Št. 11. " V Gorici, v soboto dne 7. fcbruvarja 1903. Letnik V. l/.liiij.i vs i r»'k in suhoto v tcdiiu oh II. mi |'ii'il|M)l(lnc /;x mi'sl.o Irr <>».. ;i. uii pi |ii)|ilii'' /.a di'/.i'lo. Ako p;i'l«1 natii (In \ ;i pra/.nik i/.i'lr dan prujolj (j. zvc(!t'r. Stain1 po |)ošl i |>ii'|cm;in a. I i v (.ioriei n;i. ilitm po.šil|an ccIol<-tn<> S '\ , pollctllO i- \\ . Ill <'i'l I t Irl nil 2 K . I'rmlaja. sc v (iurici v tohakainan Srliw.-ir/. v Šolskih uli<'al> in I'-'1- l(>rsit/. v iXunskili ulicfih po H vin. ITI In 111 A (Zjutianj«; i/-ne- zuiili, «s» je reklo, da se vr5i to naselje- nje v znam°nju kulture — danasnje na- stopanje „v varstvo intereaov' teh na- pt'ljencev, ki so mimogpedo rečeno, že do malepa izmo'zli to kulturno španjsko ko- lonijo, pa zopet kaže, da je bil ,.kultu- ren faktör" tudi tu nenasiteu žep Važno vedfti je pri tej priliki, da je nemški in >.ngležki kapital povsodi interesovan v Venezueli ter da dotnača obrt in indu- strija silno trpi pred temi tujimi izmoa- govalci, ki bogate tako na teh kakor i lid raznih drugih tleh svoje „kolonijalne politik*1"'. Od kod pa prihaja potem, da so se n. pr. na Pruskem milijonarji tako zaplodili, da je njih število stadnja tri leta naraslo za celih 600, t. j. da je da- nes na Pruskem 6600 milijonarjev na- sproti 6000 leta 1899? Gotovo je to lad žirjenja ,,nemške kulture*1 v — „nekul- tiviranih1' dežeiah In kaj so dogodki v Maroku, kjer hoče upliv angležke kulture i/tisniti upliv l'rancozke kulture? In kaj so pojavi v žirni Braziliji, kjer se po tujcih nahuj- skani mob pripravlja na nove krvave homatije ? Gotovo zopet „äirjenje kul- ture" ! Ne najzadnje bi morali omenjati boja na Francozkem, kjer vlada, obstoječa izNemčiji in židovstvu prija/nih eiementov brezobzirno preganja zares kulturna in patrijotična zavetižča katoliških kongre- gacij — \i katerega namena? Jedino /a- radi tega, da pade mno^o teh plodonoa- nih naprav v zrelo nenaaitnih materija- listov. In to naj j<^ kulturen boj? Tako pa je tadi povsod v dana^njih časih. kjer nastopajo bodisi tujerodni življi, ki iačejo koristi za svoi žep, bodisi oni dornači življi, ki pod pretvezo modernega napredka hočejo vse drago nego res- n i č n o kulluro. Svet izkoristiti in napolniti blsgajne gotovega ätevila veöjih in manj4ih sebiO- nežev, kateri hočejo ukazovati ostalim milijonom te zemlje to je smoter mo- derne kulture, katera pa bod« dosegla nasprotno od tega kar bi morali hoteti narodi v svojo srečo. D o p i s i. Iz Dornberga. — Naäi Dornber- žani so postali precej živahni. L'stanovili so lansko pomlad hranilnico in posojil- nico po Raifleisenovem sistemu. Ceravno se delokrog posojilnice ne raztega čez meje županstva, vendar deluje prav do- bro; dokaz temu je živahni promet Tako je n. pr. samo v preteklem meseeu januvarju imela čez 10.000 kron prometa. A kar je največ vredno je to, da deluje samo z domačim denarnm. Le pridno toraj varčevati in vlagati. Načelnik posojilnice je skrbni in razomni velepo- sestnik g. Jožef Šinigoj, pod^upan. Usta- novili so tudi pred dobrim mesecem ka- toliško izobraževalno društvo, katero šteje že lepo število 76 adov, med temi devet ustanovnikov. Na Svečnico je imelo društvo svoj prvi občni zbor. V odbor so bili voljeni jednoglasno sledeči gospodje: Župnik Juvančič, kaplan Rejec. u^itelj Orel, pod- žnpan Mrevlje, organist Jožef Saksida in mladeniča Vincencij Žinigoj in Anton Baäa. Kot nadzornika pa: župan Berce in Franc Rojec. Dstanovila se je drustvena knjižnica, katera ima že lepo ätevilo krat- kočasnih in podučnih knjig, katere so druätvu darovali raini gospodje. Zasnula se je tudi Čebelica inekak „Sparovec*') za pridne in marljive, ka- terirn je kaj do varčevanja. Dru^tvo ima svojo sobano v sredi Dornberga v hiši g. Albina Žinigoj, kjer je udom, deset USTEK. Iz mracnosti na svetlo. Poljski: V. Zagorski. (Konec.) Bil bi se gotovo še dalje razgovarjal, ali Julij potegne Vladka k mizi, kjer ste aedeli dve naliäpani mladenki. Bili ste njegovi znanki, tikal ju je. Edno mu je predstavil kot svoj „model"4; drugo pa je izročil prijatelju v oskrb, pa omenil, da je prišel Vladko z dežele, kjer je zarjavel, in da ga mora ona razveseliti. Pogledala ga je radovedno ter se ugaježeljno nasmihala; ali niti pogled niti nasmeh Vladka ni ganil. Iniel je nekaj drugega na umu. Ble- steča plinova svitloba, ob kateri so se videla pomalana ženska obličja, in — nekako brutalno veselost dihajajoci — moäki nasmehi, to ga je žgalo v očih kot pesek. Ni mogel dihati v tern dušcu. Glu- aeči sum burnih govorov in glasni smeh sta prihajala k njegovemu sluhu ter mu spravljala glavo v upijanljivo omotico. Nekoliko korakov od njih je bil neki njen proti godbi: „Rakoczy ! Rakoczy! Hotel je, naj bi mu igrala ogrski pohod (ttopaj). | Vladkove račudene oči so blodiie po dvorani, in obrnil je pogled zmoti proti oknu. Tain je zagledal bledi, shujäani obraz mladega naturalističnega pisatelja, ki ga je krivil odurni nasmeh; in sanjava hrepenljiva obraza mladih „naturalistiOnih dokumentovkl, ki sta stopala v svet pod varstvom izpitega mentorja (vodnika). In prišel mu je na um skedenj z mlatilnico, na katero je zrl nedavno tako hrepeneče; h koji je primerjal to burno, nezrniselno življenje, ki mami in vabi ljudi se zapeljivimi nadejami in hrepe- nenjem po veselju, Ali ta zapeljivost in razkošnost pušča za seboj le gnjus; in ko jih potre ter dobi iz njih zdrava zrna, potem jih odpahne kot slamo in brez cene pleve. In vendar je živel nekdaj tudi Vladko tako življenje; zadovoljen je bil I njim, in užival je to opojnost, ki se ma je zdela veselost. Videl je zdaj v domišljiji — sebe, rožno nadihnjen, na ulicah leži äe mrak in temne senoe se umikajo v kote zi- dovja. Neki razpraskani maček se krade pohuljeno, tiho, boječe okrog njega, vra- čajoč se z nočnega potepanja. Neki za- pozneli pijanec, video njegov negotovi korak, se mu bliža zaupno, pa začne po- govor ž njim, ko vidi, da sta obav enakem položaju. Ljudje hitijo na trg, ali nn delo, pa ga gledajo s^ zaničljivim posmehom ; on pa stopa zaspan, bolan, slabe volje, čuteč v sebi neko brezdanjo praznoto, zasramljen in jezen na ves svet in na sebe samega. VII. „Nu, razveseli ga, Hela!" vzklikne Julij, ko je bil opazil Vladkovo grozo. Govoril je dotedaj le »am namesto pri- jatelja. ,.,Kaj naj pa poönem Vu odvrne ona smeje. „Govorim mu — ne sltti; dregam ga z nogo, — ne čuti. Najbrže se vrača od kake sedmine". „Ha, ha, hau, zasmeje se Julij. „Ali ti je dala. No, zgani se, govoril Kaj sediä tu kot nem med nami? Izpremenil si ie učinka. „Da spremenil sem se", si je mislil Vladko. „Fizijologija veli prav, ko pravi, da se vedno izpreminjamo. Ta človek, kateri se je vračal zjutraj domov po nočnem popivanju (ki sem ga videl vsled neke halucinacije, kakoršno popisuje HotT- mann ali Poe)* to nisem jaz, nego to je nekdo drug. Meni je sicer podoben, ima moj nzrast, hojo in podobo — je nekaki moj drugi Jaz", takorekoc posnet po meni; ali jaz ga danes ne razumem več, ker naju loči celi svet všečnosti in zo- prnosti. Danes aem mu pogledal v obraz — temu krvosesu in ga pokopal za vselej. Nikdar vec me ne bo preganjal, niti me trapil se opomini, ki se ne tiOejo mene, arnpak le njega". — — * Pod uplivom teh mislij se je rai- očil Vladimir naglo z Julijera, ki gn je hotel siloma pridržati s proänjami in grožnjami. Zbežal je v hotel poln resnič- nega kesanja, spominjajoč se drage ao- proge, ki jo je bil zapnstil pod tako pret- vezo. časopisov na razpolago v katerih najdejo vsak dan zado9ti političnega, gospodar- stvenega in ieposlovnega berila. Prirejalo bode dru^tvo svojim udom tudi od čaaa do časa podučna predavanja. Gospodarji in mladenči, ki niste ie udje, pristopite h druStvu, kjer se vam nudi tako lepa pri- lika za izobrazbo in štedljivost. Ne bote se keeali S. Dutovlje, 5. febr. — Pri današnji občinski volitvi je sijajno zmagala v vseh treh razredih katoliško-narodna stranka. Onih šest „liberalcev" v naši občini je storilo vse mogoče, da bi se b;lo vo- lilo po njihovem kopitu. Kako so oble- tavali volilco že 14. dni pred dnevoin volitve; koliko so vina iztoeili in priti- akali na volilce, posebno v tretjem raz- redu, ali vse ni nič pomagalo Volilci so ostali stalni in trdni, kakor kraški kamen. Slava jim! Sedaj ni več Dutovlje „liberalna" trdnjava. kakor so jo razglasili goriäki ,.liberalni" vodje v ^Soči** in „Primorcu*4. Ljudstvo je uvidelo, da „liberalizem" njemu le ikoduje, korisli pa le nekaterim krogom, posebno judom. Zato se z gnju- som obrača od njega. LIpamo, da bo ta volitev spameto- vala tudi onih naäih 6 „liberalcev''. Naj nikar ne pozabijo, da oni od nas živijo Mi prav lahko živimo brez njih; oni pa ne rnorejo brez nas živeti. Od Gabräceka, dr. Tuma in dr. Treo'a nimajo nie, nego !e od nas; zato naj z nami držijo. To je nas zadnji resni opomin. Naj se več ne igrajo z nami. V znamenje, da so pri volitvi po- goreli, je mesar raz svojo hiio obesil črno zastavo. Iz Št. Frjana 1. februvarja. Izv. dop. (Kmetijsko predavanje o nasadbi in vzgoji arneriäke trte in novi top za streljanje p r o t i t o č i). — Kakor je bilo nazna- njer.o v št. 7. „Gorice* vršil se je orae- njeni dan kmetijski shod v dvorani prebl. ! gosp. bar. Tacco v St. Frjanu. Predaval je gosp. Ant. Štrekelj potovalni učitelj. Ko 30 stopili na dvorisče poslopja gosp. barona gg. potovalni učitelj, župan in do- mači nadačitelj, pozdravi jih nekaj strelov iz novega topa. Potem podali so se go- spodje v dvorano, katera se je kmala napolnila kmetskega ljudstva. Na to začne g. potovalni učitelj svoje predavanje, ka- tero so navzoči poslaäali z ?so pazlji- vostjo. Povedal nam je najprej odkod je trtna uš prišla, kako se ista množi in kako se spozna od nje napadeno trto. Gosp. potovalni učitelj narisal je na tablo trto s koreninami na katerih se redi in plodi trtna us". Razložil nam je tadi, kako se zem- Ija za sadenje ameriäke trte pripravi; ter kako se ameriške trte gnojejo in sadijo, kako se iste mandajo in cepijo na zeleno. Podačil nas je o napravi trtnic Dragega due je šel v kopel, pre- oblekel se v čisto obleko, da bi ne pri- nesel v tiho hiäico nič takega, kar je dihal prejšnjega dne. Mudilo se ma je, da bi se rešil „more*1, ki ga je trapila do tedaj. S prvim vlakcm je odäel proti domu. Ko je bil sedel v voz, 9e je oddahnil in si mislil: ,.Za mano ostani musto, s bladno te dušo pustim".