreže. Omenil je tudi zakon, ki ga je sprejel v prid razdeljevalnemu sistemu deželni svet. Poudaril je, da bo tre- Anketa o avtomobilskem prometu in o javnih prevozih v Trstu, ki jo je napravilo podjetje Acegat, je dala podjetju tudi važne napotke v zvezi s preureditvijo mestne prevozne službe. K podatkom, ki so bili objavljeni pred nekaj dnevi, je treba sedaj dodati še vrsto ugotovitev, ki se nanašajo zlasti na nekatera zaključena področja, ki jih je anketa obdelala. Iz tega sledi, da se iz celotnega mestnega območja lahko izločijo tri velika ločena mestna področja. V prvem, ki zajema v glavnem osrednji del mesta, Rojan in Sv. Vid, je bilo ugotovljeno, da je zelo razširjeno osebno prevozno sredstvo, razen v precejšnjem delu Rojana, kjer se še mnogo ljudi poslužuje javnih prevozov. Drugo področje zajema vzhodni del predmestja, in sicer skorkljo Kolonjo, Ško-ljet S. Cilino, Montebello, Rocol, Kjadin - Sv. Alojz, Lovec, Katina-ro, Lonjer in Sv Ivan. V delu tega področja (predvsem na področju Sv. Ivan - Videla in Školjet - S. Cilino) popolnoma prevladuje javno prevozno sredstvo, medtem ko se v drugih krajih (zlasti na Monte-bellu, v Rocr.lu in Kiadinu) iz dne va v dan veča število zasebnih prevoznih sredstev. Javna prevozna sredstva pa imajo glavno vlogo v tretjem področju (Pončana Čarbola, Sv. Jakob, skedenj, Sv. Ana, Sv Sobota, Spodnja in Zgornja Magdalena in naselje S. Sergio). Sedaj je omrežje javnih prevozov podjetja Acegat razširjeno na vsa omenjena mestna področja in teži v glavnem v pet smeri. Prva smer zajema progo, industrijsko področje Trg Valmaura predor - Seneni trg - središče mesta. V tej smeri > ožijo tri glavne proge: «19», «20» in «21»; druga smer teče od Skednja skozi Pončano v središče mesta in na njej vozi avtobus proge «29», delno pa tudi filovija «1»; t-etja smer gre od Sv. Ivana skozi Školjet v središče mesta Na tem področju vozijo proge «9», «17» in «6»; proge «11», «25» in «26» pa služijo potnikom ■ smeri Lovec Rocol Kjadin središče mesta. Poleg tega je treba upoštevati tudi proge, ki voziit predvsem na področjih, ki težijo na središče mesta, in sicei: «5». «9», «11», «17» in «19» Proge «30». «15» in «16» pa služijo izključno podiočju Sv. Vida. Takšno je danes stanje, zaključuje sporočilo podjetja Acegat, sta- dejal, da bo napredoval z zgraditvijo tovarne Grandi Motori, suhega doka, okrepitvijo ladjedelnice v Tržiču in železarne Italsider. Včeraj sta govorila za KD tudi prof. Nicolb Ramani in dr. Miche-le Zanetti. • * * Današnja zborovanja: KPI: ob 12. uri pri Arzenalu (Silvano Ba-cicchi), Stara mitnica (Paolo Šema), Ul. Economo (Tonel), ob 18. uri Ul. Grandi, naselje S. Sergio (Jole Burlo), Trg Garibaldi (Ar-turo Calabria), ob 19. uri v Zgoniku (Gombač in Godnič), ob 19.30 Ul. Zanella (Tonel in Jelka Grbec), ob 20. uri Skedenj (A. Cuffaro in S. Pizziga) in Ricmanje (Lovriha in Jole Burlo). KD: ob 18. uri Trg Cavana (dr. Luigi Masutto) in ob 18.30 na Trgu Garibaldi (poslanec Bologna). PSIUP: ob 20. uri na šentjakobskem trgu (Elio Luches). ba prodajo racionalizirati, kar pa ne pomeni, da je treba vse postaviti na glavo. Na zasedanju bodo proučili smernico za izboljšanje prodajne mreže in za prilagoditev njenega ustroja. Odbornik je dejal, da nd prav, da se tudi v malih vaseh porajajo velike samopostrežne trgovine kot gobe po dežju, kajti na zaostalih področjih, zlasti v gorskih dolinah, bodo male trgovine vedno koristne. Po drugi strani pa sta koristna koncentracija in bolj racionalno razdeljevanje blaga v mestnih središčih, saj je možen nakup velikih količin blaga po enotnih cenah na kraju proizvodnje, kar omogoča lahko tudi bolj ceneno prodajo. Ustanavljanje velikih samopostrežnih trgovin privede včasih celo dd, .okrepitve in speciali) jzpffije starih, tradicionalnih trgovini Marpillero je zatem omenil posebni položaj naše dežele, ker meii na dve državi, kar omogoča koristne izmenjave. Ravno različni gospodarski sistem med našo deželo in Jugoslavijo povzroča veliko gibanje prebivalstva. Na koncu je Marpillero dejal, da ni trgovina le terciarna dejavnost kot nekatere nje, ki je v stalnem razvoju in ki zahteva popolno preureditev javnih prevoznih sredstev v mestu. Urnik trgovin danes in jutri Danes, sreda, 24. aprila: vse trgovine bodo zvečer podaljšale običajen urnik za pol ure. To velja tudi za trgovine z jestvinami, ki bodo odprte tudi popoldne, čeprav so ob sredah običajno zaprte. Brivnice in frizerski saloni bodo odprti ves dan Ijrez opoldanskega premora. Jutri, četrtek, 25. aprila: (Praznik osvoboditve): trgovine bodo zaprte z izjemo pekarn (7.30—12), mlekarn (7—12), cvetličarn (8—13), slaščičarn in prodajaln pripravljenih jedi (8—21.30). Osrednja ribarnica bo ves dan zaprta. Brivnice in frizerski saloni bodo prav tako ves dan zaprti. Priletna žena se je včeraj hudo ranila pri padcu skozi okno svojega stanovanja v četrtem nadstropju stavbe št. 20 v Ul. dellTn-dustria. žena je imela pri teni srečo, da je padla na streho avtomobila, ki je bil parkiran na ulici, in je padec nekoliko omilil, da ni imel smrtnih posledic. 64-letna Bruna Colombl je okrog 8. ure zjutraj začela čistiti šipe na oknih. Stopila je na stol, ki ga je postavila ob okno, nato pa se nagnila navzven, da bi oprala še zunanjo stran šipe. Pri tem pa je nenadoma zgubila ravnotežje tor strmoglavila na cesto. Padla je na streho avtomobila, ki ga je bil tam parkiral 27-letni Narciso Cap-pi iz Ul. Brigata Casale 102/1, in to je ženi rešilo življenje. Pod silo padca se je streha popolnoma razbila, na njej pa je obležala že Jutri, 25. aprila, na državni praz_ nik vstaje, bodo predstavniki partizanskih in odporniških organizacij ANPI, ANED in ANPPIA položili vence v Rižarni, na vojaškem pokopališču, na pokopališču pri Sv. Ani, v parku pri Sv. Justu, v Ul. D’Azeglio in v Ul. Ghega. Najprej bodo položili venec v Rižarni, in sicer ob 10.15, nato bodo šli na vojaško pokopališče ter na pokopališče pri Sv. Ani, Od koder bodo šli k Sv. Justu, v Ul. D’Azeglio in Ul. Ghega. Na posredovanje Združenja bivših političnih deportirancev (ANED) je občinska uprava tudi letos odredila, da bo Rižarna odprta vsak dan od 25. aprila do 1. maja, in sicer od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Omenjeno združer^ vabi prebivalstvo, naj v teh dnel, obišče Rižarno in počasti spomin žrtev. Občinska uprava bo tudi letos počastila 25. april. V dopoldanskih urah bodo občinski odborniki in predstavniki svetovalskih skupin druge, marveč močna vzmet za gospodarski in kulturni napredek. Marpillero je še dodal, da je zaposlenih v trgovini 70.000 ljudi, kar pomeni 14 odst. aktivnega prebivalstva. Tudi Marpillero je omenil posredovalno vlogo naše dežele, ki je pravi most nasproti drugim deželam. Zatem je prof. Carlo Fabrizi podal splošno poročilo o temi: «Po-ložaj in vprašanja prodajne mreže v deželi Furlaniji - Julijski krajini«. V uvodu je omenil težnje * preobrazbi in preustroju prodajne mreže v močno razvitih industrijskih deželah. Pri tem je tudi zavrnil očitke, da ni italijanska trgovina kos novim nalogam, da zato, ker je premočno zdrobljena, kajti vzroki so še drugje. Omenil je razne probleme trgovine na debelo in na drobno. Dejal je tudi, da bi morali spremeniti zakon o podeljevanju obrtnih dovolilnic. Pri tem bodo morali upoštevati strokovno usposobljenost vseh, ki se ukvarjajo s trgovino. Poročevalec je dejal, da je prepričan, da bodo zasebni trgovci znali premagati razne ovire in težkoče, pri čemer se bodo lahko naslanjali tudi na deželno načrtovanje. Popoldne je podal drugo poročilo odbornik za načrtovanje Stoo-per o temi: «Smotri, inštrumenti in metode deželnega načrtovanja v zvezi z razdeljevalnim sektorjem.« Stopper je dejal, da so trgovinske storitve v naši deželi več ali manj podobne storitvam v vsej državi. Ustroj trgovine na drobno označuje veliko število malih podjetij, zaradi česar niso dovolj produktivna in ne morejo uvajati sodobnih tehničnih prijemov pri u-pravijanju in prodaji. Anketa je pokazala, da sta v vsakem trgovskem podjetju na drobno zaposlena 2,4 uslužbenca. Polovica anketiranih podjetij nima na razpolago več kakor 30 kv. m površine v prostorih, namenjenih za prodajo. Zatem je odbornik nakazal glavne smeri deželnega načrtovanja v odnosu na trgovino. Obširno je obravnaval vlogo dežele v mednarodni trgovinski menjavi, saj je dežela obvezen prehod zanjo. Odbornik je nato prešel na ukrepe za reorganizacijo prodaje in dejal da bodo ustanovili deželne trgovinske centre v Trstu, Vidmu, Gorici in Pordenonu. Ti centri bodo imeli velik vpliv na široka območja. O-menil je veliko važnost trgovine na debelo, pri čemer je treba tudi upoštevati, da razpolaga dežela z velikim pristaniščem, kot je tržaško. Zatem se je začela razprava, v katero so posegli glavni tajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Steinbach, dr. Marchetti, Stefani, odbornik Cimetta, inž. Rinaldo Ber-toli im drugi. Zasedanje se bo nadaljevalo še danes. Njegove zaključke bo povzel odbornik Marpillero. na, hudo ranjena toda živa. Na kraj nesreče so kmalu prihiteli agenti letečega oddelka ter bolničarji Rdečega križa, ki so pone-srečenko položili v rešilni avtomobil in jo z vso brzino odpeljali v splošno bolnišnico. Zdravniki so ji tu ugotovili zlom leve noge, u-darec ter majhne rane na lobanji, udarec pri levem ušesu ter šok; zaradi hudih poškodb so si pridržali prognozo. Skoraj popolnoma razbit avtomobil — streha se je znižala za kakih trideset centimetrov — so nekoliko pozneje odstranili s ceste in odpeljali v neko skladišče V ponedeljek zvečer je na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice podlegla poškodbam 63-letna Do ra Carlomagno vd. Cecchini, ki je 18. aprila padla pred svojim sta- položili vence v Ul. D’Azeglio, v Ul. Ghega, na openskem strelišču, v Bazovici, in Rižarni, kjer so na-cdfašisti umorili toliko protifašističnih borcev, ter v spominskem parku pri Sv. Justu. Prav tako dopoldne ob 11. uri bo na trgu naselja S. Sergio svečanost, na kateri bodo poimenovali ta trg po 25. aprilu. Na svečanosti bosta govorila župan inž. Spac-cini in predsednik deželnega odbora dr. Berzanti. Za 25. april je občinski odbor objavil in dal nalepiti po mestu lepak, v katerem povezuje letošnje praznovanje 25. aprila s praznovanjem 50. obletnice prihoda Italije v Trst. V njem je tudi rečeno, da so najboljši sinovi, kot leta 1918, stopili v osvobodilno borbo, ter da so dali toliko žrtev za potrditev narodnega dostojanstva in za osvoboditev domovine izpod tujega jarma. Venec iz Postojne za žrtve v Ul. Ghega Pred dvema tednoma smo počastili spomin 71 talcev, ki so jih Nemci ustrelili na Opčinah, včeraj pa je preteklo 24 ur, odkar so nacistični zločinci obesili 51 talcev v notranjosti palače v Ul. Ghega 6, kjer so trupla visela