ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA STATUTI IZOLE, KOPRA IN PIRANA TER ISTRSKI ZAKONI O ŠOLARJIH, SOLARNAH IN TIHOTAPCIH MIROSLAV PAHOR Nedvomno je, da so istrske mestne ko- mune v srednjem veku in v prvih stoletjih novega veka veliko polagale na to, da so imele urejene solarne, kajti sol je tedaj bila eden najvažnejših izvoznih predmetov, ki so z naše obale po raznih potih potovali na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Avstrijo in da- lje vse do Češke in Južne Nemčije. To raz- vidimo iz raznih dokumentov, ki so se ohra- nili v arhivih Kopra, Pirana in Benetk in ki nam ponazarjajo marsikatero stran trgovske zgodovine. Pričakovati bi torej bilo, da so komunalne uprave Kopra, Izole in še pose- bej Pirana, katerega solarne so vedno bile največje na vzhodni obali Jadrana in se ima zahvaliti za ves svoj razvoj skoraj izključno solni trgovini, uredile v svojih statutih tudi pravni položaj šolam, šolarjev in gospodar- jev solnih fondov. To pa ne drži. Veliko več je v istrskih statutih govora o olju, vinu, ribištvu, pomorstvu, kmetijstvu kot pa o so- larstvu. To je morda še razumljivo za Izolo, ki živi v glavnem od ribištva in kmetijstva in kjer ni naravnih pogojev za gradnjo in razvoj velikih solnih fondov, saj so solarne. zavzemale le neznaten prostor med sedanjim i pokopališčem in tovarno Arrigoni. To je j morda še razumljivo tudi za Koper, ki je i imel večje kmetijsko ozemlje v dolini Riža- ne in v gričevnati pokrajini, ki gre od Milj' do doline Dragonje pod Krkavčami in Ko-i štabono na eni ter od tukaj do morja sever- > no od Izole na drugi strani. Kraji kot so Šmarje, Krkavče, Marezige, Puče, Sočerga itd. so bili vedno močni v kmetijski dejav- j nosti s posebno lepo razvitim vinogradni-1 štvom in oljarstvom. Ni treba posebej po-1 udarjati, da so bile koprske solarne veliko ! manjše od piranskih. Vse to pa ni razum- ; Ijivo za Piran ki je živel skoraj izključno od ; velikih solarskih kompleksov v dolini Dra- ; gonje (Fontanigge in Lera), v dolini Korna- \ liinge (Strunjan) ter ob rečici Fazan (Sv. Lu- cija). Kmetijsko ozemlje je bilo omejeno na iste doline in na kompleks med Lero in Fa- zanom. Savudrijski kras ni bil nikdar kdo [ ve kako kmetijsko razvit, poleg tega pa sla- j bo naseljen. Kaštel pa je užival posebne sta- ' tnte prav zaradi svoje kraške lege in kme- tijske nerazvitosti. A vendar najdemo v pi- i 123 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ranskih statutih srednjega veka o kmetij- stvu, oljarstvu in vinogradništvu mnogo več zakonskih določb kot o solarstvu, od katere- ga piranski meščan in tudi kmet skoraj iz- ključno živi. To nas sili k misli, da so Pirančani dajali v svojih zakonih prednost kmetijstvu zato, da bi se čimbolj osamosvojili pri uvozu ži- vil, ki so predstavljala pretežno večino vse- ga občinskega uvoza, da bi povečali poleg izTOza soli tudi izvoz vina in olja in bi tako svojo trgovinsko bilanco čimbolj aktivizirali. Ta misel bi bila razumljiva, če ne bi v Pi- ranu vladal beneški župan, ki je bil po služ- beni dolžnosti zainteresiran na čim večjem uvozu iz centrale na periferijo države, kajti od posredovalne trgovine so imeli Benečani največje koristi. Ali ta razlaga ne zadovo- ljuje popolnoma, saj vemo, da se je piran- ski Veliki svet trdovratno in trmasto boril za mestne koristi in pravice, saj so bili člani Velikega sveta skoraj sami lastniki zemlje in solnih fondov, trgovci in obrtniki in so v tem svojstvu dajali prednost svojim koristim pred državnimi in nato šele koristim svojega mesta. Moramo torej ti dve razlagi združiti iu zaključiti, da je bil beneški župan v mno- gočem odvisen od tega, kaj bo rekel Veliki svet, in da se ta ni mnogo oziral na župana, t. j. na predstavnika centralne beneške vla- de. Videli bomo, da so Benetke skušale temu stanju napraviti konec s tem, da so vse se- verne istrske občine podredile koprskemu županu, ki je od XVI. stoletja veljal za naj- ' višjega predstavnika beneške oblasti pri nas. Iistrski statuti so doživeli več redakcij. Najstarejše segajo v XIII. stoletje, a se niso ohranile. Zato smo vezani le na mlajše re- dakcije, ki pa skoraj vedno vsebujejo člen, da se lahko po določeni dobi popravijo, do- polnijo in spremenijo. Veliki svet v Piranu je lahko popravljal svoje statute vsakih pet- indvajset let. Toda kljub temu, da imamo v Piranu ohranjenih pet rokopisnih redakcij, sem zaradi pomanjkanja podobnih v Kopru in Izoli vzel samo tiskane redakcije. In si- cer: za Piran redakcijo iz leta 1606, ki je bila izdelana po rokopisni kodifikaciji leta 1585.* Za Koper imam pred očmi tiskano re- dakcijo iz leta 1668.^ Večja težava je z Izolo, kjer nimamo niti rokopisnih kodeksov niti tiskov iz XVI. ali XVII. stoletja. Zato sem vezan na Morteanijevo redakcijo iz 1. 1889.* Morteani je izdal izolanske statute po ko- deksu iz leta 1559.* Vse omenjene redakcije so v zgodovini istrskih mest zadnje. Že v XVI. stoletju se obširneje javljajo zakoni in dukali beneškega senata in doža, ki zame- njujejo ali dopolnjujejo statute, ali pa od- ločbe in zakoni koprskega župana, ki veljajo za vsa njemu podrejena mesta. Oboje je zbral, uredil po predmetih in dal tiskati Lo- renzo Paruta v knjigi, ki jo na kratko ime- nujemo Istrski zakoni.' Izola, ki ima najmanj solnih fondov, ima v tretji knjigi svojih statutov le dve kratki določbi o šolarjih in solarnah. Koper ima v prvi knjigi štiri, Piran v deveti knjigi štiri, v knjigi popravkov pa eno določbo.* Paru- tovi istrski zakoni vsebujejo sedem zakonov in določb, vsega torej osemnajst zakonskih zapisov o vseh istrskih solarnah, ki so bile pod vrhovno beneško oblastjo. Oglejmo si najprej izolanske. Stoti člen tretje knjige izolanskih statutov se v prevo- du glasi: >PraD tako odločamo, da kdor bo iz-dražil ali kupil občinski delež solarn, lah-- ko obdrži in zasluži sedmi del soli, ki se bo pridobila iz izolanskih solarn.^ ' Tu vidimo dve stvari. Prvič: Občina Izola je imela svo- je lastne občinske solne fonde, ki jih je vsa- ko leto ali za več let skupaj prodajala šolar- jem ali drugim meščanom. Ni torej imela posebnih občinskih delavcev, ki bi jih oskr- bovali, in tudi tlaka ni bila v navadi kot pri delih na pristaniških napravah in na cestah. Drugič: Kupec sme obdržati sedmino vse soli, ki se pridela v občinskih solarnah. To je dokaj nejasno. V Piranu bomo namreč vi- deli, da občina zahteva od gospodarjev in šolarjev sedmi del pridelane soli, kar je ve- ljalo za reden občinski davek, od katerega ni občina nikdar odstopila, pa čeprav so Be- netke še tako pritiskale nanjo. Postavlja se torej vprašanje: Kaj je v Izoli z ostalimi še- stimi sedminami? V Piranu vemo, da so last gospodarja, ki pa mora odstopiti petino pri- delka najetim šolarjem. Za Izolo je pa težko odgovoriti. Predvsem ni verjetno, da bi šolar ali kdorkoli kupil solne fonde samo zato, da bi zaslužil sedmi del pridelka, vse ostalo pa oddal občini. Za to sta zopet dva razloga. Šolar bi v tem primeru ostal skoraj brez za- služka, ker bi