----------- In ko je prišel vlak do tihega polja pod smehljajoče se nebo — tedaj se je čutil še le prav lah- kega in veselega. In ko se je že bližal domovju, priSlo mu je na um: „Kaj lep- šega, dati ti more svet, ko ti domači bo kraji — kjer užival veselje si mladih let kjer tekli so časi najslaji! Doma, spet doma! V lopi (verandi), obkoljeni z bršljanom, ga je čakala so- proga z detetom v naročju. Presrčno jo je pozdravil kot brodnik, ki se vrača z dolge, a nevarne poti. Se ve, da ona ni vedela uzroka, zakaj je bil ginjen; in Vladko jej ni nikdar povedal kako je prišel iz mračnosti zopet na svetlo. Naj nobena senca ne ^Vali njene mirne duie! za sadenje bill' in cepljenk; tor kako se /.a trtnico režejo kolči in kako se iste sadijo itd. Na to povabi navzoco naj stavijo do njega, ako se jim zdi potrebno. vpra- Sanja, na katera hoOe odgovnrjati drage volje. — Oglasil se je neki starček, ki je stavil več vpražanj, na katera inn je g. potovalni učitelj odgovarjal. Gosp. poto- valni učitelj bil je pripravljen odgovarjati tudi na vpraSanja, Učoča se drugih kme- tijskih strok. Ker ni pa teh nobeden siavil, popnjel je besedo zopet omenjeni starček, ki se je v imenu navzočih lepo zahvalil g potovalnenm untelju za njegov poučni govor. Priporočal je svojim sosedom, da se poprimejo vsi dela z resno voljo, da bodo na ta način besede, katere so ali- äali obrodile stoteren sad. Konečno povabi navzoče da zakli- čejo g. potovalnemu učitelju krepek živio, kar se je tadi zgodilo. Po shodu podali so se zbrani posluäalci na dvoriäce, kjer so se krepčali z izvrstnim bricem. Tu so si ngledali novi top za streljanje proti toči, katerega je izumil g. Ferdinand Mdkuc, pirotehnik v Gorici. Ta top je g. Makuc pri ti priliki tudi zažgal in v kakih 10 ali 15 sekundah se je začul kakih 300 m visoko jako moeen pok, katerega je provzročila bomba, katero je pognal top z nenavadno močjo v zrak in se je v omenjeni vižini razpočila. Navzoči so »e jako čudili ti novi iznajdbi. Gospod Makuc napravil je več takih strelov, potem pa je pristopil k njemu oče Poberaj, bivši strelec bližnje strelne postaje, ter ga je naprosil, da bi smel tudi onjednnkrat poskusiti z novim topom. Ko ga je gosp. Makuc o načinu streljanja poučil, je oče Poberaj iz topa ustrelil, kar se mu je prav dobro posre- čilo. Očetu Poberaju pa se je ta top tako priljnbil, da seje obrnil koj do g. župana ter mu svetoval, da se naroči tak top, ker ga je lažje oskrbovati in ker je pri streljanju tudi bolj gotov. Gosp. urednik, ako Vam drago, Vam pa ta top prihod- nj ič nekoliko natančneje opišem. (Prosimo.) Iz Xovakov. — Nek „dober pri- jatelj' vsilil mije „Sočo" od dne 31. Jan. t. 1. št. 9. Radovednost me je pr^magala, da sem jo pogledal. Pa za glavo sem se prijel, ker mi ni hotelo v mojo trdo kmetsko glavo, kako se morejo „napred- njaki1' tako debelo zlagati o stvari, ki se je očitno in javno pred nami vaemi go- dila ia o kateri amo dobro vedeli kako je. Da se ljudje prepričajo, kako je bilo, hočem stvarno vse pojasniti. Če bi se Vam zdelo, g. urednik, da sem malo pre- dolg, imejte potrpljenje z menoj, ker mi ta reč ne gre tako gladko od rok, kot liberalcem, ki vsak dan piäejo. No, pa začnem! Nas podžupan je sklical v imenu vseh treh stareäinov, med katerimi je bil eden celo liberalec, vse davkoplačevalce na Silve8trov dan 1. 1902 na Oendovše (liberalna hiäa). Odzvali so se v lepem äterilu, bilo jih je okolo 50, med njimi v«i naši liberalci razun ednega. — Vapored je bil sledeči: Ko so bili možje zbrani, začel je nek liberalec raz- lagati sroj „napreden evangelij", pa so mu možje, do dobrega povedali kako stvari stoje, ter da naj gre od todi, ker nima ničesar iskat med njimi. Vrata se odpro in notri vstopi na§ gospod, ki je bil kot volilec in davkoplačevalec tudi povabljen, ter se začudi, kaj imajo vendar iskati cerkljan8ki liberalci danes v No- vakih, ko je vendar shod in posvetovanje bilo 8klicano le za Novačane, ter jih prosi naj se odBtrane, čemur pritrdijo tudi vsi možje, na kar je eden, ki je do tedaj po večjem molčal, šel iz hiše — drugi, ki je govoril, pa ni hotel iti. No, smo se tudi vpričo njega lahko razgovo- rili, saj nismo imeli nobenih skrivnosti, drugače ne bi bilo oklioano to posveto- vanje pred cerkvijo. Druga točka je bila ta, da so starešini — dosedanji — in goapod pojaanili ljudom razne liberalne agitacijske pripomočke. Agitirali pa so: c"e zmagajo beli, bodo deli mlekarnico na Na to se nam j<> povedalo, da to ni mogoče, in sicer ravno tako malo, kot bi kdo hotel hi3o zidati, in bi zahteval naj mu jo plaOa občina — smeh je pričol, da so vsi razurneli. Dalje so agitirali z občinsko njivo, ki jo je kupüa občina, da se bo kdaj zidala tain sodnija ; češ, da je njiva predra^a itd. Povedali so nam, da je njiva občini koristna in potrebna, ker se sodnija mora enkrat zidati, da so vžp pod nekdanjirn liberalnini županom hoteli kupiti razliOne hiže za dražji denar, da bi jih podrli in tako dobili sodnijsko stavbišče; da je bil pri kupni pogodbi tudi eden liberalcev, in bil zndovoljen; da so tudi v slareäinski seji razpravljali o tej njivi, pa ni nobeden liberalec ugo- varjal itd. Zato jih vprašamo: zakaj zlo- rabljajo to sedaj za agitacijo, kar so sami odobrili ? — Na to je povabil gospod vse pričujoče, naj povejo, vse svoje pomisleke, pritožbe itd., gledč sedanjih stareäinov, ki naj pred vsemi povedo, kaj in kako, ler naj se opravičijo. — Nobeden se ni oglasil Dalje jim je s"e razložil dolžnosti starešinov, ki naj vestno oskrbujejo ob- Cino, bolj 3e kot svoje premoženje; na drugi strani naj občinarji gredc1) stare- šinom na roko, ter jim povedü svoje želje in jih v vsem podpirajo in je sklenil: naj se tedaj nobeden ne sili v to in naj se tudi nobeden ne brani, ako ga možje žele; večina pa naj odločuje. — Na to jo sledilo tajno glasovanje. Ko so bili tako možje določeni, opomnil je dosedanji podžupan, naj gredö v^i na volišče, in naj vsi Novačani volijo le danes odločene može; in če bi bil kdo drugače zavezan — mislil je, če je liberalcem obljubil voliti ž njimi — naj sicer voli liberalne kandidate drugih občin, naši možje pa morajo biti na tisti, ker pri nas se ne gre za to, ali bo županstvo liberalno ali ne — ampak samo za to, da so naši možje v starešinstvu. — Na to smo se razäli. — Zadnjega opomina niso slišali libe- ralci — ampak delali so zmešnjuvo, v smislu in na kak način naj povedö sami, saj znajo pisati še bolj nesrammt reči, kot so te. Mi pa smo se držali sklepa in tako je tudi Anton Obed kot namcstnik priäel v I. razredu v starešinstvo — dasi je liberalec. — ,.Soča" piše, da ubogi liberalci niso vedeli, naj nastopijo ali ne. Ti uboge pare! Kaj je na tern res tudi povem. Na dan nasega posvetovanja priälo je 7 (reci in beri sedem) liberalcev v Novake. Pa ne kaki slabi ljudje, ampak vsi bogatini, mcrida ne za to, da bi se sprehodili, ker jo bilo neprejetno deževno vreme. Po kaj so prišli, pokazal je tisti, ki je nam hotel razlagati liberalne izmiäljotine. Ta je bil v svoji brezobzirnosti toliko pošten, da ni posluäal pri vratih, kot drugih Sest, ampak se ni dal izgnati. (Konec pride.) Politiöni pregled. Driavni zbor. V sredo je pričela seja poslanske zbornine ob 11. uri predpoludno. Pred- sednik grof Vetter je prečital izjavo, da obžaluje znane izgrede minoli pntek proti sladornim baronom. t'oslanca Walz in dr. Erler sta odločno ugovarjala tej graji. Koncern seje se je njima pridružil tudi vitez Vnkovic, ki je kot drugi reditelj bil navzoč v proračunski dvorani. Nato se je vršila razprava o predlcgih glede premembe zborničnega poslovnika. Teh predlogov je sedem. Dr. Lueger, dr. Fuchs, grof Palüy so utemeljili svoje prealoge, naj se izvoli poseben odsek, da se pre- naredi poslovnik. Vsi trije so mnenja, naj zbornica sklene tak poslovnik, da bode nernogoča vsaka obstrukcija. Posl. Noske pa bi bil zadovoljeu, ko bi se premenil § 58. in zabranile osebne raz- žalitve. Poslanca Krempa in dr. Plruban ter tovariäi so predlagali premembo § 51., da bodi namreč dovoljen v zbor nid vsak v Avstriji navadni jezik. Stranke so se pred sojo dogovorile, da v räzpravi govore pr(3dlagatelji in od vsake stranke eden govornik. Za predla- gatelji so govorili: Pernerstorfer, dr. Gross Zazvorka, dr. Derschatta, baron Malfatti, dr. Pattai, Rorranczuk, Lupul in Iro. Be- sedi so se odpovedali: .Dr. Kathrein, dr. Pommer, Treuinfels in dr. Feriančič. končala razpravo o riujnih predlogih, ti- čočih so sprrrtnombe zborničnega poslov- nika. Vrsi predlogi se odstopijo posebnernu odseku, brojeOemu 48 članov, ki se izvoli v prihndnji seji, ki bode že le v torek. Prvo branje tiskovnega zakona. Zaradi prvega branja tiskovnega za- kona st» vr:5e med strankami državnega zbora pogajanja. Mladočehi so opustilj svoje prvotno nasprotovanie zopor pred- logo, vendar žele, da se njihova obstruk- ciia markira na tu nac'in, da se prvo branje vrši prod nintno konverzijo, ozi- roma stori to dr. Pacuk z nujno predlogo Znhteve parlamentarne večin« v zaüevl vojne predloye. Na povabilo kräcansko - socijalne slrnnke so se sešli, kot znano, razun nem^kih liberalcev, nacijonalcev in soci- jalnih demokratov zastopniki vseh parla- mentarnih strank v posvet, da lormuli- rajo zahteve na vojno upravo povodom razprave o znani vladni prodlogi. Te za- hteve so sestavljene v spomenici, ki jo je po podanih nasvetih sestavil dvorni svetnik Ploj. V spomenici so lormulirane naslednje zahteve: orožne vaje naj se ne vrže ob žetvi in največjem delu v vi- nogradih; rodbinam rezervistov naj se za dobo orožnih vaj dovolijo podpore; odpravijo naj se zastarele kazni; vojna upravH naj skliče onketo, ki naj se po- svetuje o načinu dobave vojaäkih po- trebščin ; pravična preosnova vojaäkega kazenskega pravdnega reda; prernenjenim razmeram in finančnemu stanju dežel primeren zakon o vojaäki pripregi in na- itanitvi vojakov; za uvrstitev v nado- mestno rezervo naj ne bo merodajen iz- ključno le žreb; 13. in 14. stopinja vojaöke takse naj se odpravita in izpadek dohodkov naj so pokrije s porazdelitvijo na visje razrede. — Glede uvedbe dveletne vo- jaäke prezentne službe ni v spomenici nobene zahteve, ker njen linančni efekt še ni pojasnjen. Na te toČke bo povodom glavne razprave odgovarjal, kot je obljubil, do- mobranski minister, ter bržkone tudi pritrdil njih opravicenosti, a na izvedbo v sedanjih razmerah äe ni misliti. ..Slovanska zveza" in nemiri v Macedonljl. V zadnji svoji seji je „Slovanska zveza" mej drugim naročila svojemu članu dvornemu svetniku Vukoviüt], naj v za- devi nemirov v Macedoniji in potovanja grofa LamsdortTa interpelira ministerskega predsednika. V tej interpelaciji naj po- slanec stavi na vlado naslednja vpras5a- nja: „Je-li ministerski predsednik enako ogrskemu ministerskemu predsedniku in zunanjemu ministru poučen redno o vseh nernirih na Baikanu, ter v položaju, za- gotoviti avstrijski državi kot nositeljici največjega dela skupnih stroäkov prime- ren vpliv na zunanjo politiko? So-li bili povodom bivanja grofa Lamsdorffa na Dunajn mej tem in našim zunanjim mi- nistrom dogovorjeni kaki koraki, ki se- gajo preko avstrijsko-ruskega dogovora iz I. 1897. in so primemi, da zboljšajo neznosni po'ozaj v Macedoniji in ondot- nemu prebivalstvu zagohve vsaj varnost življenja in imetja? Kaj se je sklenilo za slučaj, da turäka vlada ne izvede zahj:e- vanih reform?" Delavska «tanovanja. Cesar je z Najvisjim odlokom od dne 9. januvarja 1.1. sankcijoniral načrte zakonov, ki so jih bili vsprejeli deželni zbori: dolenje- in gorenje avstrijski, sol- nograški, ätajnrski, koroäki; bukovinski, älezijski, moravski, istrski, predarelski in tržaški, in ki se tičejo osvobojenja zdra- vih in cenenih stanovanj za delavce do- klad na hišno razredni, na najemninski in 5% davek od dohodka od poslopij, ki so začasno osvobojeni od davkov. Izvrševalnl odbor mladočeške stranke. Izvrš5evalni odbor mladoceäke stranke je imol v nedeljo zopet svojo sejo. V ti seji so bili vzprejeti ti le predlogi: i.Izvr- ševalni odbor ne vzprejema odpovedi posl. dr. Pacaka, marveö ga prosi, pri- poznavaje njegovo patrijotično požrtvo- valnos1 in izkui5eno previdnost v vodstvu kluba, da v^traja na vodstvu kluba; 2. ne da bi omenjal dopustno kritiko v mejah strankarsko organizacije pi-ipoz- nava izvrtiova!ni odbor, da je v sedanji perijodi solidarnost vseh poslancev in clenov stranke neizogiben pcgoj za vod- stvo ceäke politike, ter prosi vse Olene, organizacije in sploh vse ljudi, ki so biage volje, naj z odlojnostjo zavračajo vsa prizadevanja