tri dni. Med žrtvami nacističnega terorja so bili Slovenci, Hrvati in Italijani iz raznih krajev, ki jih je družila borba proti nacifašizmu in ideali svobode ter bratstva med narodi. Okupator je hotel prestrašiti prebivalstvo in zatreti osvobodilno gibanje, toda dosegel je nasprotni učinek in boj za osvoboditev se je še bolj zaostril. Med obešenimi talci v Ul. Ghega jih je bilo kar 14 iz postojnske občine, in na včerajšnji dan je občinski praznik postojnske komune. Na včerajšnji slavnostni seji občinske skupščine v Postojni so počastili spomin obešenih talcev v Ul. Ghega, član občinske skupščine Elo Garzaroli pa je včeraj ob 9. uri položil pred spomenik na pokopališče pri Sv. Ani venec postojnske skupščine. Kratkometraina filma o turizmu Včeraj so v kinu «Grattacielo» predvajali na pobudo deželnega od-bomištva za turizem kratkome-tražna filma «Poletni čas« in ((Furlanski gradovi«. Prvi film je prikazal lepoto morja in obale od Sesljana do Devina, od Panzana do Gradeža in Izgnana. V drugem filmu pa so bile nanizane lepote furlanske gričevnate in gorske krajine z raznimi gradovi na holmih. Pred predvajanjem filmov je na kratko spregovoril odbornik za turizem dr. Giacometti Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni pravdnik De Franco, zapisnikar Mosca Riatel, obramba Pascoli, zastopnik zasebne stranke A. Sfiligoj) je bila včeraj ponovna obravnava proti 44-letnemu Luigiju Ve-daniju iz Sospirola pri Bellunu, ki je bil obtožen, da je nenamerno povzročil smrtno nesrečo na delu. Obravnava prve stopnje je bila lani v novembru pred gori-škim sodiščem, ki je spoznalo obtoženca za krivega ter ga obsodilo na 8 mesecev zapora ter na plačilo 1 milijona lir predujma na račun odškodnine vdovi in sinu umrlega delavca. Nesreča se je pripetila 21. julija 1965 pri gradnji avtocestnega nadvoza nad železniško progo med Ronkami in Foglianom. Bilo je okoli 10. ure zjutraj, ko se je Ve-dana ukvarjal s pripravami za namestitev težkega žerjava, s katerim bi prenašal betonsko mešanico na gradbišče nadvoza. Treba pa je bilo najprej utrditi zemljišče ter položiti pod podpornike novanjem v Ul. Tasso 4 ter si zlo-mila stegnenico. Na prehodu za pešce je podrl žensko Žrtev prometne nesreče Je bila sinoči 56-letna Stefania Giuressi por. Bernich, ki stanuje v Ul. Sve-vo 36. 2ena je okrog 20.15 prečkala Ul. Giulia na prehodu za pešce, ko jo je povozil fiat 500, ki ga je vozil proti mestnemu središču 22-Ietni Edoardo Šamani iz Drevoreda XX. septembra 70. Zena se je po nesreči sicer sama vzdignila, kmalu nato pa so jo z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so jo zaradi hudih bolečin na spodnjem delu hrbtenice pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 10 do 30 dneh. V okviru 100-letnlce čitalnice Drevi prva prireditev v kinu v Skednju Drevi ob 20.30 bo v kino dvorani v Skednju prva prireditev v okviru proslav 100-letnice Kmečke čitalnice v Skednju, k: jih pripravlja v ta namen ustanovljeni odbor. Na mladinskem glasbeno-literarnem večeru se bodo javnosti predstavili mladi gojenci glasbene šole Glasbene matice in še nekateri drugi mladi godbeniki, mladi pisci pa bodo brali svoje literarne izdelke, ki so jih kot dijaki objavljal' v Literarnih vajah. Kot že rečeno, bo to prva v nizu proslav, ki si bodo sledile ne samo v Skednju, marveč tudi v Rojanu, pri Sv. Ivanu in na Opčinah, kjer tudi pripravljajo razne prireditve za stoletnice krajevnih čitalnic. Nobenih informacij pa nimamo o kakšnih pripravah za podobne proslave v Rocolu in v Barkov-Ijah, vendar upamo da bodo tudi tam, zlasti v Barkovljah, kjer obstaja prosvetno društvo, kaj pripravili in se tako pridružili tem pomembnim slovesnostim, saj so prav Htalnice predstavljale važen mejnik v uveljavljanju slovenske narodne zavesti in dejansko postavljale temelje bodoče bohotnemu raz-rastu našega narodnega življenja na teh tleh. Vso našo škedenjsko in mestno slovensko javnost vabimo, da se današnje in tudi naslednjih prireditev v tem okviru udeleži v čim večjem številu Zunimivo predavanje o Cankarju-Hriku Na sinočnjem torkovem večeru je bil v Gregorčičevi dvorani gost Slovenskega kluba dr. Francč Bernik, tajnik Slovenske matice v Ljubljani, ki je predaval o zanimivi in nevsakdanji temi «Ivan Cankar — lirski pesnik«, čeprav je Cankar znan predvsem po svojih stvaritvah na področju proze in dramatike, je njegovo poetično delo izredno pomembno za razumevanje pisateljevega umetniškega razvoja, ki je ravno v poeziji najbolj nazorno prikazan. Predavatelj se je ustavil predvsem pri pesniški zbirki ((Erotika«, katere prvi izvod je skoraj v celoti pokupil ljubljanski škof Jeglič, ki je nato zbirko sežgal. Predavatelj je tudi poudaril, da se je Cankar zavedel, da ni njegova umetniška pot v poeziji, pač pa v nevezani besedi, in da ni zato dosti dal na svoje pesniško delo, ki pa je kljub temu pomembno ter ima vsekakor svojo umetniško vrednost. Po predavanju se je razvila krat. ka, a živahna debata o odnosu sodobnega človeka do Cankarjevega dela, ki jo je sprožil s svojim vprašanjem pisatelj Rebula. Na koncu se je predsednik SK prof. Turina prisrčno zahvalil dr. Berniku, predstavnica prosvetnega društva «Ivan Cankar« pa je predavatelju ponudila šop nageljnov. Izleti SAK Jadran obvešča, da bo 27. In 28. trn. priredil dvodnevni Izlet na Plitvička jezera s prenočevanjem v Slunju. Vpisovanje bo v Ul. Geppa 9 do petka. žerjava lesene zagozde. Obtoženec je pozneje trdil, da je delavec Vit-torio Cuglio opravljal neko drugo delo in da mu ni pomagal pri utrjevanju žerjava. Druge priče pa so trdile nasprotno. Zgodilo pa se je, da je Vedana, ki je upravljal žerjav nenadoma dvignil 18 metrov dolgi krak ter zadel ob električni vod z napetostjo 125.000 voltov. Sledil je blisk in nato pok. Vedana se je obrnil ter zagledal delavca, ki se je v goreči obleki zvijal od bolečin po tleh. Ponesrečenca so takoj odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer je zaradi hudih o-peklin, ki so mu pokrivale tri četrtine kože, 23. julija umrl. Cu-glic je bil tedaj star 41 let ter je zapustil ženo in otroka. Kako se je zgodila nesreča, se ni moglo točno ugotoviti. Cuglic se namreč ni dotikal žerjava ter je verjetno tok zaradi velike napetosti preskočil iz železnega o-grodja na njegovo telo. Kazenski sodniki v Gorici so spoznali obtoženca, kot smo dejali, za krivega. Vedana pa ni bil zadovoljen z razsodbo ter se je pritožil na prizivno sodišče. Na včerajšnji obravnavi je spet trdil, da se je prestrašil, ker se je nad hribi nad Gorico pripravljala nevihta in se je močno zabliskalo. Njegov zagovornik je trdil, da moški tedaj ni bil prise- ben. Zastopnik zasebne stranke dr. Sfiligoj je zahteval, naj sodniki potrdijo prvotno razsodbo. Isto zahtevo je postavil tudi general- ni pravdnik. To zahtevo so sprejeli sodniki, ki so Vedano obsodili tudi na plačilo 123.000 lir za stroške zastopstva zasebne stranke. Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 48-letni Giuseppe Corazza iz Gradeža, ki je 13. marca lani povozil do smrti 22-letnega financarja Luciana Carraro na cesti Tržič - Gradež. Medtem, ko so goriški sodniki Coraz-zo oprostili, so ga pa prizivni spoznali za krivega, ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 5 mesecev in 10 dni zapora in mu odvzeli vozniško dovoljenje za 18 mesecev. V Ul. s. Marco v bližini mostu se je v ponedeljek spotaknila in padla na pločnik 75-letna Maria Braico vd. Carusi iz Drevoreda eli-zijskih poljan 50. Priletna žena si je pri padcu verjetno zlomila desno ramo ter se udarila po čelu in obrazu. Včeraj zjutraj so Jo z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo morala ponesrečenka zdraviti na ortopedskem oddelku od 8 do 30 dni. iiimiiimiiiiiiiiMiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiimiiniiiuiiiiiHiiimfiiiiiiii VČERAJ NA ŽUPANSTVU V VIDMU Začetek prvega deželnega zasedanja o razdeljevalni in prodajni mreži Uvodne besede odbornika dr. Marpillero ter poročili prof. Fabrizija in odbornika za načrtovanje Stopperja IZSLEDKI ANKETE PODJETJA ACEGAT Uporaba prometnih sredstev na posameznih področjih mesta Ugotovitve o uporabljanju zasebnih, oziroma javnih prevoznih sredstev, narekujejo temeljito preureditev javnih prevoznih sredstev in smeri MED ČIŠČENJEM OKENSKIH ŠIP Z okna v četrtem nadstropju padla na streho avtomobila Streha avta je toliko omilila udarec, da je ženska sicer dobila hude poškodbe, vendar je ostala živa iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiNiiiiuimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiimiiiinmiiiiiiiiuia IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V prizivu potrjena kazen zaradi smrtne nesreče na delu Pri nesreči je izgubil življenje delavec, katerega je zajel električni tok in mu povzročil smrtne opekline Odbor za proslavo STOLETNICE KMEČKE ČITALNICE v Skednju vaDi na MLADINSKI GLASBENO - LITERARNI VEČER Id bo danes, 24. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju S to prireditvijo se začenja proslavljanje stoletnega jubileja. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Italo Svevo . Tullio Kezich «ZEN0VA IZP0VED» (La coscienza di Ženo) Drama v dveh delih V nedeljo, 28. aprila oh 16. uri Abonma: invalidski red C — sindikalni red G (Vstopnice so še na razpolago) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. PD .VALENTIN VODNIK* DOLINA vabi na predavanje, ki bo v društvenih prostorih, danes, 24. aprila ob 20.30. Prof. Srečko Vilhar iz Kopra bo predaval o GIBANJU PREKOMORSKIH BRIGAD Predavanje spremljajo slike, posnete med narodnoosvobodilno vojno. Predavanje bo za nas še posebno zanimivo, ker se je veliko partizanov iz Brega borilo prav v teh brigadah. PROSVETNO DRUŠTVO «SLOVENEC* - BORŠT vabi na predavanje, ki bo v Borštu danes, 24. aprila ob 20.30. Predaval bo profesor Japp* Kramar, ravnatelj koprskega muzeja o ZGODOVINSKIH SPOMENIKIH SLOVENSKE ISTRE Iz zbirke več tisoč barvnih posnetkov bo predavatelj prikazal 60 najzanimivejših diapozitivov. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. aprila 1968 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 47-letni Tiberio Teme-roli, 37-letni Gigliante Delise, 67-1 etnl Giuseppe Crastich, 79-letni Angelo Strechelli, 61-letna Antonia Battaglia por. Navarra, 79-letna Giovanna Pizon vd. Godina, 72-letna Ida Riosa vd. 8uc, 65-letna Incoronata Tosques por. Bel-lettl, 73-letml Giovanni Serchi, 62-let-na Dora Carlomagno vd. Cecchini, 64 letni Antonio Zorzet, 86-letna Carla" Pontello vd. Fornl, 93-letni Matteo Belle, DNEVNA služba lekarn (od 13. do 16. ure) Al Lloyd Ul. Orologio 6 • Ul. Dlaz 2. AUa Salute. UL Giulia 1. Piccio-la, UL Oriant 2. Vernari. Trg Valmaura 11. nočna služba lekarn (od 19.30 do 1.30) Alla Basillca, UL S. Giusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Rava-slnl, Trg Libertš 6. Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. Darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti nepozabne mame darujeta hčerki Marija in Ivan ka 3000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. matere prof. Marte Furlan daruje Stubel z Opčin 2000 lir za Dijaško matico. V isti namen darujejo bivše dijakinje prof. Marte Furlan Odila Bufon, Jelka Daneu In Mira Stegu 3000 Ur. PEVSKI ZBOR • VASILIJ MIRK« S PROSEKA-KONTOVELA priredi v soboto, 27. aprila ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT partizanskih umetnih in borbenih pesmi Dirigira: IGNACIJ OTA Sodelujejo: ALEKSANDER VODOPIVEC — klavir OSKAR KJUDER — harmonika STANE STAREŠINIČ — član SG Vstopnina: 500 lir, dijaki In pevci z izkaznico 300 lir; rezervacija in prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni. SAK JADRAN obvešča, da bo v petek, 16. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma predavanje z naslovom •USPEŠNOST PRIPADNIKOV NARODNE MANJŠINE — PSIHOLOŠKA PROBLEMATIKA«. Predavatelja bosta dr. Danilo Sedmak in dr. Rafko Dolhar. Gledaljšča Verdi Pri blagajni gledališča »Verdi« 4* nadaljuje prodaja vstopnic za so-bolni simfonični koncert, na katerem bo orkester gledališča Verdi pod vod' stvom dirigenta Vittorta Guia izvajal Gluckovo uverturo. Preludij, Arijo in Finale Cesara Francka ter Brahmsi vo četrto simfonijo. * * ♦ Slovensko gledališče v Trstu nastopi v četrtek, 25. tm. ob 20. uri v Antič vem s komedijo Oscarja VViilda »K*" ko važno je biti resen«. Nazionale 16.00 <(Camelot». R. Harris V. Redgrave, F Nero. Pita tret oscarjev. Technicolor 70 mm sistem Excelslor 16.00 «Senza un attlmo d tregua«. Lee Marrin, Angie Dicki® ..son, Technicolor. Prepovedan mlad' "’rvi pod 14. letom. . Penice 16.00 «FBI contro gangsttff** Don Murray, Inger Stevens. Tech*d color. Eden 16.00 »Trans Europa Expr«ss» J. Louis Trintignat. Prepovedan* mladini pod 18. letom. Technicolo* Grattacielo 16.00 «Manon 70». Cathefl ne Deneuve, Samy Frey. E astma n color. Prepovedan mladini pod 1* letom. Ritz (Ulica San Francesco štev. 1®) 15.30 «La collezlonlsta*. Haydee P® litoff. Alabarda 16.30 «Faccle per Plnferno*-Gail Homycot, G. Peppard. Colo1' scope. Prepovedano mladini pod ^ letom. Zadnji dan. Filodrammatlco 16.00 «3 soldi neUa fontana«. D. McGuire, L. Jordan Barvni film. Moderno 16.00 «11 massacro del giorn0 di San Valentino«, Panavision. chnicoior. Prepovedan mladini P°° 14. letom. Cristallo 16.00 «La calda notte del’ 1’lspettore Tibbs«. Garibaldi 15.00 «Come Imparal a“ amare le donne«. A. Ekberg, H' Pavvel. Prepovedano mladini P°“ 14. letom • Capitol 16.00 ((Fronto c 'C Giuliana Pet te». Mita Medici, Giann-j Dei. Te" chnicoior. Aurora 16.00 «G1! occhi della nott**' Technicolor Impero 16.30 «Io, due flglle, tre val1-ge« Louis de Funes. Technicolor. Astra 16.30 «Se pecmettete parlian'0 di donne« V. Gassman. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorlo Veneto 15.30 «James Bo^ 007, Casinb Royal», P. Sellers, if' sula Andrews, D. Niven. Abbazia 16.00 «Berlmo 1945, la cad® ta dl Berllno«. Prepovedano mladi' ni pod 14 letom. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Ivan Cankaf* obvešča, da bo v četrtek ob 15.30 lovadba za otroke. Mali oglasi IŠČEMO TAJNICO Z ZNANJEM nografije In stroje piša, srbohrvaščln* angleščine ali nemščine. IRET, V' Petrarca 8 ZA H V A L A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega LUDVIKA ŠKABARJA Enaka zahvala prof. dr. Macchioru, dr. Magrisu in sestram IV. medicinskega oddelka glavne bolnišnice, č. g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in sočustvovali z nami. Žalujoča ZENA, SIN in HČERKA, SESTRI In BRAT ter drugo sorodstvo Veliki Repen - Trst . Genova, 24. aprila 1968 22. t. m Je umrla naša draga mama GIOVANNA PIZON vd. GODINA Pogreb bo danes, 24. t. m. ob 16. uri iz kapele glavne bolnišnice v cerkev v Skednju. 2alostno vest sporočajo otroci Valerija In Stanislav, vnukinja Livia in drugi sorodniki. Prlmarla Impresa Zlmalc PRIMORSKI dnevnik — 3 24. aprila 1968 Zakaj zapuščam Ameriko HANS MA GNUS ENZENBERGER: Vietnamska vojna ni slučajen in izoliran pojav Primerjave z nacistično Nemčijo - Prva dolžnost kulturnega delavca je, da svoje ideje potrjuje in usklajuje z dejanji Znani zahodnonemški pisatelj Hans Magnus Enzenberger je pred kratkim odpovedal svoje sodelovanje na ameriškem vseučilišču Weslay in je v tem smislu na predsednika te ustanove naslovil pi-atn°, kjer mu je to svojo odločitev pojasnil. Pismo je bilo objav-Heno v ameriškem tedniku «New York Review of Books*, nato v francoskem «Nouvel observateur* v zahodnonemškem «Die Zeit*. Nekaj odlomkov iz tega pisma objavljamo na tem mestu, ker me-nirno. da so misli o stanju v ZDA, *?f jih je prikazal zahodnonemški Pisatelj, tako natančne in jasne ni nepristranske, da jim nihče ne bi mogel oporekati. Torej povsem Prepričljive za vsakogar. Poslušaj-kaj meni o današnji Ameriki Hans Magnus Enzenberger. Začel bom z nekaterimi elementarnimi stvarmi. Menim, da razteg ki v ZDA ima oblast, in vla-ha, ki izvaja politiko tega razre-na. na svetu predstavljata najnevarnejšo skupino ljudi. Tako ali drugače ta razred predstavlja nevarnost za vsakogar, ki mu ne Pripada. Njegov cilj je vzpostaviti politične, gospodarske in vojaške dominacije nad vsemi dru-8imi državami na svetu. Vojna v Vietnamu nikakor ni izoliran pojav. Pač pa je očitna in krvava demonstracija določene narodne politike, dosledno izvajane na vseh petih kontinentih, vladajoči razred v ZDA je posedel v oborožene spopade na Gvatemali, v Indokini, v Laosu in Bo-ffVjji, v Koreji, Kolumbiji, na Fi-Pinih, v Kongu in Venezueli, v dominikanski republiki. V mno-gih drugih deželah pa vladajo re-f'mi, ki temelje na korupciji in lakoti, in tudi te podpirajo ZDA. N*hče se več ne more čutiti varen ~~Oo v Evropi in tudi ne v ZDA. . V tej preprosti resnici ni nič iz-Jemnega ali originalnega. Ne mi ? *m prikazati dokazov za to, kar rdim; to so že davno storili dru-gh med temi tudi mnogi Ameri- Večina Amerikancev sploh ni-ma pojma o tem, kako nanje in na ojihovo deželo gledajo ljudje iz stalih delov sveta. Videl sem poglede, s katerimi jih spremljajo. s! ljudje na isti način gledajo na r^LaOd poslanstva, vaše grbe, ombnike. To so strašni pogledi, ,er ne delajo razlik in so brez-°mpromisni. Povem vam lahko, Cem prepoznam te poglede: Ne-?rc aem in enake poglede sem že ocutil tudi na sebi. Če jih skujte analizirati, boste v njih na-' mešanico nezaupanja in srda, .^ahu in neprijateljstva, sovra kjVa 'n globokega prezira. S ta . dn pogledi spremljajo ljudje va-v ?a predsednika, ki se ne more c Pojaviti pred ljudmi niti ene-en č!avnef?a mesta na svetu; toda št* P°8*edi spremljajo tudi po-jj S®. ameriško starko v letalu iz lin ■ a v Benares. To so neusmi-, Pogledi, ki mi niso pri srcu. liJhnson pretirava, ko ameriško JUdstvo prikazuje kot monolitnega rirfk*01'3, Id silovito brani svoje prilik' Ve' Nekateri pojavi v at zaslužijo mnogo večje „l''anje, kot lahko to y 8- Johnsona, endarle pa vi nosite politično ž šovornost za ono, kar vaša de-f0a Počenja v ostalih delih sveta, tj,, resnico smo mi Nemci obču-dv L.na osnovi grenkih izkušenj iz nje P?s'ednjih vojn. In to sta-siti Vaae dežele me spominja na Pačijo, ki se je v njej nahaja-letjhmoja domovina v tridesetih ij^oje primerjave bi se tu lahno Prenehale: stvarno, vaši seda-s «i?°?P°darji ne razpolagajo samo t^j -dmi rušilnimi sredstvi, o kanj h nacisti niso mogli niti sati!.;1, raarveč so izdelali tako ‘F®* tehniko Arne-obču-objame po- pre- --...... uničevanja, o ka- nj.,, .Jodje v tistih daljnih dneh g' imeli niti pojma. ci> !* so mi potrebni trije mese-jain- sem spoznal, kako bi me sije.;1 Pogoji, ki so mi bili ponudi j mdrali razorožiti, kakor tu- je S? s sprejetjem izgubil svo-sem ,atelJe- Že samo dejstvo, da Vzeni ’ ln to v fahih pogojih, od-kofma- ceno vsemu onemu, kar bi se P'satelj utegnil reči. «Da bi la^varila sodba o kulturnem de-vatiU’ •ne zadostuje samo prouče-je n ajegove ideje. Za tako sodbo farni jVsem važno, kako je kul-delavec te ideje uskladil s dejanji.* V svoji sedanji situaciji popolnoma usvajam navedene besede Regisa Debrayja. V želji, da bi dokazal, kako stvarno mislim tako kot pišem ali govorim, moram prenehati s svojo dosedanjo dejavnostjo. To je potrebno, toda ne zadostuje. Eno je proučevati imperializem, živeč v komfortu, drugo pa znajti se pred njim z licem v lice, kjer nastopa v najbolj ponesrečenih oblikah. Odločil sem se odpotovati na Kubo in tam dolgo delati. Od moje strani ni to nobena žrtev: enostavno menim, da se od kubanskega ljudstva lahko neprimerno več naučim kot od študentov vseučilišča Weslay, kakor tudi, da bom tam mnogo koristnejši kot tu. g Razvaline gradu nad Zabrežcem (Foto M. Magajna) 1,11................m.imun.mi.Hlinil...mm.mmmmmmmm.. OB SEDANJEM »OGNJEMETU* SOVJETSKE ASTRONAVTIKE Dahi človek prispelno Lano bo le potreben dvojni skok» Zdi enostaven polet med Zemljo in Luno bi bile potrebne izredno velike nosilne rakete - Načrti za gradnjo «doka» v vesolju svojimr Kakor poročajo agencije, je bila pred dvema dne\ oma podpisana mednarodna pogodba o pomoči kozmonavtom v primeru nesreče, prisilnega prstanka na tujem ozemlju itd. Pogodbo so podpisale ZDA, SZ in Velika Britanija, hkrati pa pristajajo na to tudi druge države Doslej se je prijavilo že 18 držav, ki se obvezujejo na spoštovanje sprejetih tozadevnih obveznosti. Vtem ko prihaja ta vest iz Washingtona, Londona in Moskve, prihaja iz poslednje prestolnice tudi vest. da so v Sovjetski zvezi izstrelili umetni satelit «Molma», to se pravi umetni satelit, k; naj služi za povezavo telefonskih, telegrafskih in radijskih komunikacij na ^zelike razdalje, pa tudi za prenos TV programov v Sovjetski zvezi vse od Moskve do Daljnega vzhoda. Kakor vidimo, smi v dveh dneh zabeležili dva pomembna dogodka s področja astronavtike. Toda nekdo je za zadnje sovjetske podvige v astronavtiki zapisal, da gre za pravi »ognjemet*, saj so sovjetski tehniki samo v 20 dneh tega meseca izstrehTi kar sedem Kozmosov in pri tem ponovno z uspehom spojili dva Kozmosa — Kozmos 212 in 218 — ki sta se po triurnem skupnem poletu ponovno «razšla» in se čez nekaj dni, na ukaz z Zemlje, vrnila na Zemljo in pristala nekje v Sovjetski zvezi. Dejavnost sovjetske astronavtike je torej zelo živahna, zato se logično postavlja vprašanje, kaj sovjetski strokovnjaki pripravljajo za bližnjo bodočnost, da ne govorimo o njihovih načrtih za daljše razdobje. Neki poročevalec iz Moskve ie pred nedavnim zapisal, da je težko poročati o tem in to ne toliko zaradi dejstva, da se v sovjetskih odgovornih krogih zelo malo govori o tem, pač pa zaradi tega, ker se lahko vsakomur zgodi, da ga sovjetski strokovnjaki prehitijo, da namreč povsem neprijavljeno napravijo kaj posebnega, kar sprevrže smisel njegovega poročila. V tem je morda tudi trohica pretiravanja, toda hkrati veliko resnice. V moskovski »Pravdi* so 21. t.m. objavili kar celo stran podatkov o daljših načrtih sovjetske astronavtike, in sicer v zvezi z osvajanjem Zemlji bližnjih planetov. Samo ob sebi se razume, da gre prvenstveno za priprave za pristanek prvega človeka na Luni. Sovjetski strokovnjaki odgovarjajo s tem člankom številnim sovjetskim ljudem, ki vprašujejo, kaj je na vidiku in kako se bodo posamezni načrti izvedli. Poglejmo, kaj pravi moskovska »Prav-da». Spojitev Kozmosov 212 in 213 od 15. t.m. je poskus, ki pribli- ll,l||llilililllll|a||||||)|||||||||||||||||||1|||||||||||||lllllllllllllilil,IH„,mIHIiiiiiMnilllliimiiiii,1111111111*11 ,°VEN v°jjivo v (od 21.3. do 20.4.) Preplah -i • z nekim posojilom. Nezado- grič' čustveno napredovanje. obisk (t,, Jlv' uspeni. Preveč omalova-Rak- n,ekega sorodnika. se (od 22.6. do 22.7.) Posvetite trnju °Jomu delu in ne brskajte po ko „ Področjih. Vestno izpolnite ne- levoj? Sbl'ub0- lfgovn, (od 24.7. do 23.8.) Področje di uiri ae n* za vas, poizkusite v kaki tne-P^ogi gospodarstva. Odgovo-E>FVTna.telj'" na pismo. Segli k A (od 24 8 d0 22-9-> Bohi zavidanja vreden finanč- ne la« Zantevajte od drage ose-vpr^sep odgovor na postavljeno tehtnica (od 23.9. do 22.10.) Ne reagirajte na besede in natolcevanja nevoščljivcev Molk je zlato. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Tudi vam se bo danes sreča nasmehnila. Prišel bo poziv, ki ga pričakujete. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Sklenili boste pogodbo, ki bo povsem spremenila vaš način življenja. Ne sejte vetra da ne boste želi burje. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Prejeli boste neko uradno obvestilo, ki vas bo močno razveselilo. Težko boste požrli neko žalitev. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Iz-nenaden grozeč oblak na vedrem nebu uspeha, pa ne bo hudega. Skušajt° se sprostiti v ženski družbi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V zvezi z neko zamudo v dostavi blaga, nemudoma intervenirajte pri ustrez nih oblasteh. Odlično počutje. žuje človeštvo «uresničenju novih drznih poletov v kozmosu,* pravi «Pravda». V čem je pomen avtomatičnega spajanja ali «stikovke», kot temu pravijo Rusi? Uspeli poskus oJ 15. t.m. je drugi poskus spajanja ali združitve dveh umetnih satelitov med poletom. Prvega so izvedli 30. oktobra lani, drugega pa sedaj. Vse to pa spada v širš' program poskusov m proučevanj, seveda vse v zvezi z nadaljnjimi načrti, ki jih moskovska «Pfavda» označuje takole: Možnost poleta človeka na bližnje planete sončnega sistema ima dve varianti Prva varianta je izgradnja ua , i .Zemlji, velikih kozmičnih ladij in njihova izstrelitev proti planetu z izredno močno, velikanŠKO raketo. To bi bil neposreden polet,, ali «en skok*. Za to bi bile potreone velikanske rakete, kajti znano je, 'da je za en kilogram koristnega bremena potrebnih 50 kilogramov teže nosilne rakete Če b: hoteli poslati posadko ,ren mož m. Luno, bi potrebovali na primer vesoljsko ladjo s težo najmanj i5 ton. Pomislimo, kolikšna bi morala biti nosilna raketa, ki bi :mogla ponesti tolikšno breme tako daleč, seveda vedno v tazmerju žt- prej omenjenega odnosa med pogonsko silo in koristnim bremenom Za polet na Luno, pravijo strokovnjaki v «Pravdi», bi morali zgraditi sto metrov visoko raketo, za polet na Mars pa bi bila potrebna že 200 metrov visoka raketa. Seveda, sovjetski strokovnjaki ne povedo, kolikšna bi hila teža teh raket. Toliko o tem. če bi šlo za «en skok*, za «direkten» polet na Luno, oziroma na Mars. Obstaja pa tudi druga možnost, tako imenovani «d\ojni skok*, to se pravi kombiniran polet, in vse kaže, da so se sovjetski strokovnjaki opredelili za to rešitev, ki so se zanjo opredelili tudi ameriški strokovnjaki, ki se ukvarjajo z istim programom, z načrtom za osvojitev Lune. V čem je druga pot ali druga varianta? Sovjetski strokovnjaki pravijo, da je veliko ceneje in manj zahtevno ustvariti v vesolju nekakšno oporišče, ki bi krožilo okoli Zemlje in služilo hkrati kot odskočna deska za nadaljnje polete in pa tudi kot nekakšna vesoljska delavnica, celo remontna delavnica za vesoljske ladje. Bodoče oroitalne postaje, na katerih se bo izvajal zelo obsežen in zapleten program raziskovanj, bodo dejansko velikanske kozmične ladje, nekakšni leteči laboratoriji z večjo skupino strokovnjakov različnih specialnosti; ljudi, ki bodo sposobni dalj časa ojstati v vesolju. Avtomatično spajanje vesoljskih ladij, kakršno sta na primer izvedla Kozmosa 212 in 213, se bo moralo tako izpopolniti, da se dva umetna satelita ne bosta med seboj le povezala, pač pa da se bodo mogle posadke posameznih umetnih teles menjavati, to se pravi, da bodo okoli Zemlje krožile tako velike postaje, ki bodo imele številne posadke. Te posadke pa ne bodo trajno ostale na teh ladjah, pač pa se bodo izmenjavale, tako da bodo prihajali z Zemlje nov1 ljudje, ki bo do zamenjavali tiste, ki so opravili svoje delo ali svoj «rok* v teh letečih laboratorijih. Seveda se bo na podoben na čin dobavljala tem laboratorijem, oziroma njihovim posadkam, tudi hrana, za nadaljnje polete pa u-strezm gorivc oziroma tudi potrebni nadomestni deli, instrumenti, naprave itd Ta vesoljska postaja bo dejansko nekakšna velika delavnica, rek 1 bi lahko remontna delavnica celo nekakšen «dok» za vesoljske ladje. Seveda s tem še nismo prišli do Lune Nekateri ugibajo, ali domnevajo, da bodo s te postaje napravili «drugi skokv to se pravi polet na Luno, seveda z manjšo ladjo in manjšo nosilno raketo. Še več, nekateri domnevajo, da bodo vesoljsko ladjo, ki bi morala poleteti na Luno in ponesti s seboj posadko dveh treh mož, sestavili prav v tem «doku» iz delov. ki bi jih z raketami prinesli z Zemlje v «dok». To bi se dalo sklepati iz podatkov, ki so na voljo, in to sar smo doslej zabeležili v zvezi z velikansko vesoljsko postajo, bi moglo veljati za načrte sovjetskih strokovnjakov v širšem obsegu, to se pravi za sovjetske načrte z& globlje prodiranje v vesolje, torej ne la za prihod na Luno. Kaj pa Luna? Moskovska,,tja pove nič točnega.- Govor 4e o odhodu na Luno v «dveh skokih* to se pravi, da se bo od «glavne kozmične ladje* ločil de, «ža pot na planet*, sevrda bo ta «del* manjša kozmična ladja s posadko. Manjša kozmična ladja bo pristala na l uni m ko bo posadka opravila svoje naloge, se bo manjša vesoljska ladja vrnila in se ponovno spojila z «glovno ladjo*. nove knjige Franz Fleischhacker: Upor v Kotor u Februarja leta IH 18 je na ladjah avstroogrske mornarice, zasidranih v Boki Kotorski, izbruhnil upor. Avstrijski mornarji, ki so štiri leta vojne stradali in živeli v težkih razmerah, so se uprli. Osnovali so revolucionarne odbore in pod vplivom idej oktobrske revolucije postavili svoje zahteve za takojšen mir, za demobilizacijo, za enakopravnost vseh narodov. za pravico narodov do samoodločbe; pa tudi za takojšnje izboljšanje razmer v avstroogrski mornarici, za boljše plače, za enakost med oficirji in vojaki, za odpravo nevzdržnih razmer, čeprav je bil konec vojne že blizu in je zahteva po koncu vojne in miru vse močneje tlela v srcih vseh vojakov in civilistov, je bila vojaška oblast monarhije še vse preveč močna, da bi dopustila upor in kršenje «svetih načel* slepe pokorščine vojakov In da bi dopustila širjenje revolucionarnih idej, ki so v prsih vojakov vseh narodnosti tlele pod vplivom idej oktobrske revolucije Štirje uporni mornarji, voditelji revolucionarjev, so bili obsojeni na smrt, številni so bili obsojeni na dolgoletne zaporne kazni, ki pn jim jih zaradi bližnjega konca vojne ni bilo treba več prestati. Avstroogrska soldateska je upor krvavo zadušila. Zdaj, ob petdesetletnici teh dogajanj, smo dobili pod naslovom kronološko natančnostjo slika dogodke ki so se zvrstili v nekaj dneh ter reakcijo avstrijskih oblasti. V literarnem pogledu je njegovo delo šibkejše. Pisatelj je sam doživljal, usodne, dni. tako cfa je njegova pripoved predvsem avtobiografska. Opisi dogajanj, ki se zvrste pred bralcem, v kronološki točnosti, so kar najbolj objektivni in verodostojni Toda pisatelj se v svojem delu ni mogel povzpeti do umetniške izpovedi in do globljega umetniško izoblikovanega teksta. Zato ostaja njegov tekst V SOBOTO ZVEČER V KULTURNEM DOMU V poletnem žaru na pečinah skalnih s svinčenko v prsih partizan leži; končan je sen o dneh bodočih, daljnih in zadnjič v svet ponosne zrd oči. Nebes modrina sega do obzorja, poletno sonce sije sredi Brd; v dolini vije Soča se do morja, veselo poje čriček izmed trt. Gornjo že malo manj kot ponarodelo Pimikovo partizansko pesem ter še celo vrsto drugih partizanskih umetnih in drugih borbenih pesmi je pripravil zbor «Vasilij Mirk* s Proseka-Kontovela za «Par. tizanski koncert*, ki bo v soboto zvečer v Kulturnem domu. na zanimivi, dasi sicer precej raztrgani reportažni pripovedi. Zlasti nas moti, da značaji poglavitnih oseb riso dodobra izklesani in prikazani tako, da bi se nam ti ljudje dodobra vtisnili v spomin. Tudi sicer nas njihova dejavnost ne prepriča, oziroma ni prikazana tako, da bi bila v celoti rezultat njihovih prepričanj in spoznanj. O dveh na smrt obsojenih mornarjih pa sploh zvemo zelo malo. Tako nam torej poglavitni junaki ostanejo neizraziti, neizdelani neprepričljivi, kar je vsekakor škoda. Tudi kompozicija je šibka. Moti pa tuai ne najboljši slovenski prevod. Morda je to vzrok v pisateljevem stilu ali v prevodu, da je slovenski tekst nekam okoren. Pa tudi sloveritev ni vedno najboljša, h ač pa je za solidno opremo poskrbel Dušan Osredkar. Tako smo dobili ;icer lepo knjigo, z dovolj zanimivim tekstom o uporu kotorskih mornarjev, pa vendar delo, ki kljub počastitvi spomina upornih revolucionarjev, o-staja šibkejša literarna stvaritev. Sl. Ru. .......... POSREDNA POSLEDICA UMORA M. KINGA V ZDA Za zakonsko omejitev nakupa orožja NEW YOkK, 23. - Kaže, da je umor voditelja ameriških črncev Martina Luthra Kinga imel tudi nekaj stranskih ali posrednih posledic. Ponovno se namreč začenja govoriti o odobritvi zakona, ki naj bi omeji! možnost slehernega državljana ZDA, da si nabavi kakršno koli orožje. Statistični zavod Louisa Marrisa je te dni izvedel anketo, v kateri je 71 odstotkov anketirancev izrazilo željo, da bi čimprej prišlo do ustreznih zakonskih omejitev, 23 odstotkov anketirancev pa je proti zakonski omejitvi Zakonski načrt o prodaji, nakupu in nošnji orožja je že leto dni pred" kongresom, toda pobudnikom te zakonske omejitve ni uspelo premostiti težav, ki jih povzročajo zagovorniki svobodnega «o-boroževanja*, to se pravi prista-ši ^National Rifle Association*, ki ščiti interese proizvajalcev in prodajalcev orožja. ZDA je tudi glede nakupa in nošnje orožja skrajno »napredna*. V mnogih zveznih državah ZDA more vsakdo kupiti kakršno koli lahko orožje, kot, na primor samokres, puško, ročne granate, S bazooke, celo strojnico. Posamcz-, niku je dovoljeno tudi to, da kupi kako večje orožje, če ga najde med »ostanki iz vojne*. V zvezi s tem ni nujno, da gre za predmete muzejske vrednosti, ker je znano, da obstajajo v Ameriki klubi, ki se preizkušajo v preciznem streljanju s topovi. V nekaterih zveznih državah pa ni tolikšne »svobode*, ker na primer prepovedujejo nošnjo samokresa, hkrati pa je dovoljeno nositi puško. še več, nikakršne kontrole ni nad nakupom orožja «po pošti*. V zvezi s sedanjo psihozo je vredno omeniti še to, da je kar 51 odstotkov Američanov, ki že razpolagajo z orožjem, pripravljenih, da v primeru morebitnih plemenskih neredov, primejo v roko puško in se borijo proti »napadalcem*. če upoštevamo, da se je pri neki podobni anketi lani izreklo za uporabo orožja v plemenskih neredih komaj 29 odst. anketirancev, kaže da so zadnji neredi »sprostili* dosedanjo »zadržanost* precejšnjega dela A-meričanov. Zato pa se je drugega dela Američanov polotil strah, kajti kar 48 odst. anketirancev je izrazilo svoj preplah pred morebitnimi novimi plemenskimi izgredi. Pri tem velja dodati, da se je precejšnji del teh »opogumil* in si kupil orožje. mnas Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 17.