precejšnji del njegove sedmine šel za odkup ali dražbo. Po drugi strani je morala občina računati, da je svoje solne fonde vsekakor prodala, kar pa se ni moglo zgoditi po tako visoki ceni. Dalje tudi ni ver- jetno, da bi stroški za vzdrževanje in oseb- ni izdatki za najete delavce veljali šest sed- min pridelka, posebno ne ob dobri letini. Pri tem je treba pomisliti, da izolansko ozemlje ni sestavljeno iz naplavin, kot so solarne v Sečovljah, Fazanu, Strunjanu in Kopru in da so bili zaradi tega stroški za vzdrževa- nje manjši, ker ni bilo nevarnosti zaradi poplav hudournikov, ki so bili tiste čase še deroči in nevarni. (Dragonja je še v letih 124 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 1790 do 1795 večkrat poplavila celotne so- larne v Sečovljah, tako da so morali nekaj- krat popolnoma obnoviti vse solne fonde. Nekaj podobnega se dogaja tudi v Kopru ob poplavah reke Rižane.) Kaj torej lahko rečemo k.temu? Mišljenja smo, da je treba iskati napako pri Morteani- jevem prepisu statutov. To nam bo tem tež- je storiti, ker se originali niso ohranili in so tudi mlajši kodeksi zgoreli leta 1903 z vsem izolanskim mestnim arhivom in občinsko pa- lačo. Vendar mislimo, da gre za bistveno na- pako, ki postavlja odnose med občino in šo- larji popolnoma na glavo. Pri tem moramo tudi opozoriti, da je oglejska opatija, katere fevd je bila Izola dolga stoletja, zgubila svo- je fevdne pravice že v trinajstem stoletju in še zadnje njih ostanke po letu 1280, ko so Benetke okupirale mesto. Ni torej verjetno niti to, da bi šel glavni del pridelka v Oglej, saj je občina ob politični osvoboditvi uki- nila skoraj popolnoma tudi gospodarsko od- visnost od opatije. Nekaj jasnosti pridobimo, če omenjeni člen postavimo zopet na noge in ga skušamo kljub Morteaniju brati dru- gače: »Prav tako tudi odločamo, do kdor ho izdražil ali kupil občinski delež solarn, mora občini oddati sedmi del soli, ki se bo prido- bila iz izolanskih solarn.i S tem bi prišli do zaključka, da so izolanski šolarji na istem kot piranski, če ne bi bilo pristavka, »ki se bo pridobila iz izolanskih solarn«. Tudi ta pristavek je nejasen. Pojasnimo ga pa lahko s tem, da izolanske solarne porazdelimo na posamezne šolarje in solne fonde. Sedmina bi se torej računala na solni fond, kar je naravnejše in razumljivejše. Vsak soIar je moral torej odrajtati občini sedmino pri- delka tistih solnih fondov, ki jih je oskrbo- val in obdeloval. V zvezi s tem je treba še rešiti vprašanje stalnega občinskega davka, ki so ga privatni gospodarji in šolarji plačevali občinski upravi. V statutih ni niti besede o tem dav- ku. Tudi tu bo treba iskati napako v Mor- teanijevem prepisu statutov, kajti le tako nam lahko postane razumljiv pristavek k sto- • temu členu tretje knjige. Mislim namreč, da je ta člen širši, kakor kaže na prvi pogled. Če namreč povzamemo prejšnje ugotovitve, lahko rečemo: Občina letno ali v presledku več let proda ali izdraži svoje solne fonde za določeno vsoto gotovega denarja. Pri naku- pu ali na dražbi si šolar pridobi pravico, da sme oskrbovati in obdelovati solarne. Daja- tev sedmine pa ne velja samo zanj, temveč za vse šolarje, pa če delajo na občinskih ali privatnih solnih fondih. Sedmina je torej splošen občinski davek, ki ga vsi šolarji pla- čujejo v pridelku. Pristavek za sedmino soli, »ki se bo pridobila iz izolanskih solarn«, ne velja torej le za občinske solarne, temveč tudi za privatne. S tem pa smo na istem kot v Piranu, le da je izolanski zakon bolj ne- jasen, v obliki bolj skop in po vsebini zelo skrajšan. Kam je šla izolanska sol, v statutih ni povedano. Vsekakor je tudi Izola imela svoja solna tržišča v zaledju in v Benetkah, le škoda, da tej trgovini ni več mogoče po- polnoma slediti. Delo v izolanskih solarnah je za vsakega šolarja obvezno. 105. člen statutov namreč pravi: -»Odločamo, da kdor bo imel občinske solarne, bo odgovarjal (za svoje delo) obči- ni. In če teh solarn ne bo obdeloval in oskr- boval vsako leto posebej, bo moral gospodar ali šolar odgovarjati občini za vsako leto po- sebej; to velja tudi za vse druge solarne, ki sc bodo obdelovale v tistem in naslednjih le- tih.«^ Obveznost dela ne velja samo za ob- činske solarne, temveč za vse izolanske sol- ne fonde. »Vse druge solarne« namreč niso i/ven občine Izola, temveč v njenih mejah. Ce torej na eni strani statuti določajo ter- min »občinske solarne« za občo lastnino ob- čine, moramo na drugi strani razumeti, da so z besedami »vse ostale solarne« določili last- nino privatnikov. Občina kliče na odgovor- nost vse tiste, ki delo v solarnah zanemar- jajo. Kako je to bilo v resnici, iz statutov ni razvidno. Iz dejstva pa, da pri zakonski do- ločbi manjkajo sankcije, lahko upravičeno sklepamo, da ta odgovornost ni mogla biti j kdo ve kako velika. Poudariti je pa vendarle; treba, da je odgovornost obstajala, ker jo ■ bomo v močnejši meri srečali tako pri kopr- skih kot pri piranskih šolarjih in gospodar-: jih solarn. s Plan solairne v Strunjamu iz I. 1795 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ozrimo se sedaj na Koper. Koprska občin- ska uprava je mnogo bolje gledala na svoje solarne kot izolanska. Predvsem so določbe mnogo daljše in natančnejše. Pa tudi po jas- nosti se odlikujejo. Štiriindvajseti člen prve knjige se v pre- vodu glasi: ^Ukazujemo, da si noben šolar obeh spolov ne sme drzniti, da bi delal v so- larnah, ki niso naše, pod kaznijo desetih lir letno za tistega, ki bi se proti tej odločbi pregrešil. In kdor bi ne hotel delati pet let zaporedoma o naših solarnah, naj se kaznuje z isto kaznijo. Kdorkoli bo take prekrške prijavil, dobi tretjino zneska globe, toda le v primeru, če se je s tem izvedela resnica. Ostali dve tretjini dobi občina. Od te do- ločbe niso izvzeti niti beneški meščani (ki živijo v Kopru).«^ Iz tega člena sklepamo, da je koprski ob- čini v solarnah primanjkovalo delovne sile. Budno je pazila, da so šolarji iz Kopra de- lali samo v tamošnjih solarnah in da niso šli na delo drugam. Vzrokov za to je lahko več, vendar se mi zdi, da bo prevladoval tisti, za- radi katerega je bila določba izglasovana, uzakonjena in zapisana. Koprski šolarji so radi zahajali na delo v druge solarne, naj- verjetneje v Piran, kjer so videli večje mož- nosti zaslužka, večje osebne koristi. Zaradi tega je nastalo vprašanje delovne sile, ki se je lahko rešilo samo s prepovedjo odhajanja, tako rekoč bega iz koprskih solarn v piran- ske. Tu vidimo tudi, da je koprska občina, strožja od izolanske, saj postavlja v obvez- nost dela tudi sankcije, t. j. grožnjo s kaznijo vsakomur, ki ne bi hotel delati v občinskih solarnah. Koliko je ta sankcija zalegla, ni mogoče z gotovostjo vedeti, vsekakor pa drži, da nekatere piranske solarske družine izha- jajo prav iz Kopra in njihova naselitev v Pi- ranu datira celo v XIV. in XV. stoletje. Zato lahko trdimo, da tudi sankcija, ki jo je predvidel koprski Veliki svet, ni pomenila mnogo. Prav zaradi tega gre koprska občina še dalje, s tem da od dela v