PRIMORSKI DNEVNIK
Struna
^•SSViSr - Cena 35 lir
Leto XVni. - St. 168 (5252)
TRST, sreda 1. avgusta 1962
Načelen sporazum o vseh vprašanjih v Alžiru na včerajšnjem razgovoru Kider-Belkasem
Budiaf na poti v Alžir, da se udeleži razgovorov - Jazid je odšel v Ženevo na razgovor z Dahlabom - Politični urad se premesti v četrtek v prestolnico
AiLžrR, 31. — Mohamed Kider je izjavil davi v Alžiru, da se bo politični urad premestil v Alžir v četrtek. Danes popoldne je imel Kider dolg razgovor s podpredsednikom vlade Krimom Belkasemom. Navzoč je bil tudi poveljnik tretje vi-
Ben Bela, Ferhat Abas in Mohamed Kider
laje polkovnik El Hadž, ki bo urada, če ga bodo razširili.
Po sestanku je Kider izjavil, da je bila rešitev krize dosežena in da so bile načelno rešene vse stvari in gre samo še za nekatere formalnosti. Upati je, da ne bo prišlo do novih ovir. Kider je sporočil, da je bil Mohamed Budiaf izpuščen in je sedaj v Batni. Verjetno bo prišel še nocoj ali jutri zjutraj v Alžir, da se udeleži razgovorov.
Svet četrte vilaje je imenoval svojega člana majorja Mohameda za «koordinatorja» novega poveljstva v mestu Alžiru. Njemu bo ne-posredno podrejenih šest resorov, od katerih bodo štirje poverjeni poveljstvu kapetanov vilaje.
Minister za informacije v alžirski vladi Jazid je medtem prišel iz Pariza v Ženevo. Potrdil je; da se namerava sestati z odstopivšim zunanjim ministrom Dahlabom in da se bo iutri vrnil v Pariz.
Na podlagi raznih izjav, zlasti Da na podlagi izjave bivšega ministra Aita Ahmeda, so opazovalci mnenja, da se bo kriza rešila ne samo s sporazumom med Ben Belo, Ben Hedo, Belkasemom, Budi afom in ostalimi alžirskimi voditelji, temveč tudi z aktivnim sodelovanjem vojaških voditeljev, Prevladuje vtis, da se bo politični urad razširil z vključitvijo vojaških voditeljev. Govori se, da bo v razširjeni politični urad verjetno vključen tudi polkovnik Burne, dien. Nekateri trdijo, da se stališče Ben Bele in Bumediena ne u-jema vedno in da je med njima prišlo do nesoglasij. Bumedien je poveljnik prve vilaje, kjer je prišlo do aretacije Budiafa in tudi do incidentov v Costantini, s katerimi se Ben Bela ni strinjal.
baje postal član političnega
pred normalizacijo odnosov med italijo in Avstrijo
\
Prihodnjo jesen obnovitev pogajanj za rešitev spora o Južni Tirolski
planska zbornica nadaljuje razpravo o nacionalizaciji električne industrije ^krep bo odobren do 15. septembra? - Danes zasedanje centralnega odbora KPI
-
U ,®9 St; um xzacuxxu zjauoi/iiii pvx pxvxxx txcxx oca
V julijanskim in avstrijskim zunanjim ministrom v pr-
ii se, da se bodo odnosi med Italijo in Av-so se bili izredno zaostrili po prvih treh sestankih
.	w.	UAOZYXXX1 XXX aVOKXIJOiVlXXX ulxxxcxxxj XXXX XXXXXXXOl/X VSXXX V
Nlta-iJu lanskega leta in po teroristični dejavnosti, ki je vV' Cn la v bocenski pokrajini po neuspehu teh treh sestan-v aW^°pno normalizirali, hkrati pa da se bo južnotirolsko v vtkJ?.Premaknilo s sedanje mrtve točke. Tak je vsaj pr-RJu'Jr’ Ri ga dobimo ob čita-SNkt] 'tleSa sporočila o se-»led italijanskim podelil Jelkom vlade in zuna-“''StMul^istrom Piccioni jem in ,	zunanjim mini-
’ Niškim, ki je bil danes
ah’
n?» ki ? sPoročilo o tem sestanki brah ga i2 d ali po skoraj pe-jpbo ; , razgovorov, pravi dobe-•• julija sta se sestala v ib	halijanski minister za
v švstf, Nadeve senator Piccioni Hi 8ky zunanji minister dr. iW^tiii'Rfemljala sta ju držav-Sa aitc Russo in državni ij5>ii ,, Poslanec Steiner. Dele-iti	obrazložili svoja stali-
Jil* itipjeotoviH bistveno skladij;, ie tjG, Sled išči o postopkih, ki Stilila uveljaviti, da bi pretti 8 De J? gl«de izvršitve spora-peri - Gruber, kakor kj 70Cvgata resoluciji OZN štev. ki jij. ‘r>. 1661/XVI. Razgovori,
It»!?? eUa lstven° Olajšali napoTi,
* lji, so e ^ga sedaj v teku v se odvijali v konstruk-
Panes
^ltiVtiiKlahko Poročamo o dveh 1? Do J" dogodkih. Prvi se ti.
iz Alžir», da je bil ih m»!»0ise*en oačelen spora. 11 v«.- alžirskimi političnim» se bo četr.
0 v n Urad Premestil v mi.
V j Brestolnico. Verjetno bo. iti »0Unarad vključene še dru-t °ne in vojaške osebno-

n°vica pa prihaja iz
»N Gvina s® tife Zahodne j^llivih1"^6- Po dolgih potr.
V te a'.Pogajanjih, katerih Hi,"atiji ' udeležil indonezijski nister Subandrio, je , lin m? vlada kontno le po. Cm k, tauravìÈenì zahtevi Indo» 84 snn da Je Prišlo do na. lir0"ne iSrazuma o prepustitvi iti .~°v« Gvineje Indone.
in n» drugi strani C‘>l» a da b» verjetno v pet-f4ium, h sklenjen formalen
tivnem duhu in oba ministra za zunanje zadeve — ko sta ponovno potrdila skupen namen, da se doseže premostitev spora samega — sta sklenila, da se bodo dvostranska pogajanja nadaljevala prihodnjo jesen. V teku razgovorov so hkrati razpravljali o raznih odprtih vprašanjih med obema deželama in na obeh straneh je bila izražena pripravljenost, da se doseže zadovoljiva rešitev teh vprašanj v duhu dobrega sosedstva».
Razgovori med Piccionijem in Kreiskim so potekali v prisrčnem vzdušju, pa tudi razšla sta se v prijateljskem razgovoru. Kreisky je poudaril med razgovori, da ogromna večina avstrijskega prebivalstva želi ponovno vzpostavitev prijateljskih odnoša-jev med obema deželama in vidi negativen element v ukrepu, * katerim so italijanske oblasti u-vedle lani poleti vstopni vizum za avstrijske državljane, ki nameravajo potovati v Italijo.
V poslanski zbornici se nadaljuje razprava o nacionalizaciji .električne industrije. K razpravi se je prijavilo nad 60 poslancev, ki pripadajo pretežno desnici. Spričo tega se predsednik poslanske zbornice Leone trudi, da bi dosegli sporazum med skupinami poslancev in tako omejili splošni razpravo o tem ukrepu. V ta nap men je sklical za jutri opoldni konferenco predsednikov teh skii pin in prevladuje mnenje, da bo» do dosegli kompromis, tako da se bo splošna razprava zaključili najkasneje do 15, avgusta, razprava o posameznih členih ukrepa pa se bo nadaljevala po počitnicah in naj bi se zaključila o krog 12. do 15. septembra. Desnica skuša doseči, da bi se odobritev zakona zavlekla do 20. ali cel lo do 30. septembra.
Na današnji razpravi so desni, carski poslanci Bonino (PDFUM). De Marsanich (MSI), Cortese (P LI) in Biaggi (PLI), ponavljali že znane «argumente» proti naciona-lizaciji električne industrije in na. povedali konet go*ppdarske in po) litične sVobbde' v Italiji, demokristi janska poslanca D'Arezzo in Co» lombo pa sta zagovarjala vladni ukrep in pokazala, kaj se dejan»
me
,s....,	...__....... _____«ze»
lo visoke profite» iz električne industrije in da se danes vsiljuje
- i »	„	• V . .*
«jase» politični pOgpj: dobiček, ki ne izhaja iz tveganja v rižimu svo--bodne konkurence,
boeme konkurence, *e-mpra vrniti
tega ukrepa niso vsilile KD dru-ge stranke, ampak da predstavlja politično odločitev te-- stranke in da pomeni «mejnik v političnem, gospodarskem in socialnem razvd-ju dežele». Colombo pa_ je na argument industrijcev, češ da so oni vedno ustregli vsakemu povpraše-vanju po električni energiji, dejal, da to sicer drži, a po ceni, ki so jo oni diktirali.
Jutri dopoldne se bo sestal posebni odbor, ki ga sestavljajo pred-stavniki strank vladne večine, in ki mora slediti in koordinirati parlamentarno razpravo o nacionalizaciji električne industrije; v tem odboru so:	demokristjanska
poslanca Russo Spena in Cossiga, socialistična poslanca Ferri in Luzzatto, socialdemokrat Orlandi in tajnik PRI Reale.
Danes se je sestalo vodstvo KPI; Togliatti je obrazložil glavne poteze poročila, ki ga bo podal jutri na zasedanju centralnega odbora stranke. Pred tem pa je vodstvo proučilo dokument s tezami, o katerih bodo razpravljali na prihodnjem kongresu stranke, ki bo v decembru.
med italijansko in, jugoslovansko delegacijo za sklenitev sporazuma o financiranju med obema državaina.
Javorški pri Pretiju
RlIM, 31. — Minister za zunanjo trgovino Preti je sprejel danes v Rimu jugoslovanskega poslanika Javorškega in trgovinskega svetovalca Nikolo Ilijiča, Navzoč je bil tudi glavni ravnatelj za valute Giovanni De Paolis. Govorili so o pogajanjih v Rimu
Britansko posojilo ZAR
KAIRO, 31. — «Al Ahram» poroča, da je Velika Britanija dala KAR posojilo 12 milijonov dolarjev. List dodaja, da je bilo dogovorjeno, da bo ZAR uporabila to posojilo za odškodnino britanskim državljanom, katerih lastnina v ZAR je bila zaplenjena.
Poškodovane naprave za jedrske poskuse na otoku Johnston
WASHINGTON, 31. — Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da je področje okoli o-toka Johnston na Tihem oceanu, kjer se delajo jedrski poizkusi, začasno zopet odprto za plovbo. Pripomnil pa je, da so še vedno v programu nove atomske eksplozije v veliki višini. Neuspel poizkus je: drske eksplozije v veliki višini, ki so ga izvršili 5. julija, je zaradi eksplozije rakete «Thor» povzročil veliko škodo na vseh napravah, in potrebno bo več tednov, preden bodo vse naprave lahko popravili in da bodo lahko nadaljevali poizkuse. Uradno poročilo pravi, da bo prihodnji jedrski poizkus izvršen ob primernem času. Tedaj bo komisija pravočasno sporočila meje področja, na katerem bo plovba prepovedana.
V razgovoru, ki ga je imel Ben Bela danes na prefekturi v Oranu z gospodarskimi predstavniki mesta in s časnikarji, je med drugim izjavil: «Ustvariti hočemo ozračje zaupanja in varnosti, kar naj bo pogoj za vse ostalo. Ustvariti hočemo boljše pogoje za učinkovit gospodarski dvig in na splošno boljše pogoje za bratsko sožitje v naši deželi».
Nekemu časnikarju je Ben Bela na zadevno vprašanje odgovoril: «Govoril sem o socializmu v svojih zadnjih dveh govorih. Toda je socializem in socializem: Maocetun-gov in Molletov. Socializem pomeni odpravo privilegijev: to je naš program». Glede streljanja 5. julija v Oranu je Ben Bela izjavil, da so to streljanje povzročile neodgovorne organizacije in da so bili vsi tedanji odgovorni funkcionarji v Oranu zamenjani z novo organizacijo, t.j. z narodnoosvobodilno vojsko. Pripomnil je, da bodo prefekti dobili široka pooblastila. Potrebno bo skrbeti za obnovo, graditev cest, štetje beguncev in še mnogo drugega, kar se bo zgodilo, ko bo politični urad v Alžiru. «Ta dežela je zaključil Ben Bela, lahko preživlja 30 milijonov ‘ljudi. Tu so dejanske možnosti industrializacije. Imamo metan in si lahko naglo zgradimo petrolejsko in kemijsko industrijo. Smo osma dežela sveta, kar se tiče proizvodnje železa. Zato je torej tu mesta za 30 milijonov ljudi».
De Gaulle bo počival en mesec
PARIZ. 31. — Pariška vlada je imela danes zadnjo sejo pred poletnimi počitnicami. Minister za informacije Peyrefitte je izjavil, -da bo de Gaulle 8. avgusta prekinil počitnice v Colombey-Les-Deux-Glises, kamor bo odpotoval danes, da sprejme bivšega ameriškega predsednika Eisenhowerja. De Gaulle bo ostal odsoten iz Pariza en mesec, ker mu je zdravnik odredil počitek.
Minister za informacije je izjavil tudi, da je minister za alžirske zadeve Joxe govoril o vprašanjih, ki so povezana z odnosi med Francijo in Alžirijo. Med drugim je minister poudaril, da nobeden od alžirskih voditeljev ne nasprotuje evianskim sporazumom. Dalje je minister dejal, da je ob sedanjem sporu izvršilna oblast vestno izvajala evianske sporazume in je okrepila svoj u-gled pred javnostjo.
Zatem je Peyrefitte povedal, da se francoski poslanik pogaja z začasno oblastjo o protokolu, ki bo natančno določal, kako naj Francija da Alžiriji na razpolago potrebno upravno osebje.
Minister za repatriirane Boulin je sporočil, da je od 1. januarja letos prišlo iz Alžirije 498.000 Francozov.
Minister za informacije je sporočil tudi, da francoska vlada nasprotuje načrtu amnestije za zločine pripadnikov OAS, ki ga je pripravila pravosodna komisija v skupščini.
Nov odločen nastop Londončanov proti Mosleyevim izzivanjem
Velika množica antifašistov je Mosleya pretepla in pa je prisilila na beg ■ Izjave Mac Millana o skupnem tržišču
LONDON, 31. — Znani angleški fašist Mosley je hotel prirediti danes novo zborovanje v londonskem predmestju Hack-ney, kjer živijo židovski trgovci, črnski delavci, pristaniščni-ki in drugi delavci. Toda tudi danes mu je velika množica to njegovo namero preprečila.
Pred Mosleyem je prišla-manjša skupina mladih fašistov
s kamionom in z veliko tablo, na kateri je pisalo : «Govori Mosley. Smo evropski nacionalisti.» prišlo je do prvih spopadov in policija je aretirala več ljudi. Ko je kmalu zatem prišel Mosley, ga je množica napadla in vrgla na tla. Uspelo mu je povzpeti se na kamion, na katerem bi moral govoriti. Toda takoj ko je odprl usta, je začela množica rjoveti ter metati vanj paradižnike, krompir in druge predmete.
Slišale so se nato samo besede: «Policija me je prisilila, da prekinem zborovanje, ker vlada ni sposobna obvladati komunistične stranke.» Policija je namreč opozorila Mosleya, da mora prekiniti zborovanje, da se preprečijo hujši incidenti. Množica je udrla za
kamionom fašistov, ko se je ta oddaljil. Proti kamionu so demonstranti metali kamenje in druge predmete. Policija je tedaj grobo napadla antifašiste, od katerih je mnoge aretirala. Mosley se je oddaljil ob zaščiti dveh policijskih avtomobilov. Med demonstranti je bilo tudi nekaj ranjenih; med temi je bivši župan iz Hackneya. V tem predmestju so bili leta 1936 veliki spopadi, ki jih je povzročil Mosley, ki je i-mel tedaj več tisoč pristašev.
Mac Millan je izjavn aanes v spodnji zbornici, da ne bo sklenjen noben sporazum o vstopu Velike Britanije v skupno tržišče, če ga spodnja zbornica ne bo prej odobrila, po posvetovanju z ministrskimi predsedniki Com-monwealtha. Obljubil je, da bo po potrebi sklical izredno sejo spodnje zbornice. Voditelju opozicije Gaitskellu je obljubil, da bo vlada upoštevala morebitno ob-
llllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllllliriiiiillilliillillllliiiilllllliiiliimiiiiilliuillllllllllliiillllllllllllll
Načelen sporazum o Zahodnem Irianu
Subandrio je izrazil upanje, da bo do srede avgusta spor dokončno
Kulturna izmenjava med Italijo in ZSSR
MOSKVA, 31. — Delegacija ita-lijanske radiotelevizije (v kateri so upravnik Marcello Rodino, generalni direktor Ettore Bernabei in generalni tajnik Gianfranco Zaf-frani) je danes odpotovala iz Moskve v domovino po petih dneh bivanja v SZ. Podpisani sporazum, v okviru dogovora o kulturni izmenjavi med obema deželama, predvideva mesečne radijske in trimesečne televizijske izmenjave glasbenih registracij, kulturnih, znanstvenih in športnih programov ter prenose koncertov in oper; po televiziji si bodo izmenjali tudi dokumentarne filme in filme o aktualnosti.