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar, 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Trobentač Al Hirt - 12.10 Brali smo za vas - 12.20 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 »I Musiči del Friuli* - 17.20 Pravna posvetovalnica - 17.30 Ansambel Larcange -18.00 Orkester Smart - 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Ljudske pesmi - 18.55 Grotte in njegov orkester - 19.10 Zdravniška posvetovalnica - i9,20 Razkuštrane pesmi - 20.00 šport - 20.35 Simf. koncert - v odmoru: Za vašo knjižno polico - 22.10 Solisti - 22.45 Sentimentalne melodije. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.45 Rossinijeva »Pe-pelka* - 14.30 Pacchiorijevi solisti. Koper 6.30, 7.30, 14.00, 16.00, 19.15 Po ročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL 10.15 Merillove kita re - 10.35 Orkestri 11.00 Otroški kotiček 11.30 Današnji pevci 11.45 Plošče - 12.00 in 12.50 Glas ba po željah 14.15 Nove plošče 14.30 Male skladba - 15.25 Poljski pevski zbor - 16.30 Otroški kotiček 16.45 Operne skladbe - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Sherman - 22.10 Jazz Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15 00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvoč- SREOfl, 24. APRILA 1968 ni trak - 10 05 Šola - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Luciano Tajoli -14.45 Ital. popevke - 16.00 Program za najmlajše 16.30 Mednarodne plošče - 17.05 Mladina in koncert - 17.40 Umetnost in književnost - 18.20 Izbrana glasba -19.10 Roman - 20.15 M. Maurette: Anastasia - 21.45 Plošča letje. za po- II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.40 Glasba po željah - 11.40 Plošča za poletje - 13.35 Pesem za vsakogar - 14.05 Juke box - 15.15 Baritonist L. Nucci - 16.00 Plošča za poletje - 17.35 Enotni razren - 18.15 Juke box poezije - 19.00 Pevec med množico - 20.06 Jaz' - 21.15 Arne riške plošče ///. program 10.00 Operna glasba - 11.00 Orf-fove skladbe - 12.55 Simfonični koncert - 14.30 Sopranistka R. Ca-vicchioli in baritonist E. Battaglia 15.10 Beethovnov kvartet opus 18 - 17.20 Nemščina 18.15 Gospm darska rubrika - 18.45 Kulturni pregled - 20.40 Regerjeve skladbe za orgle - 22.30 Literarna oddaja. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Pisan svet pravljic - 9.10 Slov. pevci in ansambli - 9.45 B. čopič-K. Cipci: Ježeva hišica - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Slov. narodne - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Casella: «Italija» 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Operetni zvoki - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Igramo za razvedrilo - 15.45 M. Kramberger: Konec zgodbe - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Mladina sebi in vam - 18 00 Aktualnosti - 18.15 D. Scarlatti, sonate 18.40 Naš razgovor - 19 00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Glasbeni intermezzo - 20.15 Cikker. »Vstaienje*, opera -23.05 Julian Tuvvim. Pesmi. Ital. televinjo 10.30 Šola - 12.30 Italijanski podvigi po svetu - 13.30 Dnevnik - 17.00 Giocagid - 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino 18.45 Poljudna znanost - 19.15 človek in mesto - 19.45 Šport in kronike -20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah - 22.00 Športna sreda - 23.00 Dnev nik. II. kanal 18.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 22.15 Film: »I tartassati* - 23.00 Kultu ra in umetnost. Jug. televizija 17.10, 18.0.1, 20.30 23.40 Poročila - 17.15 Kljukec kot pestunja - 17.45 Kje je, kaj je - 18.26 Združenje ra dovednežev - 19.05 Zgodba o jazzu - 19.40 Nogomet Manchester Um-ted-Real - 21.30 Prospekt ■ 21.50 Belfegor, film - 22.40 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu. IVAN REGENT: SPOMINI Tak je bil odnos italijanskih in jugoslovanskih socialistov na Primorskem in v Istri do narodnega vprašanja, ne da bi kdaj mogli ta svoj odnos teoretsko opravičiti ali razložiti. Le dr. Angelo Vivante je 1912. leta opravičil ta odnos s knjigo Irendentismo adriatico. Ne bi bilo prav, če bi trdil, da med jugoslovanskimi in italijanskimi socialisti ni prišlo zaradi nacionalnega vprašanja nikdar do sporov, v splošnem pa je bilo tako, kakor sem povedal. Počasi, posiopoma smo gledali na razne slovenske in hrvatske narodne zahteve jasneje in temu ustrezno smo tudi usmerjali našo politiko. To pa seveda ni bilo po volji slovenskim narodnjakom v Trstu. Naša jasnejša politika je pritegovala namreč čedalje več slovenskih delavcev v naše vrste. Navzlic temu je bila propaganda med slovenskim in hrvatskim prebivalstvom v Trstu, na Primorskem in v Istri težka. Še vedno smo zadevali na težave, katere je bilo treba z dobro voljo premagovati. Stranka pa je postajala tem bolj popularna, čim laže so znali njeni propagandisti te težave premagovati. Naj navedem primer: na Kontovelu sem sklical sestanek na podlagi drugega paragrafa avstrijskega zbo-rovalnega zakona, se pravi sestanek, katerega so se smeli udeležiti samo povabljeni in ki ga zato ni bilo treba prijaviti policiji. Sestanek je bil v večji sobi nove zadružne gostilne, navzočih je bilo od 20 do 30 mož. Med mojim govorom je prišel v sobo kontovelski capovila (vaški načelnik). Začel se je repenčiti in je hotel vedeti, o čem govorim; odgovoril sem mu, da nima dovoljenja priti na sestanek, da ga nanj nismo povabili, da naj zato zapusti dvoranico ali pa naj naprosi predsednika, da ga povabi na sestanek. Mož se je ujezil in rekel, da če njega nočem poslušati, bom pa druge, naj le počakam, čez pet minut sta prišla dva žandarja (narednik in korporal) z nasajenima bajonetoma in me vprašala, o čem govorim na sestanku. Jaz pa sem ju najprej vprašal, kdo jima je dovolil priti z orožjem na zborovanje in kdo ju je na zborovanje sploh povabil. Povedal sem jima da po zakonu nima nihče pravice priti na zborovanje 'z orožjem, razen policijskega komisarja. Ker sta se pričkala in nista hotela oditi, sem jima zagrozil, da ju bom naznanil policiji. Odšla sta jezno, rekoč, da me bosta počakala pred gostilno. Zborovalci, ki so prej žvižgali capovili, sc sedaj žvižgali žandarjema. Po zborovanju sta me res čakala pred gostilno in me vprašala za ime in naslov, do česar sta po zakonu imela pravico. Hkrati sta mi tudi povedala, da bom že drugje odgovarjal za svoje obnašanje. Ta dva prizora na zborovanju sta več zalegla kot moj govor. To, da je mlad dvaindvajsetletni fant zapodil capovilo in žandarje z zborovanja, je pripomoglo, da sem si pridobil velik ugled In tisto popoldne sem pridobil potrebno število delavcev za ustanovitev socialistične sekcije na Kontovelu. čez kaka dva meseca sem bil poklican na sodišče, kjer sem se moral zagovarjat. zaradi opisanega dogodka. Na sodniji sem povedal, da je bil sestanek sklican po drugem paragrafu zborovalnega zakona, da so vsi navzoči imeli vabila in da sem na sestanku govoril o zadružništvu. Poklicani narednik je povedal, da je bil sestanek verjetno tajen, kajti nanj so smeli samo povabljeni. Na osnovi njegove izjave, s katero me je m.slii obremeniti, sem bil oproščen, ker je sodišče pravilno spredlo njegovo izjavo kot razbremenilno, čez nekaj mesecev sem" bil poklican na policijo. Namestnik policijskega ravnatelja, kateremu sem povedal, da me je zaradi dogodka na Kontovelu sodišče oprostilo, mi je rekel, da je to sicer res, da pa sem povzročil, da so navzoči žvižgali žandarjem, s čimer so ti izgubili na ugledu, in da me zato sme navzlic sodni opro-l S.Uj-F) kaznpv^tj, na nekega starega zakona. Odgovoril sem mu,- naj se te -pravice kar posluži. Namestnik ravna-“ telja pa ml “je ttdgovoril,'da me ne bi rad kaznoval, da pa naj se grem opravičit policijskemu ravnatelju. Odgovoril sem mu, da se nimam za kaj opravičevati in da k ravnatelja ne giem. Nato me je prosil, naj naznanim v prihodnje policiji tudi shode, ki jih bom sklical na podlagi drugega paragrafa zborovalnega zakona. Odgovoril sem mu, da si nimam namena kratiti skopih pravic, ki nam jih nudi zakon, m rekel, naj bolje poučijo svoje žandarje o zborovalnih zakonih. S tem se je zadeva zaradi sestanka na Kontovelu končala. Z delom, ki smo ga začeli za enako volilno pravico, smo s: odprli vrata do vsega delovnega ljudstva v mestu, v tržaški okolici in tudi na Goriškem. Istra pa je še vedno zaostajala zaradi pomanjkanja sposobnih sodrugov, dasi smo tudi tam, zlasti v njenem slovenskem delu, že ustanavljali začetne organizacije. Delo v Istri Je bilo še posebno težko, ni bilo prometnih sredstev ne domačih aktivistov, ni bilo znanja, imeli so samo dobro voljo. In še te dobre volje se je moglo poslužitj le nekaj sodrugov, ki so bili sposobni nastopati na sestankih in shodih. V tem času se je začela moja novinarska kariera. Najpre tako, da sem začel iz Trsta dopisovati v Rdeči prapor ki si je 1905. leta preselil v Ljubljano. Bil sem tedaj brez posl; m torej brez zaslužka. Ne spominjam se natanko, le zdi s> mi, da je bil Jože Kopač tisti, ki mi je povedal, da ima Rdeč prapor v Trstu približno 250 naročnikov, katerim pošiljaj! Ust iz Ljubljane po pošti, za poštnino pa da plačujejo pi 1 krajcar za izvod. «Raznesi ti teh 250 izvodov med naroč mke,» mi je rekel, «in dobil boš pet kron!» Razume se da sem delo sprejel. Toda naročniki so bili raztreseni od' Sv ivana do Skorklje. List sem lahko raznesel v dveh dneh To je bila moja prva novinarska