solarnah ne iz- vzame niti beneških meščanov, vsekakor šo- larjev ki živijo v mestu Kopru. Vidimo to- rej, da je občina Koper pazila, da bo solni pridelek zadovoljiv. To pa je bilo tudi po- trebno, saj je tako bila zagotovljena suho- zemna trgovina z zaledjem in pomorska z Benetkami. Znano je namreč, da so sloven- ski kmetje veliko rajši trgovali z beneško Istro, kot pa s Trstom, saj je bila tu sol ve- liko boljša in cenejša. Po drugi strani je tudi znano, da so Benetke vsako leto odkupile velike količine istrske soli. Poleg tega se pa Koper zaveda, da ima najboljši položaj na poti kranjsko-istrske trgovine, ker je Kranj- ski najbližji. S tem členom si torej koprski Veliki svet zagotavlja delovno silo za sploš- ne mestne in občinske koristi. V nadaljnjih členih statut ureja odnose med občino in gospodarji solarn, med temi in šolarji ter med šolarji samimi. Petindvajseti člen se glasi: »Ukazujemo, da noben šolar ne sme pod nobenim pogo- jem hoditi ali se muditi po svojih ali tujih solnih poljih našega koprskega ozemlja od sončnega zahoda do sončnega vzhoda pod kaznijo sto soldov globe, ki jih je treba pla- čati občini in prijavitelju. Izjema je le za tiste, ki hočejo najti ali prijaviti povzroči- telje škode na naših solnih delovnih poljih. Ti povzročitelji škode spadajo pod isto ka- zen kot tisti, ki poškodujejo ali uničujejo vi- nograde in jih prijavijo vinogradniški ču- vaji. Izjema je tudi čas pridelovanja soli, ko morajo biti šolarji obeh spolov na svojih in tujih delovnih poljih zaradi pridobivanja soli in drugih del. Tedaj bodi tudi občini in šolarjem jasno, da hodijo po solnih poljih samo zaradi pridobivanja soli in drugih so- larskih del.^'^ Ta člen je posebno važen za koprske fevdalne razmere. Stalni spori raz- nih patricijskih družin, a tudi spori med plemstvom in meščanstvom so mnogokrat privedli do tega, da so si skušali škodovati na pridelkih. Neštetokrat so si tu pa tam porezali trte in uničili oljčne nasade, za kar je Veliki svet določil globo 50 lir. Kaj je bilo lažjega kot škodovati sosedu na solnih po- ljih? Skriti tatinski kanali, ki so dovajali gosto slano vodo iz enega bazena v drugi ali iz bazena v odvodni kanal, so bili kaj pogo- sta reč. To je bilo lahko napraviti ponoči ali v zimskem času, ko ni imel nihče dela na solnih poljih. Zato je morala občina prepo- vedati nočno pohajanje po solarnah za ves zimski in pomladanski čas, ki je bil za tako, po zakonu kaznivo delo najbolj pripraven. Zato je za kršitelje zakona predvidela tudi tako visoko kazen. To pa ni bilo dovolj. Ob- čina je morala postaviti tudi nočne čuvaje, ki so pazili, da ne bi prišlo do takih pre- krškov. Kolikor pa je do prekrškov prišlo, so jih morali čuvaji prijaviti. Vinogradi, oljčni nasadi in solarne so morale imeti noč- ne čuvaje, kajti red v proizvodnji, medse- bojni odnosi plemstva in tega z meščan- stvom so to zahtevali. Treba pa je bilo na- praviti izjemo za poletne mesece, ko so šo- larji dolžni pridobivati sol, kar sicer delajo podnevi ob sončni pripeki, a zato morajo ponoči polniti bazene prvega in drugega iz- parevanja in opravljati še mnogo drugih del, ki so potrebna, da bi dnevno pridobi- vanje nemoteno teklo. Toda vse kaže na to. 126 ČASOPIS ZA SLOVENSKO RAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA da ta odločba ni imela uspeha, ker jo je bilo treba dopolniti. To pa stori naslednji šest- indvajseti člen statutov, ki določa, da se mo- rajo na vsem ozemlju koprske občine razme- jiti vse zemljiške parcele z globokimi jarki, da ne bi prišlo do prepirov med gospodarji. V istem členu je izrecno poudarjeno, da je treba tako razmejitev izvesti tudi v solar- nah.^' To so izvedli s tem, da so med posa- meznimi solnimi polji izkopali globoke mej- ne kanale, ki so služili obenem kot mejniki med solnimi polji in kot dovajalni kanali. Pa tudi to ni moglo preprečiti škodljivega delovanja, kajti prejšnji člen ostaja v ve- ljavi in nočni čuvaji imajo še vedno svojo stalno funkcijo. V nadaljevanju šestindvajse- tega člena je še rečeno: »Fsafc šolar je dol- žan iti d svoje ali solarjeve solarne u mesecu aprilu pod kaznijo 10 malih lir globe, ki jo je treba plačati občini.< Ta stavek nekoliko preseneča. April še ni mesec za pridobiva- nje soli, ker takrat voda ne more izparevati v taki meri, da bi sol lahko kristalizirala. Celo prva polovica maja ni ugodna za to delo. Zato je ukaz, da morajo biti šolarji aprila na delu, namenjen verjetno priprav- ljalnim delom. Predvsem so morali šolarji paziti, da bodo pridelovali čisto sol brez pri- mesi ilovice. Tako so določale skoraj -vse sol- ne pogodbe med Benetkami in istrskimi me- sti. Zato je pa bilo potrebno pripraviti te- ren. Treba je bilo utrditi solno polje, stolči ilovico, ki je v zimskih mesecih razpokala, utrditi nasipe, pregledati in popraviti ka- nale, dovodne in odvodne cevi, popraviti orodje, odstraniti gnilobo iz tako imenova- nih »cavedinov«, osnažiti bazene in tako da- lje. Vse to je pa zahtevalo mnogo časa in truda. Upravičena je torej odredba, da se delo v solarnah začne v aprilu. Okoli dvaj- setega maja je bilo na ta način že mogoče pridelati prvo sol in potem, če so vremenske razmere dovoljevale, nadaljevati s pridobi- vanjem čez celo poletje. Za odnose med gospodarji solnih fondov in šolarji je najvažnejši sedemindvajseti člen, ki se glasi: »Odrejamo, da ne sme noben šo- lar pridobivati iz solnih bazenov, ki jih oskr- buje in obdeluje, nobene količine soli, če ni prej prijavil gospodarju ali gospodu solarn in mitničarju dneva, v katerem namerava pridelati omenjeno sol. Niti gospod niti go- spodar solarn ne smeta pridobivati soli iz svojih solnih polj, če tega nista preje javila šolarju in mitničarju. Kdor prekrši gornje določbe ali katero od njih, se kaznuje z glo- bo 100 malih lir za vsak prekršek posebej. Od tega zneska dobi polovico občina, polo- vico prijavitelj, če se je po njem zvedela resnica.t^^ Že v prvem odstavku tega člena srečamo gospodarja in gospoda solarn. Da ustreza pojem gospodar resnično privatno- pravnemu pojmu gospodarja, ni nobenega dvoma. Znane so nam družine, ki so v ko- prskih solarnah imele svoje privatne posesti, svoje lastne solne fonde. Naj omenimo samo družine Gravisi, Madonizza, Tacco, Verge- rio ter samostane očetov kapucinov, Sv. Ane in Sv. Gregorja. Toliko o gospodarju ali pa- dronu. Gospod ali dominus pa nima nič skupnega s privatno posestjo, temveč je uradnik, ki ga imenuje občina, da pazi in gleda na občinske solne fonde. Nekaj podob- nega smo zasledili v Izoli. Toda medtem ko izolanska občina prodaja svoje solne fonde za določeno dobo privatnikom, je koprska oličina na soli bolj zainteresirana in si pri- držuje pravico do lastnega pridelka. Mora pa zato imeti delavce in imenovati urad- nika, ki skrbi, da so njene solarne dobro oskrbovane in obdelane, da se pravočasno začne z delom in pridobivanjem pridelka. Poleg tega je »dominus« tudi kontrolni organ vseh občinskih solarn, saj noben šolar ne sme začeti s pridobivanjem soli, ne da bi mu prej prijavil točen dan. To je občini Koper povečalo dohodke, saj je s ceneno delovno silo na svojih solnih fondih prišla do last- nega pridelka, s kontrolo privatnih fondov Diploma zlate medalje na mednarodni razstavi v Trstu 1. 