Med svojim obiskom v SZ si je delegacija ogledala radiotelevizijsko postajo v Leningradu.
Mnogo žrtev in velika škoda zaradi potresa v Kolumbiji
BOGOTA, 31. — Velika panika je zajela včeraj številne kraje v Kolumbiji zaradi izredno močnega potresa. Po dosedanjih vesteh je zgubilo življenje okoli 40 ljudi, nad 200 pa jih je bilo ranjenih. Mnogo ljudi je bilo pokopanih pod ruševinami hiš. Verjetno je pod temi še mnogo trupel.
Kakor poroča geofizikalni zavod za področje Andov, je včerajšnji potres dosegel moč H «tnpinj med.
narodne lestvice v pokrajinah Caldas in Valle, ki sta bili najbolj prizadeti. V mestu Pereira, ki je oddaljeno 150 kilometrov od Bogote proti Zahodu, se je porušila trinadstropna tovarna, v kateri je delalo 200 delavcev. Do sedaj so ugotovili 13 mrtvih in 120 ranjenih. Tri delavce pogrešajo. Močno sta bila prizadeta tudi kraja Ma-nizales in Cali, V Manizalesu se je porušil eden od zvonikov katedra-
le, ki ni še dozidana. Pri tem je zgubilo življenje več ljudi. Med njimi sta tudi pesnik Guillermo Gonzales Ospina in njegova žena.
Manizales ima 200.000 prebivalcev, V vsem mestu manjkata voda in električni tok, telefonske zveze pa so prekinjene. Tudi iz drugih krajev Kolumbije poročajo o številnih mrtvih in o veliki škodi. Do sedaj pa ni moč imeti še dokončne slike.
WASHINGTON, 31. — V diplomatskih krogih izjavljajo, da je bil med Indonezijo in Nizozemsko dosežen sporazum o vseh poglavitnih točkah, ki se tičejo prenosa oblasti na Zahodni Novi Gvineji. Sporazum predvideva, da bo Indonezija prevzela nadzorstvo nad Zahodno Novo Gvinejo verjetno 30. maja 1963. Dogovorjeni načrt pa ni še uraden. Gre za u-voden sporazum o nekaterih načelih, ki bodo podlaga uradnim pogajanjem, ki bodo v okviru OZN.
Sporazum je bil dosežen sinoči med indonezijskim zunanjim ministrom Subandriom, nizozemskim poslanikom v Washingtonu in bivšim ameriškim poslanikom Bunkerjem, ki posreduje po nalogu tajnika QZN U Tanta.
Načelen sporazum baje določa, da se po OZN v desetih mesecih prenese uprava na Zahodni Novi Gvineji na Indonezijo. Indonezija pa bo prevzela obveznost do QZN, da bo glede neodvisnosti razpisala plebiscit. To je baje kompro-
resen
mis med indonezijskim stališčem in Bunkerjevim načrtom. Subandrio je odpotoval v Džakarto na poročanje predsedniku Sukarnu in se bo nato vrnil v New York, da formalno spopolni sporazum z Nizozemsko. Subandrio je pred odhodom izrazil upanje, da bo sredi avgusta spor lahko dokončno rešen.
Nizozemski poslanik v Washingtonu je danes popoldne potrdil, da je bil dosežen prvi sporazum z Indonezijo «o bistvenih točkah» za prepustitev Zahodne Nove Gvineje Indoneziji.
Indonezijski zunanji minister Subandrio pa je pred svojim odhodom v Džakarto imel zvečer razgovor z U Tantom v Nem Yor-ku. Bo razgovoru je izjavil, da, «če bo šlo vse dobro, bodo pogajanja formalno zaključena v dveh tednih». V poučenih krogih pravijo, da je bil določen 17, avgust za spopolnitev sporazumov. Tudi U Tant je izjavil, da je optimist glede končnega izida pogajanj.
javo bele knjige.
Zunanji minister lord Home pa je na kosilu združenja za tuji tisk v Londonu izjavil, da Velika Britanija ne bo mogla nikoli v celoti izpolnjevati svoje mednarodne vloge, če ne bo gospodarsko močna. Zaradi tega se mora vključiti v skupno tržišče.
Dalje je izjavil, da težave pri pogajanjih v Bruslju še ne pomenijo, da so pogajanja Obtičala v slepi ulici, De-al je, da bo najtežavnejše vprašanje zaščita izvoza kmetijskih proizvodov iz držav Commonwealtha. Sedanja pogajanja se tičejo možnosti zadostnih tržišč za izvoz iz Commonwealtha v države skupnega tržišča, ne da bi vsilili svetovni trgovini kakršnekoli predpise.
Lord Home je zatem poudaril važnost politične plati pogajanj med Veliko Britanijo in skupnim tržiščem in je pripomnil: «Zahtevamo, da se z nami posvetujejo, preden šest držav sklene dokončen sporazum. V rimski pogodbi ali v notah, ki jih je Velika Britanija dobila od šestih držav skupnega tržišča, ni nobene obveznosti za Veliko Britanijo, da sprejme federalni sistem ali pa. naddržavne ustanove v Evropi.»
O jedrskih poizkusih je lord Ho. me izjavil, da se sedaj posvetujejo z ZDA, in je pripomnil, da upa, da bodo zadnji izsledki ameriških znanstvenikov pri ugotavljanju jedrskih eksplozij omogocir li sporazum med Vzhodom in Zahodom za prepoved jedrskih poizkusov.
Zatem je lord Home odločno nastopil proti akciji OZN v Kongu, kar se tiče Kptange. ,
Lord Home je tudi izjavil, da Velika Britanija podpira Indijo v njenem sporu s Kitajsko. Poudaril pa je da ne bi smela nobena od obeh strani uporabiti orožja. Izjavil je tudi, da ni verjetna in-dijsko-pakistanska vojna zaradi Kašmira. Priporočal je potrpežljivo nadaljevanje pogajanj.
Prebivalstvo Slovenije
LJUBLJANA, 31. — Na pod'agi najnovejših podatkov ima Slovenija danes okoli milijon 613.000 prebivalcev, kar je za 31 odstotka več kakor pred petimi leti. Demografski statistični podatki kažejo težnjo upadanja v prirod-nem naraščanju prebivalstva v Sloveniji, V prvih povojnih letih je znašal prirodni prirastek prebivalstva v Sloveniji nad 18.000 ljudi letno, lanskega leta pa je ta prirastek znašal 14.802. Podatki za prvih pet mesecev tega leta kažejo, da bo to število letos še nižje, čeprav so pozitivni podatki glede umrljivosti; ta vsako leto pada, in prav tako tudi u-mrljivost novorojenčkov.
Bivši francoski minister Jules Moch je skočil skozi okno svojega stanovanja v šestem nadstropju. Vzrok samomora ni znan. Na sliki: Jules Moch in njegova Zena ter hiša v Parizu, kjer sta stanovala
immiimiiiimiiuiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiimiiitiiiHiii
Novi primeri rojstva iznakaženih otrok zaradi uživanja «thalidomida»
NEW YORK, 31. — Sherri Fink-bine, kateri je sodišče v Phoeni-xu v Arizoni odbilo dovoljenje, da bi smela prekiniti nosečnost, ker je zauživala zdravilo «thali-domid», in ki sedaj živi s stalno mislijo, da bi utegnila roditi deformiranega otroka," je sklenila oditi v tujino, da bo tam lahko prekinila svojo nosečnost.
Zdravniki v Phoenixu, ki so pregledali gospo Finkbine, se strinjajo v mnenju, da, če bi jo pustili v stalnem strahu, da bo rodila deformiranega otroka, bi lahko zblaznela.
Zvezne	oblasti	so potrdile,	da
čeprav ni bilo še izdano dovoljenje za prodajanje pomirjevalnih sredstev, ki vsebujejo «thalido-mid», je nad tisoč zdravnikov v iZDiA in Kanadi dobilo vzorce od farmacevtskega	podjetja,	ki	je
preparat izdelovalo. Razdeljevanje teh vzorcev je dovoljeno s pogojem, da	imajo	označbo,	da	se
preparat še eksperimentira in da ga ameriške zdravniške oblasti še niso odobrile.
Nov primer je bil javljen včeraj. Neka ne več mlada ženska v New, Yorku, ki je želela vse življenje	postati	mati, je	rodila
otroka brez rok in brez nog; uživala je «thalidomida.
Zdi se, da se nameravata gospa Finkbine in njen soprog preseliti
na Dansko, kjer se bo gospa Finkbine podredila operaciji. Tu je namreč dovoljena prekinitev nosečnosti iz zdravstvenih in socialnih razlogov.
Dr. Karl Inge Qester iz Stockholma je sporočil, da je bilo v začetku tega meseca na Švedskem dvema ženskama dovoljeno prekiniti nosečnost, ker sta zauživali «thalidomid». Pripomnil je, da mu je eden od obeh primerov osebno znan; pod žarki so ugotovili, da je otrok iznakažen. Drugim petim ženskam, ki so zauživale «thalidomid», je bilo dovoljeno prekiniti nosečnost, toda vse so bile že v takem fizičnem ali psihičnem stanju in tako šibke, da bi jim dovoljenje dali v vsakem primeru.
Ameriška zdravnica Helen Taus-sig je napisala članek, v katerem pravi, da se bo konec poletja ali v začetku jeseni rodilo približno 7000 deformiranih otrok, od katerih kar 6000 samo v Zahodni Nemčiji. Tretjina od teh otrok bo težko ostala živa.
Prvi primer rojstva otroka brez rok, ker je mati zauživala «thalidomid», so registrirali danes v Managui, prestolnici Nikarague. Minister za zdravstvo je takoj prepovedal prodajo omenjenega pomirjevalnega sredstva v vsej državi.
Ing. Ciancitto izumil novo raketo
CATANIA, 31. — NASA je po-zvala mladega sicilskega inženirja Antonia Ciancitta, naj dobi dovo. ljenje od predsednika Kennedyja, da bi mogel prispevati k raziskovanju o raketah v ZDA. Ing. Ciancitto poučuje elektrotehniko na neki srednji šoli v Cataniji in je izdelal načrt rakete, ki je trikrat močnejša, stane petkrat manj in ima še druge prednosti pred rake-tami, ki so sedaj «v prometu». V oktobru lani je predložil svoj načrt na IX. mednarodnem kongre-su komunikacij in dobil nagrado za najvažnejše poročilo na področju vesoljskih komunikacij. Pred. nost njegove rakete je tudi v tem, dl ohišje rakete ni «mrtva teža», ampak ga sestavlja gorivo samo, ki je odporno proti toploti, hkrati pa se more spremeniti V gorivo; dobil ga je s posebno zlitino, katere pretežni del sestavlja magnezij.
Da bi preprečil praktično uresničenje svojega načrta, je Ciancitto namerno dal napačno kalkulacijo, in sedaj ga NASA naproša, naj bi ji izdal pravilno kalkulacijo.
Vreme včeraj: najvišja temperati», ra 27.7, najnjžja 19, ob 19. uri 24.6; zračni tlak 1019.8 lahno raste, vlage 60 <jdst , veter 7 km severozahod« ik, nebo jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 20.5 sto. ipinje.
Tržaški dnevnik
Danes. SREDA, 1. avgusta
Peter
Sonce vzide ob 4.47 in zatone ob 19.35. Dolžina dneva 14.48. Lun» vzide ob 5.31 in zatone ob 20.11 Jutri, ČETRTEK, 2. avgusta
Bojan	_
PO PODATKIH CENTRALNEGA STATISTIČNEGA URADA
Indeks življenjskih stroškov se je julija povečal za 2 točki
V Trstu so življenjski stroški narastli v zadnjem letu za 7.2 odstotka • Oškodovani so predvsem delavci in uradniki
Iz Rima poročajo, da je vsedržavna komisija pri centralnem statističnem uradu izračunala na sestanku, ki je bil 31. julija 1962, indeks življenjskih stroškov, ki je veljaven za računanje draginjske doklade v razdobju maj—julij. Indeks je dosegel 116.84 točk (zaokroženo 117 točk), medtem ko je znašal v prejšnjem tromesečju 115 točk. Indeks se je torej povečal za dve točki, za kolikor se tudi poveča draginjska doklada uslužbencem industrije, trgovine in kmetijstva. Draginjska doklada se poviša 1. avgusta in velja povišek za naslednje tri n esece.
Povišanje draginjske doklade kar za dve točki naenkrat je izredno redek pojav, ki govori o naglem naraščanju življenjskih stroškov. S tem so seveda v prvi vrsti oškodovani manj premožni sloji prebivalstva in zlasti vsi oni, ki prejemajo redne mesečne prejemke in torej velika množica delavcev in uradnikov. Kljub draginjski dokladi in sistemu računanja življenjskih stroškov, ki služi za o-snovo te doklade, namreč plače nikoli ne rastejo tako naglo, kot naraščajo cene. Zvišanje cen pomeni dejansko znižanje realnih dohod-kov prebivalstva. Zato je tudi razumljivo in povsem logično, da prav sedaj številne kategorije delavcev in uradnikov stavkajo in zahtevajo obnovitev delovnih pogodb.
Indeks življenjskih stroškov tudi na našem področju izredno naglo narašča prav v zadnjem razdobju in lahko rečemo, da je v zadnjem letu dosegel rekorden porast.
V Trstu računa indeks življenjskih stroškov tržaški občinski statistični urad na osnovi stanja 1938. leta = ena. Indeks življenjskih stroškov je dosegel v Trstu v juliju 1955. leta 56.77, naslednja leta pa je naraščal: 1956. leta 59.77, 1957. leta 61.19, 1958. leta 63.80, 195«. leta 63.96, 1960. leta 65.54, 1961. leta 67,— in 1962. leta (junij) 71.69.
Iz teh podatkov je razvidno, da je indeks življenjskih stroškov tudi na našem področju izredno naglo narastel v zadnjem letu, saj se je od junija 1961. leta pa do junija 1962. leta povečal kar za 7.2 odstotkov. Pri tem je treba podčrtati, da je do zadnjega naglega povišanja cen in s tem tudi do naglega povišanja življenjskih stroškov prišlo predvsem v zadnjih mesecih in to tako v lokalnem kot v vsedržavnem okviru. O tem tudi priča, da se je indeks življenjskih stroškov v prejšnjem trome. sečju povišal za tri točke in je torej v zadnjih šestih mesecih narastel skupno kar za pet točk.
šla na ravnateljstvo la, da se te kazni prekličejo, kar
je ravnateljstvo zavrnilo. Eden od delavcev je zaradi ogorčenja nad takim ravnanjem ravnateljstva, ki lahko povzroči v družini spor, zapustil službo.
in zahteva- j Furlanija - Julijska krajina in o I možnostih skupnega organskega
Sestanek treh predsednikov pokrajin
Včeraj so se v Trstu sestali predstavniki treh pokrajinskih uprav iz Trsta, Gorice in Vidma. Razpravljali so o skupnih vprašanjih v zvezi z ustanovitvijo dežele
načrta za ureditev perečih gospodarskih vprašanj. Predsedniki pokrajin se bodo ponovno sestali septembra.
Danes ognjemet
Kakor smo že poročali, bo danes ob 21. uri velik ognjemet, ki ga niso mogli prirediti v nedeljo in ponedeljek zaradi burje in slabega vremena. Ognjemet bo spet v nedeljo 5. in v nedeljo 12. avgusta, zaključek pa v soboto 25. avgusta ob 21. uri.
Nadaljevanje pogajanj z uslužbenci Javnih skladišč
Včeraj dopoldne in popodne do 17. ure so se na uradu za delo nadaljevala pogajanja med sindikalnimi predstavniki uslužbencev in predstavniki uprave Javnih skladišč. Ker do 7. ure niso prišli do nobenega konkretnega zaključka, so delavci in uradniki oh 17. uri začeli s stavko, ki je trajala do 8. ure danes.
Z začetkom stavke so predstavniki ravnateljstva podjetja prekinili skupna pogajanja s sindikalnimi predstavniki in začeli so se ločeni razgovori, ki so trajali skoraj do polnoči.
Sinoči ni bil dosežen sporazum, zato bodo s pogajanji nadaljevali danes dopoldne na uradu za delo. Včeraj so se lotili specifičnih zahtev delavcev in uradnikov in vse kaže, da bodo verjetno najprej rešili vprašanje priznanja posebne nagrade za vsako tono blaga.