naloga; to je bil po dveh letih prvi redni zaslužek. Kakor vsi, ki smo hodili na sestanke in shode, sem tudi jaz jemal s seboj več izvodov tiskanega programa Jugoslovanske socialnodemokratične stranke, tiskan brnski narodni program in še kako drugo brošuro. Mnogokrat se mi je na teh potovanjih na shode in sestanke pripetilo, da sem si *tupu kos kruha z izkupičkom od prodanih brošur. Število brošur, ki sem jih prodal, sem si beležil m ko sem 1907. leta sprejel mesto raznašalca socialističnega dnevnika II Lavo-ratore (kar je bila že druga stopnja moje novinarske kariere), potem pa mesto glavnega ekspeditorja tega lista (tretja stopnja moje novinarske kariere), sem pisal Antonu Kristanu v Idrijo, založniku prej imenovanih brošur koliko brošur sem prodal in da mu bom lahko sedaj ves izkupiček v najkrajšem času v obrokih povrnil, kar sem tudi storil. Zaradi aktivnosti slovenske socialne demokracije med pripravami za volitve so se slovenski narodnjaki zbali da bodo dobili manj glasov, kot so si obetali, zato so 1907.' leta ustanovili Narodno delavsko organizacijo, o kateri sem že pisal. Ob tej priliki sem napisal tudi članek o N DO za celjski list Domovina, ki ga je urejeval Ljudevit Furlani privrženec naukov Leva Tolstoja. Urednik je moj članek 'obja- vil. (Članek sem natisnil v prvi knjigi svojih spisov Poglavja iz boja za socializem.) Ko pa sem mu poslal naslednji čla nek, mi ga je vrnil s pripombo, da mu lastniki lista ne dovo-J°fae arnka. ob->avltl- Jo so jim prav gotovo priporočili iz Trsta. Urednik je zato odstopil in odšel v London Mer J® "aPisal br°šuro o Levu Tolstoju. Noben drug Ust razen Rdečega prapora, katerega tržaški dopisnik sem bil odkar se le preselil v Ljubljano, ni hotel objaviti moji” člankov v ki terih sem pisal o N DO v, v Ka- Tu moram priznati, da se naši delavci in kmeDe kar iih e bilo v naših vrstah, niso ustrašili boja pro” NDO nS je namreč ustvarila ozračje, v katerem je bilo težko živeri tSkrsjf rrtr »»"““no i dp"5S dvolične p„Se .vet,r1)sS\Sr'ia P°tov“t”» Kakor smo bili revni in brez sredstev, poleg tega pa brez lilnegf ho^616 tUalCa V naŠih VrStah> ^o žeSoh gkoncu vo lnega boja, pravzaprav po volitvah 1907 leta sklenili dn moremo ,e zer.di boj, proti N DO SLS& skih i^nsfai-h pokazala globoka privrženost predvsem trža--kih in ostalih zavednih delavcev socialističnemu gibanju. (Nadaljevanje steatj S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Potrdili so 42-urni tednik za uslužbence v umobolnici V kratkem dražba za asfaltiranje ceste Sovodnje-Pei-Rupa - Najetje posojila za kritje primanjkljaja - Zupan iz Steverjana v šolskem odboru Po dolgem času se je zgodilo prvič, da je pokrajinski svet na svoji zadnji seji v ponedeljek zvečer izčrpal dnevni red, razen razprave o proračunu za tekoče leto 1968; za tega je predsednik dr. Chientaroli povedal, da je v tisku brošura o proračunu in ga bodo v kratkem razdelili med svetovalce ter bo prišel na vrsto za prihodnjo sejo sveta. Svetovalci so odobrili dokončno kolavdacijo nekaterih pokrajinskih cest v Furlaniji ter tudi načrt za drugi del ureditve turistične občinske ceste — Sovodnje . Peč -Rupa, katerega prvi del so odobrili že lani. V celoti bodo potrošili za to cesto, ki je dolga 2.6 km, za ureditev in asfaltiranje 12.6 milijona lir; od tega bo večji del prispevala dežela na osnovi deželnega zakona št. 32 od leta 1965. Tudi to delo so odobrili soglasno in v kratkem ga bodo oddali v zakup ter začeli z njegovim izvajanjem. V zvezi s kolavdacijo dograjenih cest je svetovalec Marizza »prožil vprašanje izplačila odškodnine prizadetim zemljiškim lastnikom. Predsednik mu je odgovoril, da za zavlačevanje ni kriva pokrajinska uprava ampak dolg bi- Gorica VERDI. 17—22: «Luv vuol mori-re?», J. Lemon in P. Falk. Ki-nemaskope v barvah. CORSO. 17.15-22.: «Troppo per vi-vere, poco per morire«. C. Brook in D. Bianchi. Italijanski kinema-skop v barvah. MODERNISSIMO. 17.-22.: 'iLarpi-gllo blu». Klaus Kluski in Harald Leipnis. Angleški barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE. 17.15: «Clnque mari-nes per Singapore«. S. Flynn in M. Mitchell. Kinemaskope v barvah. V1TTORIA. 17.15—21.30: «La piu bella coppia del mondo», W. Chiari in P. (Juattrini. Italijanski barvni film. Tržič AZZURRO. 17.30: «Lyttle Rita nel West», Rita Pavone; v kinema-skopu in barvah. EXCELSIOR. 18.-22.: «1 due vi-gili» F. Franchi in C. Ingiassia Barvni film. PRINCIPE. 17.30-22.: «lndov!na chi viene a cena«, S Tracy, S. Pi Mer in S Hepburn Barvni film BAN MICHELE. 17.30—21: «11 de-linquente delicatoii, Jerry Lewis; barvna slikanica. K on kr EXCELSIOH. 19—21.30: «Tre gen-darmi a New York», L. De Fu-nes; v kinemaskopu in barvah RIO. 19—21.30: «11 lungo, il corto, il gatto«, Franco Franchi in Cic-cio Ingrassia. rokratski postopek raznih pristojnih uradov. Cim bo ta zaključen, bodo izplačali določeno odškodnino, med tem pa tečejo v korist lastnikov 5 odstotne obresti. Odbornik Marocco je poročal o potrebi najetja posojila za kritje proračunskega primanjkljaja za 1967. Prvotno Je znašal primanjkljaj 386 milijonov in je državna blagajna odklonila posojilo za celo vsoto. Z dodatnimi davki in drugimi finančnimi ukrepi so znižali primanjkljaj na 250 milijonov, katerega je državna blagajna v Rimu pripravljena kriti z dolgoročnim posojilom. Svetovalci so predlog odobrili z večino levega centra. V pokrajinski odbor za šolske gradnje so izvolili pet županov med katerimi sta tudi Portelli iz Gradiške, Klanjšček iz Steverjana in Bla-sutti iz Ronk. Odborniki so izvoljeni za pet let. Največ debate se je razvilo na seji okrog predloga za uvedbo 42-umega tednika za uslužbence pokrajinske umobolnice. Rešitev tega problema se Je vlekla že nekaj let in lani so uslužbenci te ustanove dva dni celo stavkali. Pri pogajanjih s pokrajinsko upravo so tokrat sodelovali tudi predstavniki sindikata CGIL poleg predstavnikov CISL ki so vsa leta poprej sami vodili notranjo komisijo v umobolnici. Pri debati se je oglasilo k besedi več predstavnikov levega centra in opozicije, končno pa so svetovalci odobrili dosežen sporazum, ki bo znatno izboljšal položaj uslužbencev, ne da bi poslabšal njihove prejemke. Na začetku seje je predsednik Chientaroli prečital pismo svetovalca KD odv. Culota, s katerimi je dal ostavko iz zdravstvenih razlogov. Na njegovo mesto so potem potrdili Severina Fabrizia, učitelja iz Krmina, ki je bil že pokrajinski svetovalec KD v prejšnjem obdobju. Omenimo naj še predlog za ureditev pokrajinskega poslopja v Leo-pardijevi ulici 6, kjer je bil stari sedež bolniške blagajne in nameravajo v njem urediti urade za šolsko skrbništvo, šolsko knjižnico in druge ustanove. Glasom načrta bodo 'potrošili ža popravilo 13.8 milijona lir od katerih bo občinska uprava v Gorici prispevala 3.8 milijona lir. Letna najemnina za poslopje pa je določena po 1.7 milijona lir. Predlog so soglasno odobrili. vanem papirju za 400 lir ter jo oddati v času 60 dni Padla j'e v kuhinji in si zlomila roko Včeraj popoldne ob 14.30 je padla doma v kuhinji 72-letna Helena Leban iz Gorice, Ul Scuola agraria 24. Pri padcu si je zlomila desno roko v zapestju. V civilni bolnišnici so jo pridržali za 30 dni na zdrav- JUTRI OB OBLETNICI VSTAJE Polaganje vencev na pokopališču in na Gradu Jutri, na praznik vstaje, se bodo bivši partizani in drugi borci ter drugi predstavniki naprednih organizacij spomnili tudi tistih, ki so dali svoje življenje za zmago nad nacifašizmom. Bivši slovenski partizani in sim-patizanti ter predstavniki organizacij se bodo zbrali v ta namen ob 10. uri na trgu v štandrežu. Od tu bodo v povorki ponesli vence na mestno pokopališče ob Tržaški cesti, kjer jih bodo položili na grobove padlih borcev. Po tej svečanosti bo sledilo polaganje vencev tudi na goriškem Gradu pred spominske ploščo u-streljenim talcem in zapornikom. Kolesar je trčil ob avto na križišču Včeraj zjutraj, ko se Je peljal 12-letni Fulvio della Vedova ki stanuje v Ul. Duše 4, s kolesom v šolo, je na križišču Ulic Sauro. XXIV. maggio in Aosta preveč zao-krenil kolo ter zadel z njimi od strani ob avto Fulvia, ki ga je vozil v isti smeri 33-letni Carlo Balla-ben iz Ul. Baiamonti št. 23. Deček je po trčenju padel in z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zvinjenje leve noge ter odrgnjenje desnega kolena. O-kreval bo v 7 dneh. ljenju. IHHHIIIHIIHIIIIHIHIIIHHHIHIHHHHHIIIIflllHIllIIIIIIHIIHHIIIHHHIHIHIIHHIIIIIIHIIIIHHHIHHHIHIIHIIHIHIHIIHIHHIHIIHHHHHHHHHHIHHHIHIHHHlHIIHIIIHHI SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI S smotrnim pobiranjem in predelavo smeti hočejo predvsem očuvati naravne lepote Obrat pri Sovodnjah bo veljal 190 milijonov lir ter bo obsegal skoraj 12.000 kv. metrov Ko ga bo podjetje SASPI vpeljalo, bo upravo nad njim prevzela občina sama Hoemtr lil. AMATERSKA KATEGORIJA Tradicija ni obveljala: Primorje je v poslovilni tekmi dalo točko Zarji Slovenski derbi minule nedelje brez zmagovalca ki brez golov PRIMORJE: Furlan, Babudri, Paolettd, Dellse, Hervatič, Sardoč, Boico, Danev, Rebula, Verginella, Germani. ZARJA: Babuder, Frezza, Bernetič, Metlika, Križmančič Stojan, Križmančič Vojko, Motica, Komar, Scocco, Baldasin, Pasquale. KOTI: 4:3 za Primorje. SODNIK: Davanzo (Trst). PRIPOMBE: lepo in sončno vreme; igrišče v dobrem stanju. V 49’ d. p. je Balasin zapustil igrišče zaradi poškodb. Gledalcev približno 250. Slovenski derbi med Primorjem in Zarjo se je zaključil brez zma- Na ponedeljski seji občinskega kratka, samo toliko kolikor Je ob-sveta v Gorici so soglasno odobrili čini potrebno, da pride do podat- DEZLIKNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna TAVASANI, Korzo Italija 10 - tel 25-76. TRZIC Danes ve« dan in oonočl Je odprta lekarna S. Nicolo, dr. G. Olivetti, Ul. 1. maggio 94, tel. 73328 RONKE Danes ves dan ln jutri je odprta lekarna «All'Angelo», dr. S. Matit-td. Ul. Roma 22 — tel. 77019. Darovi in prispevki V spomin na Emesto Boltar darujeta Viktor in Lidija Vižitin 5.000 lir za Dijaško matico. Sestavljanje seznama dnevničarjev pristaniške družbe Pristaniško poveljstvo v Tržiču je razpisalo natečaj za vpis 88 delavcev v register dnevničarjev v pristanišču Portorosega Ukrep je veljaven za okoli 100 priložnostnih delavcev, ki so občasno zaposleni v trgovskem pristanišču. Prednostno lestvico dnevničarjev bo sestavil pristaniški urad za delo ter bo v prvi vrsti upošteval dejansko število delovnih dni občasnih delavcev ter nazive, o čemer govori natečaj, objavljen na razglasni deski pristaniškega poveljstva, občine in pristaniške družbe. Po zadnjih odločitvah pristaniškega urada za delo bodo seznam stalnih delavcev pristaniške družbe zvišali od 89 na 100. Enajst novih stalnih delavcev bodo izbrali med prvimi klasificiranimi na lestvici dnevničarjev, ki jo bodo