sovražnih frakcij, ki bi ho- tele v trdne češke vrste zanesti zopet impulze za tako notranje spore, ki bi sploh mogli slahiti položaj češkega na- roda; 3. pridvuživši se sklepu kluba državnih poslaicev od 22. januvarja 1903, ki je identičon s sklepom od 16. ok- tobra 1902, izreka izvräevalni odbor svoje pritrje lje k temu, da se klubu poslancev državnega zbora prepusti iz- biranie taktiinih sredatev od slnčaia do Bolgarlja In Macedonia. Ministrski predsednik Danev jo, od- govarjajoo v Sobnnju na neko inlerpe- lacijo, tičočo se macedonskih dogodkov izjavil, da si je bolgarska vlada svest« svojih internacijt'iialnih dolžnosti ter, da hoče z ozirom n;i iwvaren polo/.aj strogo postopati proti vsaki nepostavni agitaciji macedonskih ustaäkih odhorov v Bolgariji. Danev je rotil Bolgaro, n«j se n<* du jo zave.sti od vročekrvnih in nepremiäljenih agitatorjev tor naj podpirajo vludo, ki hoče nhraniti Bolgariji mir. Ob jednern zago- tavlja, da bolgnrska vlada begurntva iz Maccdonijc v Bolgarijo no 1« samo no podpira, kakor ji nckaUiri ocitajo, marveč da je eolo prepricana o velikih zad recall v katen-! jo je spravilo to bpgunstvo. Bolgarska vlada je stavila celo Turöiji predlog, naj hi se uslunovila turko-bol- garska komisij«, ki bi poskrbela za po- vratek begunov, a Turcija je ta predlog odbila. Sploh postaja.jo Bolgari jako ne- mirni valed vojnih priprav od slrani Tur- čije in posebno pa äe za to ker sta Hu- sija in Avslriji. tuko počasni v svoji akciji. Turčija se pripravlja na vojsko. Nemskim iistorn se poroea iz Ca- rigrada: Turcija je namrec" prepričana, da njene reforms niso v stanu pomirili Macedoncev in da je splošna ustaja v Macodoniji prihodno pomlad neizogibna. Za to se pa Turčija z vso hitrosljo pri- pravlja na vojsko. V naglici se namreč gradijo nove ceste in se pripravljajo stanovanja za turške vojake posebno ob bolgarski meji. Bivsi transvaalski predsednik Krüger. Biväi transvaakki predsednik Krüger obolel je za pljučnico. Domače in razne novice. Nas cesar se je odpeljal v sredo popoludne v Budimpešto in ostane tarn par tednov. ,.SotMnau resuicoljubnost in cerk- ljunskc občinake volitve. — Da je bilo vse bobnanje „Soče" in „Primorca", ki sta pred občinskimi volitvami v Gerknem prerokovala zmago svojirn pristašem na- vadna laž in goli humbug, o tern je bil prepriean vsakdo, komur so razmere na Gerkljanskem le količkaj znane. In da je bilo trm i tako, pokazal je tudi izid voli- tev, pri katerih so naprednjaki v tretjem volilnem razredu nesramno propali, a se v drugem in prvem volilnem razredu niti upali niso priti na volišče. Ker je pa, kakor rečeno, „Soča" z neprimernim far- banjem svoje čitntelje in zasleplenco za- gotavljala o gotovi zrnagi pri ornenjenih volitvah, v stanu bi bil izid teh volitev marsikteremu zasleplencu odpreti oči, da bi koneeno prisel vendur do spoznanja, da ,.Soči" ni ničesar verjeti in da ni ona nič drugega, nego navadna lažitorba ka- tere ni vredno več öitati. Da bi „Soča" torej ta vtis kolikor mogoče, oblažila, iz- miäljuje se zopet najgrše laži o prevari, o nasilstvu in o raznih takih stvareh, ki bi se bile dogajale pri volitvah v Cerk- nem na škodc njenih pristašev. Z ozirom na te laži poslalo je županstvo v Cerk- nem „Soči" ta-le popravek: „Sklieujoe se na § 19 tisk. zakona zahtevam z ozirom na dopis iz Orkna (Občinske volitve) objavljen v 7 ätev. „Soče", da sprejmete v prihodnji ätevilki na istem mestu in z istimi črkami na- stopni stvarni popravek: 1. Ni res, da je prvi dan dopoldan pri občinskih volitvah podpisani, ki je klical volilce, nadaljeval krelikalno zvi- jačo in je klical samo take, o katerih je vedel, da bodo klerikalno volili; res je pa, da so se volilci klicali vsporedno po imenikd in to brez razlike strank. 2. Ni res, da je volil za neko ženo, ki ima še moža, klerikalec, in ko je pri- sel pozneje njen mož, ki je edini opra- vičen zanjo voliti, d« bi bil volil naše kandidate, se mu jepovelalo, da ne more voliti, ker je že nekdo drugi volil — se- veda klerikalno; res je p», da je za to ieno volil pod tek. štev. 909 zu „na- predno" stranko France Čelik iz Gerkna h. št. 138 in priči pooblastila sta bila zopet „napredmaka" Andrej Obid h. St. ! 44 in France Makuc h. Št. 166 oba iz \ Gerkna, ko pa se je zglasil inož, dopu- j stilo se je njemu voliti, ki je volil iste kandidate ko prejo pooblaščenec France ¦ Gelik, volilna komisija pa je pooblaščen- | cev glas vničila in vštela glas moža, ki je edino v to opravičen*'. V Cerknem, 27. januv 1903. Anton Kosmač upravitelj. | Kjer pa tega popravka „Soča" iz zgolj prevelike njene resnicoljubno^ti ni prija- vila, prijavili Hmo ga mi, da so razsodni citatelji preprieajo, koliko je verjeti „Soči" in njenim poročevalcem, naj pa piiejo ti o ti ali oni zadevi. Porotne ohravmm». Peter Koga iz Vidma v Italiji, je lani ukradel iz za- prtega predala 30 K nokemu Voiki ter je nevarno protil z revoiverjem vex ose- bttin, ki so ga holele prijeti. (Jblasti so ga opisale kot zelo nevarnega človeka S.'dis'e rnu je prisodilo dve leti trde jec>. Drugi obtoženec Fr. Portelli iz Rade je bil obtožen nenravnega poOenjanja z neko dcklico. Zasluži! je 18 mesecev ječe. V sredo se je vrSila predpoludne kazenska obravnava proti Milanu Meniču starcmu 30 h;t dorna iz Karaenici« na Hr- vatskem zaradi tatvino. Mesic je delal pri prciloru bohinjske železnice v Pod- brdu. Hodil je na hnno v krčmo nekega Pajnterja že kakih äest tednov. Dne 13. novembra 1902 ni delal, rnarvee bil je skoro ves dan v Pajnter- jevi krčmi. Zvečer ob lx';t je spravila krčmarica .Jora Pajnter znesek 690 K v miznico, nahajajočo se v spalnici, ter za- prla miznico s ključem, katerega je ohe- sila potern na navadno mesto. Spalnica se nahaja nasproti pivnice, deli ju le hišn« veža. Okolo 8 ure in pol zapustil je Mesic" pivnico ter rokel, da se poda na prosto. Mesto na prosto äel je pa MesiČ v spalnico Pajnterjevih, snel tarn s stene ključ miznice ter odprl miznico in vzel iz nje zgoraj omenjeni cnesek 690 K Ko je pa stopil iz spalnice, agleda ga krčmnr, ter ga vpra^a, kaj je imel opraviti v spalnici. Ko mu Mesič v za- dregi ni dal nobenega odgovora, ga zgrabi Pajnter za prsa ter pokliče še par drugih ljudi, ki s-> mu pomagali držati Mesiča. Vzeli so mu ukradeni denar ter poslali po orožnike, ki so se takrat slučajno na- hajali v Podbrdu. Orožniki so ga odpe- ljali najprej na Grahovo ter potem v Tolmin, ker so gi izročili sodniji. Mesič se je izgovarjal da je bil popolnoma pijan ter da ni vedel, kaj dela. Ker .so pa vse priče pijanost izkljnčile, so porotniki z devetimi glasovi z da, proti trem n e, po- trdili jedino jirn stavljeno vprašanje. Vsled tcga je bil Mesič obsojen na 2 leti in pol ječe ter po prestani kazni na izgon iz v državnern zboru zastopanih dežel. V sredo popoludne pa se je pri za- prtih vnitih vršila kazenska obravnava proti 20 letnemu mizarju Karolu Miheliču iz Bovca, katorega je tožilo držnvno pravd- ništvo zaradi nenravnih deianj. Mihelič je bil obsojen na 14 mesečno ječo. V četrtek predpoludne se je vräila pnrotna obravnava proti 45 letnema Ivanu Čibeju iz Lokavca pri Ajdovščini, ki je bil že sodnijsko kaznovan. Obdolžen je bil, da je 20. julija 1902 zagnal v Matijo Laharnarja kozaree, ter ga iievarno ranil na desnem očesu. Vsled tega je Laharnar tudi v resnici priäel ob desno oko in državno pravdnUtvo tožilo je čibeja za- radi težke telesne poäkodbe. Obravnavi je predsedoval deželnosodni svötnik Zörer. Državno pravdnistvo je zastopal držav- nega pravdnika namestnik g. Jeglič. Ob- toženoa je zagovarjal dr. R. Luzzatto. Ob- toženec taji to, öosar se ga dolži. Pravi namreč, da ni imel namena Lahamarja poškodovati, marveö, dajezgrabil kozarec, kateri rau je odletel iz roke v steno, se tarn razbil, ter da so le odleteli stekleni deli kozarca ranili Laharnarja. Pa tudi Laharnar ni mogel natačno pojasniti, kako se je vse to dogodilo. Čibej je bil opr^äöen. Včeraj pa se je začela in so danes nadaljuje porotna obravnava proti krč- marju Jozei'u Battistella iz Ronk. Obtožen je bil radi umora in radi poskuäenega umora, ter radi goljusije, katero je zakrivil s tem, da je nagovarjal ljudi h kriverau pričanju. Battistella je,namreč dne 10. nov. 1.1902 v Ronkah popival z bratoma Ivanom in Jožefom Furlan proti katerima je gojil že od nekdaj smrtno sovražtvo. Konec popivanja je bil ta, da je priälo med Battisteilom in bratoma Furlan do spo- pada. Battistella je pri ti priliki štirikrat ustrelil iz revolverja na brata Furlana. Ranil je Ivana Furlan tako rnočno, da je umrl že tisto noč. Jožefa Furlan pa je le težko ranil. 0 izidu te obravnave sporočimo prihodnjič. lliiHSktj kružok. — Ker pridejo v kratkem knjige za pouk, otvori „russkij kružok" dopolnilni kurz, v katerega se lahko vpišejo vsi oni, ki želijo pričeti s poukom ruščine. Na ta način lahko do- hitijo sedHJ obstoječi kurz že v par dneh. Oglasiti se je ob času pouka v društvenih prostorih, ali pri kakšnem odborniku. — Poučuje se 4krat na teden in sicer: v pon- deljkih in četrtkih vh S.-'/^lO., in v sre- dah in sobotah ob 6.—'/a8. Učna meseč- nina znaša 2 K. Odbor. Drugtvo goriSkih tiskarjev pri- redi y sobolo dne 14. t. in. veselico v proatorih hotela „Central". Predstavljala se bode dvodejansitca igra „Gutenberg, iznajditelj tiskarstva". Po igri bode lo- Drxmi tntvinn. — V noči od sie- : trtka na petek so neznani lopovi a silo j odprli izložno okno prodajalnice in de- lalnice gosps da urarja Šuligs i, nahaja- joče ho v Gosposki ulici v \ $i trgovca jestvin g. Ku-itrina; prerozali äipo ter od- nesli 2'i novih ur, vredn'h kakih 300 K. Res drzni morajo biti in pa tudi spretni ti tatovi, da so zamogli izvesti tatvino na lakern mestu, po katerem hodi ob vsakern «'•asu po dnevi in po noči toliko ljudi. — latvlna v cerkvi. — Vr sredo zjutraj je nekdo s silo odprl v cerkvi sv. Roka Podturnom bkrinjico za milodare j ter pobral iz nje denar, kolikor ga je nažel v nji. Obesil He je v zaporu ^oriäkega j sodiačalvan Škrk, ki jo bil pred porotnim j sodiščern v Trstu obsojen na smrt na vis- licah. Kakor znano, je najvisje sodišče to obsodbo zavrglo in zaukazalo novo obravnavo pred porotnim hodiačem v Gorici. Proti Skrku se je imelo obravna- viti danes. Obesil se je tudi v torek po noči de- lavec France Rožič, 40 let star, stanujoö na Grčini v mentnem okoliäu at. 23. Rožič je baje že na veOer svoji ženi povedil, da se hoče obesiti. Ko ga ni bilo ? sredo na delo, priAli so ga njegovi tovariäi iskat na dom. Žena jim je povedala, da ji je Rožič na predvečer rekel, da se hoče obesiti. Sli so ga iskati in res našli so ga ne daleč od hiäe visečega na nekem črešnjevem drevesu Rožič je bil doma iz Kojskega. Nesrece. -— Dne 25. t. in. se je ponesrečil Anton Peternel iz Lašč pri Otaležu. Ko se je namreč vracal nekoliko vinjen d jiidv, padol je tako nesrečno na neki žtor, da si je jako nevarno po- škodoval oči, ter da so ga morali pre- peljati v Ijubljansko bolnišnieo. isti dan ponesrečil se je tudi Janez Brejc iz Ota- leža. Bilo jih je namreč več skupaj in pili so ga vsi nekol ko preveč. Konečno nastal je med njimi prepir in pripravljali so se na tepež. Ne ve se kako, padli so pri ti priliki ätirje na Janeza Brejca tako močno, da si je zlomil nogo. Neprcvidiiost. — Krojač Kragelj Ivan od Sv. Lucije «e je pri peči opekel na rokah in na hrbtn. Hotel pa si je sam zdraviti opekiine. To se mu pa je tako slabo sponesln. da je postalo njegovo zdravgtvono ^tanje tako nevarno, da so ga morali te dni prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Prepir med eig.uii. — V torek priälo je na Gorišček s kanalske strani kakih 30 ciganor, cigank in njihovih otrok. Med dvema ciganoma nastane hkratu hud prepir in pretep. Očitala sta si namreč drug drugemu tatvino. Kmalu so stali cigani v dveh vojnih četah in nastalo je stražno vpitje. Konečno posegla je vme9 polieija, ki je spremila prepirajoče se ci- gane do meslne meje. Moäki in ženske imeli so po obleki našite tolerje ter sre- brne gumbe. Nekatere ženske imele so na nogah prav fino obuvalo in tudi jako sine rute. Tudi v laseh so imele vplete- nega ranogo srebrnega denara, kakor tudi drugih srebrnih okraskov. Iz Skrbiae nam pišejo: Dne 1. fe- bruvarja t. 1. je umrl pri Mihaljih v ob- čini Škrbina posestnik g. Janez Mihalj v 7t. letu svoje dobe. Pokojnik je bil obče spoštovani občan. Svoječaano je b'l tudi predsednik krajnega šolskega sveta, več- letni občinski odbornik in ud komen- skega cestnega odbora. Bil je tudi pred- sednik bralnega društva „Narodni dom4. Pogreba, ki se je vršil dne 3. februvarja se je udeležilo mnogo ljudstva. Pevci bralnega drustva pa so mu zapeli pri- merne pesmi v cerkvi in na pokopališču Žalujoči družini izrekamo na tem mestu iskreno sožalje, pokojnikovi duši pa po- deli Bog večni mir in pokoj. Druätvenik. Okrajna posojilnica v Koiniiu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo bode imela dne 15. februarja 1903 svoj redni občni zbor s sledeci'n dnevn'm redom: 1. Odobritev računa za 1. 