III. FESTIVAL JUGOSLOVANSKE FOLKLORE V KOPRU
Sinoči velik uspeh «Loie Ribarja» v Ankaranu
Na piranski Punti «Tine Rožanc» iz Ljubljane
Drugi festivalski večer je privabil pred postavljene odre na piranski punti in letos žal na parkirnem prostoru za staro restavracijo v Ankaranu okrog 2.000 pretežno inozemskih turističnih
gostov. Predvsem naj tokrat žalostjo ugotovimo, da je orgai
jo ugotovimo, da je organizator jugoslovanskega folklornega festivala, zavod «Primorske pri-reditve», izgubil tradicionalno prizorišče pred čudovitim konven-tom v Ankaranu. Vse to pa zaradi nekega nepojemljivega tipično gostinskega komercialnega - optimizma, ki ga tudi stoletne kulturne tradicije jugoslovanskih narodov na ganejo, le da bi cvetel njihov gostinski «business». In tako smo sinoči, zahvaljujoč vod-
PO KONČANIH ZRELOSTNIH IZPITIH NA SLOVENSKIH ŠOLAH
Komu je treba pripisati odgovornost za slabe uspehe pri letošnjih maturah?
Vzrokov je več, a med njimi igrata nemajhno vlogo šolski sistem ter nezadovoljiv
in deloma pomanjkljiv učni program
Protestna stavka v podjetju SAIFAC
V podjetju SAIFAC v industrijskem pristanišču so delavci včeraj proglasili enourno protestno stavko od 13. do 14. ure proti ravnanju ravnateljstva, ki je v preteklih dneh poslalo na dom trem delavcem pisma o kazni zaradi nediscipline. Notranja komisija j« pred proglasitvijo stavke
V preteklem tednu smo objavili izide letošnjih zrelostnih izpitov v poletnem roku na slovenskih višjih srednjih šolah in sezname kandidatov, ki so uspešno zaključili maturo. Kakor smo že poudarili, so izidi letošnje mature na slo. venskih šolah nezadovoljivi in je treba poiskati vzroke, da se bo stanje na naših šolah zboljšalo in da bodo kandidati pr; prihodnjih zrelostnih izpitih dosegli boljše uspehe. Slovenska javnost ne more biti brezbrižna in ji ne more biti vseeno, kakšna ie slovenska šola. Vsi smo zainteresirani nad dobrim uspehom dijakov med šol. skim letom, posebno pa pri zrelostnih izpitih. Pri srcu nam je obstoj in razvoj slovenske šole, kakor tudi vzgoja in izobrazba naše mladine.
Omenili smo. da je treba poiskati vzroike tega neuspeha m krivdo, da bomo lahko našli način in sredstva za izboljšanje razmer.
2e prj prvem in površnem pregledu lahko trdimo, da je krivda na raznih straneh, kar je treba upoštevati za objektivno oceno se. danjega stanja. Pri vzgoji in učenju, kateremu sledi učni uspeh dijakov, igrajo važno vlogo razni čini tel ji. Jasno je vsem, da je ža dober učni uspeh dijakov važen šolski sistem in učni načrt; o tem pa bi se dalo precej pisati, ker sta žal šolski sistem in učni program nezadovoljiva ter v marsika. terem pogledu pomanjkljiva.
Prav tako je odločilnega pomena za dijaka, kdo in kako ga uči. Tudi o tem vprašanju bi se dalo marsikaj pisati, toda zadeva je ze. lo delikatna. Prepričani smo, da so naši šolniki še toliko zavedni, da bodo ob letošnjih izidih pri ma. turah dobro premislili in si izprašali vest, tako da bodo odstranili
v prihodnjem šolskem letu pomanjkljivosti.
Razprava o tem vprašanju bi pač spadala v pedagoško revijo, ki je žal nimamo vendar pa bi b:. lo zelo koristno in nujno potrebno, da bi tudi o tej zadevi razpravljali profesorji na svojih se. stanikih.
Razen profesorjev pa imajo pn vzgoji in šolskem uspehu dijakov važno vlogo tudi starši, žal se večkrat dogaja, da starši dajejo potuho svojim otrokom in nè skr. bi jo, da bi se doma učili. Nekateri se sploh ne zanimajo za šolski uspeh svojih otrok med šolskim letom In jih ne skrbi, če njihovi otroci gredo v šolo ali če ne pohajajo po mestu. Res je, da ima. jo starši po glavi druge skrbi, toda še večje skrbi si naprtijo, ko mora njihov otrok ponavljati šol. sko leto, ali pa morajo poiskati in plačati inštruktorja. Na raznih šolah imamo primere, da imajo dijaki kolikor toliko zadovoljiv uspeli dokler so v nižji šoli in niso še zašli v nevarne družbo, nato pa kar_ obtičijo, ker nimajo starši več takšnega nadzorstva nad njim:, nevarna družba pa je vedno bolj vabljiva,,,.
Končno je treba poudariti, da je razen vsega tega prvi poklican za dober uspeh v šoli sam dijak, toda dijak ni odrasel človek in nima še tako razvitega čuta dolžno, sti, če mu starši in šola že od otroškega vrtca, pa preko osnovne šole naprej, z vsakodnevno vzgojo ne vcepijo in utrdijo ta čut. Tudi o naši današnji dijaški mladini bi morali več razpravljati in se o tem vprašanju pogovoriti s šolniki, raznimi ustanovami in organizacijami, ki imajo nalogo, da skrbjo za vzgojo mladine, pa tudi s samo mladino, da bi jo bolje spoznali in ji laže pomagal.i
itniiiiiliiiiiiliiiiiiiiiimmiiii m ittfniiiHiiimiiniiiiiiiiiHHHinmHiiimiiiiiiniMiiiiMiiitiiiiiiHiim ninni mn m iiiiiuiiifiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiim mn m luminili
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM VOLITVE NOVE NOTRANJE KOMISIJE
Poziv delavcem štivanske papirnice: Glasujte za listo številka 2!
Na listi CGIL kandidirajo slovenski in italijanski delavci, ki bodo zastopali interese vseh zaposlenih delavcev
Jutri in v petek bodo v papirnici v Stivanu volitve za novo notranjo komisijo. Te volitve so zelo važne in je zato Delavska zbornica — CGIL natiskala poseben letak ter ga razširila med delavci, v katerem je obrazloženo, da notranja komisija v podjetju predstavlja vse delavce, vpisane in nevpisane v sindikat. Zato ima notranja komisija nalogo, da posreduje pri ravnateljstvu za pravilno uveljavitev delavske pogodbe, sindikalnih sporazumov, socialne zakonodaje, higienskih ter varnostnih pravil na delu itd. Poleg tega je naloga notranje komisije, da predlaga vodstvu podjetja izboljšanja raznih služnosti, da prispeva k sestavi statutov in pravil socialnega značaja v podjetju, ustanovitvi menz in drugih ustanov v korist delavcev.
Zato je važno, da je notranja komisija enotna in da izraža mišljenja in zahteve vseh delavcev.
Kandidati CGIL, ki so vpisani na kandidatni listi št. 2 in ki jih bodo delavci zvolili, se obve-
zujejo, da bodo storili vse, da bo
notranja komisija zastopala vse delavce v podjetju in da bo odločno branila uveljavitev delavske pogodbe v vseh njenih členih.
Zato je razumljivo, da je dolžnost vseh delavcev, in pri tem se obračamo predvsem na slovenske delavce zlasti iz nabrežinske občine in drugih slovenskih krajev na Tržaškem, ki so zaposleni v papirnici, da glasujejo za kandidatno listo št. 2, na kateri so sledeči kandidati: Grgič Rudolf, Pausin Giovanni, Zuzek Oskar,
Tretjak Ivan, Pertot Klement, Milli Just in Saba Liberato. Med
temi kandidati je kar pet slovenskih delavcev, ki kandidirajo na listi najmočnejše sindikalne organizacije tako pri nas, kot v vsej Italiji. Iz tega sledi, da. bodo znala notranja komisija odnosno njeni člani izvoljeni na listi OGEL najbolj odločno braniti delavske koristi v podjetju.
Zaradi tega priporočamo, vsem slovenskim in tudi italijanskim delavcem v podjetju, kakojj tudi tistim, ki niso člani sindikata CGIL in delavcem članom druge sindikalne organizacije, da glasujejo za kandidate na listi št. 2, ker samo tako bodo izvolili no-•kntjo - komi«»}«« M be »esnične
in najbolj odločno zagovarjala koristi vseh delavcev v podjetju. Pri tem moramo poudariti, da sindikalna organizacija, Delavska zbornica iz Ul. Duca d’Aosta ne more jamčiti delavcem, da bo odločno zagovarjala njihove koristi v podjetju, ker je njeno vodstvo sedaj razdeljeno na pristaše OISL in pristaše UIL. Zato pričakujejo, da bo ta sindikalna organizacija v najkrajšem času izginila in da se bosta tudi v naši pokrajini u-stanovli dve sindikalni organizacij, in sicer Oli9L‘in UIL. Poleg drugega pa vlada v vodstvu te organizacije razprtje tudi glede sindikalnih akcij odnosno stavk, ki se po potrebi proglasijo tudi na našem področju. Kadar organizacija CISL v Italiji proglasi stavko, pristaši UIL pri nas nočejo stavkati, in obratno. Ta organizacija sodeluje samo v stavkah. ki jih proglasijo obe odnosno vse tri vsedržavne sindikalne organizacije. To potrjuje, da je edina sindikalna organizacija na našem področju, ki lahko nudi največje jamstvo delavcem, da se bo odločno borila za njihove pravice, CGIL.
Zato ponovno pozivamo delavce štivanske papirnice, naj glasujejo za kandidate na listi št. 2 — CGIL.
Seja tržaškega občinskega odbora
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega odbora so sklenili, da bodo skupno z Zavodom za ljudske hiše — IACP izdali posebno brošuro, v kateri bodo interesenti za ljudska stanovanja našli vsa navodila in pravila, kdo ima pravico do ljudskega stanovanja, kako se mora ravnati pri sestavi prošnje in podobno. Brošuro bodo interesentom delili brezplačno.
Poleg nekaterih sklepov navadnega upravnega značaja je odbor sprejel tudi nekaj sklepov o popravilu in opremi šol. Med drugim bodo popravili streho in prebelili prostore slovenske šole v Rojanu, za kar bodo porabili 3 milijone lir.
Na kratko smo le omenili raz-1 Ob tej priliki objavljamo pregled ne plati tega važnega problema, izidov zrelostnih izpitov lani in a se bomo k tej zadevi še vrnili. * letos.
IZIDI ZRELOSTNIH IZPITOV LETA 1961
Šola	Štev.
Klasični licej Znanstveni licej Učiteljišče
Trgovska akademija Skupno
kandidatov	Izdelalj	Popr. izpite	Padli
39	24	14	1
24	15	9	0
18	4	11	0
47	17	24	6
125	60	58	■ .7,
LETA	1962		
Šola	štev. kan A : datov	Izdelalj	Popr. izpite	Padli
Klasični licej	11	5	3	3
Znanstveni licej	j.4	4	6	4
Učiteljiuče	18	1	11	6
Trgovska akademija	39	11	24	4
Skupno	82	21	44	17
Zanimivi so tudi podatki o številu popravnih izpitov iz raznih predmetov na posameznih šolah. Navedli bomo le večje številke.
Na klasičnem liceju sta letos 2 popravna izpita iz italijanščine, zgodovina (1), filozofija (1), prirodopis (1).
Na znanstvenem liceju; Slovenščina (2), latinščina (2), filozofija (2), zgodovina (2).
Na učiteljišču: Italijanščina (9), latinščina (5), matematika (4) itd.
Na trgovski akademiji:	Itali-
janščina (12), slovenščina (11), nemščina (10), knjigovodstvo (8), angleščina (6) itd.
V primerjavi gornjih podatkov najprej ugotovimo, da je bila letos ena tretjina manj kandidatov na zrelostnih izpitih kot' lani, kljub temu pa je več padlih in sorazmerno več popravnih izpitov.
Na vseh šolah je lani pri zrelostnih izpitih padlo 5,6 odst. kandidatov, letos pa 20,73 odst. Lani je imelo popravne izpite 47,6 odst. kandidatov, letos pa 53,65 odst. Lani je izdelalo skupno 48 odst. dijakov, letos pa le 25,6 odst.
Najslabše je letos na učiteljišču. Lani je na tej šoli uspešno opravilo maturo 26,66 odst. kandidatov, letos pa le 5,55 odst. Lani ni padel nobeden, letos pa
c*
je padlo prj maturi 33,33 odst. kandidatov, Lani je imelo popravne izpite 73,33 odst. letos pa 61,11 odst. kandidatov.
Ob teh ugotovitvah naj se zamislijo šolske oblasti, šolniki, starši in dijaki. Vsi pa naj se potrudijo, da se bodo razmere zboljšale.
Na dražbah oddana javna dela
dela
Pri skrbništvu za javna vladnega generalnega komisariata so včeraj na treh zasebnih dražbah dodelili tri naslednja javna dela: 1. Ureditev tirov za električna dvigala na pobrežju VI. novega pristanišča za 26 milijonov 400 680 lir bo prevzelo podjetje inž. Rostirolla Renato iz Tr. sta. 2. Izgradnja železniškega tira med napravo za dezinfekcijo in tirom III., gradnja zidu in dveh vhodov v starem pristanišču za 5.138.160 lir bo prevzelo podjetje inž. Rostirolla Renato iz Trsta. 3. Barvanje lesenih in železnih polken na pomorski postaji, skladišču št. 42 in pomolu Bersaglieri za 2.053.147 lir bo prevzelo podjetje Pietro Ceiner iz Trsta.
Ponesrečena zakonca Saule v tržaški bolnišnici
Včeraj so prepeljali v tržaško splošno bolnišnico zakonca Saule, ki sta se ponesrečila, kot je znano, 15. julija na cesti med Diva-
Skozi mejne bloke na našem pod ročju potuje te dni veliko število turistov, ki so zadovoljni, ker so odpadle razne formalnosti zlasti za tiste, ki potujejo s potnim listom. Na sliki prizor na bloku pri
Fernetičih
čo in Kozino, in sicer v bližini Kačičev. Do včeraj sta se 48-,etni Saule in njegova 47-letna žena Maria zdravila v bolnišnici v Izoli. Ker pa se je njuno zdravje medtem precej izboljšalo, so ju z rešilnim avtom JRK prepeljali v Trst. Maria Saule bo ostala v bolnišnici še pet dni, medtem ko se bo moral njen mož zdraviti še 15 dni, in sicer na ortopedskem oddelku.
O nesreči, ki se je dogodila sredi preteklega meseca, smo že obširno pisali. V avtu Fiat 1100, ki ga je upravljal Saule, je bilo več potnikov^ Iz neznanih razlogov je vozač trčil najprej v kup gramoza in nato v skalni usek na desni strani ceste. Od tod je odbilo avto na levo stran ceste, kjer je spet treščil v skalni usek. Udarec je bil tako silen, da so vsi potniki zleteli iz avta ter padli na asfalt.^ Pri priči je bil mrtev C. Furiarne, medtem ko sta se njegova vil, da je avto izginil neznano poškodovala. Do nesreče je prišlo nekaj po 23. uri, in sicer med hudim nalivom.
stvu gostinskega podjeja «Adrija» v Ankaranu, gledali čudovit spek-takelj jugoslovanskih ljudskih plesov v izvedbi mladega ansambla «Ivo-Lolà-Ribar» iz Beograda nekje med javnimi stranišči dobesedno na parkirnem prostoru, ki so ga zastirala drevesa in različne druge ovire.
Briljantna izvedba mladih Beograjčanov je od točke do točke navduševala občinstvo, ki se je gnetlo na povsem neprimernem prostoru. Večino plesov s področja Srbije, Makedonije, Dalmacije in Vojvodine je koreografiral u-metniški vodja tega temperamentnega in izredno mladega ansambla Dragomir Vukovič. Seveda so največ aplavza pozveia smiselno stilizirana makedonska obredja, komitski plesi, znana srbska fantovska nadigravanja in radoživa vojvodinska in slavonska kola.
Na isti večer pa se je na prizorišču že tradicionalne piranske Punte predstavila občinstvu (to so bili pretežno domači gostje in turisti) skupina ljubljanskega «Tineta Rožanca». Ta poleg «Franceta Marolta» najbolj znana slovenska amaterska skupina je tokrat prvič sodelovala na jugoslovanskem folklornem festivalu, njen spored pa je poleg znanih stilizacij plesov iz sosednih republik izpolnjevale v glavnem slovenska plesna folklora. Tako smo lahko občudovali suito prekmurskih pesmi in plesov, znane belokranjske motive, znamenito Vinjsko kolo, pa «Suštarsko» in «Žaklje šivajo» iz okolice Bohinja ter za zaključek še izredno razgibane gorenjske svatovske plese.
Operetna sezona na gradu Sv. Justa
Jutri premiera «Tihe vode»
Kot je opereta «Pri treh mladenkah» bolj klasičnega tipa in je polna romanticizma, tako je «Tiha voda» masovna, pestra in razgibana ter je pravo ogledalo prekipevajoče duše toskanskega ljudstva. Giuseppe Pietri je uglasbil znano delo Nevellija in tako se je porodila «Tiha voda», višek komičnosti. Večkratne televizijske oddaje potrjujejo, da so strokovnjaki ocenili opereto «Tiha voda» kot zelo primerno za zabavo vsake vrste občinstva.