izpopolnili do 88 mest. Prošnje za sodelovanje v natečaju sprejema pristaniški urad za delo pri pristaniškem poveljstvu. Prošnjo je treba napisati na kolke kov o stroških vodenja obrata, potem pa naj prevzame v svoje roke. Drugi del seje Je bil posvečen osebnim zadevam občinskih uslužbencev ter je bil tajen. Izgradnjo obrata za predelovanje smeti v gnojilo. Poročilo o načrtu ter postopku izgradnje na podlagi obrtnice SASPI je podal odbornik za higieno in zdravstvo dr. Tullio Tomassich. Opisal je vsa dosedanja prizadevanja občinske uprave, ki datirajo tja v prva povojna leta, da bi odstranili zastarel, nehigienični in tudi za okolico kvarni dosedanji način odmetavanja smeti v Sočo, ter omenil odločitev deželne uprave, da skorajda v celoti krije stroške za obrat, ki bo veljal 190 milijonov lir. Deželna uprava se je za takšen korak odločila predvsem zavoljo tega, da prepreči oku ženje Soče ter depozitiranje škatel vzdolž obeh soških bregov, še celo pa zaradi kvarnih posledic, ki jih ima neurejeno odmetavanje smeti za kopališča v laguni. Ob koncu svojega poročala je odbornik dejal, da bi občinska uprava segla po zakonu, ki ji priznava razlastitev zemljišča v javno korist, čp ne bi njišla soglasja z lastniki. Odvetnik Sfiligoj je predlagal pogovor z lastnico zemlje ter iskanje skupne rešitve, odv. Battelio se je zanimal kakšna bo uprava novega obrata; odv. Sancin pa je ne otroški mošnjiček, par naočnd-vprašal, ^kolikšna je povprečna cen | fcov, volneno žensko jopico, dva para nepremočljivih hlač, ženske Klub Simon Gregorčič Predavanje o Cankarju V klubu Simon Gregorčič v Gorici, Verdijev korzo 13 bo danes, 24. aprila ob 20.30 govori! o našem največjem pisatelju Ivanu Cankarju znani slovenski slovstveni kri. tik in tajnik Slovenske matice v Ljubljani dr. France Bernik, ki je pred dvema letoma govoril v klubu ob stoletnici Slovenske matice. Naslov predavanje se glasi «Ivan Cankar — lirski pesnik.» izgubljcno-najdeno V uradu mestnih stražnikov v Gorici, Mazzinijeva Ul. 7, hranijo naslednje najdene predmete: En moped, eno moško in sedem ženskih koles, eno moško in dve ženski zapestni uri, tri usnjate mošnjičke z nekaj denarja, vsoto denarja, obesek iz dragocene kovi- katerem je bila voda Padel je preko roba in izginil v vodi. Ko je teta opazila nesrečo, je bil otrok že nezavesten. Nemudoma so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili znake zadušitve. Pridržali so ga za 7 dni na zdravljenju. govalca in poraženca z 0:0. Navijači obeh enajsteric so v tem derbiju pričakovali več, a je vse razočaral. Primorje je odigralo morda najgršo tekmo letošnjega prvenstva. Prosečani so igrali praktično brez jasnih pojmov, posebno v drugem delu igre, v katerem niso spravili skupaj niti ene same nevarne akcije. Po dveh zmagah smo pričakovali od domačinov kaj več, tako pa so navijači razburjeni, z grenkobo v grlu, zapustili igrišče. Res nerazumljivo je, zakaj ni Primorje stopilo na igrišče z isto postavo kot prejšnjo nedeljo. Kako je sploh mogoče, da je Rebula v nedeljo stopil na igrišče v vlogi srednjega napadalca, kjer ni njegovo mesto, saj lahko igra le vlogo krilca. Mladenič zaigra požrtvovalno proti nevarnim nasprotnikom. Prav tukaj pa je bila storjena napaka, saj bi Rebulo lahko zadolžili, da krije Baldasina, medtem ko je to vlogo negativno opravil Danev, ki bi morda igral bolje v vlogi režiserja. Tega pa Primorje v nedeljo sploh ni imelo ln če upoštevamo še dve napaki lahko rečemo, da so Pro-. sečani stopili na igrišče le v de-I setih. Sardoč (brez kondicije) je začel v krilskih vrstah, nato se Je pomaknil na levo krilo. Torej zmešnjava, stalno menjavanje vlog in seveda vse to brez jasnih idej. Nastala je tako praznina na sredini igrišča in tu se je poznala odsotnost Metlike. Tudi srednja trojica Boico - Verginella . Germani je razočarala. Sreča je bila v tem, da Je obramba s Hervatičem odbila vsak napad Bazovcev in da je Delise popolnoma onemogočil sprednjega napadalca Scocca. Primorje je tako razočoralo, da so navijači že predčasno zapuščali igrišče. Ali je mogoče tako naprej9 Nastopi Primorja so letos postali kot stopnice: danes gor, jutri dol. Sprašujemo ne torej ali ie res mogoče, da posameznik v enem samem srečanju zgreši toliko, oziroma napravi tako malo. O Zarji lahko rečemo, da se je predstavila na igrišču z namenom, da iztrga Primorju vsaj eno točko in to ji je popolnoma uspelo. Kljub temu da Bazovci niso prepričljivo zaigrali, so pokazali dobro voljo in včasih tudi lepe, bliskovite akcije. Bili so v premoči predvsem v drugem polčasu, zato jih rezultat morda ni zadovoljil, ker bi morda zaslužili tudi zmago, a Bazovci v nedeljo niso imeli strelca, ki bi znal zvišati rezultat. Zarja ima v svoji sredi mlade ih izkušene domače atlete in na te bo morala polagati več pozornosti. Ce jim bo to uspelo bodo v prihodnjih nastopih nevarno moštvo. Križmančič S. in Križmančič V. sta bila skupaj z Baldasinom ih Pasqualisom najboljša v vrstah Zarje. S tehničnega vidika pa j« bilo srečanje na zelo nizki ravni, saj je bilo v celih devetdesetih minutah igre samo pet akcij pred vrati. KRATKA KRONIKA; Prva akcija Primorja v 14’. Delise je podal Danevu, dolga podaja v sredino, a Verginella je z glavo zgrešil cilj- V 27’ priložnost za Primorje. Verginella je dobil žogo na polovici igrišča in jo je podal Germaniju, ta na levo Sardoču, ki je v teku silovito streljal, a Babuder je z akrobatskim posegom odbil v polje in nato je obramba rešila v kot. V 11’ d.p. bliskovit napad Zarje. Gneča v kazenskem prostoru Primorja, žoga je šla od noge do noge, a ni nihče izkoristil prilike. V 23’ je Pasqualis preigral branilca in je streljal, a njegov strel je šel tik nad prečko ven. V 30’ lepa akcija Pasqualisa • Baldasin - Motica, a Furlan je bil na mestu, B. R. S.d. Zarja in navijači želijo Gabrijelu Baldassinu, ki se je ponesrečil na nogometni tekmi, čimprejšnje okrevanje in vrnitev v moštvo. za odkupljeno zemljišče. ‘Odbornik Tomassich je v svojem odgovoru izrazil upanje, da bodo z lastnico sklenili dogovor glede prodaje zemljišča, kar pa zadeva predelavo smeti je dejal, da bo gnoj prodajalo podjetje, ki bo obrat imelo v začetku v zakupu, z elektromagnetom bodo zbirali kovine ter jih pošiljali v topilnice. V o-bratu bosta zaposlena direktor in dva delavca, razprostiral se bo na površini 11.902 kv. metra, vsak kvadratni meter pa je občina plačala povprečno po tisoč lir. Odbornik je ob koncu dejal, da se je občina s SASPI dogovorila, da bo graditelj, ki Je lastnik obrtnice, približno dve leti upravljal obrat ter poskrbel za prodajo smeti, tako da bo občina po poteku te dobe prevzela že vpeljan obrat. V glasovalnih izjavah je liberalec predlagal, naj bi podjetje SASPI vsaj tri leta upravljalo o-brat, odv. Sancin (PSU) pa je predlagal, naj bi občina preučila delovanje posameznih služb ter še posebno pregledala, koliko stane pobiranje smeti po mestu. Odv. Bat-tello je predlagal, naj z gradnjo pričnejo čimprej, v diskusiji o upravi omenjenega obrata pa je potreb- rokavice, potovalno torbo z raznimi predmeti. Kdor lahko dokaže, da Je lastnik katerega omenjenih predmetov, ga lahko dvigne v navedenem uradu med uradnimi urami. Požar na Krasu Med krajem Lokovac in državno cesto št. 55 se je včeraj opoldne vžgala suha trava ter nekaj grmov. Požar se je razširil na površini 3.000 kv. metrov ki so ga tržiški gasilci kmalu pogasili. Z glavo je butnil ob železo Na delu v kartonažni tovarni v Gorici se je včeraj zjutraj nekaj po 7. uri ponesrečil 34-letni Gto-vanni Scandola iz Gorice, Ul. Aqul-leia 66. Ko je dvigal popirnat valjar, je z glavo butnil ob kos železa ter se ranil na čelu. V civilni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 7 dneh. Skoraj bi se utopil v škafu vode Včeraj popoldne bi se skoro utopil v škafu vode 14 letni Luigi Po-retta iz Gorice, Ul. Čampi 43. Otrok ...........im Hill Hilli.Hilli.I.HIHHHIIH.I.I.HH.HIU.HIHIHIIHIHHHHIHHHIHIHIHH.■HIIHHUIU.Hilli.I."Hilli.Hlinil.Hlini.. '^MTW¥TiWŠŠ promocijsko prvenstvo Bor je zapravil zmago v zadnjih sekundah tekme BOR - LIBERTAS PORDENONE 39:41 (12:18) BOR: Prinčič 4, Sancin, Fabjan 9. Rudeš 3, Starc 4, Čermelj, Kafol, Kralj 10, Pertot, Zavadilal 9. LIBERTAS PORDENONE: Scarpa 8, Fusco 18, Samš 3, Carboledda. De Nadai, Zorzit, Valvassori, Gay, Pighi 8, De Biasio 4. Bor Je zadel ’ prostih metov od 18, Libertas pa 5 od 14. SODNIKA: Tonzlg in Sclapezero iz Gorice. Kljub negativnemu rezultatu je Bor v nedeljo zadovoljil in zdi se, da je že v dobri formi. Na igrišču je bilo opaziti celo vrsto elementov, ki pričajo o tem na- Za Breg manj prvenstvena ampak bolj trening tekma Po tej zmagi nad Roianese je Breg le še točko za vodečo Aurisino BREG — ROIANESE 8:0 (4:0) STRELCI: v 7’ p.p. Raiča, v 12’ Vižintin, v 22’ Fetaros, v 36’ Grahonja; v 17’ d.p. Švara, v 27’ Mikuš, v 31’ Švara, v 33’ Mikuš. BREG: Favento (Rapotec); Kozina. Bertesina; Švara, Maver, Vižintin; Raiča, Mikuš, Valentič, Grahonja, Fetaros. ROIANESE: Germani; De Jurco, Manfreda; Barnaba, Macchiut, Cuccari; Biolchi, Prelec, Noratto. KOTI: 12:0 za Breg. no iziuščiti predlog, naj bo uprav- se je nekaj po 15. ur' igra! na dvo-na doba podjetja SASPI čimbolj | rišču ter prišel tudi do škafa, v SODNIK: Zoch. V nedeljski tekmi Je Breg opravil zgolj formalnost, ter si tako pridobil na lestvici še dve točki, ki so po porazu Aurisine z Libertas Prosek še toliko bolj pomembne. Breg je za vodečo na lestvici le za eno točko; res pa je, da morajo Brežani v zadnjih dveh tekmah srečati prav tretjo ter četrto ekipo z lestvice in sicer Primorje in Libertas, medtem ko ima Aurisina dve lažji srečanji s Primorcem in z Alabardo B Brežani so v nedeljo dobesedno pregazili Roianese, ki se je predstavil na igrišču le v devetih in m — razen enkrat nikoli prišel pred vrata Brega. V drugem polčasu pa, ko so se domačini zaradi vročine in hitrega tempa u-trudili, vratar Brega sploh ni videl žoge od blizu. Tekma je bila nezanimiva in je bila Bregu bolj trening za strele v vrata, ker so se igraloi Roianese zaprli v svoj kazenski prostor ter skušali izsiliti čim bolj časten rezultat. Brežani so zato pričeli streljati v vrata od daleč in so na ta način osemkrat potresli mrežo požrtvovalnemu Germaniju, ki je bil skozi vso tekmo zelo zaposlen. Rezultat bi bil seveda lahko mnogo višji, toda tudi Brežani se niso hoteli do konca utruditi v tekmi, ki ni pomenila mnogo, rezultat pa je bil že čvrsto na varnem. Tekma je bila drugače zelo korektna in sodnik Zoch ni imel drugega dela, kot da je piskal zadetke in kote. Kronika sploh ni omembe vred- na, ker je bilo akcij in strelov nešteto, vsi pa so prihajali s strani Brega: Grahonja je že v 1’ zadel drog s šibkim strelom; v 7’ pa so Brežani v zelo lepi skupni akciji prišli pred vrata, kjer je akcijo zaključil