1682 127 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pa do pravilno odmerjenih dajatev. Soli pa ni bilo težko plasirati na tržiščih. Drugo vprašanje je občinski mitničar. Tudi ta ne nadzoruje samo privatnih solarn, temveč tudi občinske. Brez njegove vednosti se pridobivanje soli sploh ne more začeti. Zapisati mora količino in kakovost pridelane in vskladiščene soli, mora nadzorovati pri- dobivanje, preprečevati tihotapstvo, zasledo- vati v vsem samo občinsko korist. Do neke mere je nadzornik občinskega gospoda soli, kajti občina misli, da je boljša dvojna kon- trola kot nevarnost, da bi jo šolar ali njen lastni uradnik varal pri pridelku ter tiho- tapil z občinskim pridelkom. Občina torej ne zaupa svojim uradnikom in zato uvaja si- stem dvojne kontrole predvsem nad svojim pridelkom in svojo posestjo. Toda tudi dvoj- na kontrola občini, kot bomo videli, ni zado- stovala. Morala se je še bolj zaščititi. Iz sedemindvajsetega člena koprskih sta- tutov vidimo, da je bilo možno prodati sol pred njenim pridobivanjem. Statut pravi: >Eavno tako kupec ali upnik, ki mora dobiti neko količino soli iz kateregakoli solnega fonda ali od katerega koli šolarja, gospodar- ja ali mitničarja, ne sme pridobivati niti najmanjše količine soli, ne da bi prej tega prijavil šolarju, gospodarju ali mitnic ar ju. Trgovec je torej lahko kupil letni pridelek ali del pridelka spomladi ali celo pozimi. Kupil ga je lahko od gospodarja ali občine ali celo šolarja. Toda tudi trgovec je moral šolarju in mitničarju javiti datum pridobi- vanja. Zanimivo je tudi, da je moral gospo- dar ali gospod solnih fondov prijaviti da- tum pridobivanja ne samo mitničarju, tem- več tudi svojemu šolarju. Ravno tako tudi trgovec ali upnik. Imamo torej ne samo dvojno, temveč trojno kontrolo. Vsi faktorji v solarnah so neke vrste kontrolni organi, kajti občina ne zaupa niti gospodarjem niti mitničarju. Lahko se je tema dvema spora- zumeti, toda ali se bosta mogla sporazumeti s šolarjem, ki pri njuni koristi ni soude- ležen? To je seveda nekoliko težje, čeprav ni izključeno, da se je tudi to dogajalo. Tak kontrolni sistem si je mogla izmisliti le ob- čina, ki je imela in hotela obdržati velike koristi, kakršne ji je nudila solna trgovina. In čeprav ni nikjer rečeno, da je bila kopr- ska občina deležna tudi privatne soli, kot na primer v Izoli in Piranu, nam vendar že sam ta komplicirani kontrolni sistem jasno kaže, da so morali šolarji tudi v Kopru odrajto- vati občini določen del pridelka. Kolikšen je bil delež, ki so ga koprski šolarji odplačevali občini, nam ni znano. Verjetno gre tudi tu za sedmino, ker bi si težko mislili, da je bil samo Koper pri tem izjema. Najboljše, čeprav niti najmanj ne idealno je vprašanje solarn in šolarjev rešil v svojih statutih Piran. To je tudi razumljivo, saj je imel, kot smo že poudarili, največje solarne na vzhodni obali Jadrana. Razen paske je bila piranska sol tudi najčistejša in naj- boljša. Pa tudi Pag nosi to prednost le ne- kaj časa. Dalje, poudarili smo, da živi Pi- ran pretežno od soli in je bilo torej nujno, da si ta najvažnejši vir svojih dohodkov ne samo ohrani, temveč tudi poveča. Važno je poudariti, da so uredbe o šolarjih in solar- nah v piranskem statutu predvsem praktič- nega značaja. Devetnajsti člen devete knjige piranskih statutov se v prevodu glasi: »Odrejamo, da morajo šolarji od vse soli, ki jo bodo pride- lali na ozemlju občine Piran, oddati občini ali mitničar jem, ki bodo odkupili občinsko mitnico, sedmi del vsakoletnega pridelka.^ Kratko in jasno je tu povedano, kje naj išče- mo glavni vir občinskih dohodkov. Da bi si pa zagotovili ta vir, morajo občinski svetniki dati tudi poroštvo, da bodo občinske solarne stalno in redno delale. Zato se nadaljuje isti člen takole: »Če bo kdo imel solarne v ob- čini Piran in bodo pretekla tri leta, ne da bi jih oskrboval ali dal oskrbovati tako, da bo- do v popolnem redu in zmožne pridelovati sol, naj bo po tem roku dovoljeno vsakemu meščanu mesta Pirana, da mu jih odvzame, obdeluje sam in smatra za svojo last pod zgoraj navedenimi pogoji. Ta prilastitev naj se izvrši po volji gospoda župana in sodni- kov. In če v času treh let nekateri solni fon- di ne bodo obdelovani zaradi malomarnosti gospodarja, naj ima občinski mitničar pra- vico tega prijaviti in če se ne bo lotil dela v mesecu maju, mora oddati solarne v oskrbo in obdelavo drugemu šolarju, ki jih bo oskr- boval in obdeloval v svojo korist. To pa ve- lja samo za tekoče leto. In če bo kateri pi- ranski meščan hotel napraviti na ozemlju občine nove solne fonde, more dobiti v last potrebno zemljišče samo po volji in oblasti gospoda župana in sodnikov. V nobenem drugem primeru ni dovoljena prilastitev ta- kega občinskega zemljišča pod kaznijo 100 soldov globe in izgube delavcev. In če bi tako pridobljeni solni fondi ne bili tako oskrbovani, da bi bili zmožni pridelovati sol najmanj tri leta zaporedoma, tedaj naj bo dovoljeno vsakemu piranskemu meščanu, da si vzame in obdeluje vse take solne fonde in da si jih z dovoljenjem gospoda župana tudi prilasti.^^* Piranskemu Velikemu svetu je v prvi vrsti važen občinski dohodek od soli. 128 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Občinska sedmina je poudarjena na prvem mestu. Šele potem skrbi tudi za to, da bodo vsi solni fondi redno oskrbovani in obdelani. Seveda enega brez drugega ni, zato so tudi sankcije toliko težje. Vsak meščan katerega koli stanu ima pravico odvzeti in prilastiti s: solne fonde, ki tri leta niso bili oskrbo- vani in obdelani. To je zelo važna določba, kajti na ta na- čin je Veliki svet občine Piran dosegel, da so bile vse solarne stalno oskrbovane in obde- lovane. Seveda je morala občina vedeti, kdo ima solna polja v rokah, in zato je bilo za vsako prilastitev potrebno dovoljenje župa- na in sodnikov. (Tudi to je važno, da župan v lastninskih zadevah ni smel nastopati in odločati brez sodnikov. Prav v tem kaže Veliki svet občine Piran delno neodvisnost, ker ne dovoli centralni oblasti, da bi se neo- mejeno vmešavala v notranje zadeve občine. Sodniki so važen faktor lokalne oblasti in če že ne morejo odločati neodvisno od župana, mu vsaj toliko omejujejo oblast, da ne more odločati brez njih.) Nadaljevanje devetnaj- stega člena se tiče tistih, ki bi v roku treh let eno poletje zanemarili delo na solnih po- ljih. Tudi v tem primeru zgubijo pravico do solarn, to pa samo za tekoče leto. Mitničar ima pravico tako izpraznjeni solni fond od- dati drugemu šolarju, ki za tekoče leto dela popolnoma v svojo korist. Medtem ko smo torej v Kopru videli, da v solarnah primanj- kuje delovne sile, ugotavljamo za Piran po- polnoma nasproten pojav. Delovne sile je tu v izobilju. Občina Koper ravna s šolarji zelo strogo, Piran pa gleda, da jim preskrbi solne fonde za oskrbo in obdelovanje celo na ra- čun samih gospodarjev, ki so po statutu dolžni čim bolje in stalno skrbeti za pride- lovanje soli. Da je to res, dokazuje tudi na- slednji odstavek istega člena, ki dovoljuje gradnjo novih solnih fondov na občinskem ozemlju. Seveda mora gradnjo odobriti žu- pan s sodniki. Če se sedaj spomnimo, da so Benetke z raznimi dekreti omejevale solno proizvodnjo, bomo videli, da je bila dovo- ljena količina dokaj visoka in jo je bilo v normalnih vremenskih razmerah kaj težko doseči kljub temu, da imamo od časa do časa poročila, da so v skladiščih obležale ve- like količine neprodane soli.