Na gradu Sv. Justa bosta nastopala dva glavna igralca, ki sta nastopala po televiziji, in sicer Elvio Calderoni ter tenorist Franco Artioli. V vlogi, ki jo je odlično podal Odoardo Spadaro, bo tokrat nastopil Carlo Rizzo, poleg Sandre Salinari pa bo nastopila Carmen Villani, ki je ie nastopala v milanski Scali.
Skupno z orkestrom bo sodelovalo 120 oseb. Dirigiral bo Mario Buganeli, zbor bo vodil Giorgio Kirschner, režiral pa bo Elvio Calderoni.
Premiera bo jutri ob 21.15.
Ladja «Dionea» trčila v pomol v Umagu
Obe prireditvi v Piranu in Ankaranu sta bili seveda na višini, dasi lahko rečemo, da je beograjska skupina v izvedbi homogenej-ša in da razpolaga tudi z izjemno kvalitetnimi solisti jn plesalci.
Nocoj se bosta obe skupini predstavili na zaključni reviji a-materskih ansamblov v Portorožu, in sicer na prizorišču letnega kina. Tudi Portorož je, kot vidimo, pokazal enake «simpatije» do folklornega festivala, ki v skrajni konsekvenci ni nič drugega kot čudovita atrakcija in spodbuda za slovenski obalni turizem. Gotovo pa tudi spodbuda za nekatere kratkovidne gostince, ki so žal, še vedno prepričani, da se njihovi gostje dovolj zabavajo na vrtu restavracije «Jadran» v Portorožu ali pa na plesišču ankaranskega Konventa. Zaradi takih nemogočih pojmovanj lahko rečemo, da je letošnji III. festival jugoslovanske folklore vsaj na prvem delu temeljito okrnjen.
Danes je prispela v Koper celotna ekipa jugoslovanskega TV-centra, ki bo začela s pripravami za sobotni prenos zaključnega festivalnega večera v evroviziji. Nocoj bo Portorož festivalno mesto, v petek pa pridejo na slovensko obalo s celovečernimi programi naši priljubljeni ansambli «Kolo», «Lado» in «Taneč», ki bodo nastopili v Portorožu, Piranu in Ankaranu.
iiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiMiiiimiiniuniiiiiMiiHiiiiiii
VPRAŠANJA POSLANCEV MINISTRU ZA JAVNO VZGOJO
Kdaj bo objavljen stalež osebja na slovenskih šolah ?
Sprejeta resolucija glede zakonskega osnutka za izboljšanje pokojnin in invalidnin
Poslanci Roffi, Yidali, Raffaele Franco in Beltrame so predložili ministru za javno vzgojo vprašanje glede uresničitve člena 9 zakona št. 1012 o slovenskem šolstvu, ki se glasi: «Minister za javno vzgojo določi stalež vodilnega, učnega, upravnega in pomožnega osebja na šolah s slovenskim učnim jezikom na podlagi veljavnih predpisov ter določil tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve zakona.»
Omenjeni poslanci opozarjajo ministra, da so prizadeti zaskrbljeni in zgubljajo zaupanje spričo kršitve zakona, ki ga še ne izvajajo, čeprav je preteklo že eno leto od njegove uveljavitve, kar je dalo tudi povod za stavko šolnikov v Gorici 6. in 7. junija. Razen tega poudarjajo, da bi se kvaril ugled ustanov italijanske republike, če se ne bi takoj odpravila ta pomanjkljivost vlade. In to prav sedaj, ko se ustanavlja avtonomna dežela ter etnične in jezikovne manjšine morejo in hočejo sodelovati pri napredku teh krajev, kjer je treba dokončno izbrisati nestrpnost in preganjanje na škodo manjšine, ki sta navdihovali politiko fašizma in še navdihujeta več ali manj prikriti neofašizem.
Ob razpravi 13. poslanske komisije glede zakonskega osnutka za izboljšanje pokojnin in invalidnin sta poslanca Franco Raffaele in Vidali predložila resolucijo, v kateri zahtevata, naj se z zakonskim odlokom popravi krivica, ki se glede pokojnine in invalidnine godi italijanskim državljanom pokrajine Julijska krajina, ki so služili vojaški rok v avstro-ogrski vojski.
Resolucija je bila sprejeta in sta omenjena poslanca dobila zagotovilo, da bo omenjena komisija o tem razpravljala v bližnji prihodnosti.
Nezgodi na delu
Včeraj malo pred 16. uro se je zgodila na parniku «Spuma», ki je navezan ob hangarju 62 v Novi prosti luki, huda nezgoda na delu. 32-letni delavec Giuseppe Sain iz Ul. Giuliani 10 je padel z višine 5 metrov ter si zlomil medenico, se pobil po prsnem košu ter de», nem delu kolka. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim avtom na ortopedski oddelek, kjer se bo mo-ral zdraviti od 40 do 60 dni.
Do nesreče je prišlo pri čiščenju ladje. Sain, ki je uslužben pri podjetju Lloyd Triestino, je stopil na viseči oder, ki ga je žerjav premaknil s krova. Pri tem je delavec izgubil ravnotežje ter padel na spodnji oder z višine 5 m.
* * *
Na delu se je ponesrečil tudi 34-letni Marcello Lombardo iz Zgor-njega Kjadina 933. V bolnišnico so ga prepeljali ob 14.30 ter ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdravniki so mu ugotovili globoko rano na spodnjem delu desne noge, kjer so možne tudi poškodbe na kitah. Ozdravel bo v 10 ali 20 dneh.
Do nesreče je prišlo v ladjedelnici «Cantiere Giuliano» na pomolu «Fratelli Bandiera». Lombardo je rezal na stroju debelo pločevino, ko ga je kos pločevine nena-doma usekel po nogi.
Usodne posledice padca
Predvčerajšnjim ob 22.50 je preminila v splošni bolnišnici, in sicer na ortopedskem oddelku, 80-letna Angela Podersai por. Bozzi iz Ul. Giustinelli 3. Priletna ženska se je že 21. junija letos ponesrečila v kuhinji svojega stanovanja. Na spolzkem podu se ji je spodrsnilo ter je padla na tla. Pri tem si je zlomila desno stegnenico. V bolnišnico so jo tedaj sprejeli s pridržano prognozo.
Žaga mu ja odražala dva prsta in kos dlani
Nezgoda na delu se je pripetila včeraj okoli 16. ure 22-letnemu mi-zarju Albinu Santiniju iz Mavhinj 53. Santini, ki je zaposlen na žagi podjetja «Fratelli Zmajevlch» v novi prosti luki, je žagal les z motorno žago, ko mu je roka zašla pod rezilo. Zobje so mu odrezali prstanec in mezinec na levi roki ter levi del dlani pod omenjenima prstoma.
Ponesrečenca so prepeljali na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti okoli 20 dni.
* Marija Škabar, stara 45 let z Repentabra 45, se je včeraj nekaj pred 17. uro laže ponesrečila, ko je izstopila iz openskega tramvaja na postajališču v Kolonji. Na stopnici vozila se ji je spodrsnilo ter je padla na tla. Pri tem se je pobila po levi strani spodnjega dela hrbta. Qzdravela bo v 4 dneh.
Tržaška potniška ladja «Dionea», ki je last pomorske družbe «Navigazione Alto Adriatico», se je včeraj poškodovala pri pristajanju v Umagu.
Kljun ladje se je zaril v pomol med bloke cementa. Zaradi močnega sunka je ladja utrpela škodo tudi na palubi in v kabinah. Na srečo je bilo tedaj na ladji le nekaj potnikov. Skoda je precejšnja, človeških žrtev pa ni bilo. Iz Umaga so takoj obvestili omenjeno družbo in uvedli preiskavo.
* Včeraj popoldne so prepeljali na I. kirurški oddelek 93-letnega Domenica Fontanota iz Milj, Ul. Matteotti 2, ki se je že pred 15 dnevi ponesrečil v svojem stanovanju. V spalnici se mu je spodrsnilo ter je padel na tla. Pri tem se je pobil po levem delu prsi in morda poškodoval medenico. Ozdravel bo v 8 ali 30 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub aL. Ko.
šir» bo imel sestanek v nedeljo 5. t.m. v prostorih kluba, Ul. dei Mon-teoclhi 6, od 10. do 12. ure.
Vceraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 31. Julija se Je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo je 10 oseb.
UMRLI SO: 62-letni Aiello Giovanni, 75-letna Bogdanich vd. Rode Laura, 57-letni Leban Menotti, 46-letna Colenzi vd. Viscovioh Giovanna, 33. letna OsvaldeMa por. Savoini Lidia, 46-letni Milost Guido, 65-letni Dapas Luigi, 60-letna Bislacchi Marcella, 64-letni Rozman Libero, 80-letma Podersai por. Bozzi Angela.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Madda. lena, Istrska ul. 43; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče limone marelice smokve , jabolka
breskve .........
hruške ..........
pesa
domača pesa . • . kumarice ....
čebula ......
stročji fižol . . .
stročje .........
solate ..........
melancane . . .
krompir .........
paprika ............... 36
paradižnik ............ 12
zeleni radiò I. .
zeleni radiò II......40
bučke ...........
Večina blaga se prodaja po
prevlad, ceni (3. stolpec)
—	259	—
71	118	106
—	329	—
100	160	130
71	153	83
50	200	141
18	176	53
40	70	60
30	80	50
24	60	36
29	50	36
29	100	53
94	118	106
40	120	80
36	71	47
33	55	49
36	259	47
12	77	65
200	340	250
40	150	100
24	70	36
VALUTE V TRSTU
dolar		619.85
švicarski	frank	143.45
funt šterlmg		1740.50
francoski	frank	126 —
šiling		24.02
marka		155.25
pezeta		10.50
dinar		—.78
marengo		4900 —
zlato		709,—
himna
ZAVOD PRIMORSKIH PRIREDITEV — KOPER
priredi v soboto, 4. avgust» ob 20.30 uri v KOPRU zaključno revijo III. jugoslovanskega folklornega festiva1®
«Jugoslavija pleše in poje»
Sodelujejo najboljši jugoslovanski folklorni ansambli
KOLO — Beograd LADO — Zagreb TANAC — Skopje
Rezervacije vstopnic in ostal informacije dobite pri Slove» ski prosvetni zvezi v Trst, Ul. Geppa 9/II (tel. 31-U9> od 9. do 12. ter od 16-ure.
Nazionale Zaprto zaradi počitnic Fenice 16.00 «12 samokresov da» (12 pistole del West). °®r ne Calvet.
Excelsior Zaprto zaradi P°čitn,^„a Grattacielo 15.30 «Velika vroči* (Il grande caldo). Glenn Fojj' ✓ Arcobaleno 16.00 «Krvava P°5a p,, (Il mostro di sangue). Vincent
ce. Prepovedano mladini. „,i Supercinema 16.00 «Mongolski “ri
džarji» (Le scimitarre dei li). Toshiro Mifune. Technicolor
Alabarda 16.30 «Rdeča čarovnic»* (La strega rossa). John ;
Gay Russe!.
Aurora 16.00 «Divja Venera» V” re selvaggia).	... c#
Cristallo 16.30 «Pepelko» (U rentolo). Technicolor. Jerry u _ Garibaldi 16.00 «Eichmann. b®0^ morilec» (Eichmann il sicario diavolo). Prepovedano mladih'
Capito! 16.30 «Mož s sivo 0®kj (L’uomo dal vestito grigio). “
ry Peok. Jenifer Jones. . .^i Impero 16.30 «Profesor med ®t” (Un professore tra le nuvoli' . Massimo 16.30 «800 vrst nad JL,;
zonijo» (800 leghe suH’Amazz1" Technicolor. Vie Connors. ial Moderno 18.00 «Dva vinarja (Due soldi di gloria). Claire rier.
Astoria Počitek.	i	ali
Astra 16.30 «Gverilci otočja» G ‘ j riglieri dell’arcipelago). jà Vittorio Veneto 16.30 Revija ** A nalnih filmov: «Zadnjo minut® (All'ultimo minuto). Mei 9 Prepovedano mladini.	rti	j
Abbazia 16.00 «General in po’*,.
generale e mezzo). Danny 6»r , Marconi 16.30 «Nocoj boš moj»'^ (Questa notte sarai mia)-Van Eyck, Barbara Riutting. m Ideale 16.30 «Počitnice na Is°hl' V>
canze ad Ischia). Technicolor, torio De Sica.	(S-
Skedenj 20.30 «Gospod se rodiš»,p
gnori si nasce). Totò, PèpP1,]% Filippo, Delia Scala, Lian»ljt* !
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne nižje ■- , strijske strokovne šole s sl<*ve” |ji učnim Jezikom v Trstu <R°janI,? Montorsino št. 8-1II.) obvešča. *“,>
vrši vpisovanje v 1 , II. in H*-.
■'H
red za šolsko leto 1962-63 eto v"yV[ no 25. septembra t.l. vsak d*1 od 10. do 12. ure.
Pri vpisu za prvi razred so P® ne naslednje listine:	<
1.	šolsko spričevalo V. razre«
snovne šole;	.gti1
2.	rojstni list Izdan od o6i n urada;
3.	potrdilo o precepljenju kO‘^,1 Obenem opozarja učence 111 „ii
ke, ki So bili pripuščent K jn
nlm izpitom v Jesenskem
roKO'
*•«**» itpiivtii v JVJciioncin	..n v i
se prično nižji tečajni in raZ .,pt** pravni izpiti v ponedeljek 3. i bra t.l. ob 8.30.
i» ik rte
Na državnem znanstvenem
s slovenskim učnim Jezikom v g(*l ki ima poleg razredov z zn>' ft nim učnim načrtom tudi P°P	f
rede s klasičnim učnim načrt®1 jjj/ vrši vpisovanje za šolsko letourt ! 1963 vsak dan od 10. do 1J-tajništvu zavoda v Ulici	A
vecchio 9-11. neprekinjeno ‘ septembra.
Prosvetno društvo Prosek-K®1”^.’
priredi v nedeljo 5. av*us'fDis<ri dnevni Izlet v* Ravasrletto. ’ J*
dnevni Izlet v' Ravascletto. •- j*
pr®5{|i
njfc vsak večer o<j 21. do sedežu prosvetnega društva
* * *	, c®» ;
Prosvetno društvo Andrej e»‘
Opčin organizira 19. avgu*** S*
dnevni Izlet v Bohinj ln 8 sl^n, plsovanje pri DraščKO’
vice. Vpisovanje pri
■k * *
Izlet SPDT na Jezersk» ^
V nedeljo 12. 8. t.l.	J
planinsko društvo Izlet na Jeatr gorsko sedlo na meji med škiml planinami in Karavank*1 ;
Vpisovanje v Ul. Geppa i11
poletnem urniku od 9. do
immtz
predvaja danes 1. t. m. ob IS. In ob 20.30 uri film:
A DEBORAH KER.R. m ROSSANO BRAZZI / MAURICE CHEMI1ER,
J «LATINSKI _	’ SOPROG»
(Il marito Latino)
KINO PROSE K-KONTOV
predvaja danes 1. t. m. ob 19.30 uri Warner Bros cin«'0*' scope barvni film:
PREDSTRAŽA OBUPANCEV
(Avamposto dei disperati)	J
Igrajo: TOSHIRO MIFUNE in MAKOTO SAT0**

STANJE ODNOSOV SZ-ZDA
SPORAZUM
0 NESPORAZUMU
Obisk Thompsona pri Hruščovu v njegovi «dači» Vprašanji Berlina in razorožitve v zvezi z novimi diplomatskimi možnostmi njune rešitve
Jori»
c.
či«i>
d.
t»1
: H
m
»r.
it
'if
ce»f
&,
j.
M*«1
if^
,1#’
)■ J
A®'
K#
u*1'
0*
j#
«fi
i
,y(.
I»
)*d'J
«s».1!