Raiča, ter z ostrim strelom povedel Breg v vod. stvo. V 12’ je podvojil rezulat s točnim strelom Vižintin; v 22’ je Petaros s strelom od daleč še enkrat prevaril Germanija; v 36’ je Grahonja streljal s sredine kazenskega prostora, žogo je skušal prestreči De Jurco, a jo je poslal v mrežo, V 40’ edina priložnost za domačine: vztrajni Prelec je streljal, Favento je s težavo odbil, žogo si je spet priboril Prelec, ki je ponovno streljal, vratar Brega je žogo ponovno odbil, nato pa jo je v naknadnem skoku ujel prav na beli črti. V drugem polčasu je Roianese ostal pred svojimi vrati skozi ves polčas; v 17’ najzanimivejši gol dneva: Švara je močno streljal od daleč, žoga se je odbila od vratnice, zadela vratarja in obtičala v mreži. V 27’ je povišal rezultat Mikuš, v 31’ je Švara ponovno streljal v drog, a žoga je vseeno pristala v mreži. Končni rezultat je postavil Mikuš z močnim strelom v 33’ s katerim je osmič premagal Germanija. Na vrsti bo sedaj tekma s Primorjem, ki bo v nedeljo 28. t m. v Boljuncu ob 15.30. Breg Je prvi derbi s proseškim moštvom zgubil, zato se žele zdaj igralci maščevati, obenem pa sta obe točki Bregu več kot potrebni, če hoče še naprej meriti na končni uspeh. K. V. predku: žoga je krožila precej hitro, vse dotlej, ko se je Libertas branil v coni. Tudi protinapad se je odvijal naglo in učinkovito, predvsem v drugem polčasu. Pod obe; ma košema" sta Fabjan in Kralj uspešno lovila odbite žoge in omogočila izvedbo protinapadov. Neuspeh pa je treba pripisati raznim okoliščinam. Predvsem je ekipi manjkal Sirk. Več časa je prof. Mari poskušal kombinacije z dvema pivojema, ni pa mogel tega praktično preskusiti na tekmi, ker se Sirk ni udeležil nedeljskega srečanja. Drugo olajševalno okoliščino predstavlja telovadnica sama. Gotovo gre za najbolj neprijetno igrišče, na katerem so košarkarji Bora nastopili v letošnjem prven stvu Njene razsežnosti so minimalne kar otežkoča kroženje žoge in sploh premikanje igralcev. Spolzka tla so nevarna za ravnotežje m žoga se odbija od tal tako močno, da uhaja nadzorstvu igralcev. Za radi slabega terena so celo doma čini zgrešili mnogo ugodnih priložnosti. Niti Igor Sancin, najboljši strelec v Borovi peterki, se ni znašel v takem okolju in je odšel z igrišča praznik rok. ADRIJAN ZAVADLAL ODBOJKA Jutri igra Kras doma Navijači zgomške Sesterke Krasa so morali letos potrpežljivo čaka- j ti do četrtega kola moškega odbojkarskega prvenstva D lige, pred«/1, bodo lahko prisostvovali tekmi, J-bo na sporedu jutri 25. tm., M bo zgondška ekipa igrala prvič 7 letošnjem prvenstvu na domač"' tleh. V prejšnjih treh kolih letošnje!!® prvenstva je Kras enkrat počivali dvakrat pa gostoval na tujem "J bil obakrat poražen z enakim i®' dom 3:1. Prejšnjo soboto je Pr°’ magala slovensko šesterko ekip® tržaških gasilcev, ki je (ne le o* papirju) najmočnejša odbojkarsk® vrsta v letošnji konkurenci. Kr®’ sovci so, vsaj po izidu sodeč, igrali presenetljivo dobro, saj bi® lahko z malo več sreče in pre“. vsem s hladnokrvnostjo zagotori® vsaj še en set v svojo korist Jj pa moramo žal odkriti drugo P*!S zvona: Krašovci bi lahko zaključ*? sobotno srečanje v svojo kori®*; le če bi pokazali umirjeno in b" mogeno igro. V resnici pa je vI®, dal na Krasovi strani igrišča Pr' vi kaos in igralci sploh niso P“ kazali povezane igre. Sistem «c*® ter nazaj« ni deloval in v do*-'*®’ nih trenutkih je zgoniška ekip® zapustila vtis, da igra brez vsa11, koncentracije in marsikdo m od sebe tega, kar resnično znW*®! Gost zgoniške ekipe bo gon®® AGI, ki razpolaga baje z zelo a bro šesterko: srečanje bi torej rfl ralo biti privlačno in utrudlj1*! ker se bo treba boriti tudi z... v1^ čino i Tekma Kras-AGI Gorica bo v Zgoniku ob 10.30. — bs ^ («1 STEFAN OLIVIER NOVI ŠEF ^HfuiMiai3in8i*nm»iMiiHiii!ii8liiliiiiBUUBilUllBllitiHiiiiiHi8UfiHH8illiUllllilllUiiB»iiliiiMi8iiMH «Ni tako lahko,» je odgovoril Neugebauer. Govoril je ostro, kot da se ne pogovarja s svojo ženo. «Kaj ni lahko?« Ker ni odgovoril, je spet stopila tik njega. «Ah meniš, da ni dovolj dober operater?« Sedaj je bil res presenečen, hkrati pa tudi boljše volje. Glasno se je zasmejal, toda ne veselo. «Ni dovolj dober. To lahko rečeš še enkrat. Zdi se mi, da bo nekega dne nekdo pod njegovim nožem umrl.« Vstal je in šel iz kuhinje. Liselotte je gledala za njim. Ubogi Hans, si Je mislila. Saj ne bo tako hudo. Nihče ne bo umrl. Le razočarn si. Toda nenadoma se je nečesa zbala. Vedela je, kako je predan svojemu poklicu. Zato je bila nanj ponosna. Toda recimo, da prenatančno ocenjuje, kar dela novi šef, morda misli o njem najslabše? Iz tega ne more nastati nič dobrega. Tega ne bo dolgo prenašal. Ce bi vsaj vedela, kašken je ta Feldhusen? Moram ga spoznati. Ne sme priti do zmešnjave — to se ne sme zgoditi. Prihodnji ponedeljek, konec julija, so Marianne Maurer odpustili. Bila je vesela, ko je prišel zadnji dan, ni pa bila srečna. Cas, ki ga je tu preživela, je bil usoden za njeno življenje — zgodilo se je, kar se ne da več popraviti. Odslej bo njeno življenje drugačno, brez velikih upanj. Osebje iz privatnega oddelka se je prišlo poslovit. Pol ure pred njenim odhodom so prišli pred njeno sobo s steklenico žganja, ki ga je dal dr. Krttger. Prišli so po prstih in rahlo potrkali. Ko jih je Marianne zagledala, so se njene oči kai razširile; bila je presenečena. Tu so bili Kriiger s steklenico, sestra Waltraudt s pladnjem kozarcev, še dve sestri in dve ali tri pomočnice. «Draga miss privatnega oddelka,« je slovesno spregovoril Kriiger, «dovolite mi, da vam spregovorim nekaj besed. Danes zapuščate nas in naš odlični oddelek.« Sestra Waltraudt ga je pogledala sketpično, on pa njo svareče. «Moški zavidamo vašemu soprogu. Edino zdravilo za ta mučni občutek je alkohol. Ker ga je več kot samo zame, izpijmo vsi ustrezno zdravico na vaše zdravje — proti vsem pravilom bolnišnice.« Napolnil je kozarce. «Draga gospa Maurer,« je nadaljeval, «ostanite zdravi, če pa boste še kdaj prišli, pridite takšni, kot ste zdajle. Naj končam z najbolj znano besedo slehernega jezika: na zdravje!« Marianne je vstala. Izpila je hitro, kot da nima kaj reči. Žganje jo Je speklo. Delala se je, kot da je to vzrok, da so se ji oči zasolzile. Potem se Je zbrala, ni bil trenutek za žalost. Smehljaje se je segla vsem v roke. S sestro Waltraudt se je zapletla v razgovor. Kriiger je zbijal šale, vse se je smejalo. Potem se je med vrati pojavil Mariannin mož. Kriiger se je takoj znašel. «Ne ustrašite se, gospod Maurer. Pravkar smo zaželeli vaši ženi prisrčno slovo. V tej steklenici ni bilo žganje, kot bi mislili — to je posoda za naše solze.« Maurer je dvignil steklenico. »Preveč jokali pa niste.« «Pravkar smo Začeli. Se nam boste pridružili?« «Da, prosim.« Skupaj so spili kozarček. Potem so se drug za drugim poslovili. V sobi je ostal komaj zaznaven duh po žganju. «Kaj rii bilo to lepo?« je omenila Marianne, ko sta bila z možem pri glavnem izhodu. «Da. Je prišel tudi Feldhusen?« «Zjutraj Ostal je dolgo časa. To je res zdravnik! Čudovit je. Rekel je, naj pridem kadarkoli. Vedno me bo vesel.« «Hm. In Neugebauer?« Marianne se je stresla. «Ni ga bilo. Razumljivo, da se ni nikoli več prikazal.« «Prav, bolje je tako. Pojdiva.« Maurer se je pripeljal z velikim tastovim avtoinobilom. Marianne je odprla okno. Bil je topel dan. Z zaprtimi očmi se Je obrnila proti soncu. Kje je dan, ko jo Je mož peljal v bolnišnico? Kakšna sprememba od takrat. Sedaj je popolnoma drug človek. Stari časi se ne bodo nikoli več vrnili, nikoli več ne bo stare Marianne Maurer. Pripeljala sta se do majhne hiše; darilo njenega očeta, gradnjo pa je vodil njen mož. Marianne je obstala pri vrtnih vratih. Sredi zelene trate je tekla pot lz kamnitih ploščic, od nje so se cepile s peskom posute steze. Zadaj so stale skupine zelenih drevesc. V pritličju so bile sobe že opremljene, nadstropje pa še ni bilo končano. Tam naj bi bila otroška soba. Marianne Je napravila sto načrtov, kakšna bo: okusna ln pisana, na stenah bodo prizori iz pravljic. Maurer jo je opazoval. «No, ali ti je všeč najino gnezdece?« Marianne je molče prikimala. »O čem razmišljaš?« «0 gornjem delu hiše,» Je odgovorila. V njenem glasu je Mia žalost, a jokala ni «Ne bo ga treba končati.« Nežno Jo je prijel za roko in s kovčkom odrinil vrata. Tisto uro Je Neugebauer stal ob postelji pacientke, ki Je bila tudi zapisana v njegovi beležnici. «No, gospa Gersten-berg,» ji je prijazno rekel, «kaže, da se dobro počutite.« «Da, doktor.« Njen okrogli obraz se je smehljal. «Isto Je zjutraj rekel dr. Feldhusen.« Pod srečno zvezdo je rojen, si je mislil Neugebauer. Up®1 mo, da ni pozabil na predrti mehur. «Dobro,» je rekel, je tako, lahko popoldne vstanete — a samo za eno uro.» Pacientka je bila zelo zadovoljna. Tisto uro je bil Neugebauer tudi pri lisi Zenker. Bila je bleda in slaba. Preden je spregovorila, si je os*1' nila ustnice. «Lahko tudi jaz vstanem?« Neugebauer je počasi odkimal. »Imamo določene cene 9 nobenih popustov, gospa Zenker. Teden dni je kratek čas. ^ da videli boste, kako hitro se vam bo zdravje povrnilo. V n* kaj tednih boste s vojimi otroki že telovadili.« Ko jo je doktor spomnil na otroke, se je nasmehni1' »Tako sem vesela, da se bom pozdravila. Zelo sem hvale*11 dr. Feldhusnu. In vam tudi.« j Neugebauer je zadnje besede težko poslušal. Hvaležn^ Po njej je mrcvaril kot kak mesar — zdaj pa fantazira hvaležnosti. „ Nato ga je zaskrbljeno vprašala: «Je bilo res tako hudo1 «Ne,» je odvrnil Neugebauer, «ne tako hudo, kot smo 9 bali. Zdaj boste tega rešeni.« .( «To je dobro,« je veselo rekla, «veste, moj fant ima dvanajst let V šoli se zelo dobro uči. Radi bi ga dali univerzo. Morala bi živeti vsaj tako dolgo, dokler ve dnrast01 «0, še vnuke boste pestovali,« jo je tolažil NeugebaU« »Mislite zares?« .. ji Je roko ln odšel. Dejansko pa se " 0 & *s «Zares.» Stisnil zelo bal zanjo. Feldhusnova srečna zvezda Je tisti teden še močneis žarela. Privatna praksa je hitro rastla Pacientke so prihaj in prinašale denar. Tako je brez težav plačal prvi obrok ^ avto. Naročil si je dve obleki po meri in kupil ducat, bo' srajc. (Nadaliemvie sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, 11, TELEFON vnaDrel četrtletna 2.250 tir, poltena 4 400 lir, celoletna 8 100 lir SFRJ posamezna Številka v Trst 11-5374 - Za SFRJ: AD1T, DZS, Ljubi rim. Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. 20 - Telefon 37-338, 95-823 račun 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - POURIJ2N1. V: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osn - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societfe Pubblicitš ftaliana« - Odgovorni urednik: Sl A* - m tiska Založništvo tržaškega NAROČNINA: mesečno 800 lir d**® Založništvo tržaškega lir — Mali oglasi 40 tiska. Trst