*" Da pa je bil ta člen stalno v veljavi in da so se temu pri- merno piranske solarne širile skozi vsa sto- letja srednjega veka in moderne dobe, je že Nicolich v svoji knjigi jasno dokazal." Še več, Pirančani so ta člen tako izrabili, da so morale Benetke nekajkrat zagroziti z ruše- njem novih solarn, ker je postalo že nevar- no, da bo nastala kriza zaradi hiperproduk- cije. Tudi novi solni fondi so podvrženi iste- mu zakonu. Lastniki jih morajo redno ob- delovati in oskrbovati. Zanimivo pa je, da morajo biti vse nove solarne tako oskrbo- vane, da bodo mogle pridelovati sol tri leta zaporedoma. Pri starih fondih tega ni in zato moramo pomisliti, da se je v novo pri- dobljenih in grajenih solarnah nekoliko iz- boljšala tehnika gradnje in dela. Kot koprska tako tudi piranska občina skrbi za to, da bodo v delovni sezoni solar- ne redno delovale. Zato pravi dvajseti člen iste knjige: ■»■»Dodajamo, da je vsak šolar, ki bo imel svoje ali obdeloval gospodarjeve solarne na deleže, dolžan stanovati v njih in jih obdelovati vsak dan od 15. maja do kon- ca meseca septembra pod kaznijo 20 soldov globe, ki naj jo plača občini. Istočasno je dolžan oskrbovati vse bazene, polbazene in čeirtinske bazene pod kaznijo, če treba, da • vrne gospodarju ves denar, ki ga je od njega prejel kot predujem.«^'' V Kopru smo videli, da so šolarji začeli z delom meseca aprila. Ugotovili smo, da so začeli tako zgodaj za- radi pripravljalnih del. V Piranu se pri- pravljalna dela izvajajo že pozimi, tako da šolarjem ni treba na delo pred začetkom de- lovne sezone. Vsak šolar je dolžan imeti svo- je solno polje v redu, tako da ob naselitvi v solarni lahko začne takoj s proizvodnjo. Ta tradicija se je v piranskih solarnah ohranila do danes. Dvajseti člen pa je važen tudi zato, ker nam daje prvo sliko o tem, kakšno je bilo solno polje. Res je, da vsebuje samo tri od štirih potrebnih elementov, vendar slika je ti). Bazeni, polbazeni in četrtinski bazeni niso nič drugega kot bazeni za prvo, drugo Solinarski svitek — priprava za enakomerno razpršenje težke vode 129 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO iii tretje izparevanje. Vidimo tudi, da bazen za drugo izparevanje ustreza polovici prve- ga bazena, bazen za tretje izparevanje polo- vici drugega. Manjka še samo bazen za kri- stalizacijo ali pridobivanje, ki ga pa statuti posebej ne omenjajo. Solno polje je bilo to- rej razdeljeno na štiri osnovne elemente, ki so bili med seboj povezani z lesenimi cevmi ali kanali, po katerih se je dovajala slana voda iz enega v drugi bazen. V te štiri ele- mente so navadno vključili še peti element, tako imenovani rezervoar, v katerem so hra- nili slano vodo ob slabem vremenu. Mimo teh elementov moramo omeniti še glavni do- vodni kanal, iz katerega so črpali morsko vodo, da so napolnili bazen prvega izpare- vanja. Slika solnega polja je bila na ta na- čin skoraj enaka današnjemu solnemu po- lju, ki se je v teku stoletij kaj malo spreme- nilo. Le solarne v Leri so doživele občutne spremembe, to pa šele v XX. stoletju. Ena- indvajseti člen se v prevodu glasi: -»Pra- vično hočemo, da naj smatra vsak gospodar, ki bi kateremu od svojih šolarjev posodil vsoto denarja, da je vsa sol, ki jo bo šolar pridelal v določenem delu solarn, namenjena za jamstvo za posojeno vsoto. Ta dolg naj se poravna s soljo, ki naj ji gospodar daje prednost pred denarjem.Tu skušajo člani Velikega sveta urediti odnose med gospodar- jem in šolarjem. Delo v solarnah je sezon- sko, predvsem produktivni del. Traja le šti- ri mesece in pol. Solarjevo življenje pa je odvisno od pridelka, ker mu le ta more za- gotoviti obstoj za celo leto. V dobri letini to ni bilo težko, saj je pridelek zadovoljeval potrebe. V slabih letih pa se je moral šolar zateči h gospodarju po posojilo. Ta pa se je s statutom zaščitil tako, da si je zagotovil šolarjev del pridelka kot jamstvo za poso- jeni denar. Občina sicer zaščiti šolarja s tem, da mu dovoli plačati v blagu, a to je kaj majhna zaščita. In sedaj še prepoved proste trgovine. Dvaindvajseti člen pravi: -»Odrejamo tudi, da ne smejo šolarji ali šolarke pod nobenim pogojem prodajati ali darovati sol iz naših solarn brez dovoljenja gospodarja ali mitni- čarja, pod kaznijo štirih malih lir globe, ki naj se razdeli na polovico med občino in pri- javitelja, če se je po njem zvedela resnica. Kaže, da so šolarji prodajali sol na svojo roko brez gospodarjeve ali mitničarjeve vednosti. Tovorniki, ali — kakor so jih v Pi- ranu imenovali, — Mussiolati ali Cranzi, ki so tovorili sol iz Pirana v notranjost dežele, so po vsej verjetnosti marsikaterikrat tiho- tapili sol, ki na mitnici sploh ni bila zapi- sana, kajti v krajih, kot so Sečovlje ali Strunjan, je to bilo mogoče že zaradi tega, ker mitnica in gospodarji niso mogli paziti na vse izhode iz doline. Prav zaradi te tiho- tapske trgovine je bilo potrebno uvesti v slatute prepoved trgovanja brez vednosti go- spodarja ali mitničarja. Taka trgovina je namreč delala občini dvojno škodo: prvič je zmanjšala občinsko sedmino, drugič je go- spodarja prikrajšala za del pridelka, šolar pa je znal vedno priti do svoje petine. Prav zaradi tega pa lahko tudi trdimo, da je bila trgovina med Piranom in notranjostjo mno- go bolj živahna kot je razvidno iz pisanih virov. Poudarjam, da je to živahnost povzro- čalo predvsem kopno tihotapstvo, ki ga Ve- liki svet piranski hoče zatreti s prepovedjo proste trgovine. Ker se je taka trgovina izogibala tudi vseh dajatev in zapiskov, je bilo to še bolj potrebno. Da je to res, nam pričajo ne samo statuti, temveč tudi vsa po- ročila koprskih županov beneškemu dožu ter ohranjena pisma istrskim županom, v kate- rih naročajo Benetke, naj strogo pazijo, da bodo čimbolj omejili tihotapstvo.^" Toliko o knjigi statutov. Liber novarum legum, ordinum, correctio- num etc. ali na kratko Liber correctionum prinaša še eno uredbo, ki se v prevodu gla- si: »Ker hočejo piranski sodniki in kolegij solnih prokuratorjev zagotoviti solarnam ko- risti, sklene Veliki svet občine Piran, da ne sme nihče ob nobeni priliki odpirati kanale piranskih solarn pod kaznijo 10 lir globe za vsako osebo, ki bi prekršila ta sklep in za vsak prekršek posebej. Izkupiček od teh kazni naj se deli na polovico med občino in prijaviteljem, ki bo predložil resnično ob- tožbo. In kdor prekrši to uredbo, mora go- spodarjem povrniti vso škodo in to toliko- krat, kolikor bo prekrškov. Da bi ljudje spo- znali in upoštevali ta sklep, naj se razglasi na javnih mestih in vpiše v knjigo po- praofcoD.