Ja
!Ž
ut«*

« Nekaj paradoksnega je v mo-°vskih ocenah trenutnega staji! ®^nosov med velikima sobe-«taikoma SZ in ZDA. Na obeh aneh se namreč hkrati vztraj-° strjuje, da zadnji stiki v 2e-Vl niso privedli do nobenega PWazuma, po drugi piati pa se j; aarja umirjena in konstruk-na atmosfera kot značilnost o-“«njenih stikov. V atmosferi «ane rezerviranosti vseh u-j lh virov se moskovski di-di^ttafi in komentatorji zdaj tru-r,. ’ “a bi odkrili ključ tega pata r|Sa' namreč, ali je treba v ^novoljdvi atmosferi videti znak, «e bodo pogajanja vendarle pom ,a Proti sporazumu ali pa ti . anjsanje sporazuma razume „^5” Predznak poslabšanja at-0i^,ere- In čeprav nobena od stra .možnosti še nima na svoji nt definitivnih argumentov, v.j-.^ar več takšnih, ki v zado-likirn1 atmosferi stikov med ve-Slobl” ,partnerjema vidijo neki »lea ne samo abstraktni popoli0 neIct dan ameriški vele-■nelf*1? ^ompson obiskal Kremi*»	se P°SI°V*I od pre-
ò»ko* ,?'ruàóova. so mnogi pri-p0VtVar'' da bodo ob njegovem »ia a'^U *z njegovega razpolože-gjje m°Sli uganiti razloge ženev-tum 2astoja pri iskanju spora-^eSa dne so vesti iz Zeli^, govorile, da Gromiko in kom nis,ta dosegla pričakovani ti Ju°mis niti glede Berlina ni-iveu^**6 razorožitve. Po skoraj g0v 'nem neprotokolarnem raz-Kremr’ Se 3e Thompson vrnil iz ražai v razpoloženju, ki je iz-bespj -vse Prei kot pa zaostren
< >• 4
P V
\V>f
1S‘’
li
}
H
!V
f*
i
i
D0g_ s .	-	J IVVl. pet £dU3UCU
'atno dvoboj. In, da to ni bila ; azniva diplomatska maska, jem p°kazalo brž ko je novinar-Preipi'ZJavil> .da ga je sovjetski raž- „ zvener povabil na nov Partna^r v svojo «dačo» blizu
vi°^ večerji je Thompson no-izij l«0, ki so dolgo čakali na Mu i-0Vega srečanja, izjavil, da de »2 Predsednik sovjetske vla-šanj ■ apaI določeno število vpra-bo Do stališč, ki jih mora oseb-Hedyiure^ovati predsedniku Ken-
v	nj, *' Veleposlanikov ton ni -tV J”« 'zdajal kake zaostri-
'Partrierj3p °razuma me^ velikima
vi	Se teda3 — na osno-rezmtat. naspr°tja med stvarnimi ~~ mea ^ atmosfero pogajanj govorit moskovskimi pogajalci Paradoù 0 nek' povsem enaki odnosri,salni formuli trenutnih Otujg med SZ in ZDA. Ta for-
Sp°razumu 'me ' ®porazum 0 ne'
partnèrV gre7 se' sta oba
6l*njev a po dolgih mesecih raz-Pogajannja obeh temeljnih točk
tve __J ~~ Berlina in razoroži-
a*spora pr'®la do samega jedra rU je zuma. V berlinskem spo-Pih vo,“ladro prisotnost zahod-*>bu, IX, sk.lh S>I z zahodnem Ber-^Pska asa'nSton je zdaj preko V ^toskv ^enevi in Thompsona ?.*ede UJ-. jasno sporočil, da se 'na «SDi*u8 aahodnih sil iz Ber-S soviot, ne more pogajati». vtav takSaC. s^ranI Pa je bilo arez te 0 jasno sporočeno, da pbliiti * “mika v tej al’ drugi bjti, ?l sPnrazuma ne more
btemoiln,gt0n je sv°ie stali* ’n m j s sv°jimi notranji-*11*’ nakai.6^11^0^11’111* obveznost-g?v0r a, Je 'z Moskve prišel od-bih 0v tudi ona ni brez takš-
Odi eznosti-
^*t>, p‘lna v takšni situaciji je tj . *akšni poti bosta obe
diplomaciji stopili po tako radikalno utrjenem nesporazumu: po poti razdora ali tolerance? Ugodna atmosfera, ki sta jo ustvarila tako premier Hruščov v svojem pogovoru s Thompsonom kot Gromiko v svojih razgovorih z Ruskom, je v tem trenutku postala več kot značilna. Iz nje gre namreč sklepati, da je bila glede nesporazuma izbrana pot razumevanja in tolerance.
Razne so predpostavke ,v kakšni obliki bi se mogel zdaj sporazumno stabilizirati ta odkriti nesporazum okrog Berlina. Med temi prevladuje ena;
Ker so se okrepili negativni pogoji, nasprotni, da bi se spor sporazumno rešil, bo sovjetska vlada pristopila k sklenitvi ločene pogodbe z Vzhodno Nemčijo, kateri bo prepustila tudi suverenost nad pristopi v Berlin, proglasivši obenem za nevzdržno prisotnost zahodnih čet v tem mestu. Ameriška vlada bo to enostransko dejanje «požrla» in
—	pristopivši s časom, skupno z vzhodnonemško vlado, k ureditvi režima berlinskih pristopov
—	dejansko sprejela novo stanje, pri čemer bo formalno vztrajala pri svoji obveznosti, da svoje in ostalih zahodnih sil čete obdrži v Berlinu.
Položaj nesporazuma bi se tako sporazumno stabiliziral brez formalnega sporazuma. Vprašanje zahodnega Berlina pa bi o-stalo odprto in bi se reševalo kasneje v neki morebitni zrelejši in ugodnejši atmosferi. V Moskvi računajo, da se bo takšna atmosfera neogibno ustvarila že glede na to, ker bo v pogojih mednarodne konsolidacije in razširitve suverenosti Vzhodne Nemčije prisotnost zahodnih čet v Berlinu postala vse bolj nevzdržna in absurdna.
To so, razumljivo, samo splošne in okvirne predpostavke tega «sporazuma o nesporazumu», ki še niso našle nobenega potrdila v kaki uradni izjavi. Prevladuje pa mnenje, da bo prvo naslednje srečanje med Gromi-kom in Ruskom v prvi vrsti posvečeno raznim platem in posameznostim uresničitve omenjenega «sporazuma o nesporazumu», tako da bi se vse skupaj izpeljalo na način, ki bi ne kompromitiral ugodne atmosfeié ^in bi odnosov ne pripeljal do nevarnega roba zaostrovanja.
Težko je ugotoviti, ali imajo moskovski komentatorji dovolj argumentov, da bi formulo «sporazuma o nesporazumu» prilagodili tudi na pogajanja o razorožitvi, še posebno kar zadeva ustavitev atomskih poizkusov. Do nove dvakratne serije eksplozij je očitno prišlo zaradi pomanjkanja sporazuma med obema partnerjema. Toda v tem nesporazumu mnogi vidijo tudi obrise sporazuma, se pravi pripravljenost na obeh straneh, da se s tem turnusom poizkusi zaključijo, nakar bi se pristopilo k dogovoru o moratoriju. V prid te teze je trenutno moč navesti samo dokaj umirjeno obojestransko reakcijo nasproti ameriškim, oziroma najavljenim sovjetskim eksplozijam. Bolj solidne argumente za to predpostavko pa bodo lahko dali skorajšnji stiki sovjetskega veleposlanika v Washington» in pa rezultat Thompsonovega poročila v Beli hiši. Iz tega bo moč ugotoviti, koliko v formuli «sporazuma o sporazumu» prevladuje bolj prva kot druga komponenta.
FRANE BARBIERI
V soboto zvečer v Kopru
”| Najzahodnejša slovenska jezikovna meja
V soboto zvečer bo na Titovem trgu v Kopru zaključna prireditev festivala jugoslovanskih folklornih plesov, na ka teri bodo nastopili trije najboljši j ugoslovanski ansambli
Sprehod po Terski dolini in med njenimi ljudmi
H.	j
Narečje, ki ga govore tu, je težko razumljivo, če ne znaš I furlanščine. Ima pa dokaj prav izvirnih slovenskih besed, posebno iz kmetijstva. Ce jih ogovoriš, so zadovoljni in radi odgovarjajo. Čutijo, da so slovenskega porekla in drže na to, kar se koj spozna. Doma so ostale večinoma ženske in stari moški. Tudi otrok se vidi tu malo, ker jih ie mnogo odšlo s starši v tujino. Gremo tako dalje in v drugi gruči hiš vidimo veliko starejših mož, ki so davno odslužili v tujini in sedaj uživajo ono malo pokojnino in opravljajo domača dela. Pred leti me je star moški prosil, naj bi mu prinesel zavitek tobaka za njuha-nje. Ustregel sem mu. Tudi stare ženske rade njuhajo tobak.
Nekaterih teh so bili nekoč na delu tudi po slovenskih deželah in govore zato boljše narečje. Tudi njihova razglednost je drugačna in so zavedni.
Na planini nad tem naseljem je bolj na samem in ob vznožju Kvarnana cerkev sv. Marije Magdalene. Je to cerkev za vsa ta naselja in ob njej je tudi pokopališče. Cerkev ni stara in je lepo zidana. Vitek zvonik je imel šiljasto konico v podobi šeste-rokotne piramide. Pred leti pa jo
je pozimi močan veter odnesel | ukvarjal z etimologijo o nastan-in zvonik odkril. Najbrž je le- ku krajevnih imen, povedal, da seno ogrodje segnilo in popusti- naj bi ime plejpan izhajalo iz lo. Če bi hoteli to popraviti, bi ! besede flajba, t. j. zaplata, češ
potrebovali milijon lir, ki ga pa siromašni ljudje ne zmorejo. Zato so vrh zvonika enostavno pokrili.
K cerkvi spada tudi vas Breg, ki je dobre tri četrt ure strme poti oddaljena na drugi strani globeli, ki jo moram danes prehoditi.
Od Fratiča stopam navzdol in kmalu sem v vasici Flejpan. U-stavil sem se v znani krčmi. Tujca, ki stopi v ta lokal, preseneti skrbno negovana snaga. Menda nisem na deželi, pa tudi po mestih ne, v navadnih gostiščih našel toliko čistoče in svetlobe. Stopil sem nato do šole, ki je v primernem poslopju kraj vasi. Učitelj me je sprejel, da si ogledam njegov razred s šestimi učenci za vse razrede. Lani je bil eden več. Vprašal sem ga, če bi mi znal povedati kaj o etimološkem izvoru imena vasi Flejpan, a mi ni vedel raztolmačiti. Učitelj je domačin in tako mu domače narečje pomaga pri razlagi otrokom nepoznanih izrazov.
Nadmorska višina je tu 500 metrov. Nekoč mi je v Romandolu tamošnji duhovnik, beneški Slovenec iz Tajpane, ki se je rad
iliiiiilliiiliiltiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiliiiiiiifiiuiiiiiiiiiliiitiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiliiiiiiiiiiiMMlilliltliiiiiiuiitiiiiiiHiiliiitiillliiiiiililiiiiiiiiiliiiiiiiiillilllltiiiiitiiiiniiiiililiiiiiiiliiMlltiilliliiiiiiiiiiiiiiniiiUii
NEKAJ BELEŽK Z JUGOSLOVANSKEGA FILMSKEGA FESTIVALA
Stanje v slovenskem filmu so pokazali drugi režiserji
in kaj
Zakaj so «Samorastniki» občepeli - Delež slovenskih filmskih ljudi pri drugih podjetjih - Dober otroški in mladinski film - Nerazumevanje občinstva
V izbirni komisiji in žiriji IX. puljskega filmskega festivala je že v drugič tudi slovenski filmski režiser Igor Pretnar, ki je ustvaril igrani film «Pet minut raja» in nadvse uspel krajši .film- «Na. valovih Mure». Njegovo une smo zasledili tudi v pripravah za film po Prežihovega Voranca delu «Samorastniki». V razgovoru s Pretnarjem smo želeli zvedeti kaj več o trenutnem stanju v slovenskem filmu in o težavah, s katerimi se zadnje čase bori. Na letošnjem festivalu sodeluje Slovenija z dvema filmoma in sicer z Galetdvim «Družinskim dnevnikom» in z «Minuto za upor», ki ju je izdelalo ljubljansko filmsko podjetje «Viba».
«Viba» —‘ nam je med drugim rekel režiser Pretnar — je po količini izpolnila svoj letni program. Posebno velja to. ker je to podjetje mlado. «Triglav» pa je v finančnih težavah, do katerih je prišlo iz znanih razlogov. Vendar pa družbena pomembnost filma terja večjo in neposrednejšo pomoč in je potemtakem «Triglav» deležen premajhne pomoči»
Igor Pretnar meni, da si pri samem «Triglavu» niso docela na jasnem, kaj je film z umetniško pretenzijo in kaj je Ulm s komercialnim namenom. In večkrat snemajo filme, ki naj bi prinesli denar in v tem razočarajo producenta.
Tudi letos smo na programu predvajanja izbranih in drugih filmov zasledili imena slovenskih igralcev in doslej je posebno vloga Janeza Vrhovca v filmu «Kaplje, vode in bojevni-
'«• fr*Trst A
t>S’ 11.30- e*lar: 7,30: JutranJa glas-Vrt'ljak- Mk slovenskih; 11.45: 13.30; 2' 2,15: Za vsakogar nekaj; ^ido r™ pevcl; 17.00: Orkester
Pie».
Cergoii;
18.15:
17.20:	Pesem
- nri-„.	Umetnost,	književnost
SimtoniL 'tve; 18.30:	Prokofjev:
Ustka p, , •	»P- 100; 19.05: Pia-
aiitni f, U|ana Bulli ; 19.30; Turi-> S*!«* "a1« Orkester Al-
labor dom1!' 20M' Sport; 70.30: iI-00;	In	tujih	motivov;
®rama; e ‘n vojaka», radijska Pri^etni spomini pre-
iho*l0v' m3elodK|alman°Ve in Wald-«tio. Melodije; 23.0O: Nežno in
12.00.	p	fof
Pesm^K	TretJa stran;
ObLC°‘: 14mbroZ besedl 13 45: «E1 ^rn‘mi n?? Sre4anJa z velikimi D®VC‘: 14 55; Doba Jazza.
« is,	.	Koper
tPs Rt,- v^V^a glasba: 7.00: Predi01 8 °0-7 Pr„ Glasba za dobro ju-bas*fi cockm?05 RL; l2 00: °P°>-ZH 12.4?kta“l 12.40: Lahka glas. r havni ;,,°perne Skladbe; 13.40: VM°s|avijI. 14 °°: Odmevi iz is?rilo; 4 30: Za oddih in raz-, 0: Plani , Zabavna glasba; S Mladln".^.1 <>kte‘; 16-00: Ritmi in 00; Sam’ le-30: Glasbeni drobci; Ch pe*Mh ,!,a ie,Ja; '140: Ualijan-anha c ha ’„i.8 00; Prenos RL; 19.00-2"l«i Sakm» • l9-30: Prenos RL m35: S°"lslJ St«! m Hayes.
RL.	are pesmi. 23>00. Prenos
Srnin. 1. avelluta 1902
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Omnibus; 10.30: Oddaja za otroke na počitnicah; 11.00:	Omnibus;
13.30: Mikrofon za dva; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Jona Jones in njegov orkester; 15.45: Ital. pesmi ln plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30. Simfonična glasba; 17.35: Operna glasba; 18.25: Literarna oddaja; 18.40: Pino Calvi ln njegov orkester; 19.00: Neapeljska antologija; 21.05: Politična tribuna- 22.10; plesna glasba.
II. program
8.00: Jutranja giasba; 8.35: Poje Renato Hascel; 9.35: New York -Rim . New York; 10.35: Pesmi; 11.00. Glasba za vas, ki delate; 14 45: Plošče; 15.00: Melodije in romance; 15 35: Pisan glasbeni spored; 16.50:	Bonuccljeve plošče;
17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Plespi carnet; 19.50: Simfonična glasba; 20.35: Dokumentarij «Na otoku S. Giorgio»; 21.00: Klasiki Jazza; 21.35: Večerna glasba.
III. program
18.30: Ekonomska rubrika; 18.40 Zavod Feltrinelli; 19.00: Dve Cou perinovi skladbi; 19.15: Poljsko Pri povedniitvo; 19.30:	Vsakovečern
koncert; 20.30: Revija revij; 20.40 Dve skladbi Manuela de Falle 21.20: Brucknerjeva Simfonija štev 3; 22.15: Villonova poezija; 22.45 Sodobne skladbe.
Slovenija
5.00; Dobro jutro!; 8.00: Poročila; 8.05: Simfonična matineja; 8.55: Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25:
Matineja Za zabavo; 9.45: Violinistka Jelka Staničeva; 10.15: Od tod in ód ondod; 11.00: «Črtomir po boju»; 11.15:	Človek in zdravje;
11.25: Zabavni kaleidoskop; 12.05: Veseli hribovci; 12.15:	Kmetijski
nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30; Iz baleta «Ohridska legenda»; 14.Ó5: Glasbeni omnibus; 14.30: Prireditve dneva; 14.35: Nekaj arij iz Haendlove opere «Acis in Galatea»; 15.20; Komorni zbor RTV Ljubljana; 15.40; Beethoven: Sonata za rog in klavir; 15.55: I-saac Albeniz:	Malaguena; 16.00:
Vsak dan za vas; 17.05: Šoferjem na poti; 17.50; Zabavni orkester RTV Ljubljana; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Favn in njegova flavta; 18.45: Ljudski parlament; 19.00:	Obvestila; 19.05:
Glasbene razglednice; 20.00:	Naš
variete; 21.00: Martin: Koncert za violino in orkester; 21.30:	Naši
pevci in majhni zabavni ansambli; 22.15: Vaša priljubljena melodija: 22.50; Literarni nokturno; 23.05: Rock’n’roll, cna-cha-cha - In twist; 23.30:	Skladatelja	Slavenski ln
Škerjanc.
Ital. televizija
18.00:	Program	za najmlajše;
20.20: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Politična tribuna:	22.05:	Nastopa
Claudio Vlila; 22.50: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10: Rossellinljev film «Stromboli»; 22 45: Dnevnik.