1902. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzor- stva. 4. Razprava opredlogu glede remu- neracije udom načelstva. 5. Morebitni predlogi. Zakaj bi se ne vozil, mislil si je Martin Mrak iz Čepovana, ki je v noöi od 28. na 29. jan. ukradel Miklaviču v Kobaridu konja in koöijo ter se odpeljal po širnem svetu. Mraka so že prijeli. Nova zdraviü^ka iznajdba. — Dvorni svetnik prof. Mosetig je iznašel novo kostno plombo zoper gnilobo kosti. Wilhelmov zeljlščui sok je vže dolgo let priljubljon sok proti kaälju. Eno steklenico po K 250, poätni zavoj 8 6 steklenicaiui za K »\A»n Ania^aiatj y iSeumurcueo i^apoanje av- ' strijsko). V znak pristttosü je odüsrijon na vsa- ks-m zavitku ?rb trt?:i NTounkirchf»n (dcvi-t rcrkvai. f'rodaja se v vseh l«4;arnah. Kjfr <>¦ m- iluhi, s« ]>kr;ijiioni übivarstvu oziruniM <¦. kr. okrHJncin šolskern -votsi jf pod'*liti slnžbo dl- lirilista proti pl;i<'iln hlninil iiwscr- nili HO K : - Id ,-lii^ho je /(Ii'U/f'iio tinli po trilctni'iii zadovoljiijorfin >Južhovanjij pri6ikov;ino imfriova- nje za pisarniskeL'a pi>inooiinor-t za službo. C. kr. okr. glavarstvo. v Tolminu, 31. jan. 1903 Prinzig, c. kr. okr glavar. Zah vala. Povodom prebridke smrti nn- äega preljubega soproga oziroma očeta Antona Kaučič-a. upokojeiit'^a tiuaiičii. uxliizhcnca, izrekamo tem potom vsem *orod- nikorn. prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo, ki so izkazali zadnjo cast blagemu pokojniku v Gorici in v Komnu. kjer se je ob tako mnogobrojni udeležbi p">- ložilo truplo ranjcega k večnemu poritku. Bog povrni ' Žalujoi'] ostali. Goricm, 6. stör. IQOJ. i ¦ ¦ 5 Naznanilo! Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu. da ni- sent več zastopnik gosp. A. yerkica, sot ogras a v Go- rici, kakor tudi r kitte matografiŠkem podjetjn ne vet njegov društvenik. Tor«] sva $& iiim klijertom, da bodeni potoval o pri- likah odslej vedno osebno po de2eli. iov sprejemal naročila na vse izdelke f>ito- ijrafske stroke, ter zagotavljam solidno in točno postrežbo v vsakern oziru. Z odlien m spostovanjem udani Anton Jerkič I t'otograf. I \ |)is;«nii St'it/.-ov»- tiskarne [ n;i>i>i u!i «.<'iir ui-ra >t. 1J. \ <.oii- j »i. |» iikI-i ja •»«' po /iii/;uii c«*ni . - L' ki'oui «»() \in. i Veliki teden all Velika noč, spisal prof. A. Marusic. Knjitra se pošiljapu posti po pov- .'.rtju. Kilor pa tioiiar Je /. namC'ilum I'o^ijiv iiaj priilf in- št'2o vui.za {.nito. 1 T odlikovanem fotojrafstoi [ atelije-u : AntonaJerkic. I v Goriei, I Gosposka ulica St. 7 [ ilrusjo nutMropje . izdelujejo so v.-a v l'olnijral'- sko stroko spailajoča dela v L najmodernejsem Alilu in ne- . prrko-ljivo natancnustjo po jako zniernih cenah ; pripo- l ToO'd se tudi v izdelovanje f krajevnih in drugih ras- I glednic, ki so prisnane kot I» najlepse, r Z odličnint spoštovanjem s se priporoöa I Ant. Jerkič, t'otograf. h r-. ,*\ 15 °< pod navadno ceno I'a/.prodiija radi pozneg^a zimskega časa J. Zornik Gorica. Gosposka ulica 7. vse zimsko blagvino, /Jmskp «'«n-|jr> i|(i - Xikdo naj ne zamndi tc /<¦/><• ftrilikc za if/ji utiktip.' i « Aana'iMiD mi j»> /.astaiiki- /.druz. lovan'n ¦'.:i plalit«' pnnlajati po polovioni «.-#*ni. I'onujain !ori'| ili'bi.'i»1, /flu trajiijoOi1 /imskc koiijskr i»laht(k «3M i^vr^tui' kakovnsti, üorkf. •.'Sa^Sjl^^fcfd^J vuliKMH1. iniMikt» / harva- ^^^S^W^^P^ nini ohrubom. [lorabljivt* .;• •'.^"j^SrV*^ "¦"$ tii'li /¦;• "ilfjii. |>o jako ' "xv -2" -f**- '* ni/.ki 1'i'iii. \'rsta A plalita /a ili'iavi1»1. siva /. barvaniin obruboiu. 1 i."> UH). iii>brt' kakovosti. kos pn i K. Vrsta I!, siva plalita /a i/.vuš^ok»1 /. nidot'iini in runuMiimi pmuami l-'i-it 191). prav dobrt1 kakovosli. kos po f> K. Vrsta I! itoubl»» volnonu siosposka plahta. siva /. nnlt>- <}ini obrobom. ilvovrstua, 150 20U. najbol.jša. kos pi> K 7\")O Vrsta U Moutau-plalita. siva / mio- ilrui obfoboni 1ÖO 190. izvrstno kakovnsti. kos po V K. Vrsta K prima črna oiniiibus-plahta. 15."> 120, krasna in trajajoca, kos po 10 K. Po- silja se proti povzctju. Xeodgovarjajoco zann'iija st' brcz zatlr/ka. Xaslov: II. Runtl'iakiu, Duuaj, IX. Bi'rirsassf št. H 32". Najboljp. tamburice izdeluje in razpošilja Prva sisicka { tvornica TAMBÜRA j J. Stjepušin, Sisak, Hrvatska. Odlikovana na parižki svetovni raz- stavi I. 1896. Cenike razpošilja na za- htevanje vsakemu brzo in brezplačno. Naznanilo! \a splošnu /elj« Ijuilstva otvoril sem veliko zalogo ogerske moke v Ajdovščini iz prvili biidapcštanskiii paroiiiliiuiv. (cue: »t. O _1__ g 3 4 5 6 K 14-- 13-ao 13- 1Ä-7O i4 io 11 TFlio A. Casagrande v Ajdovščini. Peter Drašček, trgovec jodilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoča se p. 11. občiri- stvu v (iorici in z dežele. Prodaja kavino priineso, sladkor. milo. slaniiio. riž, maslo surovo in kuhauo, oljc, uioko iz MajdiiMivili mliiiov in vse jest vine. Znloga žveplenk sv. Cirila in Metoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica St. 2. Prodaja j siroje tudi | i na teilen- j skfi ali i iriesecne ohroke. j S t roj i so iz prvih IdVniII |('!' najboljic, kakovoy'ii i Pjiporoča ' se slav. občinntvu. - LI /a rr r\ yt f f ... ¦¦^»¦^^^ «J^ \fc^ X—J V^/ -Ä. • • - ¦¦ ¦ ¦¦¦¦ ¦"¦ ^B<^^^^^^^^^^" Gotovegaobuvalazasedanjo sezono —-—--—-—--——— pi'ipot'oca ——---------------------------- Dctinr Pn^ii^ cevljarskimojster,Gorica, rClCl UDIIL Gosposka ulicahiš.št. 14. I't'iic solidiif. Xai-ot'lla /. ilc/.«'lo *n pošlninc prostn. Hr«1/. konkiirrtirc. •Jjf Mejnarodoi panorama %ar iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. Kcstavracijii „LA Hll>\ UovUiu IHialistV Josipa Vrnlija st. :{s. l*oto\ Jin j«' \io Mvetu, y.a •v*»eli ziiiiimi vo. Vsak todon nov pro^rann! T;i IimIim! pulovaujc oh slikovilein NMo uaj ue zamnAi oilciati si teh tasnii naravnih lapot. Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. Ystopnina 40 vin., otroci in vojaki äo nareAnika 20 vin. C8 I w v kilg. po 4"90 K 6D6Sn0^Y0S06n6 Sf8C8 3W Za pnstnost jamčim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slaviiemu p. n. občinstvu. Sveče za po- grebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga niedu pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem j- KOFAČ nvftfiar v sioricl. ulion sv. Antona. I Vsaki gospodinji « ' je öestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri I okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. 1 Yliudna proSnja: Pri kupovanju uc /ahtevajte samo >dadne kaj.«t 1 a^pak iz^.no vselej - Kathreinorjevo - Kneippovo B^nokaij. fa, odjemajte jo U v «virnih zavojih, kakršnega kaie to podoba. Cena zavoju 150 vmarjev. vsebina.W)gramov. Št, 11. V Gorici, v soboto dne 7. sebruvarja 1903. Letnik~- l/.liftja vs.i rck in soboto v i IimIiiii oh II. ; ¦ i i'I-imI[i<»1H11•• /.u meslo | lcr ol, M. nri | ' polilin1 /;i «I«->.«-Jo. Aku J pndonuta »In ^i pr:i/.iiik i/.idc dan prftj oIj u"./.vcčhv Stain1 |n) posti pii'jt'Miuii ali v («orici n;i iIomi pošiljMii rclolcliio (S S , pollrlno i K. in (vlrllHiiii i K. l'ni(l;ij;i se v < ioiici v lol>,ik;irn;iii Schwur/. V Šulskih ulicah in -J * * 1 - lcrsil/. v Niuiskih nlic.ali po K vin. (VW'OIiJO lxo , \'i vin , 2-krat j*o 10 vin . ü-krat po 8 sin. Al'ü se vcčkr:ii .iiKajo. raču- nijo s»* po pogotitii. Izdajatelj in od^ovonn uredruk Josip Marusic. 'hska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruAic.j. kiilliiriii fooji. Kdor se uglobi v celo zmos časni- kar.skih poročil o do^odkih, ki so nepre- stmio vrse na vsch koncih in krajih te zemlje, se moia vpraäati: ali so pa zares vse te borbe izbijajo za dobro človeštva, za sirjenje prosvotc, kakor to vedno na- •^lašajo tisti, ki srnatrajo ta boj za po- trebon ? Prvo, s čimur pobijajo ti laktorji svojo lastno trditev o namenih sirjenja k u 11 u r o, je način, kako se to sirjenje vrši. To je namreč krvavo klanje med narodi, koder se po mnenju teh kulturonoscev širi „evropska omika'' in „moderni napredek". Krvavo klanje in omika ! Kako ie to strinja? Dandanes ?e pripravljata Anglija in Nem čija — dve prvi kulturni državi, ka- kor se nazivata sami — na to, da üa- vladata na svetu, oziroma da razširita polje svoje kulture kar najdalje raogoče. Političen princip leb dveh držav je nad- vladje germanskega plemena. Krivično naddadje in kultura! Kako se zopet to strinja? Vsaka njiju akcija se vrši pod samohvalno parolo „širjenja kulture", a je prenapojena č 1 o v e ä k e k r v i Ironija ! Ko je šlo Angliji za to, da si pri- lasti bogato južno Afriko, poäiljala je svoje armade tija doli pod pretvezo, da oprö duri moderni kulturi na tleh „kon- servativnih nizozemskih krnetov". Ali baš ta korak Angiije v vsej svoji grozoti je neizbrisni dokaz o nekulturnem dejanju, kakoršnega ne bi bili zmožni niti najdivjiSi narodi ob Gangu in Senekalu. Istotako ni nobena tajnost več, da so dogodke na Kitajskern nahujskali po- litični agenti Angiije in NemČije oziroma njiju krivonosi zahrbtniki — židje. Zdaj se je pokazalo, da je temu res tako, ko se je na merodajnem denarnem trgu — kateri trg obvladujejo izključno veliki židje — vrgla cena srebru. Kitajska je v svoji nevednosti šla na lim internaci- jonalnim hujskaeem, ki »o nahujskali divje boksarske tolpe proti Evropejcem in izzvala posredovanjezdruženih evrop- skih in ameriäkih čet. To posredova- nje pa je bilo jako drago. Kajti Kitajska, ki je bila obsojena mastno plačati stroike tega posredovanja, bode noaila to breme izplačitve milijard celih 39 let in se utegne s tem neizcrpnirn dolgom celo ugonobiti. Kajti že dane3 izjavljajo razni podkralji, da ljudstvo ne bode zmoglo tolikih davčnih bremen, ki so potrebni, da more država plačati to ogromno od- skodnino. Ali to še ni bilo zadosti. Ki- tajska, ki je bila istotako po gori o;r».e- njenih činiteljih kot zahrbtnikih „na* predne" Japonske, zapletena v rojno s to poslednjo državo, je tj vojno izgubila in morala plačati Japonaki veliko vojno odžkodnino. To pa jo je stalo vse njeno z 1 a t o, tako, da je bila