«^' Tu smo pred uredbo, ki je podobna pet- indvajsetemu členu prve knjige koprskih statutov, le da je bolj določena. Tudi tu vi- dimo, da so si sosedje škodovali s tem, da so odpirali kanale, zato da bi gosta voda odte- kala. Medtem ko je bilo to stanje v Kopru zelo akutno in je bila določena kazen 50 lir za vsak prekršek, kaže, da so bili taki po- javi v Piranu bolj sporadični in so se po- javili dokaj kasneje, ker bi drugače Veliki svet vnesel uredbo v knjigo statutov ne pa v knjigo popravkov, ki so jo začeli voditi ve- liko časa potem, ko so bili statuti že izgo- tovljeni, morda celo po letu 1585. Kot v Ko- pru je tudi tu predvideno, da povzročitelj 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA povrne gospodarju škodo za vsak prekršek posebej. Sklep Velikega sveta so morali raz- glasiti na javnih mestih. (To se je navadno zgodilo tako, da je šel mestni glasnik s tro- bento po mestu in ha določenih mestih skli- cal ljudi in glasno prebral sklep ali sklepe, če jih je bilo več. Ta običaj se je ohranil v Piranu do leta 1954, ko je zadnji občinski glasnik odpotoval v Italijo. Res je sicer, da so v XIX. stoletju zamenjali trobento s tam- burioo, vendar je treba poudariti, da se je kontinuiteta običaja kljub temu ohTanila.) Delo v solarnah so Pirančani začeli z veli- kimi slavnostmi. Mestni trobentač je sklical šolarje, da so se zbrali v pristanišču in se po obrednih molitvah vkrcali na slavnostno okrašene ladje, s katerimi so odjadrali na delo, od koder so se vračali šele oktobra me- seca. Zaključek dela so praznovali zelo sve- čano, vendar je bil tak praznik odvisen od pridelka. O tem v statutih ni govora. Statuti nam tudi ne povedo, kakšne dolžnosti je imel mitničar, koliko je imel pomočnikov, kje so delali. Tudi o solnih skladiščih ni govora. Vendar so to pomanjkljivosti, ki nas toliko ne motijo. Moti nas pa, da ni govora o go- spodarsko-politični organizaciji solne upra- ve, ki je bila v Piranu zelo važen organ. V mislih imam Svet dvajsetih modrih, ki se- stavlja solni urad, blagajnika, poslance itd. Vsi ti so imeli važno vlogo pri prodaji soli in pri zagotovitvi denarnih sredstev gospo- darjem in šolarjem. V statutih mesta Pirana ni govora o gospodu solarn. To pa zaradi tega, ker občina ni vzdrževala lastnih sol- nih fondov, temveč je vse prepustila privat- nikom. Občina je sicer imela v posesti moč- virnate predele v vseh treh dolinah. Vsa ta močvirja so se dala spreminjati v solarne. To pa občine ni motilo, da ne bi vseh teh moč- virnatih predelov prodajala privatnikom ali celo dovoljevala, da so se jih brezplačno pri- lastili, spreminjali v solne fonde in izkori- ščali. Seveda je imela pri tem svoje koristi, ker je vsak solni fond povečal njene letne dohodke. Cim bolj so se povečale solarne, tem večji so bili dohodki in tem lažje je bilo doseči povečanje dovoljene količine pridelka. Vidimo, da so uredbe istrskih statutov o šolarjih in solarnah dokaj različne. Cim manjši je interes, tem milejše so uredbe. Ko se pa poveča interes, se poveča tudi stro- gost. Najstrožji so v Kopru, najmilejši v Izoli. V Piranu so Svetniki praktični in na- tančni. Tudi delo samo je različno. V Ko- pru morajo biti šolarji na svojem mestu že meseca aprila zaradi pripravljalnih del. Pi- ranski šolarji okrbujejo svoja solna polja tu- di pozimi tako, da so vedno pripravljena za proizvodnjo, zato gredo na delo šele 15. maja in verjetno že okrog 20. pridobijo prvi pri- delek. O Izoli v tem pogledu nimamo poro- čil. Izolanske solarne so bile tako blizu me- sta, da verjetno šolarjem ni bilo treba zapu- stiti svojih domov, ker so jim bila delovna polja dosegljiva v nekaj minutah. Sliko solnega polja dajejo samo piranski statuti, pa še ti nepopolno. Procesa proiz- vodnje pa ne zasledimo nikjer. Zaščita last- ne proizvodnje je v Kopru dana z obvez- nostjo dela v solarnah, od katerega noben šolar, niti Benečan ne sme biti izvzet. V isti namen je izdana tudi odločba o prepovedi bega. To kaže na pomanjkanje delovne sile. V Piranu, kjer je delovne sile več, se mora občina zaščititi najprej proti malomarnosti gospodarjev solarn. V Izoli, ki ni bila mnogo zainteresirana na solni proizvodnji, je za- ščita zelo šibka in izražena samo v tem, da bo vsak šolar za svoje delo in nedelo odgo- varjal občini. Vse tri občine si zagotovijo sedmino pridelka; Piran in Izola to dejstvo poudarjata, Koper ga ne omenja, a mislim, da ni bil izjema. Sedmina predstavlja reden občinski davek, ki ga plačujejo gospodarji solnih polj. Kakšen je bil delež šolarjev, ni govora v statutih. Vemo, da so Pirančani imeli petino pridelka. Gospodarjem je tako ostalo nekaj manj kot dve tretjini. S tem so smeli razpolagati po svoji volji, toda le v okviru solnih pogodb in predpisov beneške vlade. Vse ostalo se je smatralo za tihotap- stvo. Kako je bilo v Izoli in Kopru, ni znano. Beneška vlada je sicer dokaj pozno izpre- videla, da so istrski statuti nepopolni in jih jo, — vsaj kar se tiče solarn, — začela izpo- polnjevati takoj po zadnji redakciji piran- skih statutov. Ze 20. decembra 1586 imamo prvo uredbo, ki jo je izdal Svet naprošenih Herman Pečarič; Motiv iz golarn (olje, 1955) 131 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V Benetkah. Tej uredbi sledijo dukali, ki so jih izdali doži Pasquale Cicogna, Giovanni Cornelio, Francesco Ericcio, Francesco Moli- no in Luigi Contarini. Koprski župan Loren- 70 Paruta, ki je zbral in izdal beneške za- kone za Istro, pa ni zbral vsega tovrstnega gradiva, temveč le tisto, kar se mu je zdelo najvažnejše, tako da si tudi s tem ne bomo ustvarili popolne slike. Kot omenjeno, pri- naša Parutova knjiga le sedem zakonov in dukalov, ki si jih bomo na kratko ogledali.^^ Dne 20. decembra 1586 ugotavlja Svet na- prošenih v Benetkah, da mnoga tihotapstva, ki se stalno ponavljajo med nekaterimi pre- bivalci »naše provincije Istre, povzročajo ve- liko škodo našemu gospodstvu, ker poleg soli, ki gre v stalno domovino Furlanov, v pokra- jino Treviza in d same Benetke z veliko jav- no škodo, gre sol tudi v Trst, Sv. Ivan pri Devinu in v druge bližnje kraje, kamor jo iovorijo podložniki nadvojvode.^^ To, ugotav- ljajo dalje, povzroča popolno uničenje istr- ske province, predvsem mesta Kopra. Zaradi tega Kranjcem in drugim trgovcem, ki tovo- rijo v Koper in druge istrske kraje razno trgovsko blago, posebno pšenico in druge ži- tarice, da bi z izkupičkom kupovali sol, pre- povedo popolnoma vso trgovino in sicer tudi zaradi tega, ker navadno obidejo mitnico in ne plačujejo novega davka 10 soldov za to- vor, s čimer povzročajo Istri veliko finančno škodo. Zaradi tega sklene Svet naprošenih, da da sedanjemu županu v Kopru in vsem njegovim naslednikom oblast, da poleg dru- gih tožb, ki jih rešuje ex officio, postopa tudi proti tistim posameznikom, ki se ukvarjajo s tihotapstvom soli. Ta oblast ve- lja za vso provinco. Tihotapce naj kaznuje po zakonih in sklepih, ki o tem predmetu obstajajo in še posebno po zakonu iz leta 1502, ki ga ima solni urad v Benetkah. Da bi zatrl tihotapstvo, ima koprski župan pra- vico poslužiti se vseh mogočih sredstev; sme celo obljubiti nedotakljivost soudeležencem pri tihotapljenju soli, samo da bi spravil pred sodišče vse glavne krivce. Prijavitelji bodo dobili za nagrado 200 malih lir. Dalje naroča Svet naprošenih, naj župan pošlje v Benetke poročilo o vseh obsodbah, ki jih bo izrekel proti tihotapcem soli.^"* To je eden tistih zakonov, ki nam nazorno kažejo, kako razširjeno je bilo tihotapstvo. Prebivalci istrskih mest niso tihotapili svoje soli v avstrijsko zaledje samo po kopni poti, temveč tudi po morju v Trst, Sv. Ivan pri Devinu in od tod v severno Furlanijo. Toda niti s tem se niso zadovoljili. Tihotapili so celo v Benetke, to je v središče države. Znali so se izogniti vsem oviram, ki jim jih je na pot postavljala državna oblast. Ni čudno potem, da išče senat predvsem glavne kriv- ce in obljublja nagrade celo soudeležencem pri tihotapljenju, da bi jim prišel na sled. Borbo proti istrskim tihotapcem centralizi- rajo Benetke v osebi koprskega župana, ki je v tej dobi vrhovni predstavnik državne oblasiti v vsej beneški Tstri.^^ Iz dukala, ki ga je poslal dož Pasquale Cicogna 21. decembra 1587 piranskemu žu- panu Federicu Morosiniju, izvemo, da je ko- prski župan zahteval 29. septembra 1586, naj pošljejo v Koper Marguarda Apollonija in tovariše z barko orožja in drugih predme- tov, ki so bili na njej. Izvemo tudi, da se je bivši piranski župan G. Paolo Giustinia- ni (?)^' temu ukazu uprl. Zato opominja dož Morosinija, naj se ravna po zakonu od 20. decembra 1586, po katerem je za vse, kar se tiče soli, pristojen koprski župan. Sledi ukaz, naj pošlje vse prizadete v Koper, da bo mo- gel tamošnji župan čimprej začeti pravdo proti njim. Končno še opomin, naj se nadalje pošilja vse take in podobne zadeve v Koper, da bo vlada čimprej zvedela o procesih proti solnim tihotapcem.^' Ta dokument nam pove dve stvari. Prvič: Potrjena je domneva se- nata, da tihotapijo sol tudi z ladjami, in dru- gič: Tihotapstva se ne udeležujejo samo šo- larji, ampak tudi mestni patriciat. Družina Apollonio, ki je v tem dokumentu omenjena, spada med najstarejše in najodličnejše dru- žine v Piranu tako po bogastvu kot po ple- menitosti. Naslednji je dukal, ki ga je poslal dož Giovanni Cornelio koprskemu županu Lui- giju Barbaru. Datiran je v Benetkah 29. ja- nuarja 1627. Za zgodovino pomorskega tiho- tapstva soli na severnem Jadranu je to eden najzanimivejših dokumentov. Dož namreč pove, da je od 28. decembra 1626 do 20. ja- nuarja 1627 prejel od koprskega župana štiri pisma s sporočili, da so oborožene ladje raz- bile in zaplenile flotiljo tihotapcev, ki so kradli sol v Sečovljah. Dož obenem poudarja zasluge, ki sta jih pri tem imela beneški solni uradnik in piranski župan, ki sta med drugim zahtevala proces proti omenjenim ti- hotapcem. Sledi doževo naročilo, da se čim- prej začne s procesom, ker je to volja Se- nata, in da je treba še vedno iskati in kazno- vati vse tihotapce soli tako v Kopru kot v Piranu in vsej Istri. Krivci naj se kaznujejo po teži zločina, vsem pa naj se pusti možnost do pritožbe, ki naj jo naslovijo na Solni urad v Benetkah, dokler Senat ne odloči dru- gače.^8 Dukal iz leta 1627 omenja torej, da so imeli piranski tihotapci soli celo ladjevje, s ka- 132 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA teiim so prevažali sol na zahodno in severno jadransko obalo. Ce sedaj povežemo ome- njeni dukal s prejšnjim, bomo ugotovili, da so morale biti vpletene v pomorsko tihotap- stvo v glavnem najbogatejše družine Pirana, ker revni sloj šolarjev ni imel toliko sred- stev, da bi si zgradil ladjevje, ki naj bi pre- važalo sol preko Jadrana. Tako ladjevje je moralo biti vsaj nekoliko oboroženo, kar je piedstavljalo še večji strošek. Toda ta akcija proti tihotapcem je bila kaj jalov uspeh, kljub temu da dož dobesedno zatrjuje, da so vladine ladje razbile in zaplenile tihotapsko flotiljo. Poročila o tihotapstvu se množijo. Kaže, da senat nima zaupanja niti v svoje župane v Piranu, za katere misli, da podle- gajo vplivu občinskega Velikega sveta. Zato se čedalje bolj poudarja vloga koprskega žu- pana, ki naj ima vso kontrolo v solni trgo- vini istrske province. O tem bi bil lahko Pa- ruta zbral v koprskem arhivu več dokumen- tov, vendar tega ni storil. Devet let občutne praznine sledi dukalu iz leta 1627. Vendar iz tiskanega pisma Sveta naprošenih z dne 25. julija 1636 izvemo, da je bil v tej dobi napisan in odposlan vsaj en dokument, ki je dajal koprskemu županu več pomena. Ta je bil izdan 20. oktobra 1634 Pismo se v prevodu glasi: »Pri ureditvi ko- prske občine je bil namen tega sveta vrniti županu stare časti in ga potrditi v važnih funkcijah v vprašanjih soli, kot je bilo re- čeno v našem sklepu 20. oktobra 1634. In ker je bil izvoljen (sedanji župan) po poteku rednega roka, mu je potrebno sporočiti našo voljo. Zato sklenemo: 1. da so izvoljeni ko- prski župan in kapitan ter vsi njegovi na- sledniki pooblaščeni kontrolirati vso solno trgovino istrske province, kot so to delali njihovi predniki, ki smo jih tja pošiljali, in v zadnjem času kapitan v Rašporu, ki se bo odslej, osvobojen tega dela, lažje posvetil svojim dolžnostim; in 2. da naj mu bodo do- deljene oborožene ladje, ki so določene za stražo solarn, da jih bo lahko uporabljal, jim ukazoval in, če treba, da bi zl njimi odšel na mesto, kamor bi ga klicala javna dolžnost.«^' Vse kaže, da se Benetke niso mogle rešiti solnih tihotapcev, kljub strogosti zakonov in statutov. To nam potrjuje tudi dukal 23. no- vembra 1644, ki se glasi: »Francesco Ericcio, po milosti božji beneški dož itd. Luigiju Sa- gredu, po njegovem ukazu županu in kapi- tanu Kopra. Vaše pismo z dne 17. novembra nas je seznanilo z učinkom točno in vestno izvršenih ukazov. S Senatom vred hočemo, da obe ladji, natovorjeni s soljo, ki ste ju ustavili v Miljah, daste razbiti in potopiti v morje daleč od pristanišč in da se držite tu- di zakona o oboroženih ladjah.^L^" Obe ladji sta bili verjetno namenjeni v Trst ali Devin ■ ali kam drugam na nadvojvodovo ozemlje. ' Oglejmo si še dva tiskana dukala, ki sta v ; neposredni zvezi s Piranom. Prvi je z dne ^ 8. decembra 1646. ; »Francesco Molino, po milosti božji dož \ itd. Marku Antoniju Grimani po njegovem ukazu županu in kapitanu v Kopru: Da bi se vašemu uradu ohranile vse pravice in' dolžnosti v zvezi s isoljo, kot smo že sklenili [ s senatom v raznih dekretih, sklenemo pisati županu v Piran in mu poslati prepis ome- \ njenih dekretov. Zato boste še naprej tudi v tej zadevi delili pravico z običajno natanč- nostjo v korist Province.«^^ ^ Drugega je izdal dož Luigi Coetarini 7. ja- ; nuarja 1676. »Senat je razpravljal o vašem \ poročilu glede ladje, ki jo je ustavil v piran- \ skih vodah galjun pod komando Pastrovicha, j ki je vam podložen, in o dveh pismih piran-i skega župana Balbija. Zato smo s senatom sklenili, da vas pooblastimo za to, da začnete i o tej zadevi proces in da bi po oblasti, ki \ vam je dana v zadevi soli, prišli do razsod- ; be, ki se vam bo zdela pravična. In če bi j slučajno spoznali, da je zadeva tihotapska,] hočemo, da ima piranski župan vse pravice, i ki mu pripadajo po zakonih, ker je bila ladja ustavljena znotraj njegove jurisdik-- cije.z^^ \ Piran s pristaniščem v XVI. stoletju. Bakrorez po sliiki Domenica Tintoretta 133 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Med obema dokumentoma je poteklo raz- dobje tridesetih let. Vendar je dovolj jasno razvidno, da sta si v zadevi soli piranska občina in koprski župan precej navzkriž. Predvsem je treba omeniti, da je moral dož opominjati župana v Piranu, da je podložen koprskemu, kar je predstavljalo za Piran- čane, ki so državni blagajni največ prispe- vali, občuten udarec. Zato je prav verjetno, da je Veliki svet piranske občine vplival na župana, da se je postavil za mestne pravice. Po drugi strani je župan tako bogate občine, kot je bila piranska, težko prenašal vsiljeno podložnost koprskemu županu, torej županu občine, ki je bila v državnih dajatvah dokaj šibkejša kot piranska. To nam tudi potrjuje veliko gospodarsko propadanje Kopra v XVI. in XVII. stoletju. Benetke ga morajo tako rekoč umetno vzdrževati na račun dru- gih mest. Prav zaradi gospodai*kega propa- danja doživlja Koper v tej dobi umetno po- litično povzdigo. To pa Pirančanom ne gre v račun, saj se od konca XVI. stoletja poli- tični nadvladi Kopra upirajo, za kar jih mora dož večkrat pokarati. Posebno leta 1623 so nasprotja med Koprom in Piranom pre- cejšnja.^' In prav zaradi tega se piransko ti- hotapstvo s soljo povečuje. Politični nadvladi Kopra je treba zoperstaviti gospodarsko nad- vlado Pirana, ki začenja v tej dobi dobivati tisto lice, ki ga ima delno še danes. Rekli smo že, da so bile pri tihotapstvu udeležene najboljše družine. Med temi imenujejo za- koni družino Apollonio. Težko je verjeti, da bi tihotapstvo po morju prakticirali šolarji, ker je bilo treba za gradnjo ladij velikih denarnih sredstev. Toda piransko tihotap- stvo pozna tudi kopno pot in videli smo, da je bil Veliki svet prisiljen prepovedati pro- dajo soli brez vednosti gospodarja in mitni- čarja. Prepovedi pa ne bi bilo, če ne bi bilo dejanj. Zato upravičeno ugotavljamo, da so se kopnega tihotapstva posluževali tudi šolarji. Mišljenja pa sem, da je bilo tihotap- stvo na kopnem manjšega pomena, ker za- koni dajo večji poudarek borbi proti mor- skim tihotapcem, proti tistim, ki prevažajo sol v Trst, Devin in v Benetke. Za borbo proti tem je imel koprski župan na razpo- lago vojne ladje, ki so križarile od Pirana do Milj in ustavljale ter pregledovale trgov- ske in manjše ladje. Vse tiste, ki so bile na- tovorjene s soljo, so bile ustavljene, da bi se ugotovilo, ali je sol tihotapljena. Poleg tega je treba pripomniti, da Benetke niso vedno nenaklonjene trgovini po kopnem. Če ob eni priliki prepovedo vso trgovino z nadvojvo- dovim ozemljem, kot smo ugotovili za leto 1586, ob drugi priliki tako trgovino favori- zirajo, kot se je zgodilo leta 1620. Vedeti pa moramo, da so dovoljevale trgovino ne pa tihotapstvo. Treba je torej bilo prijaviti tr- govski tovor mitničarju, plačati vse zakon- ske pristojbine, dobiti o tem potrdilo. Šele po teh formalnostih je bilo možno govoriti o trgovini. Kdor se pa tem obveznim formal- nostim odtegne na ta ali oni način, ni trgo- vec temveč tihotapec. To je vse, kar nam morejo povedati tiska- ni statuti istrskih mest Kopra, Izole in Pira- na ter Parntova knjiga zaklonov iza Istro o soli, šolarjih, solarnah iin tihotalpcih. Mnogo je še neobjavljenih dukatov in zakonov, ki obravnavajo to snov. Težava je v tem, da nam trenutno niso dostopni ali zaradi neure- jenosti arhivov (Piran), ali zaradi tega, ker so bili arhivi v času zadnje vojme odpeljani v Italijo (Koper). Vendar lahko rečemo, da se statuti ukvarjajo z delom, organizacijo in gradnjo solarn in da se le bežno dotikajo ti- hotapstva. Zakoni in dukali pa se ukvarjajo skoraj izključno z borbo proti tihotapstvu. Statuti imenujejo le na kratko kopne, zakoni pa poudarjajo skoraj samo morske tihotapce soli, ki, kakor kaže, so Benetkam najbolj ne- varni, ker jim prevzemajo neposredno za- ledje. Za to zaledje, predvsem furlansko, pa se morajo Benetke v dobi, ko je njihov go- spodarski propad že občuten, ostro potego- vati. In zaradi tega so nastopili gornji za- koni in dukali. OPOMBE 1. Volumen statutorum civitatis Pirani. Vonczia 1506. — 2. Statuta Ju.slinopoills metropolis Istriae, Venetiis 1668. — 5. L. MortcanL: Isola e i suoi statutii. Gl. Atti e memorie della societa istriana di archcolo^ia e storia patria. Vol. IV. in V. 1888—1S89. — 4. Atti e memorie della societa istriana di archeoloffiia e storia patria. Vol. IV .1888. Str. 551. — 5. Leggi statutarie per il buon governo deiristria. Rac- colte e stampate . . . sotto Loronzo Paruta. Venezia (b. 1.). (Verjetno je bila knjiga tiskana otkrog leta 1757, kaikor kaže zadnja v njej iz,dana odločba.) — 6. Liber novarum legum, ordinum, correetionum, diclarationum, addittionum et abso- lutionum Statutorum communis terrac Pirani. Venezia 1606. — 7. Atti e memoirie. Vol. V. str. 187. — 8. Atti e memo- rie. Vol. V. str. 188. — 9. Statuta justinopolis . . . Venetiis 1668, str. 9. — 10. Istotam, str. 10. — U. Istotam, str. U. — 12. Istotam, str.' 11. — 15. Istotam. — 14. Volumen sta- tutorum civitatis Pirani. Venezia 1606. Liber nonus, str. 129. — 15. Nicolich: Cenni storico statistici sulle saline di Pirauo. Trieste 1882. Str. 41. ~ 16. Nicolich: Istotam. Str. 43—48. — i?. Volumen statutorum civitatis Pirani. Venezia 1606. Libel nonus str. 1,29. — IS. Istotam str. 130. — 19. Istotam. — 20. Atti e memorie. Poročila Senato secreti. — 21. Liber novarum legum, ordinum, correctionum, declarationum, ad- diitiouum et absoluiionum Camunis Pirani, Venetiils 1606. Str. 18. — 22. Leggi statutarie per il buooi governo deli' Istria. Raccolte e stampate sotto... L. Paruta. Venezia (b. 1.) str. 177—184. — 25. Istotam. Str. 177—178. — 24. Isto- tam. Str. 6—38. — 25. Istotam. Str. 179—180. — 26. V se- znamu piranskih župajnov, ki ga je izdelal L. Mo-rteani, mainjka župan za leto 15S7. Naslednji je Fedcrico MoTOsini, ki je županoval leta 1588 in 1589. Prejšnji je pa Paolo' Giiu- stiniani, ki je vladal leta 1586. Verjetno pa je, da je bila njegova mandatna doba podaljšana tudi za na.slcdnje leto. kao- se je večkrat zgodilo ne samo v Piranu temveč tudi v drugih mestih. Včasih se je tudi zgodilo, da je biil novi župan izvoljen po zakonitem terminu, tako da srečamo v enem letu dva župana. — 27. Leggi siatutairie per il buon governo delPIstria. Venezia (b. 1.) str. 180—161. — 2S. Isto- tam, str. 181—182. — 29. Isto1a,m, str. 182—183. — 50. Isto- tam, str. 183—184. — 31. Istotam, str. 184. — 32. Istotam. — 33. Istotam, stT. 21—22. 134