Jug. televizija
JTV 20,u0: TV dnevnik. Zagreb 20.20- propagandna oddaja; 20.30: Prepovedan sad — francoski igrani film.
ki» žela veliko priznanja. To dejstvo nam je vsililo vprašanje o vlogi in delu slovenskih filmskih ustvarjalcev, režiserjev in igralcev. In ko smo o tem razpravljali s tov. Pretnarjem, nam je ta dejal, da v slovenskem filmu neke sistematične kadrovske politike sploh nihče ne vodi. Pretnar je rekel:
«Izbira režiserskega kadra je prepuščena naključju in če vzamemo v poštev dejstvo, da je potencial slovenskih filmskih ustvarjalcev velik, proizvodnja pa majhna, ni nič čudnega, če srečujemo njihova imena v proizvodnji drugih producentov. Tudi igralski kader ni izkoriščen. Pripeti se včasih, da daje repertoar nekomu možnost, da nastopi kar v treh vlogah, za drugega pa je težko najti celo eno samo vlogo. Poleg tèga pa je ponekod tudi premalo drznosti v pritegovanju novih obrazov k slovenskemu filmu.»
Čeprav slovenski film na letošnjem festivalu v Pulju ni posebno močno zastopan, snemajo v Nloveniji trenutno kar tri filme. France Štiglic snema film «Petje in pene i» po scenariju Cirila Kosmača, František Cap snema komedijo «Naš avto» po zanusli Vitomila Zupana, Bojan Hladnik pa se je lotil filma, ki naj bi s posebnimi tehničnimi oprijemi stal le 15 milijonov din. Te filme bo javnost gledala verjetno že to zimsko sezono, torej mnogo pred prihodnjim puljskim festivalom, kar ne more dobro vplivati na njihovo «plasiranje» na festivalu. Vendar pa že to dejstvo govori, da je proizvodna kriza pri slovenskem filmu že mimo.
Ko pa smo tov. Pretnarja vprašali o tematiki slovenskega filma, nam je rekel:
«Kar se tiče bolj ali manj tt-spele in pravilne izbire filma, bo to pokazala prihodnost».
Ko je tako tekla beseda o sedanji dejavnosti in ustvarjalnosti slovenskega filma, smo od tov. Pretnarja želeli izvedeti, kakšna je usoda njegovih «Samorastnikov».
«Dotaknili ste se boleče točke. S «Samorastniki», oziroma s pripravami nanje sem izgubil dve leti, Nasedel sem obljubam, da se bo film delal. Po odhodu tovariša Stiha pa pri «Triglavu» zares ni resnih namer, da bi to delo zaživelo na platnu. Slovenska javnost «Samorastnike» pričakuje in to u-pravičeno ,saj je scenarij Vojka Duletiča na izredni višini. Zanimivo je, da so ostala jugoslovanska jiodjetja pripravljena «Samorastnike» finansirati in to s popolno slovensko ekipo in slovenskim besedilom. Zato je stališče podjetja «Triglav» do mojega filma vsekakor čudno. Ne dopusti, da bi film snemali drugi, ki so na to pripravljeni, hkrati noče vrniti avtorskih pravic, niti filma noče izdelati. Kot vzrok navajajo pomanjkanje sredstev, čeprav bi «Samorastniki » ne stali nič več od Čapove komedije in čeprav drži dejstvo, da se v jugoslovanski kinematografiji, ko gre za pomembnejše delo, vendarle najdejo potrebna sredstva. Bu-lajičeva «Kozara» je na primer zahtevala velika sredstva in «Bosna film» prav gotovo jih ne bi bil mogel vzdržati, toda našli so 300 milijonov, kolikor jih je bilo potrebnih in ti milijoni so bili dobro vloženi. Tudi za «Samorastnike» bi se brez dvoma mogla najti, manjka le — dobra volja».
Ko smo tako prikazali razgovor s tov. Pretnarjem, pa malo kronike. Do sinoči smo v Areni videli pet dnlgometražnih filmov in pet dokumentarcev, ki so bili nagrajeni na marčnem festivalu dokumentarnega
filma v Beogradu. V okviru informacijske sekcije pa smo prisostvovali štirim filmom, med katerimi je bil zelo prisrčen otroški film «Velika sodba» ki ga je izdelala «Zora» iz Zagreba, režiral pa Fedor Skr hort ja.
Otroški prebivalci velike mestne zgradbe sodijo svojemu ljubljenčku, mačku Brnji, ker je «pospravil» kanarčka. Obsodba je zelo stroga, kajti maček bo moral dva dni prebiti v ptičji kletki. Za otroško psiho je to prehudo in Brnja kazni, ne bo prebil do konca. Film dokazuje skrb jugoslovanskih filmskih krogov do mlade publike.
V izbiranju mladinske tematike je imel srečno roko scenarist «Arvale-filma» Branko Hun-dič, ki je napisal scenarij za enega doslej najbolje sprejetih filmov na festivalu in sicer za «Nadštevilno»	( «PrekoUrojna»)
fanta izgubi. Toda Mihajlo zaradi šal in posmeha mestnih deklet v brigadi dozori in med njim in Mileno se šele sedaj rodijo prava čustva.
Milena Dravič in Ljubiša Sa-mardžič sta svoji vlogi dobro odigrala in sta bila deležna velikega aplavza, posebno mlajše puljske publike.
Ce je bil ta film pogojen od posebnih specifičnosti jugoslovanske mlade generacije, je drugi film beograjske «Avale», ki smo ga gledali v ponedeljek, tak, da bi ga lahko snemali in vrteli povsod na svatu. Tako gotovo je zasidral svoj scenarij v svet mladih ljudi 35Aetni scenarist Jug Grizelj in s tako spretno roko Goran Zivanovič vodil glavno protagonistko Spelo Rozin v vlogi «Čudnega dekleta», da se nam je odprla vrsta delikatnih vprašanj, ki tar rejo današnjega mladega člove-
t ri	subjektivne interpretacije
človeških problemov, postavljenih v različna časovna obdobja in različne razmere.
Prva zgodba se godi v vojni. Zasledovani partizan nudi mladi beračici trenutek sreče. Toda ko v njenih rokah zažari plamen iz njegovega, «vžigalnika», ugasne njegovo življenje in dekle, ki so ga doslej zasramovali je vendar s tem srečanjem postalo to, kar ni, nikoli bilo — človek. Zanimivi obraz Snežane Lukič, ki prvič nastopa na platnu, bo prav gotovo pritegnil marsikaterega režiserja, da jo bo uporabil za subtilne vloge ženskih likov,
V drugi zgodbi se bije surova bitka med življenjem in smrtjo. Dva mlada moška sta zapisana smrti. Prvi še vedno verjame v lepoto življenja, drugi te ne priznava, vendar smrt slednjemu prizanese. Toda ob ognju, za katerim je zid in ne živa ulica, o kateri je govoril mrtvi tovariš, drugi spozna, da je življenje samo takšno, kakršno nosimo n sebi in ne takšno. kakršno je izven nas.
Film je slika življenja v mladinskih brigadah, posvečen mladim ljudem, ki prestopijo ozke meje vasi in stopijo v pisano družbo novih navad, običajev, pa tudi tovarištva, razumevanja in veselja.
V takšno okolje pride tudi kmečki fant Mihajlo in za njim kot nepoklicana obljubljena nevesta Milena. Nekdaj zvestega Mihajla začno privlačevati poleg transistor jev in čeveljčkov tudi kratke hlačke brhkih študentk in Milena je na tem, da
Prizor iz filma «Čudno dekle»
ka. Gre za problem morale in odnosov med spoloma, ki je zastavljen pogumno in rešen z vso resnostjo in doslednostjo.
Film, ki govori o človeku, o njegovi osamelosti, nerazumevanju in odtujevanju oz. alienaciji, torej problemu, ki ga tako po-gostoma■ srečujemo tudi v drugih filmih, smo videli v soboto zvečer. To je bil omnibus — film, sestavljen iz treh zgodb filmskih amaterjev in sicer Zi-vojina Pavloviča, Marka Baba-ca in Kokona Rakonjeca. Gre za
Tretja zgodba je zgodba ljubezni in trpljenja mladih ljudi, ki se ljubezni boje, pa ji vendarle nočejo ubežati. Tu je fotografija Aleksandra Petkoviča dosegla višek. Njegova kamera zajema obraze, ulice in vsak detajl in pred gledalcem se vse nenadoma zvrti v pošastnem krogu čustev in. trpljenja, iz katerega izhod ni najlažji.
Publika je film sprejela s kričanjem in žvižganjem. Teh zgodb ni razumela.
DORICA MAKUC
luHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMijmiiHimiiiiiiimiiiiHiiiinimilltiMiiuiiiiiiiiMniMiuiMiiiiiiiiniitiiliiiimiiiimiimtiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiliiiiillilitililiiiiiiiiniiiiiiMiiitiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prejeli boste nove naloge, ki bodo povečale vaš ugled. Zelo važno potovanje za vas čustveni razvoj. Zdravje dobro.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bojte se stroškov, ki so v zvezi z vašim delom. Pomirite strah ljubljene o-sebe ž dobro besedo Več gibanja na svežem zraku.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Koristi nekega sodelovanja se bodo iz-‘ razile v lepem finančnem uspehu. Ne bodite ljubosumni. Zdravje odlično.
RAK (Od 23.6. do 22.7.) Ugoden čas za napredovanja ln zaslužek. Uporabljajte pravilno svojo avtoriteto. če želite biti spoštovani. Zdravje nespremenjeno.
LEV (od 23.7. do 22.8 ) Majhen
Poizkusite svojo srečo pri ljubljeni osebi z drugimi sredstvi, kot doslej. Zdravje zadovoljivo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sku-šajte popraviti napako, ki ste jo storili zaradi napačnega nasveta. Seznanili se boste z osebo, ki Je ne boste pozabili tako kmalu. Zdravje odlično.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne zaupajte preveč osebi, ki ni slaba, toda zelo površna. Prebili bosre lep večer s starimi prijatelji Zdravje dobro
ŠKORPIJON (od 24 10 do 22.11.) Proučite trezno vse predloge, ki iih
nesporazum z delovnim tovarišem, boste prejeli v teku jutra. Samo z
ljubeznivostjo boste poravnali spor z ljubljeno osebo. Nervoznost.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Ogibajte se dolgovom, ker bi lahko povzročili nesporazume in prepir. Pred vami je zelo važno potovanje. Zdravje odlično.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bodite prestrogi s svojimi sodelavci, ki So šele začetniki. Obvladovali vas bosta nestrpnost in slaba volja. Krotite svoje živce.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nekdo vam bo obljubil svojo pomoč in to vas bo spodbudilo k nadaljnjemu delu. Sklenili boste novo prijateljstvo. Zdravje dobro.
RIBI (od 20,2. do 20.3.) V svojem poslovanju si boste pridobili široke simpatije. Dokazali boste poštenost nekega svojega prijatelja. Nespečnost.
da leži na tistem ozemlju kot nekaka zaplata na položnem bregu, O Tajpani je rekel, da to 'krajevno ime soominja na hru-ško-tepko. Romandol, kot je meni pravil, da izhaja iz italijanskega izraza ramo del mandorlo, kar pa ne drži. Spominja na rimsko vojsko, ki je tod taborila — Roman dol. In tudi italijansko ime za Podbrdo - Cesa-riis — bo v zvezi s pohodom Cezarja, ki je pozimi leta 53. m 52. pred našim štetjem bival v Ogleju. S. Rutar nima povsod točnih etimološko izvedenih l-men. Za vas Ter, italijansko Pra-dielis, n. pr. razlaga s Predele-žem, kar pa ni točno. Pradiehs je furlanski izraz «le pradielle» in sicer njegova množina. Pra-dielis so torej male tratice ali travniki. Tako so mi povedali pri furlanskem filološkem društvu v Vidmu.
Otroci govore doma s starši, če jih ti na to privajajo, v domačem narečju, vendar pa to, žal, precej pojema, posebno v zadnjem času. Vzrok temu je treba iskati v tem, da so zaradi emigracije mlajši ljudje v tem kraju skoraj vsi v tujini, kjer ne slišijo domačega narečja. Mlajši so se v tujini celo rodili in ko pridejo v domače kraje, ne morejo govoriti domačega narečja, ker ga ne poznajo. Pred več kot 50 leti niso toliko odhajali v tujino, ker so imeli nekaj zaslužka doma z rejo sviloprej-ke, s kostanjevimi gozdovi, ki pa jih je napadla bolezen in so jih morali posekati. Tudi z živinorejo so si nekoč pomagali, kot tudi s češnjami, ker dozore tu zelo pozno, mnogo pozneje kot drugod, tako da so kupci, ko so pošle na Goriškem, prihajali po češnje sem gor. Sedaj pa je tudi ta vir dohodkov splahnel. Zaradi tega so bili ljudje prisiljeni v tujino.
Doma govore	ljudje	še	nekaj
v narečju, posebno ljudje srednje starosti in stari ljudje. Da bi bralec dobil malo pojma o tem narečju, bom navedel kratek razgovor z nekim tukajšnjim človekom.
Ko sem mlajšega moškega vprašal, naj mi kaj pove v domačem narečju, mi je govoril o pridelavi krompirja in koruze.	Rekel je:	«Momo	kopuvat
zemjo za semenovat ’rah (’rah in	grah, kajti	goltnik	tu	izpu-
ščajo, vendar ne gre za grah, ampak fižol, ker graha tu ne pridelujejo, ker so 590 m nad morjem.) Prijed momo nositi 'noj (gnoj) s košami no vse to na ramene.» (Glavni pridelek, sta tu krompir in še bolje koruza, kajti	polente je	vedno	na	mizi,
tako za zajtrk, kot za kosilo in za večerjo. Z njo jedo po večini sir ali mleko). «Nijemamo keda — je nadaljeval znanec — storiti to djelo: skopat, sijeti (žeti)». Da jim mastna jed ni preveč pogodu rečejo: «Nemarno da čiar masso grasso ist». V slednjem stavku je le malo slovenskih besed. To je posledica dejstva, da tu slovenske šole ni m da se slovenščina ne uporabi a niti pri bogoslužju. Upati jc, da se bodo v novem vzdušju glede tega razmere popravile.
Po majhni južini v domači krčmi sem se odpravil še na napornejšo pot vzponov in spustov po strmih stezah, kjer moraš paziti na vsak korak. Cim niže se spustimo, tem izraziteje slišimo žuborenje Bedrože, ki teče preko gromač v skalnati strugi. Končno sem prispel do malega mostiča v dolini, da bi se nato ponovno povzpel po drugem pobočju proti Bregu. Steza je izdelana v skalnata tla in na več mestih so izdelane celo stopnice. Zato je pot utrudljiva. Po tej- poti prispemo do Mihevcev (Malinut). Slednje ime izhaja verjetno od tega, ker je bil nekoč ob rečici spodaj majhen mlin. Zemlja je tod zelo prodnata, več je grušča kot zemlje. Ker pa je dobro gnojena, vendarle pridelajo nekaj koruze.
Ko smo tu, bolj na vrhu, vidimo vsa tri naselja, ki so nekako v isti èrti ob strmem pobočju. Tu malo naprej je novo, čedno šolsko poslopje z eno učilnico, ker nimajo nikoli več kot 10 učencev. Pravzaprav so jih 10 imeli pred leti, v minulem letu jih je bilo le 5, lani 6. Poučevala jih je neka učiteljica. Učno osebje pride sem gor le za eno leto, ker več ne vzdrži zaradi stanovanjskih in prehrambenih razmer in zaradi odtujenosti od sveta. Vas je na pol zapuščena. Učiteljica me je lani povabila k pouku, da sem si ogledal didaktično lepo opremljeno učilnico. Letos so imeli tu učitelja, ki je prihajal sem gor vsak dan z motornim kolesom. Vprašal sem ga, od kod da je in mi je odgovoril, da je iz vasi Njivica, ki leži spodaj v dolini ob Teru. Zanimivo je, kako so dobro ohranjena tu lepa imena za domačine te ali one vasi. Onim iz Flejpan pravijo Flejpananje, onim iz Brega pravijo Brježeni, onim iz Brda Barjeni, oziroma Barščice za ženske. Ljudem iz Njive rečejo Njivarji ali Nji-varce.
RIHARD OREL
(Nadaljevanje sledi)
Z OBČINSKE SEJE V ŠTEVERJANU	! lepo uspel izlet spd
Cesto skozi Grojno 2 avtobusom do Lepene
bodo prevlekli z asfaltom'LPX,1.
Povišali so plačo občinskim uslužbencem in odobrili znižanje stroškov za živinozdravnika
V soboto zvečer, nekaj pred 21. uro, je bila na županstvu v Ste-verjanu izredna seja tamkajšnjega občinskega sveta pod vodstvom župana Ermenegilda Podveršiča. Dnevni red je obsegal sedem točk.