prisiljena vpe- ljati mesto zlatega, srebrn denar v avoji državi. H kratu pa vržejo mejnarodni krivonosci ceno srebru in dolg Kitajake naraste s tem nad polovico. Ako pa že ob prvotni višini dolga kitajsko ljudstvo ne bi zmoglo bremena, kako naj ga pre- nese zdaj, ko je dolg vsled te brezvestne mahinacije borz'jancev še jedenkrat večji? I Kaj čaka kitajsko prebivalstvo drugo nego splošni rubežni boben? In v čegavo žrelo popadajo rubljena zemljišča nego v ono mejnarodnih pijavk ? Govori se, da hoče Evropa uvesti na Kitajskem moderno kulturo? Kako pa se strinja z načeli kulture tako prizadevanje. ki naj spravi ua beraško palico štiristomilijonski narod ? To je ; pravoato b o k s a r a t v o, to je r o p a r- I ski u 1 o m v pravice do obstanka jed- nega naroda ! Ko so kitajski boksarji mo- ; rili in muöili kristjane, bili so to skoro | izključno f rancoiki aarea kultnrni katoliški misijonarji, dočira se nem- | äkim in ang^žkim političnim pastorjom : skoro niti las ni zakrivil. In tem misijo- | . narjem se ne postavljajo na Kitajskem spomeniki, se ne tirja aanje od kitajske ˇlade vsakovratnih zadoäöenj ; ko pa je zadela nemäkega poslanika Kettelerja, — ; jednega prvih nemških iazivačev kitajske potrpežljivosti, — roka kitajskega mo- i rilca, pa je bilo vae po konci, kakor da ! je bil Ketteler kak velik — bog. ! Iz tega je razvidno, kdo je na Ki- ; tajskem hotel imeti prvo besedo in z a- • kaj je äloNemcempod pretvexo kulture: nenaaiten žep pruao-židov- S • k i h e k 3 p o r t e r j e r je bil tu „kul- taren faktor". Pred seboj im.imo dogodker v južni j Ameriki in severni Afriki. Venezuela, j že ( d nekdaj last španjskih naseljencev, ; je zabredla v dename obve/.noati pri . nem.skih in angležkih židih, obveznosti, i katerih konočno ni vi»<5 mogla izpolniti. Khj se Äjjodi? zdruieno neinSko in an- ! glfžko brodovje napade venezuelske utrd- he. razruži brez vsakega povoda trdnjaro iv. Karla ter uvodo blokado ven^zuel- skega obrežja — vse to da izsili it Ve- nezuole one obvftznosti, katerih po za- trdilih nekaterih listov, niti polovico ni i opravičonih. V tem na^topanju so se zdruzi'.e Anglija, Italija in Nemčija, pa hočejo iztisniti od opravičenih zahtev Francijo, Severno Ameriko, Belgijo, bpa- nijo in druge, vsled česar je pričakovati rpsnega spora mpj temi državami pred 1 cem Venezuele. Ko so se zaöeli Nemci, Anglcži in Italijani naseljevati v Vone- i.ueli. se je reklo, da se vrži to naselje- nje v /natn"nju kulture — danainje na- stopanje ,.v varstvo interesov4 teh na- scljpncev, ki so mimogrede rečeno, že do malppa izrno'zli to kulturno ipanjäko ko- lonijo, pa xopet kaže, da je bi! ..kultu- ren l'aktor" tudi tu nenagiten žep Važno vedcti je pri te j priliki, da je nemiki in ^ngležki kapital povs >di interesovan v Venezut'li tt;r da domača obrt in iadu- »trija silno trpt pred temi tujirai iimoi- govalci, ki bogate tuko na teh kakor i na raznih dru^ih tleh svoje ,.kolonijalne . oolitike*1. OJ kod pa prihaju potem, da so se n. pr. na Pruskem milijonarji tako zaplodili, da je njih itevilo zadnja tri leta narasio za celih 600, t. j. da je da- nes na Pruskem 6600 milijonarjev na- sproti 6000 leta 189»? Gotovo je to tad žirjenja „nemške kulture" v — „nekul- tiviranih"' dezelah. In kaj so dogodki v Maroku, kjer hoče upliv angležke kulture iztisniti upliv Irancozke kulture? In kaj so pojavi v iirni Braziliji, kjer se po tujcih nahuj- skani mob pripravlja na nove krvave homatije? Gotovo »opet „iirjenje kul- turew! Ne najzadnje bi morali omenjati boja n* Francozkem, kjer vlada, obstoječa is Nemčiji in židovitvu prijaznih elementov breiobzirno preganja zarei kulturna in patrijotična zavetišča katoliäkih kongre- gacij — \t. katerega namena? Jedino za- radi tega, to. padp rnno^o teh plolonos- nili naprav v žrolo npnaäitnih inatcrija- listov. In to naj jp kulturen boj y Tako pa je tudi povsod v daimšnjih časih. kjer naitopajo bodisi tujoro-'.ii iivlji, ki iščejo koriati za svoj žep, bodisi ou'\ domači življi, ki pod pretvezo modernega napredka hočejo vse drogo nego res- n i č n o kalto.ro. Svet izkoristiti in napolniti bla^ajne gotovega Stevila večjih in rnanj^ih sebič- nežev, kateri hočejo ukazovati ostalim milijonom te zemlje ¦- to je smoter mo- derne kulture, katera pa bode dosegla naßprotno od tega kar bi morali hoteti narodi \ svojo srečo. D o p i s i. \i Dornberga. — Nazi Dornber- žani so postali precej živahni. Tstanovili j io lanäko pomlad hranilnico in po^ojil- nico po Raifleisenovem sistemu. Ceravno I se delokrog posojilnice dp raztega čez meje županstva. vpndar deluje prav do- . bro: dokaz temu je živahni promet. j Tako je n. pr. samo v preteklem mesecu januvarju imela čez 10.000 kron prometa. A kar je največ vredno je to, ; da deluje samo z domačim denarom. Le . pridno toraj varcevati in vlagati. Načelnik posojilnice je skrbni in razumni vplppo- se8tnik g. Jožef Šinigoj. pod^upan. Csta- novili so tudi pred dobrim mesecem ka- toliiko iaobraževalno društvo, katero j iteje že lepo ätevilo 76 udov. med temi . devet ustanovniko?. j Na Svečnico je imelo društvo svoj j prvi občni zbor. V odbor so bili voljeni i jednoglasno iledeči .gospodje: Župnik Juvančič, kaplan Rejec, učitelj Orel, pod- žapan Mrevlje. organist Jožef Saksida in j mladeniča Vinceocij Šinigoj in Anton Baia. Kot nadiornika pa: župan Berce in Franc Rojec. Ustanovila ae je diuHvpna knjiinica, katera ima ie lepo itevilo krat- kočasnih in podučnih knjig, katere so druitvu darorali raani gospodje. Zasnula te je tudi Čebeliea (nekak „Šparovec") la pridne in marljive, ka- terim je kaj do varčevanja. Društvo ima ¦vojo iobano t sredi Dornberga v hiJi g. Albina Šinigoj, kjer je udom, deset LISTEK. I ___ 1 I Iz mracnosti na svetlo. Poljaki: V. Zagorski. j (Konec.) Bil bi se gotovo še dalje razgovarjal, ' ali Julij potegne Vladka k mizi, kjer ste . sedeli dve naliäpani mladenki. Bili ste ! njegovi znanki, tikal ju je. Edno mu je I predstavil kot svoj „model"1; drugo pa je j izrocil prijatelju v oskrb, pa omenil, da j je priäel Vladko z dežele, kjer je zarjavel, ! in da ga mora ona razveseliti. Pogledala ga je radovedno ter se ugaježeljno nasmihala; ali niti pogled » niti nasmeh Vladka ni ganil. Imel je nekaj drugega na umu. Ble- steča plinova svitloba, ob kateri so se videla pomalana ženska obličja, in — nekako brutalno veselost dihajajoči ~ moški nasmehi, to ga je žgalo v očib kut peaek. Ni mogel dihati v tem dužcu. Glu- šeči Sum burnih govorov in glaani smeh sta prihajala k njegovemu sluhu ter mu spravljala glavo v upijanljivo omotico. Nekoliko korakov od njih je bil neki opilec, pol nad mizo nagnjen, razžarjen od užite pijače. Vreščal je na vse arlo obr- njen proti godbi: „Rakoczy ! Rakocty! Hotel je, naj bi mu igrala ogrski pohod (ht )paj). Vladkove začudene oči to blodile po dvorani, in obrnil je pogled imoti proti oknu. Tam je zagledal bledi, shajiani obraz mladega naturalističnega pisatelja, ki ga je krivil odurni nasmeh; in sanjava hrepenljiva obraza mladih „naturalističnih dokumentov", ki sta stopala v svet pod varstvom izpitega mentorja (vodnika). In priäel mu je na um skedenj z mlatilnico, na katero je zrl nedavno tako hrepeneee; h koji je primerjal to burno, nezmiselno življenje, ki mami in vabi ljudi se zapeljivimi nadejami in hrepe- nenjem po veselju. Ali ta zapeljivost in razkošnost pušča za seboj le gnjus; in ko jih potre ter dobi iz njih zdra>a zrna, potem jih odpahne kot slamo in brez cene pleve. In vendar je živel nekdaj tudi Vladko tako življenje; zadovoljen je bil ž njim, in užival je to opojnost, ki se mu je zdela veselost. Videl je zdaj t domišljiji — aebe, vraöajocega se zajutra domov v sredi Var- äavo, ki so je še budila iz sna. Svit je rožno nadihnjen, na ulicah leii ie mrak in temne sence se umikajo v kote zi- dovja. Neki razpraskani maček se krado pohuljeno, tiho, bojeöe okrog njega, vra- čajoč te z nočnega potepanja. Neki za- pozneli pijanec, videč njegov negotovi korak, se mu blifca zaupno, pa začne po- govor ž njim,ko vidi,da tta obav enakera položaju. Ljudjp hitijo na trg, ali na delo, pa ga gledajo ae zaničljivim posmehom; on pa stopa zaspan, bolan, tlabe volje, čuteč v sebi neko brezdanjo praznoto, zasramljen in jezen na ves svet in na sebe samega. VII. „Nu, razveseli ga, Heia!" vzklikne Julij, ko je bil opazil Vladkovo grozo. Govoril je dotedaj le tam namesto pri- jatelja. „Kaj naj pa počnem ?M odvrne ona smpje. „Govorim mu — ne aliii; dregam ga z nogo, — ne Čuti. Najbrže te vrača od kake sedmine". „Ha, ha, ha", zaimeje ae Julij. „Ali ti je dala. No, zgani se, govori! Kaj sedii tu kot nem med nami? Izpremenil ai ie ubožec, izpremenil", dodal je, ko je videl, da njegovi opomini nimajo nikakega učinka. „Da spremenil sem se", si je mislil Vladko. „Fizijolofijija veli prav, ko pravi, da se vedno izpreminjamo. Ta človek, kateri te je vračal zjutraj domov po nočnem popivanju (ki sein ga videl vsled neke halucinacije, kakoršno popisuje Hoff- mann ali Poe')* to nisem jaz, nego t> je nekdo drug. Meni je sicer podoben, ima moj uzrast, hojo in podobo — je nekaki moj dragi Mjaz", takorekoč posnet po meni; ali jaz ga danes ne razumem več, ker naju loči celi svet všečnosti in zo- prnosti. Danes sem mu pogledal v obraz — temu krvosesu in "ga pokopal za vaelej. Nikdar več me ne bo preganjal, niti me trapil se opomini, ki se ne tičejo mene, ampak le njega". — — ¦ ¦ Pod uplivom teh mislij ab je raz- oöil Vladimir naglo z Julijem, ki ga je hotel siloma pridržati s proSnjami in groinjami. Zbežal je v hotel poln resnič- nega kesanja, apominjajoö se drage »o- proge, ki jo je bil zapuatil pod tako pret- vezo. • Prri neiuiki novelist, liru^i ameriC'»tiüki pesnik: uiivala ittt Luje opij. časopisov na rhzpolago, v katerih najdejo vsak dan zadosti političnega, gospodar- stvenega in leposlovnega berila. Prirejalo bode dru^tvo svojim adom tudi od časa do časa podučna predavanja. Gospodarji in mladenči, ki niste äe udje, pristopite h draštvu, kjer se vam nudi tako lepa pri- lika za izobrazbo in ätedljivo9t. Ne bote se kesali S. Dutovlje, 6 febr. — Pri danaSnji občinski volitvi je sijajno zmagala v ?seh treh razredih katoližko-narodna straoka Onih 3est „liberalcev" v naši občini je storilo vse mogoče, da bi se bilo vo- lilo po njihovem kopitu. Kako so oble- tavali volilee že 14. dni pred dnevom volitve; koliko so vina iztočili in priti- skali na volilcp, posebno v tretjem raz- reda, ali vse ni nič poraagalo. Volilci so ostali stalni in trdni, kakor kraäki kamen. Slava jirn! Sedaj ni več Dütovlje „liberalna* trdnjava, kakor so jo razglasili goriäki „liberalnia vodje v MSočiu in „Primorcu". Ljudstvo je uvidelo, da „liberalizem" njemu le škoduje, korisli pa le nekaterim krogora, posebno judom. Zato se z gnju- som obraea od njega. Upamo, da bo ta volitev sparaeto- vala tudi onih naäih 6 ,.liberalcev%\ Naj nikar ne pozabijo, da oni od nas živijo. Mi prav lahko živimo brez njih; oni pa ne morejo brez nas živeti. Od Gabračeka, dr. Tuma in dr. Treo'a nimajo nič, nego le od nas; zato naj z nami držijo. To je nas zadnji resni opomin. Naj se veö ne igrajo z nami. V znamenje, da so pri volitvi po- goreli, je meaar raz svojo hišo obesil črno zasta?o. Iz Lt. Frjana 1. februvarja. Izv. dop. (Kmetijsko predavanje o nasadbi in vzgoji a m e r i ä k e trte in novi top za streljanje p r o t i t o č i). — Kakor je bilo nazna- njeno v ät. 7. ,.Gorice* vržil se je ome- ojeni dan kmetijski sbod v dvorani prebl. gosp. bar. Tacco v Št. Frjanu. Predaval je gosp. Ant. Štrekelj potovalni učitelj. Ko 30 stopili na dvorišče poslopja gosp. barona gg. potovalni učitelj, žopan in do- mači nadučitelj, pozdravi jih nekaj strelov iz novega topa. Potem podali so se go- spodje v dvorano, katera se je kmala napolnila kmetskega ljudstva. Na to začne g. potovalni učitelj svoje predavanje, ka- tero so navzoči posluäali z vso pazlji- vostjo. Povedal nam je najprej odkod je trtna uš priäla, kako se ista množi in kako se spozna od nje napadeno trto. Gosp. potovalni učitelj narisal je na tablo trto s koreninami na katerih se redi in plodi trtnn uä. Kazložil nam je tudi, kako se zem- Ija za sadenje ameriäke trte pripravi; ter kako se ameriäke trte gnojejo in sadijo, kako se iste mandajo in cepijo na zeieno. Podačil nas je o napravi trtnic Dragega due je del v kopel, pre- oblekol se v čisto obleko, da bi ne pri- nesel v tiho hiSico nič takega, kar je dibal prejänjega dne. Mudilo se mu je, da bi se reäil „more", ki ga je trapila do tedaj. S prvim vlakom je odSel proti domu. Ko je bil sedel v voz, se je oddahnil in si mislil: ,.Za mano ostani musto, s hladno te dušo pustim".