Po prečitanju zapisnika prejšnje seje in obvestilih upravnega odbora, so svetovalci najprej odobrili povišanje prejemkov občinskim uslužbencem v skladu s predpisi zakona št. 176 od 19. aprila letos. Nato so razpravljali o povišku davka proste osnove pri odmeri družinskega davka, v smislu predloga goriške prefekture in v skladu z novimi predpisi in navodili, ki jih je poslala vlada posameznim pokrajinam. Svetovalci niso v tej zadevi zavzeli dokončnega stališča, ker bi jo radi bolje proučili in zato so odložili odločitev do prihodnje seie.
Razpravljali so ponovno tudi o načrtu za ureditev pokopališča v Jazbinah in ga tudi tokrat niso potrdili, ker so potrebni še nekateri popravki odnosno dodatki. Predvsem je treba vključiti v načrt ceno za potrebno zemljišče, ki fa mora občina odkupiti. Pač pa so na seji odobrili sklep za asfaltiranje enega dela ceste v Grojni. Gre za okrog 2 km ceste, ki jo bodo prevlekli s spalmobitom, na podoben način, kot so to napravili pred leti v Sovodnjah. Ni še točno znano, kdaj bodo to delo lahko izvedli, na vsak način bi bilo treba to izvesti čimprej, kar bo močno olajšalo promet z Gorico po tel strani.
Odobrili so tudi novo pogodbo z Gorico m Sovodnjami za razdelitev stroškov pri živinozdravniš-kem konzorciju; za prihodnje leto se bo delež stroškov ki odpade na števerjansko občino znižal od dosedanjih 13 na 6 odst. ali več kot za polovico. Tako bo lahko občinska uprava prihranjeni denar porabila v druge koristne namene.
Potem ko so odobrili še nekatere spremembe v občinskem proračunu in se pogovorili o nekaterih drugih tekočih zadevah, so sejo zaključili okrog polnoči. Pred zaključkom so še določili, da naj bo prihodnja seja po možnosti že v soboto.
lahko sodelujejo pod naslednjimi
za 500 službenih mest pri gasilcih.
Pri natečaju vsi državljani pogoji:
1.	če so dovršili osnovno šolo;
2.	da so stari od 18. do 25. let;
3.	da so zadostili vojaški službi;
4.	da niso manjši od 1.65 in ne
večji od 1.80 m; 5. da poznajo eno naslednjih obrti:	mehanični
popravljalec, šofer, klepar, tesar, električar, kovač, mizar, popravljalec motorjev, zidar, radiato-rišt, varilec, 'strugar, pleskar, popravljalec radijskih sprejemnikov, risar, hidravlik ali tapetnik.
Prošnje, spisane na kolkovanem papirju za 200 lir, je treba naslo-
viti na notranje ministrstvo v Rimu — Direzione generale del servizio antiincendi. Prošnje se vložijo na prefekturi najkasneje do 6. avgusta t. 1. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo prizadeti na poveljstvu gasilcev v Gorici.
Poletni urnik Zveze trgovcev
Predsedstvo Zveze trgovcev za Goriško sporoča, da bo za urade Zveze v veljavi od 1. do 20. avgusta poletni urnik; v tem času bodo uradi odprti samo od 8. do 13. ure.
Avtobusni družinski izlet, ki ga je preteklo nedeljo priredilo slovensko planinsko društvo iz Gorice za svoje člane in prijatelje po soški dolini po Lepene in do Krnskega jezera, ^e prav lepo uspel.
Čeprav smo imeli ponoči dež in tudi zjutraj še ni bilo gotovo, če se bo zjasnilo, pa se izletniki niso ustrašili in prišli polnoštevilno na zbirališča. Spotoma so se ustavili na kratek oddih v Kobaridu in že pred deseto uro jih je avtobus razložil v Lepeni.
Med tem se je vreme zjasnilo in krasen gorski zrak prečiščen z nočnim dežjem, je prijetno širil pljuča. Večja skupina je ostala v Lepeni, druga manjša pa se je odpravila čez Duplo planino do krnskega jezera, kamor so dospeli po dveh in pol urni prijetni hoji. Visokogorsko jezero pod vrhom mogočnega Krna, ki je bil pokrit s
iitiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiitimmiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiniii
Z VČERAJŠNJE SEJE NA POKRAJINI
Razdelitev nagrad in podpor dijakom ki študirajo kmetijske vede
Prvo nagrado 200.000 lir je prejel akademik Mirko Primožič z Oslavja
Natečaj za 500 mest pri gasilcih
Notranje ministrstvo je z vladnim odlokom od 2. januarja 1962, ki je bil pred kratkim objavljen v uradnem listu, razpisal natečaj
•■iiiiiiMiiiniiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiniiMiiiiiiiiiimitiuN,
VERDI. Zaprto.
CORSO. 17.00:	«Tajen kodeks»
(Codice segreto), M. Vitold in D. Carrel. Francoski čmobeli
film.
VITTORIA. 17.30: «Dekle iz Hamburga» (La ragazza di Amburgo), N. Neff in D. Gelin. Francoski črnobeli film. Mladini prepovedan.
CENTRALE. 17.00:	«Zlato med
prahom» (Oro nella polvere), S. Hayden in G. Raynor, Ameriški črnobeli film.
Včeraj popoldne ob 17. uri je bilo v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italia v Gorici uradna razdelitev nagrad in podpor dijakom višjih in nižjih šol kmetijske itroke. Poleg predsednika dr. Chientarollija in podpredsednika pokrajine odv. Devetaca ter več pokrajinskih svetovalcev, med katerimi sta bila tudi slovenska svetovalca Ivo Marinčič in dr. Makuc, so bili prisotni tudi šolski skrbnik Devetta, predstavnik kmetijskega nadžorništva in nekateri učitelji kmetijske strokovne šole.
Dr. Chientarolli je v krajšem nagovoru poudaril važnost ukrepov za razvoj kmetijstva, ki je precej zaostalo pri nas za drugimi gospodarskimi panogami. Se posebno pa je potrebno dati spodbudo mladini, ki se je posvetila agronomskemu študiju in kmetijskim vedam na splošno, ker bomo z njeno pomočjo najlažje premagati zaostalost na tem področju.
Pokrajinska uprava se zaveda te važnosti in zato skuša vsako leto s spodbudnimi nagradami prispevati k temu razvoju. Tudi letos je določila v ta namen 900.000 lir za nagrade najboljšim dijakom in učencem, šestim pa je podelila podpore po 30.000 in 40.000 lir. Po teh uvodnih besedah je predsednik razdelil nagrade.
Prvo nagrado v znesku 200.000 lir je tokrat že drugič prejel Mirko Primožič z Oslavja, ki je z uspehom absolviral že tretje leto na kmetijski fakulteti v Padovi. Ostale nagrade, med katerimi je bilo največ takih po 10.000 lir (za učence kmetijske strokovne šole) so dobili dijaki in učenci z Gorice, Ločnika, Farre, Zagraja, Gradiške, Romanja, Moše, Lovrenca in Medee.
Ob zaključku je predsednik izrazil željo, da bi se prihodnje leto zopet srečali na podobni svečanosti. Sledila je mala zakuska z razgovorom z nagrajenci, njihovimi starši in vzgojitelji.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves -lan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI -ALBANESE, Korzo Italia it. 89, tel. 24.43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj. višjo temperaturo 29,4 stopinje ob 13.30, najnižjo 13 stopinj oib 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 45 odst.
Poletne počitnice goriških trgovin
za
ms-
Pokrajinska zveza trgovcev Goriško sporoča, da bodo v seču avgustu v popoldanskih urah zaprte zaradi poletnih počitnic naslednje trgovine:	,
Ob sobotah in predpražnikih pa bodo te trgovine odprte ves dan: V Steverjanu Slavica Marassi
por. Stani, na Sovenci št. 6 od 1. do 31. avgusta.
V	Standreiu Jožefa Makuc por. Devetak, sadje in zelenjava, Ul. del Carso št. 29, od 1. do 20. avgusta.
V	Podpori od 6. do 17. avgusta: jestvine Luigi Vianni, Ul. Cotonifìcio štev 20; pekarija Sergio Scorianz, Ul. IV. Novembre 24; jestvine Ivan Gregorig, Ul. Cotonificio 30; jestvine Bratje Klav-čič, Ul. IV. Novembre 54; jestvine Lucio Bressan, Ul. S. Giusto št. 1; jestvine Scolastica Bressan vd. Miculussi, Ul. Madonnina del Fante št. 2; jestvine Bruna Bresciani, Ul. IV. Novembre 38; jestvine Gisella Riz, por. Dezorz, Ul. Atti-mis št. 17; od 6. do 20 avgusta trgovina Marcovig e Cuffolo, Ul. IV. Novembre 46; od 1. do 31. avgusta Cooperativa Operaia Internazionale, Ul. IV. Novembre 32.
V	Gorici od 1. do 31. avgusta: Nicolò Ristits, jestvine, Ul. Duca d’Aosta 160; L’Artigiana, pekarija, Ul. Br. Pavia 80; Goriška nabavna in prodajna zadruga, Ul. Don Bosco 48; Cooperativa Operaia Internazionale, Ul. Colombo 21; Giuseppe Comauli, Ul. Don Bosco 71; Maria Pecile e Figli, Drevored XX. septembra 13; Attilio Brisco, jestvine, Ul. Ponte del Torrione 17, Giuseppe Glessi, jestvine, Ul. Br. Pavia 78; Bisiach e Pettarin, jestvine, Drevored XX. septembra 71; Antonio Aguzzoni, jestvine, Ulica Br. Pavia 27; Guglielmo Coccolet, drogerija, Ul. Br. Pavia 76; Federico Simoni, jestvice, Ulica Tor-riani 63; Gemma Figelj, sàdje in zelenjava, Ul. Torriani 48; Margherita Iod vd. Cociancig, sadje in zelenjava, Ul. Colonia 15; Lina Zitteri por. Bigaj, sadje in zelenja-va, Ul. Br. Pavia 74; Ofelia Comici, por. Cargnel, kruh in mleko, Ul. Br. Pavia 70; Antonio Lo Pressi, jestvine (Cabas Maria), Ul. Torriani 2; Anton Brisco, jestvine, Ul.
S.	Chiara 2; Luigia Scarel, jestvine, Ul. Boccaccio 7; Giuseppina Maraš vd. Bregant, jestvine, Ul. Ponte del Torrione 19; Duilio De Fornasari, Ulica Persoglia; Gino Bregant, kruh in mleko, Ul. Ponte del Torrione 21.
V	Gorici od 6. do 17. avgusta: Franco Furlan, jestvine Trg San Giorgio št. 25; od 6. do 22. avgusta Arrigo Bressan, prekajeno meso. Ul. Boccaccio; od 12. do 22. avgu sta Antonio Fabretto, drogerija, Ul. Montesanto 133 (casermette); od 15. do 26. avgusta Bruno in Clara Mian, prodaja čevljev, Korzo Italia 29.
Ves dan bo zaprta od 13. do 18. avgusta IMOA, bomboniera na Korzu 58.
svežim snegom, je sedaj še bolj zanimivo, odkar so prinesli večje število malih ribic, ki so se v njem razmnožile in je sedaj v njegovi vodi vse živo. Omenimo naj pri tem, da je šel s to skupino tudi Goričan Ciril Cej. ki je vkljub svojim 75 letom prišel do sedla Dupla.
Skupina, ki je ostala v Lepeni se je raztepla po cvetočih travnikih in si ogledala tudi bližnje slapove. Ne smemo pozabiti tudi har-monikaša Elia iz Podgore, ki je z veselimi zvoki tudi prispeval k splošnemu radostnemu razpoloženju. Pravtako so bili izletniki zadovoljni s postrežbo v gostišču.
Le prekmalu je prišel čas za odhod. Spotoma so se ustavili še v Bovcu in okrog 23. ure je vse izletnike avtobus razložil v Gorici ali Podgori.
Prejšnjo nedeljo je manjša sku-pina članov SPD napravila izlet tudi na Trnovsko planoto z vzponom na nekatere bližnje vrhove. Tudi ta izlet je lepo uspel.
Na stopnicah si je zlomila roko
Premestitev telefonske govorilnice v Doberdobu
Telefonska govorilnica v Doberdobu je bila vsled odpovedi prejšnjega upravitelja premeščena iz gostilne Ferfolja v gostilno pri Rozetti.
S tem je začasno odpravljena bojazen, da bo v Doberdobu ukinjena javna telefonska govorilnica. Težava pri upravljanju telefona je v tem, da gostilničarji ne marajo prevzeti obveščanja strank za morebitne telefonske pozive. Kot opravičilo navajajo, da so preveč obremenjeni in zato ne morejo obveščati stranke ob vseh urah, zlasti v večernih, ko je v gostilni največ klientov. Po drugi strani, pa edino gostilničarji lahko opravljajo to službo, ker so lokali odprti do 11. ure.
Upamo, da vas kot je Doberdob ne bo ostala brez javne telefonske govorilnice, saj si je v današnji atomski dobi nemogoče zamisliti, da bi vas ostala brez telefonske zveze z bližnjo in daljno okolico.
Včeraj točno opoldne so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 50-letno Erminio Maresa iz Ro-mansa. Zdravniki so ugotovili, da si je žena zlomila desno roko ter so jo zato pridržali za 20 dni na zdravljenju. Maresova je povedala, da se je poškodovala, ko ji je doma na stopnicah spodrsnilo in je padla.
Požar na gmajni
Včeraj okrog 13.45 so poklicali goriške gasilce v Foglian, kjer se je na površini kakih 2000 kv. m gmajne vnelo suho grmičevje. Po približno pol ure dela so gasilci odstranili vsako nevarnost požara in zgorelo je le kakih 300 kv. m grmičevja, tako da škoda ni bila velika.
KOLESARSKA DIRKA PO JUGOSLAVIJI
Zjutraj Avstrijec Zenar popoldne Italijan Santini
Škerlj in Jugoslavija še na vrhu lestvice
SVETOZAREVO, 31. — Čeprav sta se tretja in četrta etapa kolesarske dirke po Jugoslaviji, ki so jo vozili včeraj, pripravili nekaj presenečenj, se razpredelnici tako za posameznike kot za ekipe na vrhu nista spremenili. Na progi Leskovac - Niš je proti vsakemu pričakovanju zmagal avstrijski predstavnik Zenar, ki je 40 km dolgo progo prevozil v 1 uri 13*36”. Driigi je bil Italijan Rascereto, tretji pa je član slo-
venske ekipe Zidar. Škerlj, ki je včeraj zmagal v drugi etapi, je ohranil rumeno majico kot je tudi prva ekipa Jugoslavije ohranila vodstvo v splošni lestvici. Kolesarji so imeli pripravno vreme za vožnjo: bilo je oblačno in tudi precej hladno.
Četrta etapa, ki so jo vozili v popoldanskih urah od Niša do Svetozareva pa se je zaključila z zmago Italijana Santinija, ki je pustil za seboj Belgijca Coushe-za in člana srbske ekipe Zivko-viča. Santini si je zagotovil zmago v zaključnem delu proge, t. j. na ulicah Svetozareva, kjer se je poslužil svojega odličnega sprinta. Italijan je 102 km dolgo progo prevozil v 2 urah 34’49”. Drugi in tretjeplasirani popoldanske etape sta privozila na cilj z istim časom zmagovalca. Druga skupina, v kateri je bil tudi nosilec rumene majice Škerlj, je prišla na cilj v . času 2.35’20”.
Vse do Cuprije so kolesarji vozili v skupini. Samo dva kolesarja sta poskusila pobegniti, toda budni tekmeci so jima preprečili načrt. Ko je že kazalo, da se bo popoldanska etapa končala brez posebnih zavrtljajev, je prišlo do nepredvidenega dogodka. Tik pred Svetozarevom so se kolesarji znašli pred zaprto železniško progo Beograd - Niš. Prireditelji so hoteli kolesarje ustaviti, vendar jim to ni uspelo. Santini je prisebno izrabil zmedo in je hitro potegnil preko proge. Ostali tekmeci niso
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiluinniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiifiiiiiimaiKiimiiiiiiiiiiii
TU1NTAM
Na mejnem bloku si je zlomila nogo
Včeraj okrog 12.15 so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 62-letno Emilijo Mušič iz Gorice, Ul. Baia-monti 14. Zdravniki so ugotovili, da si je žena zlomila nogo v gležnju ter so jo zato pridržali za mesec dni na zdravljenju v bolnišnici. Zena se je ponesrečila na mejnem prehodu v Podsabotinu, ko je hotela s propustnico v Jugoslavijo.
Nočni čuvaj
ga je treščil po glavi
Včeraj okrog 1.30 ponoči je 41-letni Attilio Perezutti iz Gorice Ul. Lunga 74 hotel preplezati nek zid. Pri tem pa ga je opazil nočni čuvaj, ki je očividno menil, da gre za kak vlom. Zato je s kamnom v roki treščil Perezuttija po glavi in drugod po telesu ter mu s tem povzročil rano na lasišču, zvin desne roke m poškodbe na levem zapestju. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
AMATERSKI BOKS
Itali j a premagala Španijo 18:2
CAGLIARI, 31. ~~ Nocoj je bil na stadionu Amsicora boksarski dvoboj amaterskih reprezentanc Italije in Španije. Domačini so premagali goste 18:2. Prireditev ni bila na tehnični višini, ker so bili španski amaterji stilično zelo šibki in so se samo z borbenostjo upirali boljšim Italijanom. Med temi so se najbolj zadovoljili Vacca, Saraudi in Zurlo, ki so pokazali ne samo živahnost na ringu, temveč lep slog poln raznovrstnih in učinkoviti' udarcev.