----------In ko je priäel vlak do tihega polja pod smehljajoče se nebo — tedaj se je čutil äe le prav lah- kega in veselega. In ko se je 2e bližal domovju, priSlo mu je na um: „Kaj lep- Sega, dati ti more svet, ko ti domači so kraji — kjer užival veselje si naladih let kjer tekli so časi najslaji! Doma, spet doma! V lopi (verandi), obkoljeni z bräljariom, ga je čakala ao- proga z detetom v naročju. Presrčno jo je pozdravil kot brodnik, ki se vrača z dolge, a nevarne poti. Se ve, da ona ni vedela uzroka, zakaj je bil ginjen; in Vladko jej ni nikdar povedal kako je prišel iz mračnosti zopet na svetlo. Naj nobena senca ne skali njene mime duiel za sadenje bill" in cepljenk; ter kako se za trtnico režejo kolči in kako se iste sadijo itd. Na to povabi navzoče naj stavijo do njega, ako se jim zdi potrebno, vpra- Sanja, na katera hoče odgovtirjati drage volje. — Oglasil se je neki starček, ki je sta?il več rpraäanj, na katera mn je g. potovalni uöitelj odgovarjal. Gosp. poto- valni učitelj bil je pripravljen odgovarjati tudi na vpraäanja, tičoca se drugih kme- tijskih strok Ker ni pa teh nobeden slavil, popnjel je besodo ^opet omenjeni starček, ki se je v imenu navzočih lepo zahvalil g potovalnemu učitelju za njegov poučni govor. Priporočal je svojim sosedom, da se poprimejo vsi dela l resno voljo, da bodo na ta način besede, katere so sli- äali obrodile stoteren sad. Konečno povabi navzoče da zakli- čejo g. potovalnemu učitelju krepek iivio, kar se je tudi zgodilo. Po sbodu podali so 9e zbrani posluialci na dvoriäöe, kjer so se krepčali z izvrstnim bricem. Tu so si ogledali novi top ;a streljanje proti toci, katerega je izumil g. Ferdinand Mdkuc. pirotehnik v Gorici. Ta top je g. Makuc pri ti priliki tudi zažgal in v kakih 10 ali 15 sekundah se je začul kakih 300 m risoko jako močen pok, katerega je provzročila bomba, katero je pognal top z nenavadno močjo v zrak in se je v omenjeni viäini razpočila. Navzoči so se jako čudili ti novi iznajdbi. Gospod Makuc napravil je več takih strelov, potem pa je pristopil k njemu oče Poberaj, biväi strelec bližnje strelne postaje, ter ga je naprosil, da bi smel tudi ou jedcnkrat poskuaiti z novim topom. Ko ga je gosp. Makuc o načinu streljanja poučil, je oče Poberaj iz topa ustreiil, kar se mu je prav dobro posre- čilo. Očetu Poberaju pa se je ta top tako priljubil, da seje obrnil koj do g. župana ter ma svetoval, da se naroči tak top, ker ga je lažje oskrbovati in ker je pri streljanju tudi bolj gotov. Gosp. urednik, ako Vam drago, Vam pa ta top prihod- njič nekoliko natančneje opišem. (Prosimo.) Iz JVovakov. — Nek „dober pri- jatelj" vsililmije „Sočo" od dne 31. jan. t. 1. St. 9. Radovednost me je pr^magala, da sem jo pogledal. Pa za glavo sem se prijel, ker mi ni hotelo v mojo trdo kmetsko glavo, kako se morejo <„napred- njaki" tako debelo zlagati o stvari, ki ae je očitno in javno pred nami vsemi go- dila in o kateri smo dobro vedeli kako je. Da se ljudje prepričajo, kako je bilo, hočem stvarno vse pojasniti. Če bi se Vam zdelo, g. urednik, da sem malo pre- dolg, imejte potrpljenje z menoj, ker mi ta reč ne gre tako gladko od rok, kot liberalcem, ki vsak dan piäejo. No, pa začnem! Naä podžupan je sklical v imenu vseh treh starešinov, med katerimi je bil eden celo liberalec, vse davkoplačevalce na Silveatrov dan I. 1902 na Čendovše (liberalna hiša). Odzvali so se v lepem Sterilu, bilo jih je okolo 50, med njimi vsi naäi liberalci razan ednega. — Vapored je bil sledoči: Ko so bili možje zbrani, začel je nek liberalec raz- lagati svoj „napreden evangelij", pa so mu možje, do dobrega povedali kako stvari stoje, ter da naj gre od todi, ker nima ničesar iskat med njimi. Vrata se odpro in notri vstopi naš gospod, ki je bil kot volilec in davkoplačevalec tudi povabljen, ter se začudi, kaj imajo vendar iskati cerkljanßki liberalci danes v No- vakih, ko je vendar shod in poavetovanje bilo sklicano le za Novačane, ter jih prosi naj se odstrane, čemur pritrdijo tudi vsi možje, na kar je eden, ki je dc tedaj po večjem molčal, šel iz hiäe — drugi, ki je govoril, pa ni hotel iti. No, smo se tudi vpričo njega lahko razgovo- rili, saj niamo imeli nobenih akrivnosti, drugače ne bi bilo oklicano to posveto- vanje pred cerkvijo. Druga toöka je bila ta, da so stareäini — dosedanji — in gospod pojasnili ljudem razne liberalne agitacijske pripomočke. Agitirali pa so: äe zmagajo beli, bodo deli mlekarnico na Na to se nam je povedalo, da to ni mogoče, in sicer ravno tako malo, kot bi kdo hotel hiäo zidati, in bi zahteval naj mu jo plača občina — smeh je pričol, da so vsi razumeli. Dalje so agitirali z občinsko njivo, ki jo je kupila občina, da se bo kdaj zidala tarn sodnija; öeä, da je njiva predraga itd. Povedali so nam, da je njiva občini koristna in potrebna, ker se sodnija inora enkrat zidati, da so vže pod nekdanjim liberalnim županom hoteli kupiti razlicne hi^e za dražji denar, da bi jih podrli in tako dobili sodnijsko stavbižče, da je bil pri kupni pogodbi tudi eden liberalcev, in bil /.adovoljen; da so tudi v slareäinski seji razpravljali o tej njivi, pa ni nobeden liberalec ugo- varjal itd. Zato jih vprašamo: zakaj zlo- rabljajo to sedaj za agitacijo, kar so sami odobrili ? — Na to je povabil gospod vse pričujoče, naj povejo, vse svoje pomisleke, pritožbe itd., gledč sedanjih starešinov, ki naj pred vsemi povedö, kaj in kako, ter naj se opraviöijo. — Nobeden se ni oglasil Dalje jim je äe razložil dolžnosti starežinov, ki naj vestno oskrbujejo ob- tino, bolj äe kot svoje premoženje; na drugi strani naj občinarji gredö stare- šinom na roko, ter jim povedö svoje želje in jih v vsem podpirajo in je sklenil: naj se tedaj nobeden ne sili v to in naj se tudi nobeden ne brani, ako ga možje žele; veöina pa naj odločuje. — Na to je sledilo tajno glaaovanje. Ko so bili tako možje doloöeni, opomnil je dosedanji podžupan, naj gredö v«i na voliäce, in naj vsi Novačani volijo le danes odločene može; in če bi bil kdo drugače zavezan — mislil je, öe je liberalcem obljubil voliti ž njimi — naj sicer voli liberalne kandidate drugih občin, naši možje pa morajo biti na tisti, ker pri nas se ne gre za to, ali bo županstvo liberalno ali ne — ampak samo za to, da so n a š i možje v starešin3tvu. — Na to smo se razäli. — Zadnjega opomina niso slisa'i libe- ralci — ampak delali so zmešnjavo, v smislu in na kak način naj pnvedö sami, saj znajo pisati äe bolj nearamno reči, kot so te. Mi pa smo se držali sklepa in tako je tudi Anton Obed kot namestnik priäel v I. razredu v stareäinstvo — dasi je liberalec. — „Soča" piše, da ubogi liberalci niso vedeli, naj nastopijo ali ne. Ti uboge pare! Kaj je na tem res tudi povem. Na dan našega posvetovanja prišlo je 7 (reci in beri sedem) liberalcev v Novake. Pa ne kaki slabi ljudje, ampak vsi bogatini, monda ne za to, da bi se sprehodili, ker je bilo neprejetno deževno vreme. Po kaj so prišli, pokazal je tisti, ki je nam hotel razlagati liberalne izmižljotine. Ta je bil v svoji brezobzirnosti toliko poäten, da ni posluäal pri vratih, kot drugih Sest, ampak se ni dal izgnati. (Konec pride.) Politiöni pregled. Državnl zbor. V sredo je pričela seja poslanske zbor nice ob 11. uri predpoludne. Pred- sednik grof Vetter je prečital izjavo, da obžaluje znane izgrede minoli petek proti sladornimbaronom. Poslanca Walz in dr. Erler sta odločno ugovarjala tej graji. Koncpm seje se je njima pridružil tudi vitez Vukovič, ki je kot drugi reditolj bil navzoč v proračunski dvorani. Nato se je vršila razprava o predlogih glede" premembe zborničnega poslovnika. Teh prpdlogov je sedem Dr. Luoger, dr. Fuchs, grof Palffy so utemeljili svoje predloge, naj se izvoli poseben odsek, da se pru- naredi poslovnik. Vsi trije so mnenja, naj zbornica sklene tak poslovnik, da bode nemogoča vsaka obstrukcija. Posl. Noske pa bi bil zadovoljen, ko bi se premenii § 58. in zabranile osebne raz- žalitve. Poslanca Krempa in dr. Hruban ter tovariši so predlagali premembo § 51., da bodi namreč dovoljen v zbor- nici vsak v Avstriji navadni jezik. Stranke so se pred sojo dogovorile, da v razpravi govore predlagatelji in od vsake stranke eden govornik. Za predla- gatelji 8ogovorili: Pernerstorfer, dr. Gross Zazvorka, dr. Derschatta, baron Malfatti, dr. Pattai, Romanczuk, Lupul in Iro. Be- sedi so se odpovedali: Dr. Kathrein, dr. Pommer, Treuinfela in dr. Ferjančič. Vöeraj je poilantka zbornloa do- končala razpravo o nujnih predlogih, ti- čočih se spremembe zborničnega poslov- nika. Vsi predlogi se odstopijo posobnemu odsölru, broječemu 48 članov, ki se izvoli v prihodnji seji, ki bode äe le v torek. Prvo branje tiskovnega zakona. Zaradi prve^a branja tiskovnega za- kona se vrše med strankami državnega zbora pogajanja. Mladočehi so opustili svoje prvotno nasprotovanie zoper pred- logo, vendar žele, da se njihova obstmk- cija markira na ta način, da se prvo branje vräi prod rontno konverzijo, ozi- roina stori to dr. Pacak z riujno predlogo Zahteve parlamentarne večln« v zadevl vojne predloge. Na povabilo krščansko - aocijalne stranke so se .seäli, kot znano, razun nemžkih liberalcev, nacijonalcev in soci- jalnih dernokratov zastopniki vseh parla- mentarnih strank v ponvet, da lormuli- rajo zahteve na vojno upravo povadom razprave o znani vladni prodlogi. Te za- hteve so sestavljene v spomenici, ki jo je po podanih nasvetih sestavil dvorni svetnik Ploj. V spomenici so formulirane naslednje zahteve: orožno vaje naj se ne vräe ob žetvi in najveöjem delu v vi- nogradih; rodbinam rezervistov naj se za dobo orožnih vaj dovolijo podpore; odpravijo naj se zastarele kazni; vojna uprav* naj skliče onketo, ki naj se po- svetuje o načinu dobave vojaäkih po- trebščin ; pravična preosnova vojaäkega Ifazenskega pravdnega reda; premenjenim razmeram in finuičnemu stanju dežel prirneren zakon o vojaäki pripregi in na- stanitvi vojakov; za uvrstitev v nado- mestno rezervo naj ne bo merodajen iz- ključno le žreb; 13. in 14. stopioja vojaäke takse naj se odpravita in izpadek dohodkov naj se pokrije s porazdelitvijo na viäje razrede. — Glede uvedbe dveletne vo- jaäke prezentue službe ni v spomenici nobene zahteve, ker njen (inančni efekt äe ni pojasnjen. Na te točke bo povodom glavne razprave odgovarjal, kot je obljubil, do- mobranski minister, ter bržkone tudi pritrdil njih opravičenosti, a na izvedbo v sedanjih razmerah äe ni misliti. „Slovanoka zveza" In nemlrl v Macedonljl. V zadnji svoji seji je „Slovanska zveza" mej drugim naročila svojemu čUnu dvornemu svetniku Vukovicu, naj v za- devi nemirov v Macedoniji in potovanja grofn Lamsdorsl'ti interpelira ministerskega predsednika. V tej interpelaciji naj po- slanec stavi na vlado naslednja vpraäa- nja: „Je-li ministerski predsednik enako ogrskemu ministerskemu predsedniku in zunanjemu ministru poučen redno o vseh nemirih na Balkanu, ter v položaju, za- gotoviti avstrijski državi kot nositeljici največjega dela skupnih stroäkov prime- ren vpliv na zunanjo politiko? So-li bili povodom bivanja grofa Lamsdorffa na Dunajn mej tem in naäim zunanjim mi- nistrom dogovorjeni kaki koraki, ki se- gajo preko avstrijsko-ruskega dogovora iz 1. 1897. in so primerni, da zboljšajo neznosni položaj v Macedoniji in ondot- nemu prebivalstvu zagotove vsaj varnost življenja in imetja? Kaj se je sklenilo za slučaj, da turäka vlada ne izvede zahte- vanih reform?" Delavska ttanovanja. Cesar je z Najviäjim odlokom od dne 9. jannvarja t. 1. sankcijoniral načrte zakonov, ki so jih bili vsprejeli deželni zbori: dolenje- in gorenje avstrijski, sol- nograäki, ätajorski, koroäki, bukovinski, älezijski, moravski, istrski, predarelski in trzaäki, in ki se tičejo osvobojenja zdra- vih in cenenih stanovanj za delavce do- klad na hiäno razredni, na najemninski in 5% davek od dohodka od poslopij, ki so začasno osvobojeni od davkov. Izvräevalnl odbor mladoče&ke stranke. Izvräevalni odbor mladoceäke stranke je imol v nedeljo zopet svojo sejo. V ti seji so bili vzprejeti ti le predlogi: l.Izvr- ševalni odbor ne vzprojema odpovedi posl. dr. Pacaka, murveö ga prosi, pri- poznavaje njegovo patrijotitfno požrtvo- valnost in izkuäeno previdnnst v vodstvu kluba, da vztraja na vodatvu kluba; 2. ne da bi omenjal dopustno kritiko v mejah Btrankarske organizacije pripoz- nava uvr^evalni odbor, da je v sedanji perijodi solidarnost vseh poslancev in členov stranke neizogiben pogoj za vod- stvo čeake politike, ter prosi vse člene, organizacije in sploh vse ljudi, ki so blage volje, naj z odločnostjo zavračajo vsa prizadevanja sovražnih frakcij, ki bi ho- tele v trdne čeake vrste zanesti zopet impnlze za take notranje spore, ki bi sploh mogli slabiti položaj ceäkega na- roda; 3. pridruziväi se sklepu kluba državnih poslancev od 22. januvarja 1903, ki je identičen s sklepom od 16. ok- tobra 1902, izreka izvräevalni odbor svoje pritrjenje k temu, da se klubu poslancev državnega zbora prepusti iz- biranje taktičnih sredstev od ilačaja do slučaja. Bolgarlja In Macedonlja. Ministrski predsednik Danev je, od- govarjajoc v Soliranju na neko interpe- lacijo, tičočo se macedonskih dogodkor izjavil, da si jo bolgurska vlada nvest« svojih internacijonalnih dolžnosti ter, da hoče z ozirom n:i nevareri položnj ntrogo postopati proti vsaki nepostavni agitaciji macedonskih ustaških odhorov v Bolgari.ji. Danev je rotil Bolgare, naj se ue dnjo zavesti od vročekrvnih in nepremišljenih agitatorjev tor naj podpirajo vlmlo, ki hoče ohraniti ßolgariji mir. üb jedimm zago- lavlja, da bolgarska vlada be^unstva iz Macedonije v Uolgarijo ne I« samo no podpira, kakor ji nekaleri očitajo, rnarveč da je celö prepričana o velikib /.adregah v katere jo je npravilo to begunstvo. Uolgarska vlada jo stavila celo Turčiji predlog, naj hi se uslunovila tur'ko-bol- garska komisija, ki bi poskrbfila za po- vratek begunov, a Turcija je la predlog odbila. Sploh postajajo Bolgari jako ne- mirni vsled vojnib priprav od strani Tur- cije in posebno pa so za to ker sta Ku- aija in Avslrija tako počasni v svoji akciji. Turčlja se prlpravlja na vojsko. Nemskim listom so poroča iz Ca- rigrada: Turčija je namreč prepričana. da njene reforme nino v stanu pomiriti Macedoncev in da je splo^na uataja v Macednniji prihodno pomlad nei/.ogibna. Za to se pa Turčija z vso hitrostjo pri- pravlja na vojsko. V naglici ae munreč gradijo nove ceste in se pripravljajo stanovanja za turške vojake posebno ob bolgarski meji. Blvšl tran8vaalskl predtednlk Krüger. Biväi transvaalski predsednik Krüger obolel je za pljučnico. Domače in razne novice. Naš cesar se je odpeljal v sredo popoludne v Budimpešto in ostane tarn par tednov. „Sot'ina" rcsuicoljubnost in cerk- ljanskc občiiiske volitve. — Da je bilo vse bobnanje „Soče" in „Primorca", ki sta pred občinskimi volitvami v Gerknern prerokovala zmago svojim pristašem na- vadna laž in goli humbug, o tern je bil prepričan vsakdo, komur so razmere na Cerkljanskern le količkaj znane In da je bilo tcmi tako, pokazal je tudi izid voli- tev, pri katerih so naprednjaki v tretjem volilnem razredu nesramno propali, a se v drugem in prvem volilnem razredu niti upnli niso priti na voliäce. Ker je pa, kakor rečeno, „Soča" z neprimernim far- banjfim svoje čitatelje in zasleplenco za- gotavljala o gotovi zmagi pri omenjenih volitvah, v stanu bi bil izid ten volitev maraikteremu zanleplencu odpreti oči, da bi konečno prišel vendar do spoznanja, da ,.Soči" ni ničesar verjeti in da ni ona nič" drugega, nego navadna lažitorba ka- tere ni vredno več čitati. Da bi „Soča" torej ta vtis kolikor mogočo, oblažila, iz- miäljuje se zopet najgrše laži o prevari, o nasilstvu in o raznih takih stvareh, ki bi se bile dogajale pri voliWah v Cerk- nem na äkodo njenih pristašev. Z ozirom na te laži poslalo je županstvo v Cerk- nem „Soči" ta-le popravek: „Sklioujoč se na § 19 tisk. zakona zahtevam z ozirom na dopis iz Orkna i^Občinske volitve) objavljen v 7 ätev. „Soče", da sprejmete v prihodnji ätevilki na istem mestu in z istimi črkami na- stopni stvarni popravek: 1. Ni res, da je prvi dan dopoldan pri občinskih volitvah podpisani, ki je klical volilce, nadaljeval krelikalno zvi- jačo in je klical samo take, o katerih je vedel, da bodo klerikalno volili; res je pa, da so se volilci klicali vsporedno po imeniku in to brez razlike strank. 2. Ni res, da je volil za neko žsno, ki ima äe moža, klerikalec, in ko je pri- šel pozneje njen mož, ki jo edini opra- vičen zanjo voliti, da bi bil volil naše kandidate, se mu je poveialo, da ne more voliti, ker je že nekdo drugi volil — se- veda klerikalno; res je pa, da je za to ieno volil pod tek. štev. 909 zu „na- predno" stranko France Čolik iz Gerkna h. at. 138 in priči pooblastila sta bla zopet „napredniaka" Andrej Obid h. ät. 44 in France Makuc h. at 166 oba iz Cerkna, ko pa se jo zglasil mož, dopu- stilo se je njemu voliti, ki je volil iste kandidate ko preje pooblaščenec France Celik, volilna komisija pa je pooblaščen- cev glas vničila in vštela glas moža, ki je edino v to opravičen'. V Gerknem, 27. januv 1903. Anton Kos mač upravitelj. Kjer pa tega popravka „Soča" iz zgolj prevelike njene resnicoljubno^ti ni prija- vila, prijavili anio ga mi, da se razsodni čitatelji prepričajo, koliko je verjeti „Šoči" in njenim poročevalcem, naj pa pUejo ti o ti ali oni zadevi. Slovenska čitalnica priredi danes aveöer plesno vajo. Začetek ob 8. uri. Porotne obravnave. — Peter Foga iz Vidma v Italiji, je lani ukradel iz za- prtoga predala 30 K nokemu Vo^ki ter je novarno pretil z revolverjem vesi oae- bam, ki so ga hotele prijeti. Ublasti so ga opisale kot zolo nevarnega cloveka. Sodiä^e mu je prisodilo dve leti trde ječe. Drugi obtoženec Fr. Portelli iz Rade je bil obtožen nenravnega počenjanja z neko doklico. Zaslužil je 18 mesec^v ječe. V sredo se je vräila predpoludno kazenska obravnava proti Milanu Meniču staromu 30 let dorna iz Kamenice na Hr- vatskem zaradi tatvine. Mesič" je d<;lrtl pri prodoru bohinjske železnice v Pod- brdu. Hodil je na hrano v krčmo nekega Pajntorja že kakib šest tednov. Dne 13. noverabra 1902 ni delal, inarveč bil je skoro vea dan v Pajnter- jevi krčmi. Zvečer ob 7l/a je apravila krčrnarica Jera Pajnter znesek 690 K t miznico, nahajajočo se v spalnici, ter za- prla miznico s ključem, katerega jo obe- sila potem na navadno mesto. Spalnica se nabaja nasproti pivnice, deli ju le hiSn« veža. Okolo 8 ure in pol zapustil je Mesič pivnioo ter rokel, da se poda na prosto. Mesto na prosto äel je pa Meaič v spalnico Pajnterjevih, snel tarn s stene ključ miznice ter odprl miznico in vzel iz nje zgoraj omenjeni «nesek t>90 K. Ko je pa stopil iz spalnice, ugleda ga krcmur, ter ga vpraša, kaj je irael opraviti v spalnici. Ko mu Mesič v za- dregi ni dal nobenega odgovora, ga zgrabi Pajnter za prsa ter pokliče še par drugih ljudi, ki s > mu pomagali držati Mesiča. Vzeli so mu ukradeni denar ter poslati po orožnike, ki so se takrat slučajno na- hajali v Podbrdu. Orožniki so ga odpe- Ijali najproj na Grahovo ter potem v Tolmin, ker so g« izročili sodniji. Mesič se je izgovarjal da je bil popolnoma pijan ter da ni vedel, kaj dela. Ker so pa vse prič« pijanost izkljuöile, so porotniki z devetimi glasovi z da, proti trem n e, po- trdili jedino jim stavljeno vprašanje. Vsled tega je bil Mesič obsojen na 2 leti in pol ječe ter po prestani kazni na izgon iz v državnern zboru zastopanih dežel. V sredo popoludne pa se je pri za- prtih vrntih vräila kazenska obravnava proti 20 letnemu mizarju Karolu Miheliču iz Bovca, katerega je tožilo državno pravd- ništvo zaradi nenravnih deianj. Mihelič je bil ob«ojen na 14 mesečno ječo. V četrtek predpolndne se je vräila porotna obravnava proti 45 letnema Ivanu. Čibeju iz Lokavca pri Ajdovščini, ki je bil že sodnijsko kaznovan. Obdolžpn je bil, da je 20. julija 1902 zagnal v Matijo Laharnarja kozarec, ter ga uevarno ranil na desnem očesu. Vsled tega je Laharnar tudi v resnici prišel ob desno oko in državno pravdniätvo tožilo je čibeja za- radi težke telesne poäkodbe. Obravnavi je predsedoval deželnosodni svetnik Zörer. Državno pravdniätvo je zastopal držav- nega pravdnika namestnik g. Jeglič. Üb- toženca je zagovarjal dr. R. Luzzatto. Ob- toženec taji to, čo9ar se ga dolži. Pravi namreč, da ni imel namena Laharnarja poäkodovati, marveč, da je zgrabil kozarec, kateri mu je odletel iz roke v steno, se tarn razbil, ter da so le odleteli atekleni deli kozarca ranili Laharnarja. Pa tudi Laharnar ni mogel natačno pojasniti, kako se je vse to dogodilo. Čibej je bil oproščen. Včeraj pa se je začela in se danes nadaljuje porotna obravnava proti krč- marju Jozet'u Battistella iz Ronk. Obtožen je bil radi umora in radi poskuäenega umora, ter radi goljufije, katero je zakrivil s tem, da je nagovarjal ljudi h krirerau pričanju. Battistella je, namreč dne 10. nov. 1.1902 v Ronkah popival z bratoma Ivanom in Jožefom Furlan proti katerima je gojil že od nekdaj smrtno sovraštvo. Konec popivanja je bil ta, da je prišlo med Battistellom in bratoma Furlan do spo- pada. Battistella je pri ti priliki štirikrat ustrelil iz revolverja na brata Furlana. Ranil je Ivana Furlan tako močno, da je umrl že tisto noč. Jožefa Furlan pa je I le težko ranil. ' 0 izidu te obravnave sporočimo prihodnjiö. I llussklj kružok. — Ker pridejo v , kratkem knjige za pouk, otvori „ruaskij ' kružok" dopolnilni kurz, v katerega se lahko vpišejo vsi oni, ki ždijo pričeti s poukom ruščine. Na ta način lahko do- {. hitijo sedHj obstoječi kurz že v par dneh. Oglasiti se je ob času pouka v druätvenih : prostorih, ali pri kakšnem odborniku. — | Poučuje se 4krat na teden in sicer: v pon- ; deljkih in četrtkih ob 8.—YalO-, in v sre- ! dah in sobotah ob Ö.—ya8. Učna meaeč- nina znaäa 2 K. Odbor, | Društvo goriäkih tiskarjev pri- • redi v soboto dne 14. t. in. veselico v ' prostorih hotela „Central". Predstavljala se bode dvodejanska igra „Gutenberg, i iznajditelj tiskarstva". Po igri bode lo- terija s tremi dobitki in pies. — Vstop brez vabila ni dovoljen. Drzna tatvina. — V noči od <5e- trlka na pelok so neznani lopovi a silo odprli izložno okno prodajalnice in de- lalnice gospoda urarja Šuligoja, nahaja- joče se v Gosposki ulici v hiSi trgovca jestvin g. Ku4trina; prerozali šipo ter od- nesli 2.1 norih up, vredn'h kakih 300 K Hes drzni morajo bi ti in pa tudi spretni ti tatovi, da so zamogli izveati tatvino na taken» mostu, po katerern hodi ob vsakem (":asu po dnevi in po noči toliko ljudi. — Jatvlna v cerkvi. — V sredo zjutraj je nekdo h silo odprl v cerkvi sv. Hoka Podlurnom skrinjico za milodare ter pobral iz uje denar, kolikor ga je naiel v nji. O be nil hc j<* v zaporu K°r'^eK«i sodiača Ivan Škrk, ki j« bil pred porotnim sodiščem v Trstu ob^ojen na smrt na vis- licah. Kakor znano, je najviäje sodišče to obsodbo zavrglo in zaukazalo novo obravnavo pred porotnim sodiačern v Gorici Proti Skrku se je irnelo obravna- viti danes. Obesil se je ludi v torek po noči de- lavec France Rožič, 40 let star, stanujoč na Grčini v mestnem okoliäu št. 23. Rožič je baje že na večer svoji ženi poved.il, da se hoče obesiti. Ko ga ni bilo t sredo na delo, prisli soganjegovi tovariäi iskat na dorn. Žena jim je povedala, da ji je Rožič na predvečer rekel, da se hoče obesiti. Sli so ga iskati in res našli so ga ne ualeč od hiSe visečega na nekem črešnjevem dreveau. Rožič je bil doma iz Kojskega. Nesreče. — Dne 25. t. m. ae je ponesrečil Anton Peternel iz Laäc pri Oialežu. Ko se je namreč vračal nekoliko vinjon d kiiov, padel je tako nesrečno na neki ätor, da si je jako nevarno po- äkodoval oči, ter da so ga morali pre- peljali v ljubljansko bolnižnico. Isti dan ponesrečil se je tadi Janez Brejc iz Ota- ieža. Bilo jih je namreč več skupaj in piü so ga vsi nekol ko preveč. Konečno nastal je med njimi prepir in pripravljali so se na tepež. Ne ve se kako, padli so pri ti priliki štirje na Janeza Brpjca tako močno, da ai je zlomil nogc. Nepreviduost. — Krojač Kragelj Ivan od Sv. Lucije ?e je pri peči opekel na rokah in na hrbtn. Hitel pa si je sam zdraviti opekline. To se mu pa je tako slabo sponesln. da je postalo njegovo zdravstvono stanje tako nevarno, da so ga morali te dni prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Prepir med eigaui. — V torek priälo je na Goriäcek s kanalske strani kakih 30 ciganor, cigank in njihovih otrok, Med dvema ciganoma nastane hkratu bud prepir in pretep. Očitala sta si namreč drug drugemu tatvino. Kmalu so stali cigani r dveh vojnih öetah in nastalo je strašno vpitje. Konečno posegla je vmes policija, ki je spremila prepirajoče ae ci- gane do mestne meje. Ifoäki in ženake imeli so po obleki naäite tolerje ter sre- brne gumbe. Nekatere ženske imele so na nogah prav fino obuvalo in tudi jako fine rute. Tudi v laseh so imele vplete- nega mnogo srebrnega denara, kakor tudi drugih srebrnih okraskov. Iz škrbiue nam piäejo: Dne 1. fe- bruvarja t. I. je umrl pri Mihaljih v ob- čini Škrbina posestnik g. Janez Mihalj v 71. letu svoje dobe. Pokojnik je bil obče spoätovani oböan. Svoječasno je bil tudi predsednik krajnega šolskega sveta, več- letni občinski odbornik in ud komen- skega cestnega odbora. Bil je tadi pred- sednik bra'nega druätva „Narodni dom"*. Pogreba, ki se je vräil dne 3 februvarja se je udeležilo mnogo ljudstva. Pevci bralnega druätva pa so mu zapeli pri- merne pesmi v cerkvi in na pokopališču Žalujoči družini izrekamo na tem mestu iskreno sožalje, pokojnikovi duäi pa po- deli Bog vecni mir in pokoj. Druätvenik. Okrajna posojilnica v Konmu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo bode imela dne lö. februarja 1903 svoj redni občni zbor s sledečhn dnevnun redom: 1. Odobritev račana za 1. 1902. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzor- stva. 4 Razprava o predlogu glede remu- neracije udom načelstva. 5. Morebitni predlogi. Vellko tatlusko družbo so za- sledili pri sv. Antonu v Slov, Goricah. Ta družba je kradla že nad 10 let in o tem dobro živela. Dosedaj so orožniki že prijeli zastopnike 8 hii. V nekaterih hišah so ostali le otroci doma. Kaj bo iz teh otrok? Wllhelmov zeljlsfcüi sok je vie dolgo let priljubljen sok proti kaälju. Eno steklenicu po K 250. puätiü zavoj s 6 stekleaicami za K. 10"— poäilja frauko na vae avstro - ogerske poitu« postaje Frauc Wilhelm, lekarnar. c. kr. ivorni salagatelj r Neunkirch«n (jäpodnje A?- atriJBko). V znak priatnosti je odtisnjpn na rsa- k<-m zavitku grb trpa Neunkirchon (dovpt corkva). I'roJajM se v vtffh Ifkarnah. Kjor so ne dobi, se pa dircktno dopoSlj»* Žt. 23 Pr. Razpis sluzbe. Pri poiJpisHtiem c. kr. okrajneiii glavarstvu oziroma c kr. okrajnem šolhk^m -vf'tu je pixifliti >.lužbo dl- UrillstH proti plarilii ((Jninij iiuisiu:- nili 80 K : > to -lii^bo j»* zdru^cnu tudi po trilrtiH'iii /.tdovoljiijočciii službovanju pnčaku\dnu imonova- nje za pisaniiskejia poiiiočnika v smislu rninisterijalrn^a uka^a z dm* \\). julija 1902 drž. /ak. At. 145. Hellektanti naj se obrneju a last- noročno pisario proštijo iui tukiij^nj»? c. kr. ukrajriu glavarstvo do 10. f e b r u v a r j a t. I. ter dokiižeju : 1. avstrijsko državljanstvu: 2. dupülnitev 18. m ue prostop 40. leta starosti; 8. znanje nerniketja in sluvenskoya jezika v hesedi in pi>avi: 4. telesna in |)opulna s}»ušoljno^t za službo. C. kr. okr. glavarstvo. v Tolminu, 31. jan. 1903. Prinzig, c. kr. okr. glavar. Zahvala. Povodom prebridke smrti na- šega preljubega soproga oziroma očeta Antona Kaučič-a. upokojeuesa tiuuueu. uslu/Vu'uea, izrekamo tem potorn vsem sorod- nikom. prijateljem in znancem najtoplejšn zahvalo, ki so izkazali zadnjo cast blagema pokojnika v Gorici in v Komnu. kjer se je ob tako mnogobrojni udeležbi pi- ložilo truplo ranjcega k večnemu poč^itku. Bog povrni ! Žalujoči ostali. Goriem, 6. f»br. IQ03. J Naznanilo! Podpisani naanattjam slavnemu občinstvu, da ni- sem vet sastopnik gosp. A. JerkiČa, fotografa v Go- rici, kakor tudi c kitte- matografiŠkem podjetju ne več njegov druŠtvenik. Torej sva $4 danes naprej vsak B8~se. S spoUovanjem se pri poroČam slavnemu obcin stvu aa ob Una n a dal j na naročila. Fran Weis, fotograf, Gorica. Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega korožkega in kranjskega lesa ter pohištva, rakev (trug), vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti, kakor tudi krat- kočasnih iger slovenskih ,.3Iari- janic" t. j. ličnih in trpežnib miz iz trdega lesu, ki imajo znotraj tro- ali štiridelno keg- ljišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejäi sestavi. za krčmarje, zasebnike itd. v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. Izjava. Vaojam se shivnemu obc'instvu rm- znanjati. ila me no ^astopa g. Franc Weiss od 1. mareija t. I. naprej v nikflkiMn oziru vtM*. Ob enem naznanjam svojim cenje- nim klijentom. da bodem potoval o pri- iikah -jdslej ve^no osebno po dcželi. t»ir sprejemal naročilH na vse izdelke foto- K'ratske stroke, ter zagotavljam solidno in toCrio postrefcho v vsukom nziru. / odlien ni ^postovanjoni uilani Anton Jerkič fotograf. I \ pisanii S«'itz-ovi' li«>k;irn«' | icisprnti «.*• in»¦ 11 i-^*-;! >t. 111. v (tori- I vi, i>i'u(!:ij;i M- po /ni/ani ct'iii — L1 kroni to) \ in. Veliki teden ; nil Velika noč, spisal prof. A. Marusic. KtijLw se pošiljii po jn)šti \>o \n>\- /flj:i. Kilor p;i denar/a' /. nanH'iloin I'tisiji1. mij pridiMit1 še20 vin. /.;i po>to. V udlikoTanem fotoirafikei atelije-u AntonaJerkic. v Gorici, Gosposka ulica St. 7 druso nadstropje izdelujojo sc v-a v t'otdgnil'- sko stroko spa-lajoc-a dcla v njijniodernojsem Aliiu in iic- prckosljivo n>»tanc"nost|o po jako zmernih cennh ; pripo- rora se tudi v izdelovanje krajevnih in dntgih ras- glednic, ki so prisnanekot najlepše. Z odlunim sposlovanjem se priporoča Ant Jerkič, foto^raf. 15° pod navadno ceno ra/|Mo(laja radi pozneg'a zimskeg'a Časa J. Zornik Gorica. Gosposka ulica 7. vsc /.imsko l)l:ii,r<\ kaknr n. pr. knsne voliit'iio šcrpe. rule, podoblt'kt». vsaktivrstno Jat'gt'r- periln. rokiivii.'!». no^avioe, blu- sc, voiiit). ko.uih^vMio. /iinsko u'v!i> itd. -- \ik<1<> tiaj nc zainndi /(' Ic/h' firiUke zci iwit i uaktij>.' m> ¦ i AaroiTin» mi jr /.ustankc /ilru/.. tovatvn . /a plalito proilaj.iti po polovični coiii. I'mmjain !o_rfj lU'bolc, /.do trajajuL'i' /imsko 'koiijsko pisilitt* jSW '^vrstiio kakovofiti, i^orko, ^uggttf^ry^* nun ubniboin. |iorablji\'i' -'"'' ^3^.^^ "¦* ni/.ki ocni. Vrsta A plahta /a ilolavo». siva /. barvaniin obrobum. li") liX). dobre kakovosti. kos po 4 K. Vrsta l>. siva plahta /.a izvoši^eke l rudečinii in rumtMiimi prouatni 14-Ö 190. prav dobre kakovosli, kus [10 5 K. Vrsta C liouhlc volns'iia ijosposka plahta. siva /. rude- dim obroLuni. dvovrstna. 150,200. najboljša. kits po K 7 JO Vrsta D Montan-plahta, siva /. nio- driin obroboin lf)0 190, izvrstno kakovosti. kus po 9 K. \'rsta K prima Oma oninibus-plahta. 155. 120, krasna in trajajoča, kos po 10 K. Po- silja se proti pov/ctju. Xeodgovarjajoce zaint'nja se brez zadržka. Xaslov: >I. Ruudl>akiu, Dunaj, IX. Borggasso it. 3 32». Najboljft tamburice izdelujeinrazpošilja Prva sisinka K tvornica TAMBÜBA i J. Stjepušin, Sisak, Hrvatska. Odlikovana na parižki svetovni raz- stavi I. 1896. Cenike razpošilja na za- htevanje vsakemu brzo in brezplačno. Naznanilo! >'a splošno željo Ijudstva (»tvoril sent veliko zalogo ogerske moke v Ajdovščini iz prvih budapestanskih parornlinov. Ccne: St. O _1_ Ž 3 JL___ 5 6 K 14-— 13-liÖ 13-- lÄ-TO 12-4 O ll^OO iT-3O A. Casagrande v Ajdovščini. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoca se p. n. ol)ein- j stvu v (ioriei in z dežele. i Prodaja kaviuo priineso, sladkor, milo. slanino. riž, maslo surovo in kniiaiio, olj(k. inoko iz Majdircvili uilinov iu vse jestvinc. Zaloga žveplenk sv. Cirila in JVtctoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica St. 2. Prodaja ^troje tudi | na teden- * ske K.!i iuosečne h o broke. St roj i so i/ prvi11 Uivarn let" najboljso, kakovosli Pjiporoča se slav. y občinstvu. ¦ Pozorü » Gotovegaobuvalazasedanjosezono - priporoča —---------——------------ Polar Pnfl^ čevljarski mojster, Gorica, I ClUI U01IÜ Gosposka ulica hiš. št. 14. (Cue solidnc. NariM'ila /. dc/.clo so pnšiuinr |inisl;i. lire/, koiikurciicc. k^ ______________ _____^ \k Mejnarodoi panorama \f iz Berolina. odlik. na vseh svetovnih i azstavah. Krstavraclja „LA BOIIKMKk% Uoi'im, tckalisrr Josipa Verdi ja st. 3S. l*o to van 5e po Mvetu, z» v*eli zaiiimivo. Vsak todon nov program! T;i ltM.l(Mi putovdnje ob slikovilem W& naj lie zamuäi oileäati si tek Mh naraviil lepot. Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. fslopina 40 m. otroci in vojaki do narefluika 20 vin. V pi if v v v kilg. po 4'90 K jamčim z 200C K Priporočam se prečasliti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za po- grebe po zclo uizki ceni. Velika aaloga m6du pitanoc in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spošiovanjem j-^ JKOPAi RVHÖar v fiorkl, ullcn sv. Antona. _________^_________________^_____________________________________________l ff Vsaki gospodinji i f je «estitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri } I okus uporablja Kathreiner-Kueippovo sladno kavo. Cena zavDJu_|50j/inarjev. vsebina/i(?0 gramov