Dvoboji so bili tu pa tam precej razburljivi. Vacca je tako zdelal svojega nasprotnika, da je moral sodnik prekiniti srečanje že v drugi rundi. Nič bolje se ni godilo Lopezu, kateremu ni preostalo drugega kot se predati. V welter lahki kategoriji je Fasoli odpravil Marthima s k. o. v drugi rundi, medtem ko je Saraudi v srednji težki prisilil Penalvo, da je po drugi rundi zapustil ring.
ATLETIKA
BEOGRAD, 31. — V glavnem mestu Jugoslavije so začeli prihajati številni tuji atletski funkcionarji, ki si bodo ogledali naprave za evropsko prvenstvo, ki
bo septembra meseca v Beogradu. Med prvimi je prispel v Beograd glavni tajnik finske atletske zveze Lemusuori. V kratkem pričakujejo tudi japonsko delegacijo in predsednika bolgarskega olimpijskega odbora generala Stojčeva.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
BOKS
Mario D’Agata se odpoveduje udejstvovanju
FIRENZE, 31. — Mano d'Agata je danes uradno javil, da se odpove vsakršnemu udejstvovanju na ringu. D’Agata, ki je rojen » .'.rižu pred 36. leti, je dosegel veliko priljubljenost. V profesionalni karieri je nastopil 67-krat. 54-krat je izšel iz dvoboja kot zmagovalec, 3-krat je izgubil, 10-krat pa je sre-Čanje zaključil neodločeno.
Oktobra 1955. leta je v Milanu osvojil naslov evropskega prvaka Petelinje kategorije, leto dni kasneje pa je v Rimu odpravil v deseti rundi s tehničnim K.O. alžirskega boksarja Coena in tako pri-šel do svetovne krone, katero je aprila 1957. predal v Parizu miju. Oktobra istega leta je D’Agata ponovno osvojil evropski naslov, točno leto dni kasneje pa je tega prepustil v Cagliariju rojaku Rollu, ki ga je premagal po točkah.
D'Agata bo odslej ostal v senci, ver.dar se ga bodo vsi dolgo spominjali, saj je bil edini boksar, ki ni bil niti za sekundo na tleh.
hoteli pustiti Italijana samega in so se pognali, ne glede na nevarnost (po progi je prihajal vlak), za njim. Na srečo se je vsem brez izjeme posrečilo preiti na nasprotno stran ceste, s tem svojim begom si je Santini nabral toliko prednosti, da je lahko pri Sve-tozarevu zabeležil drugo etapno zmago za italijanske barve na letošnji kolesarski dirki po Jugoslaviji.
NOGOMET
LONDON, 31. — Angleška n°*£ metna zveza je sklenila začeti i sedaj s pripravami za svetovno » j gometno prvenstvo, ki bo ...
komisij'
. Angliji. Tehnična zveze, ki se je sestala včeraj sklenila koordinirati način lre® , gov, ki se od kluba do ^*u')a,L(jo cej razlikujejo. V ta namen sklicali več sestankov. Vodstv^
nadalje mnenja, da mora
nogomet"
na reprezentanca na dolgo *ur"„gj Vse kaže, da bo do te prišlo leta in da bodo angleški nogo taši gostovali v Južni Amen* •
HIB»1'
•liiiiiiiiii limimi iimiiiilliiiiiliiii m mi m mi iiiiimil n iiitiiiniiiiiii m minuli minulimi mino*!***»
V VICHYJU ODLOČITEV ZA POKAL DE GALE*
SZ, Francija, Italija in Belgija v finalu
Zaključni del turnirja bo od 2. do 7. t. nt-
juniorske reprezentance bo v Vichyju od 2. do 7. avgusta, reprezentance se bodo potegovale za pokal in sicer
VICHY, 31. — Zaključno dejanje letošnjega za ri
ke izločilnih skupin v Sčečinu, Newportu, Francija, Belgija, Italija in Sovjetska zveza
Tekmovanje so uvedli 1950. leta--------------
in je namenjeno igralcem pod 21. letom starosti. Prva dva finalna dvoboja sta bila v Deauvillu, ostali pa na igriščh Sporting Clu-ba v Vichyju. Ta turnir postaja vedno bolj privlačen in v preteklosti so se na tem tekmovanju izkazali sedaj najboljši evropski igralci kot Pietrangeli, Spanca Gimeno in Santana in drugi.
Letos se je turnirja udeležilo 17 držav:	Avstrija, - Španija in
Monaco, katere je izločila Sovjetska zveza, Jugoslavija, Maroko in Švica, ki so klonile Italiji, Holandska, Češkoslovaška in Nemčija, ki so podlegle Belgiji in končno Madžarska, Romunija in Poljska, katere je izločila Francija.
Tekmovanje za pokal «De Galea» poteka po sistemu Davisovega pokala, to je s štirimi igrami posameznikov in s tekmo v dou-blu. 2. avgusta bosta polfinalna dvoboja. Žrebanje za določitev tekmecev bo jutri. y finalu se bosta zmagovalca polfinalnih srečanj borila za prvo in drugo mesto, ostala dva pa za tretje.
Favoriti za osvojitev letošnjega pokala so Francozi, ki so bili uspešni že od 1960. leta. Francosko reprezentanco bodo sestavljali igralci, ki so že lani uspešno zaključili turnir in sicer Francois Auffret, Christian Duxin, Jean Claude Barclay in Daniel Conet.
Najnevarnejši tekmeci bodo skoraj gotovo Belgijci, ki imajo v svoji sredi igralca za Davisov pokal Gronckela. Sovjetski igralci pa lahko predstavljajo presenečenje leta. Ve se samo, da so precej napredovali, vendar ni znano,
•e so na višini ostalih igralcev.
Sovjetska zveza je 1959. in 1960. leta zasedla drugo mesto, medtem ko je isto lani pripadlo Italiji pred Belgijo.
Polfinalne igre posameznikov potekale po sistemu dve zmagi v treh setih, v finalu pa bodo potrebne 3 zmage v petih setih. V doublu se bo vedno igralo kot v finalu posameznikov,
li* * *
KOPENHAGEN, 31. .— Anglija in Jugoslavija se bosta letos pr-.,ix udeležili mednarodnega teni-
teniškega
torniti Sti-
ai III »|\-C*	-----,	..
Bielli in Kitzbuhel"’
bodo
škega turnirja za pokal švedskega kralja. Turnir bo 30. novembra, 1. in 2. decembra v Kopen-nagnu. S prijavo jugoslovanskih m angleških igralcev se je število udeležencev povečalo na ' 13 držav in sicer Francija, Italija, Belgija, Anglija, Nemčija, Jugoslavija, Avstrija, Holandska, Poljska, Norveška, Švedska, Finska in Danska.
ATLETIKA
Odlični rezultati na mitingu v Helsinkih
- Med dtfj
HELSINKI, 31.	.	^
njim mednarodnim atletski® ^ tingom je sovjetska tekmo ^ Tatjana Sčelkanova skočila ^ ljino 6,49 m, kar je samo 4	-,
metre slabše od njenega s'J jQ nega rekorda, ki ga je doseg* julija letos.
Odličen rezultat je dosegla Tamara Press, ki je s 16,69 f® . krogli izboljšala rekord sta^1® ), kjer je bilo tekmovanje. P®".,) Piatkowski pa je s 57,37 m z®. v metu diska pred sovje” ^ tekmecem Trusenjevim, ki ostal le za 9 cm. V teku na j, pa je zmagal Ceh Odložil * som 1'51”4.
TELOVADBA
..It.l1;i,j„an5k|im Si I
RIM, 31. ,	—.......—	,
na zveza je povabila v K’-® t nadobudnih telovadcev, ki jg> I trenirali pod vodstvom Pr0:'v>fr cka Ghuntarda. Najboljši te °eStr ci bodo prišli v poštev za s vo B reprezentance.
RIM ,31. — Z namenoim
stavijo boljšo žensko repr' co *~	‘ ’	*'
je italijanska telovadna ^ •ovabila na skupni treni»Bjep. r Rimu od 19. avg. do 2. ^ tembra, 21 telovadk, ki so s® ^j(i
boli i/kazalf» na rajnih dO**1
bolj izkazale tekmah.
MODERNI PETEROBOJ
rep"
RIM, 31. — Italijanska r'oy zentanca v modernem P® p«tš ju, ki jo sestavljajo Carl» t Alfonso Ottaviani in An fp Cau, je danes odpotovala 'z tiy micina v Bremen, kjer bo * g, pila na mednarodnem ®' Tekmovanja se bosta u poleg Nemčije še Velika ja in Francija.
^
d
«SIJI ZGODBE
STEVE O’ CONNELL
DVA SOSEDA
A
Prav gotovo, sem si mislil, a sem molčal.
Narednik Lidder se je nasmehnil.
«Koliko meri vaše zemljišče?»
«Sto petdeset čevljev po dolgem in šesetdeset počez,» sem odgovoril. «Vedite, delal sem leta in leta, da sem na vrtu pridobil plodno zemljo. Vaši možje so mi vse obrnili in namesto gredic je samo kamenje.»
«še hujše sitnosti boste imeli, gospod Warren,» Je dejal narednik domišljavo.
Skozi kuhinjsko okno sem videl na vrt; kakšnih deset delavcev je kopalo pod vodstvom agentov po dolgem in po čez, kakor da bi mislili narediti podzemsko železnico. Lidder je sedel zraven mene in oprezoval delo.
«Zelo smo natančni, gospod Warren,» je rekel «kadar se lotimo kakšne preiskave, gremo do dna. Analizirali bomo saje v vašem dimniku in pepel v peči.
«Moja peč je na nafto,» sem rekel in nalil še eno kavo. Razen tega pa nisem umoril svoje žene in ne vem, kje Je.»
Lidder je vzel dve žlički sladkorja.
«Kako si razlagate njeno odsotnost?»
«Sploh ne razlagam te njene odsotnosti, Emilija je pobrar
la kovčke ko sem spal in je šla. Niste opazili, da manjka nekaj njenih oblek?»
«Kako naj vem, kaj manjka?»
Lidder se je zagledal v fotografijo moje žene.
«Ne da bi hotel s tem kaj reči, toda, gospod Waren, zakaj ste se poročili z njo?»
«Iz ljubezni, se razume!»
Ta razlog ni bil kdo ve kako prepričljiv in tudi narednik mi ni verjel.
«Vaša žena je bila zavarovana za deset tisoč dolarjev, mar ne? In vi ste edini dedič po nji. Ali ni tako?»
«Da».
Seveda je bilo zavarovanje nekaj ugodnega, vendar ni bilo glavni vzrok. Iznebil sem se Emilije iz čisto preprostega razloga, ker je nisem mogel več prenašati.
Ne bom rekel, da sem bil posebno zatreskan, ko sem se z njo poročil. Že po naravi nisem ognjevit Ce se ne motim, sem se poročil iz nagona, iz posnemanja, iz tistega skrivnostnega občutka krivde, ki ga imajo zapozneli samci.
Z Emilijo sva bila v službi pri papirnici Marshall, jaz kot izvrsten računovodja, ona pa kot strojepiska brez bodočnosti in brez upanja na poroko.
Bila je preprosta, mirna, plehka, še oblačiti se ni znala. Pri pomenkih je govorila o vremenu, kar pa zadeva njeno izobrazbo, je brala samo stripe
Skratka, bila bi idealna žena za tistega, ki bi se hotel poročiti brez večjih muh, samo da pač opravi to formalnost.
Neverjetno, kako gotovost v zakonu lahko spremeni še tako plaho in preprosto žensko v neusmiljeno in odločno ženščino. Še hvaležna bi mi morala biti, da sem Ji priskrbel čast poročene žene.
«In kakšni so bili odnosi med vami in vašo ženo?»
Lepa svinjarija, sem si mislil, rekel pa nisem nič.
«Seveda sva včasih imela različna mnenja,» sem rekel, «a kdo jih nima?»
Toda narednik je bil kavelj Imel je obvestila iz drugin virov.
«Kakor pravijo vaši sosedje,» je rekel, «je bil en sam prepir.»
Sosedje... Mislil je gotovo Freda in Vilmo Treeber. Moje posestvo je bilo na koncu naselja in ona dva sta bila edina neposredna soseda. Drugi, tisti Morisonovi, so stanovali onstran vrta preko ceste in težko, da bi bil mogel Emilijin glas priti do njih. Izključeno vendar ni bilo. Po poroki se 'je Emilija zredila in ob povečani teži je tudi njen glasek pridobil na obsegu.
«Zakonca Treeber sta vaju slišala vsako uro, kako sta se prepirala.»
«Samo kadar sta sama nehala svoje peklensko zmerjanje in sta naju lahko poslušala,» sem pripomnil. «Ni res, da so naju slišali. Jaz nikoli nisem vzdignil glasu.»
«Vašo ženo so zadnjič videli v petek zvečer ob pol sedmih, ko je ravno stopala v hišo.»
Seveda, takrat se je vrnila iz samopostrežne trgovine z gotovo večerjo s sladoledom. To je bila vsa njena kuharska umetnost. Belo kavo sem si pripravljal sam, opoldne sem jedel pa v menzi pri podjetju, če si zvečer nisem sam česa pripravil, so peli zavojčki iz hladilnika in konserve. Dobra kuharica!
«Res,» sem dejal, «drugi so jo zadnjič videli ob tisti uri. A Jaz sem jo zadnjikrat videl malo pozneje, ko sva šla spat. Ko sem se zjutraj zbudil, sem opazil, da je pobrala šila in kopita.»
Spodaj v kleti je pnevmatični sveder začel razbijati cement. Ropot je bil tolikšen, da sem moral zapreti vrata.
«Povejte, gospod narednik, kdo je zadnjič videl Emilijo razen mene.»
«Gospa Vilma Treeber in njen mož.»
Nekaj sličnega je bilo med Vilmo Treeber in mojo Emilijo. Obe sta postali po poroki zajetni in oblastni. Telo atletsko, možgani pa kokošji. Fred Treeber je bil možiček s takimi očmi, kot jih ima mrtva riba, ne vem ali po naravi ali po slepi vdanosti v zakonu. Neznansko rad Je šahiral in je znal precej dobro in večkrat mi je delal družbo.
«V petek ob polnoči,» je pripovedoval narednik, «je go-
le »" »« J' d A

spod Fred Treeber zaslišal nečloveški glas, ki je prihftj*1 te hiše.»
«Nečloveški?»
«Da, prav tako je rekel.»
«Fred Treeber je lažnivec,» sem dejal. «Stavim, da " šala tudi njegova žena.»
«Ne njegova žena ima težek sen, a on je slišal 1» v hipu prebudil.»
«In je ta krik, recimo tako nečloveški, zbudil tudi sosede, tiste Morisonove?»
«Ne. Stanujejo malo dalje in so tudi oni spali.»
Narednik si je prižgal pipo in nadaljeval:
«Fred Treeber je hotel zbuditi ženo, pa se je p: ker je menda precej razdražljiva. Ni pa mogel več ^ràfi Potem je ob dveh ponoči zaslišal ropot tu v vašem vrt«- 5» pil je k oknu in v lunini svetlobi je videl, da nekaj Tedaj se je odločil, da zbudi ženo in oba sta potem P1 opazovala.»
«Aha, tako je policija izvedela. Prekleti ovaduhi!»
«Da. Zakaj ste uporabili tako velik zaboj?»	--vit1
«Edino tistega sem našel. Pa ne bi bil mogel vanj kakšnega človeka.»	^
«Res. Gospa Treeberjeva Je o tem premišljevala vS°skI® deljo. In ko ste vi povedali, da je vaša žena odšla, J« k®1 pala, da... no, da ni bilo tisto nočno delo nič druge»* pokop...»
Nalil sem si malo kave in povzel :
«In kaj ste pa našli, gospod narednik?»
Policaju se je kadilo pod nos in se je skremžil:
«Mrtvega psa.»
Prikimal sem.
«Res je, kriv sem, ker sem pokopal psa.»
Narednik se je nasmehnil:	..
«Vaše zadržanje je sumljivo, gospod Warren. Skr»J, f zanikali, da ste ponoči bili na vrtu in da ste sploh »*J kopa vali.»
(Nadal?evan)e
UREDNIŠTVO; TRST — UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštna predal «3» — PODRUŽNICA GOHICA; Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 - UPRAVA; TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 -letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 dtn — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo Stritarjeva ulica 3-1. telef. 21-928, tekoči račun pri Narodm banki v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLASI; Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finaiičrio-upravm 150, osmrtnice J20 lir,
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — izdaja in tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trst
Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečoa 650 lir. -tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, =s Mali oglasi 3o lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo