TRST. sobota 15- oktobra 1955 Leto XI. . št. 244 (3173) PRINDHSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94*638. 93*808, 37*338 5 37-338 ^ o: UL" MONTECCH1 št. «, II. nad. — TELEFON 93-10* IN 94-83« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. ' v širini ■ GORICA: U1- S- Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-I2.30 jn od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm ni 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celo'et"*Jf“Ji^uskf^Drtav^ 'zaloZba^Sl^ntJe. PoStnt tekoii račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega t , ZOZ-Tfit Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 . Izdala Založništvo tržaškega tiska iz. zazz. * široki je posrečilo prodreti s tezo pristojnosti vojaških sodišč \ ?nslca zbornica Je z majhno večino zavrnila spremlnjevalni predi o gr II-^ Villabrune in republikanca Macrellija. po katerem so voJaSka sodi* j)0| Pristojna samo za obveznike v aktivni vojaški službi - Sporazum o poe* plač na vladni seji - Volilni zakon pred komisijo poslanske zbornice na*ega dopisnika) •itj u ~~ Poslanska zbor-'* vlsrt„ anes bačelno odobri-'e: k. H' v°jašW v.eZ° gledc pristojno, i !ploi sodišč. Po zaključ-v°tu Dne diskusije in po govora j ra^os°dnega ministra Prvem * uPščina glasovala o ?,{s PtfaitaVku spreminjeval-#tUne it, a Poslancev Villa-'pHl). jT U> in Macrellija hi h...01 ie poprej napove-#! 'a k !edn'k zbornice Leo-®oslaric.0 . so se strinjali tudi !llttri „1 )e to glasovanje obstoje- nienilo, da namerava ,0 bej-jM tem odobriti vlad- “it. Sl; a Pravosodne komi- *ht Vpa*'*0, k' fia je usvojila t. e'Sln* Pra i ^SSoy- . dalo ' bil° tain0- ftiOVj, ^slednje rezultate. a ie 519 poslancev, po. N*26°- za spremili ?rcd'°g Villabruna-pr 2H, proti 275. t,(lli a® Villabruna - Ma-'“'stoin- ,?'ask «za določitev 'hita, v°jaških sodišč se ''hniJa° *a Pripadnike obo-'ktivnf , državljani, ki so s*uibi v oboroženih • »e "Publike v trenutku, l sq J’“d' dejanje, katere- bii ....... izbilo Z<'n.s*5' zakonik za iz-|(.Voiaška kazniva de-^ ftKt„.So Poprej spadala k,.',nost vojaškega sod-> 0, “o prisojala redna dtj, asbva tudi za kazni->lja„Ja- ki jih zagrešijo »Moženi Večje kazni, ki sil. 1 it .!eni neskladno dolo- ki. niso pripadniki tj s - Sd' Vsako nasprot- i j0°dpravljeno». K°t re-^ iw 8*asovali samo o pr- kJS avku- !t tt, l sovanjem je Villa* uK 1 ie s svojim predana astoP>l proti sklepu vš t, barlamentarne sku-vCdar‘l. da ni potreti! V- zakon za tolmače-it1* tat 102 ustave, kajti tj °n°dajne skupščine ^ lasno razvidna iz ,'o(jg7>r*Pravl jsilnega dela. - )na skupina je hotela odtegniti pri- stojnosti vojaških sodišč tudi vse vojaške obveznike, ki niso v aktivni službi. Villabruna je nadalje poudaril, da določa člen 15 uvoda ustave, da vsako novo zakonsko določilo avtomatično ukinja veljavnost prejšnjih določil, ki so z njim v nasprotju. Nadalje je Villabruna opozoril, da predvideva redni kazenski zakonik v členih 247. 253, 257 in 260 kazniva dejanja vojaškega značaja in prisoja rednim sodnim oblastem pristojnost tudi zanje. Po Villabrunovih izjavah so poslanci opozicije Capalozza, Buzzelli in Luzzatto umaknili svoje spreminjevalne predloge in se pridružili Villabrunove-mu. Med diskusijo na dopoldanski seji je bivši obrambni minister Pacciardi pojasnil, da nikoli ni razposlal nobene o-krožnice, po kateri je vojaško sodišče pristojno tudi za vojaške obveznike, ki niso v aktivni službi. V času, ko je bil on minister, se je zgodilo samo, da so nekateri vpoklicani vojaški obvezniki vrnili pozivnice vojaškim oblastem in napisali nanje žalitve in nespodobne besede, in da je takratni (leta 1950) vrhovni vojaški tožilec sodil, da je za to pristojno vojaško sodišče. Obrambni minister Iftoro je v daljšem govoru zagovarjal stališče vlade. Med njegovim govorom so bili v vladnih klopeh predsednik vlade Se-gni, podpredsednik vlade Sa-ragat in ministri Taviani, Martino, Gonella, Vigorelli, Cam-pilli, Rossi in Colombo. Moro je zavračal obtožbe, da je vladni predlog protiustaven in se tudi branil očitka, da ustvarja vladna teza diskriminacijo med državljani glede na njihovo starost in vojaško sposobnost. Razširjeno pristojnost vojaških sodišč je zagovarjal s potrebami državne varnosti in prikazoval kot znak velike demokratičnosti vlade, da vojaškega obveznika ne bodo več postavili pred vojaško sodi- BRENTANO V PARIZU Vinku zunanjih ministrov H|tt ’reh zahodoih ministrov bo tik pred ženevsko Co *n dan pred referendumom v Posarju - Re-^niških strank o priključitvi Posarja k Nemčiji htlji J?'~~ Zahodnonemški Zdravniško poročilo šče zaradi sramotenja vlade ali, kot je dejal predvčerajšnjim med debato Macrelli, če bo zarobantil: «Piove, gover-no ladro!« Po glasovanju o vojaških sodiščih je poslanska zbornica prešla na razpravljanje o proračunu kmetijskega ministrstva. Senat pa je nadaljeval debato o zakonu o olajšavah za investicije tujega kapitala. Danes predpoldne se je sestala vlada. Pod Segnijevim predsedstvom so se zbrali Vsi ministri razen Vanonija, ki je baje bolan, in Mora, ki je bil zavzet z debato v poslanski zbornici. Po poročilu obrambnega ministra Tavianija o zasedanju obrambnih ministrov NATO v Parizu, je ministrski svet o-dobril osnovne smernice za nekatere dopolnilne ukrepe v zvezi s poenotenjem plač. Gre za vprašanje delnega poenote-njn, ki naj zadovolji zahteve železničarjev in poštarjev; zaradi tega vprašanja je nastal spor med ministrom za birokratsko reformo Gonello in zakladnim ministrom Gavo. Vladni ukrepi, ki ta spor nekako rešujejo, bodo predloženi posvetovalni parlamentarni komisiji in sele nato jih bo vlada dokončno odobrila. Medtem ko je torej vprašanje poviškov državnim nameščencem izgubilo na ostrini, se napovedujejo nesoglasja glede nekega drugega vprašanja in sicer glede izvolitve sodnikov ustavnega sodišča. Slišali so se celo glasovi, da bo parlament razpuščen, ker ne more zadostiti dolžnosti, da izvoli te sodnike. Parlament, kot vse kaže, ne bo razpuščen, toda ustavni sodniki ne bodo izvoljeni 9. novembra, kot je bilo določeno, če ne pride do kakega čudežnega sporazuma. Vlada je na današnji seji tudi odobrila zakonski predlog o izvajanju protokola o letalskem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Zunanji minister Martino pa je danes med drugimi v palači Chigi sprejel sovjetskega veleposlanika BogomoloVa in veleposlanico Claro Boothe Luce. Notranjepolitična komisija poslanske zbornice Pa j* načela danes z razpravo o šestih načrtih volilnega zakona za poslansko zbornico. Preden se je komisija lotila diskusije d samih načrtih, je preložila delo do srede, kajti poslanci so morali v dvorano na glasovanje o vojaških sodiščih. A. P. oktobra v Oslu, razpravljala o organizaciji norveške delavske stranke, o nacionalizaciji in načrtnem gospodarstvu, o gospodarski demokraciji in o mednarodnem položaju, regionalnem sodelovanju socialističnih gibanj itd. Josip Vidmar odlikovan LJUBLJANA, 14 — Predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko je izročil v imenu predsednika republike maršala Tita predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipu Vidmarju ob njegovi šestdesetletnici odlikovanje Jugoslovanske zastave prve stopnje. Nocoj je predsednik skupščine Miha Marinko priredil intimno večerjo na čast Josipu Vidmarju. Pred razgovori FLRJ-ZDA BEOGRAD, 14 — Jugopress javlja, da se bodo prihodnji teden začeli v Beogradu razgovori med zastopniki Jugoslavije in ZDA o vprašanjih gospodarskega sodelovanja-To bo dejansko nadaljevanje razgovorov, ki so se zaceli med bivanjem namestnika a-meriškega državnega podtajnika Roberta Murphyja v Beogradu. BEOGRAD. 14. — V rudniku lignita v Livnu v Bosni je eksplodiral jamski plin, zaradi česar je zgubilo življenje šest rudarjev. Atomska elektrarna v Južni Italiji PALERMO, 14 — Predsednik «Societii Meridionale di Elettricitas ing. Cenzato je danes napovedal, da bo v Južni Italiji zgrajena velika elektrarna na atomski pogon. Pojasnil je, da je bil ta sklep dosežen na včerajšnjem sestanku predstavnikov glavnih italijanskih električnih družb. Po njegovi izjavi bo to prva velika atomska elektrarna na svetu in bo imela instalirano moč RO.000 kW, letno pa bo dajala pol milijarde kilovatnih ur. Elektrarna bo stala 25 do 30 milijard lir. Ni še točno določeno, kje bodo elektrarno postavili, ker bo to verjetno odvisno od razmestitve novih industrij, katerih ustanovitev proučujejo MOSKVA, 14. — Agencija Tass javlja, da so maršal Bul-ganin, Nikita Hruscev, maršal Žukov in Anastas Mikojan danes obiskali v Sebastopolu enote sovjetske mornarice v Črnem morju. Spremljala sta jih namestnik obrambnega mi- z draSkovičeve tedenske tiskovhe konference Vlada FLRJ za prenehanje proti beneškim partizanom Odločen članek »Borbe", ki proces proti BBO označuje kot fašistično in protijugoslovansko provokacijo - Vlada FLRJ proučuje izjave avstrijskega podtajnika Grafa o koroških Slovencih (Od naiega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič Je na vprašanje našega dopisnika, kako gleda državno tajništvo na pripravljanje procesa proti bivšim partizanom «Briško-be-neškega odreda* kljub naporom, da bi se prenehal postopek, ki je v nasprotju s členom 16 mirovne pogodbe z Italijo in s členom 6 Spomenice o soglasju, odgovoril: iiJugoslovanska vlada se bo nistra admiral Kuznecov in tajnik ukrajinske komunistič-j še nadalje zavzemala pri ita-ne stranke Kirišenko. j lijanski vladi, da se to vpraša- S postavitvijo vprašanja zaupnice je Faure pridobil štiri dni časa » ' I«™— (ilaRiiviinj« n zaupnici v /.nizi x alžirsko politiko bo v torek - V tom času bo skušal Fauro imenovati v Maroku kronski svet - Pogoji alžirskih upornikov zn premirje liurgiba izključen iz usvobndiluega gibanja za Severno Afriko, ki ima sedež v Kairu PARIZ, 14. — Po dolgi in zmedeni debati o politiki vlade v Alžiru je. kakor javljeno, narodna skupščina zavrnila prednost za glasovanje vsem šestim resolucijam, ki so bile predložene in od katerih je ena sama bila vladi ugodna. Zaradi tega je skupščina začela debato o radikalno socialistični resoluciji, ki je ugodna za vlado in ki je bila prva predložena. Toda g-olist Chaban-Dalmas je takoj zahteval, naj bi o resoluciji glasovali. po paragrafih, to je najprej o prvem bistvenem delu, nato pa o zadnjem pu- Von Brenta- .SJav'Ua se b0 24. in 25. ®žil v Parizu se-^ttih van^ ministrov treh eiesii. Ministri bodo SC Ut*el ■bjk1 s*st. O^Jih razpravljali o P reevske konference. ra,L lslioy. navzočnost >. I )e se S. * bo ,,posebn° zanimi-vu teter ' oktobra v Po-S(. endum o statutu, ta-0 ^rentano lahko NC^Va! s francoskim V^-inu ‘Slr0ra Pinayem‘ lik. bi* . Pa so poslanske V 'šltie 'la*demokralske in bhcev s Ianke ter bloka htevs^Upri0 recd*°ž:ile Bundesta- h oj VJ resolucijo, ki za- e takojšnje ukre. V °'aišw C 2 Ne!l!n:,e združitve Po-aj0 , i08- Med drugim 'l%m .,e stranke, naj se lndustrijam zagoto-■''t\.redvsern z znatnimi ^hjtr rlodn1 kaP'talov. Reso-NJ^bve^ da bi 0 obliki *Hik0itta a" na Pnmer kot «k|> _ Zela v zvezni re- Posarsko prebi* s* *0ral<> svobodno ‘5ty0< i'Nvnik u Ih-, le a- zahodnonemške S * a!" tziavil, da bo brju z Pfoauer verjet no i(*i ri^iega el°m proti koncu !|# i>a bo edna. čeprav se V,,ija Sv°jeKaVl_ ted.en vodil po- Zdravniško poročilo pravi, da je predsednik vso noč dobro spal in da se je prebudil spočit in vesel. Pulz in krvni pritisk sta normalna. V ponedeljek se bo Eisen-ho\vr posvetoval z obrambnim ministrom Charlesom Wilso-nom in načelnikom glavnega stana admiralom Arthurjem Radfordom. Ta sklep je sporočil včeraj načelnik tiskovnega urada Bele hiše James Hagerty po telefonskem razgovoru z glavnim predsednikovim svetovalcem Sherma-nom Adamsom, ki je s predsednikovimi navodili odpotoval v Washington in se danes udeležil vladne seje. DUNAJ, 14 — Prva letala, ki jih je Sovjetska zveza prodala Avstriji, so danes prispela z vlakom na Dunaj. Baje gre za enomotorna letala za vežbanje zadnjega tipa. Delegacija SZDLJ potuje na Norveško BEOGRAD, 14 — Jutri bo odpotovala na Norveško delegacija SZDLJ pod vodstvom predsedn.ka komisije za mednarodne zveze in predsednika zunanjepolitičnega odbora na rodne skupščine Veljka Vlahoviča. Delegacija bo na se Stanku z zastopniki norveških socialistov, ki bo 17, in 18. Edgar Faure Nad tisoč človeških žrtev pri velikih poplavah v Indiji 130 tisoč ljudi je brez strehe in šlrciai°ružine' Ze vež °hs» a. bolnišnico ^t»VAkcira)šnfStltke ln želie l^ili, ki »o !- , okrevanje. da Te Pr.edsedniku rio-W >rte . dar,es pojedel ‘5k‘ kutT-SQ pripravili ttinji. NOVI DELHI, 14. — Na pod-1 lagi podatkov ministrstva za zdravstvo v državi Pundžab je pri poplavah, ki so prizadele to državo, zgubilo življenje o- p run pop.*.™., -..........—- koli 1000 ljudi. Več: tisoč glav prizadele mesto. Mrzlično gra- živine je zgubljenih in škoda • ■ J: se ceni na milijardo rupij. (približno 125 milijard lir). V državi Pepsu je zgubilo življe. nje 200 ljudi, 130.000 ljudi pa je brez strehe. V državi Delhi so človeške žrtve manjše, toda poljski pridelki so utrpeli ogromno ško do. Tudi v državi Pundžab, ki je žitnica Indije, je škoda, ki so jo utrpeli poljski pridelki, izredno velika. Voda še vedno pokriva velike površine in bojijo se, da ne bodo mogli pravočasno končati setve. Številne države so poslale pomoč za žrtve poplav Sovjetska zveza je darovala 100.000 rupij. Velike poplave so tudi v Pakistanu, kjer je bilo poplavlje. nih na stotine vasi v državi Ba. havalpur in v Pundžabu 20.000 ljudi je brez strehe; v Harapi ATENE, 14. — Prebivalstvo v Volosu se ob pomoči vojaških oddelkov še vedno bori proti poplavam, ki so včeraj dijo nasipe. Včeraj je zaradi nenadne poplave zgubilo življenje 25 ljudi, 30 pa jih je bilo ranjenih. Voda je poplavila v središču mesta večjo skupino barak in šotorov, kjer so bili nameščeni begunci, ki so se rešili pred potresom v pretekli pomladi. Vse mesto je spremenjeno v veliko jezero. Pod vodo je nad 1000 hiš. V Volos sta dve grški vojni ladji pripeljali najnujnejše potrebščine. Tudi iz drugih krajev Grčije prihajajo vesti o veliki škodi, ki jo povzroča neprestano deževje. V predmestjih Aten se je porušilo 15 hiš, nad 100 pa jih je voda poplavila. se je porušilo 270 hiš. Na pomoč prebivalstvu je prišlo vojaštvo, letala pa spuščajo na poplavljena področja živila in pnevmatične čolne. Nove demonstracije belgijskih katoličanov LOUVEN, 14 — Demonstra' cije katoliških študentov proti šolski politiki vlade »o se sinoči nadaljevale do pozne ure. Na več krajih so se štu* denti spopadli z orožništvom in z nasprotnimi demonstranti. Orožništvo je dobilo oja-čenja iz Bruslja. Flamski študentje v Louve-nu, katerim se niso hoteli pridružiti valonski študentje, so danes proglasili stavko. Trosili so letake, v katerih je rečeno, da bodo študentje o-nemogočili svetovno razstavo v Bruslju leta 1958. ragrafu, kateremu je predlagal dodatek paragrafa, ki kritizira vlado, kar bi pomenila spremeniti ga v resolucijo, ki izreka vladi nezaupnico. Socialisti so se zaradi te go-listične spletke zelo razburili, ker so videli v tem namen golistov, da dosežejo takojšnji padec vlade, zato da onemogočijo izvedbo sklepov o Maroku, ki jih je skupščina sprejela ob podpori socialistov. Na zahtevo socialistov je bila seja zopet odložena. Ob 5.15 pa je Faure sporočil, da zaradi zapletenega položaja, ki je nastal, pastavlja vprašanje zaupnice v ustavni obliki proti slehernemu dodatku in za sprejem resolucije, ki jo je predložil radikalni socialist Gaborit. Glasovanje o zaupnici bo v torek. Faure je prvikrat, odkar je na oblasti, postavil vprašanje zaupnice. V torek bo tudi prvikrat, ko bodo poslanci v skupščini glasovali po novem sistemu, ki nalaga vsakemu poslancu, da oseono glasuje pred predsedniško mizo, s lem da vrže svojo glasovnico v žaro. Do sedaj so namreč poslanci glasovali po skupinah. Faure upa, da bo sedaj imel potreben čas, da izvede v Maroku že odobrene ukrepe. Ce bi mu uspelo v tem času imenovati kronski svet, bi morda to ugodno vplivalo tudi na narodno skupščino v zvezi z alžirskim vprašanjem. Ko je postavil vprašanje zaupnice, je Faure izjavil; «Ne želim, da bi skupščina mislila, da se skuša vlada vzdr žati z umetnimi sredstvi, toda napraviti moramo konec zmede v tej debati. Ce nisem, postavil prej vprašunje zaupnice, je to bilo samo zaradi važnosti alžirskega vprašanja zaradi mednarodnih okoliščin in vojaških obveznosti, ki so težko breme za državo.« Zadnje dni so spopadi uporniki v Alžiru nekoliko pojenjali. Alžirsko nacionalno gibanje je ponudilo sklenitev premirja in konec sovražnosti, da bi na ta način omogočilo alžirsko-trancoska pogajanja o bodočnosti Alžira »France Observateur* objavlja pismo političnega komisar ja alžirske osvobodilne fronte s pogoji za ustavitev ognja. Uporniki niso pripravljeni položiti orožja, pripravljeni oa so ustaviti sovražnosti. Med drugim zahtevajo razpustitev sedanje posvetovalne skupščine, razpis novih splošnih valitev, ustanovitev predstavni ške alžirske vlade, umik francoskih vojaških sil in popul no amnestijo političnih zapor nikov. Po podatkih lista ima jo uporniške sile v Alžiru okoli 10.000 oboroženih ljudi Alžirsko nacionalno gibanje Je objavilo tudi pismo, ki ga Je predsednik gibanja Messali HadJ poslal predsedniku Eisen hovverju. Pismo, ki Je bilo napisano 20. septembra, protestira proti francoskim grozodejstvom v Alžiru in priloženi so mu izvlečki Iz francoskih, alžirskih in ameriških časopisov. Pismo pravi med drugim: «Ko Vam navajamo ta nečloveška dejanja in zločine proti alžirskemu civilnemu prebivalstvu, zaupamo v čut odvratnosti, ki ga čutite proti sleher-ni krivici na katerem koli delu sveta. Čeprav vemo, da Je delegacija ZDA v OZN sprejela francosko verzijo kolonializma v Alžiru, smo prepričani, da ne boste opustili zanimanja za človečansko stran tega tragičnega vprašanja. Zato alžirsko nacionalno gibanje s spoštovanjem prosi za Vaše takojšnje osebno posredovanje, da izrazite francoski viadi veliko vznemirjenost, ki ta grozodejstva povzročajo med ameriškim ljudstvom, in da nudite , svojo pomoč, da se preneha to zatiranje, ki je na tem, da postane rodomor*. Medtem pa se boji v Maroku nadaljujejo. Uporniki na-stojaajo sedaj v manjših skupinah po 20 mož, tako da se laže izognejo akcijam francoskih čet in tudi zmanjšujejo učinkovitost topništva. V Rabatu so se sestali predstavniki socialističnega, radikalnega in ljudsko republikanskega gibanja v Maroku ter so sklenili ustanoviti »nadzorstveni odboru, ki bo pazil, da se izvajajo sporazumi iz Aix Les Burnsa, in bo zahteval takojšnjo ustanovitev kronskega sveta. Minister za severnoafriške zadeve pa je sporočil, da no-do pri generalnem rezidentu Maroku ustanovili posvetovalni odbor, v katerem bodo zastopani predstavniki raznih francoskih struj v Maroku. Novi organizem ne bo imel uradnega značaja, pač pa bo samo obveščal generalnega ezidenta in francosko vlado i stališču francoskih priseljencev v Maroku do posameznih vprašanj. Kar se tiče kronskega sveta, se govori, da so že izbrane osebnosti, ki ga bodo sestavljale, in sicer: nacionali- stični voditelj Si Bekkai, veliki vezir El Mokri, ki je pristaš bivšega sultanu Ben Ara-fe, in kaid Tahar Ouassou, bivši oficir v francoski armadi Vlada je baje sklenila, da bo kronski svet prevzel oblast v soboto. Toda maroški nacionalisti niso ugodno sprejeli sklepa vlade glede imenovanja »tretjega človeka«. Po- udarjajo. da je bilo to mesto na podlagi sporazuma določeno za zastopnika verskih krogov- Francoski priseljenci pa odločno nasprotujejo imenovanju Si Bekkaia. Iz Kaira javljajo, da je «osvobodilni odbor arabskega maghreba« sklenil izključiti iz osvobodilnega gibanja za Severno Afriko predsednika tunizijske stranke Neodestur Burgibo in vse člane političnega urada te stranke. Omenjeni odbor poudarja, da Bur giba in ostali voditelji stranke Neodestur ne morejo več predstavljati Tunizije v omenjenem osvobodilnem gibanju, potem ko so izključili iz stranke dosedanjega tajnika Sala-ha Ben Jusefa. Vodstvo stranke je namreč obsodilo poziv k »oboroženi borbi za popolno neodvisnost«, ki ga je Ben Jusef poslal tuniškemu prebivalstvu. Sprejelo pa je stališče predsednika stranke Ila-biba Burgibe, kl zahteva nadaljevanje politike francosko-tuniškega sodelovanja. Burgi-ba ki ga podpirajo bivši poveljniki tuniških partizanov, je ostro napadel Ben Jusefa in je poudaril, da »čas za popolno neodvisnost Tunizije še ni prišel. Mir v državi moramo izkoristiti za razvoj na vseh področjih, kajti šele ko bomo to dosegli, bomo zahtevali tudi popolno neodvisnost«, je izjavil Burgiba. Po mnenju tuniških političnih krogov bo kongres stranke ki bo 15. novembra, podprl stališče predsednika Burgibe ke». Attlee ima sedaj 72 let in vodi laburistično stranko že 20 let. Sinoči je bil zn novega pred. sednika laburistične stranke izvoljen voditelj sindikata kmetijskih delavcev Gooch, ki bo nasledil dosedanjo predsednico gospo Summerskil. V Londonu se je včeraj sestala skupina žensk, da proslavi 50. obletnico aretacije pr. vih britanskih sufragetk. V Manchestru sta 13. oktobra 1905 na ntkem zborovanju dve sufragotki, med katerimi je bi. la Cliristabel Pankhurst. hči znane ustanoviteljice gibanja, postavili tedanjemu liberalnemu kandidatu Winstonu Churchillu neprijetno vprašanje glede priznanja volilne pravi ce ženskam. Vrgli so ju iz dvo. rane, ju aretirali in spravili v zapor. Skoraj vse udeleženke sinočnjega sestanka so bile aktivne sufragetke v tistih časih in bile so večkrat v zaDO-ru ter večkrat proglasile gladovno stavko Leta 1889 je Em-meline Pankhurst ustanovila zvezo za emancipacijo žene Ženskam je bila v Angliji dovoljena volilna pravica prvikrat leta 1918. Čez deset let so najnižjo starost za volivke znižali od 25 na 21 let. KAIRO, 13. — Prihodnja konferenca afriških in azijskih držav bo novembra 1956 Kairu. Kakor je znano je bila prva konferenca teh držav letos aprila v Bandungu. Julija 1956 pa bo v Kairu razstava, pri kateri bodo sodelovale države članice afriško-azijske konference. nje spravi z dnevnega reda v interesu nadaljnje krepitve konstruktivnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov*. Glasilo SZDLJ «Borba« ocenjuje v nocojšnji številki sodni postopek proti 50 beneškim partizanom v Vidmu kot fašistično in protijugoslovansko provokacijo, ki lahko postane resna ovira za razvoj jugoslovansko - italijanskih odnosov. Jugoslovanska Javnost je z velikim ogorčenjem spremljala ravnanje italijanskih oblasti in sodni postopek proti beneškim partizanom, obenem pa je upala, da bo italijanska vlada na ponovne Jugoslovanske intervencije prekinila to nezaslišano provokacijo. Toda italijanska vlada, ki je doslej dajala samo obljube, ni storila ničesar, da se preneha preganjanje antifašistov ln ustavi postopek, ki predstavlja kričečo kršitev člena 16 mirovne pogodbe, s katerim se Je Italijanska vlada obvezala, da ne bo preganjala ali vznemirjala italijanskih državljanov, ki so izrazili sim. patijo ali pa se borili za stvar zavezniških in pridruženih sil. ■Italijanska vlada, ugotavlja uBorbai, ima torej na podlagi obveznosti, ki izhajajo iz mirovne pogodbe, vse možnosti, da prepreči provokacijo in da prekine vsako preganjanje antifašistov Zato, zaključuje ■Borba*, pričakujemo, da bo italijanska vlada storila odločne ukrepe in odstranila vse, kar ovira politiko prijateljstva in sodelovanja z Jugoslavijo, politiko, ki Jo je italijanska vlada sama proglasila*. V zvezi s sprejemom novih članov v Združene narode, je Draškovič izjavil, da jugoslovanska vlada smatra, da so dozoreli pogoji, da se to vprašanje reši že na tem zasedanju. Glčde bližnje konference zunanjih ministrov štirih velikih v Ženevi je Draškovič izjavil, da gleda jugoslovanska vlada z velikim zanimanjem na ta sestanek in da upa, da ho prispeval k nadaljnji pomiritvi in reševanju nerešenih vprašanj v duhu nedavne konference načelnikov štirih vlad v Ženevi. Dejal je, da kolikor mu je znano, jugoslovanska vlada doslej ni proučevala možnosti, da pošlje svojega opazovalca na konferenco Na vprašanje, ali bo Jugoslavija čakala, da jo pokličejo v evropski svet oziroma ali bo naredila korake v tem smislu, je Draškovič izjavil, da je jugoslovanska vlada načelno za čim ožje sodelovanje med evropskimi državami, tudi v okviru evropskega sveta, da pa bo njeno ravnanje odvisno od konkretnih okoliščin. Na vprašanje dopisnika AN-SE. ali bodo objavljena zdravniška poročila o zdravstvenem stanju predsednika republike maršala Tita. je Draškovič odgovoril: «Stanje predsednika saj gre za normalno in uspešno zdravljenje revmatičnega obolenja«. V zvezi z nedavnim govorom državnega podtajnika v avstrijskem notranjem ministrstvu Ferdinanda Grafa, ki je med drugim govoril o položaju koroških Slovencev, je Draškovič izjavil, da so jugoslovansko vlado presenetili nekajeri deli govora, ki ga državno tajništvo zdaj proučuje. V odgovor na vprašanje, k»-ko komentira vesti nekaterih tujih agencij, da argentinska vlada išče vojnega zločinca Ante Paveliča, je Draškovič izjavil, da je jugoslovanska vlada zainteresirana na izvedbi mednarodnega sklepa o izročitvi vojnih zločincev, med katerimi je Pavelič nedvomno eden najodvratnejših. B. B. Nadaljevanje razgovorov med Američani In Kitajci ŽENEVA, 14 —■ Ameriški in kitajski poslanik v Ženevi sta imela danes svoj 21. sestanek, ki je trajal eno uro in 40 minut. Prihodnji sestanek bo v četrtek. V poučenih krogih izjavljajo, da so kitajski delegati danes prvikrat načeli vprašanje bodočnosti Formoze. Baje so tudi ponovno zahtevali ameriški odgovor na kitajski predlog, naj bi se kitajsko-ameriški razgovori nadaljevali na višji ravni in oba poslanika naj bi pripravljala to drugo fazo pogajanj. Znano je, da ZDA niso naklonjene temu kitajskemu predlogu. Zanimanje milanske javnosli za Margaiel in Tonila LONDON, 14. — Po včerajšnjem sestanku polkovnika Tovvnsenda s kraljico Elizabeto in njeno sestro Margaret je britanski tisk zopet poln ugibanj glede morebitne poroke med Townsendom in Margaret. Danes pa so objavili uradno poročilo, ki pravi; »Zaradi raznovrstnih vesti, ki so se pojavile v tisku, je kraljičin tajnik za tisk pooblaščen izjaviti, da ni predvidena nobena napoved o bodočem privatnem življenju princese Margaret. Princesa Margaret je zaprosila tajnika za tisk, naj izrazi upanje, da bosta tisk in javnost uporabljala do njene kraljeve visokosti o-bičajno vljudnost in sodelovanje ob spoštovanju njenega privatnega življenja«. Nocoj pa sta se polkovnik Tovvnsend in princesa Margaret ponovno sestala v vili go- Tita je takšno, da ni razlogov spe Wills v Allabany blizu za objavo posebnih poročil, | Londona. Neuspešno glasovanje za člane Varnostnega sveta Pri volitvah treh novih nestalnih članov sta bili izvoljeni Avstralija in Huba, za tretji sedež pa ni bilo odločitve med Poljsko in Filipini Delegacije, ki so podpirale Poljsko, so nato kandidirate Jugoslavijo NEW YORK, 14 — Glavna | legacij, za Poljsko pa 20. Ker Zakliucen kongres britanskih laburistov MARGATE, 14. — Laburistični kongres je danes zaključil svoje delo z odobritvijo po. ročila o delovanju izvršilnega odbora stranke. Kongres je o-dobril tudi poročilo o aelova-nju parlamentarne skupine. Številni govorniki so danes zjutraj govorili o krizi, ki je prizadela tekstilno industrijo v Lancashire zaradi indijske in japonske konkurence. «I)ai!y F.xpress» piše danes, da bo »Clement Attlee v 15 dneh naprošen, naj zapusti mesto voditelja laburistične stran- skupšcina OZN sc je danes ponovno sestala na plenarno sejo, da bi izvolila tri nove stalne člane Varnostnega sveta, šest novih članov gospodarskega in socialnega sveta in dva nova člana za skrbniško upravo. Najprej so glasovali o izvolitvi treh stalnih članov Varnostnega sveta, ki bodo nadomestili Brazilijo, Novo Zelandijo in Turčijo, katerim poteče mandat ob koncu tega leta. Po prvem glasovanju sta bili izvoljeni Avstralija (42 glasov) namesto Nove Zelandije in Kuba (53 glasov) namesto Brazilije. Kandidati morajo dobiti dvetretjinsko večino glasov. Za tretji sedež odločitev v prvem glasovanju še m padla kajti Poljska je dobila 34 glasov, Filipini, ki jih podpirajo ZDA v nasprotju s tradicijo geografske razdelitve sedežev, pa 33 glasov. Tudi v drugem glasovanju še ni bilo odločitve, Filipini so dobili 35 glasov, Poljska pa 23. Podoben položaj se je pokazal ob koncu tretjega glasovanja, ko je za Filipine glasovalo 38 de- znaša zahtevana dvetretjinska večina 39 glasov, je bilo potrebno še četrto glasovanje, ki je bilo prav tako brezplodno: Filipini 36 glasov in Poljska 20. Po polurni prekinitvi seje se je začelo peto glasovanje, v katerem se je položaj nenadoma popolnoma spremenil Filipini so dobili 30 glasov, Jugoslavija 25, Poljska 1, Jemen 1. Delegacije, ki so doslej podpirale Poljsko, so postavile kandidaturo Jugoslavije, verjetno na pobudo ZSSR. Šesto glasovanje tudi še ni prineslo odločitve; Filipini so dobili 29 glasov, Jugoslavija pa 28. Tu je britanski delegat, ki ga je nato podprl tudi sovjetski, predlagal predložitev glasovanja na torek, «kajti položaj se je od prvega glasovanja znatno spremenil«. Predlog je bil sprejet in seja končana. Socialni odbor glavne skupščine Združenih narodov pa je včeraj zvečer sklenil, da ne bo upošteval ugovorov kolonialnih velesil, da bi se preprečila debata o spornih do- ločilih načrta konvencije o (pomoči Indiji, človečanskih pravicah, ki govorijo o samoodločbi kolonialnih narodov. Odbor je sklenil ohraniti sedanji načrt konvencije o človečanskin pravicah, ki govorijo o samobdločbi kolonialnih narodov. Odbor je sklenil ohraniti sedanji načrt konvencije in začeti z njenim proučevanjem. Sklep je bil sprejet po treh dneh ostre proceduralne debate, v katerih so predvsem delegati arabskih dežel protestirali proti poskusom, da se iz načrta konvencije brišejo tečke o samoodločbi narodov. V Miamiju pa je kongres »American Legion« zavrnil resolucijo, ki jo je predlagala delegacija Illinoisa in ki je zahtevala, naj bi se ZDA popolnoma umaknile iz Združenih narodov. Pač pa je kongres sprejel vrsto resolucij, ki j ozivajo vlado, naj umakne svojo delegacijo iz UNESCA, r.aj vztraja pri nasprotovanju priznanju pekinške vlade, naj se z vsemi silami prizadeva, da se prepreči sprejem LR Kitajske v OZN, in naj »vodi neusmiljen boj proti komunizmu«. Kongres je tudi obsodil politiko gospodarske PRIMORSKI DNEVNIK RFOniJiMKI IIVKVI Na današnji dan Je bi! leta 1844 rojen na Vrinem slovenski otsnik Sunon Gregorčič. IS. oktot>r> Danes, SOBOTA Terezija, Radsl^tone Sonce vzide ob 6.20 1» » 17.21. Dolžina dneva H ' l64#. vzide Ob 5.58. ir* zato ktobra Jutri, NEDELJA 1«. °“'0 Maksima, Velena P PO VOLITV v tovarniške Volitve tovarniških odborov v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev, ki »o tako močno razgibale sindikalno življenje, so za nami, in sindikalni organizaciji ocenjujeta sedaj izide ter jih tudi vsaka po svoje razlagata. Ne glede na te razlage ne bo odveč, da izide teh volitev ocenimo tudi po lastnem preudarku, kolikor mogoče objektivno in nepristransko. Spričo teh volitev je vsekakor poglavitno ugotoviti, kakšne cilje sta si zastavili obe sindikalni organizaciji. Ce nas vtisi ne varajo. Delavska zveza pač ni računala na porast svojih, glasov. Nasprotno pa niso govorniki Delavske zbornice nikoli skrivali svojih u-pov, da bodo prevladali tudi med delavstvom, ker so pač mislili, da bodo tržaški delavci posnemali svoje tovariše iz triiskih ladjedelnic, iz podjetja FIAT itd., ki so večinoma oddali svoj glas tako imenovanim svobodnim sindikatom. Favno pri tem pa se je Delavska zbornica uštela. Ce torej upoštevamo, kakšne cilje je zasledovala Delavska zbornica, tedaj lahko mirne duše ugotovimo, da je v pogledu delavcev doživela poraz, saj je dobila v ladjedelnici Sv. Marka samo dobro tretjino glasov delavcev, v Tovarni strojev pa 39.58 odstotka. S temi rezultati ambiciozni voditelji Delavske zbornice gotovo niso bili zadovoljni in se ne bodo mogli z njimi postavljati pred svojimi kolegi iz CISL in VIL. Ce pa presojamo rezultate ne glede na cilje in upe Delavke zbornice, tedaj moramo ugotoviti, da je vendarle nekaj napredovala v PrlTTl^aV,' z volitvami iz leta 195.1. v ladjedelnici Sv. Marka se e število njenih glasov dvignilo od 7.J65 na 7.387, to Je za 222 enot, medtem ko J« sie* vilo glasov Delavske zueze padlo od 17-883 na 13.370 Upoštevajoč, da je vsak de lavec oddal 9 glasov, vidimo, da je za Delavsko zbornico glasovalo okoli 25 delavcev več kakor leta 1J53 za Delavsko zvezo pa okoli 500 de* lovcev manj. Te številke pa nam ne morejo nuditi realne slike, ker vsakdo na prvi pogled opazi, da je od 500 delavcev, ki jih je zgubila De-lavska zveza, dobila Delavska zbornica komaj 25. Kje pa so ostali? Ker je btla. udeležba delavcev na teh volitvah večin kot na prejšnjih, je pne jasno, da je bilo okoli 500 de-lavcev ladjedelnice o teh dveh letih odpuščenih, kakor je tudi jasno, da so bil, skoraj vsi odpuščeni delavci dan, Delavske zveze. Zato nam zvišanje odstotkov oddanih, gin- rala izvleči nauk, da j« nujna enotnost vseh tistih struj delavcev. ki si ne žele zmag «svobodnih» sindikatov, ki ji žele zmage Delavske zveze o-ziroma CGIL, toda takšne, v kateri bo prostora za vse napredno misleče in razredno zavedne delavce. Tak demokratičen sindikat bi bit gotovo trden jez proti napredovanju ssvobodnih» sindikatov in bi bil tudi porok, da delavstvo zopet pridobi vse zgubljene pozicije. Zveza industrijcev odklanja pogajanja o dokladi za menzo Zveza industrijcev je poslala obema sindikalnima organizacijama pismo, v katerem pravi, da sta zahtevali, da se doklada za menzo, ki jo že plačujejo nekatera podjetja, vračuna v trinajsto plačo, plačane dopuste, plačane praznike itd. Zveza industrijcev odgovarja, da gre za vprašanje, ki ga je treba urediti v okviru vsedržavnih delovnih pogodb in da ga zato ni mogoče reševati v krajevnem merilu. Po tem se morajo ravnati tudi sindikalne organizacije. O tem vprašanju razpravljajo že o-srednje organizacije, in sicer na podlagi zahtev, ki jih je predložila CGIL 25. maja. Zato bodo tržaška podjetja prejela tisto rešitev tega vprašanja, do katere pride v Rimu. Zato prosi Zveza industrijcev sindikalne organizacije, naj se odrečejo zahtevi po krajevnih pogajanjih o tem vprašanju. Zveza industrijcev s teni dejansko odklanja pogajanja o dokladi za menzo, čeprav v vljudni obliki. Res je. da morajo stvar rešiti osrednje organizacije, res pa je tudi. da se morajo vsi delavci, torej tudi tržaški, boriti za pozitivno rešitev vprašanja doklade za menzo, ki jim je ne bo nihče podaril. Volitve tovarniških odborov malih in srednjih podjelj h V tovarni bombaža «San Giusto* bodo volili tovarniški odbor v torek od 12. do 14.30 ure. v Tržaški konopljačni bo. do volitve 24. oktobra od 10.30 do 14.30. Tovarniške odbore bodo v kratkem volili tudi v tovarni barv (iVenezianii), v tovarni stisnjenih plinov, v tovarni mila »Adria*, v tovarni sladkorčkov «Alabarda» in v podjetju «Trialiment». sov za Delavsko zbormco ^od 28,6 odstotka na 35,ti odstotka „,4 ,le po«« ter je ves uspe D«la«ske zbornice « tem, da je volilo zanjo v ladjedelnici komaj kakih 25 delavcev več kot predlanskim. Zato sc tudi število sedežev v tovarniškem odboru m spremenilo ter zastopa v tem obratu Delavsko zuezo 6 delavcev. Delavsko zbornico pa 3 delavci m uradnika. . V Tovarni strojev je Delavska zbornica zaznamovala tudi med delavci porast glasov, in sicer od 3.087 leta 1953 na 4261, to je za 1.174 glasov, medtem ko jih je Delavska zveza zgubila 1.136, ker se je število njenih glasov med Delavci znižalo od 7.512 na 6.367 Za Delavsko zbornico je torej glasovalo okrog 168 delavcev več kot na prejšnjih volitvah, za Delavsko zvezo pa okrog 163 manj- Ker je Delavska zveza izgubila tudi 69 glasov uradnikov, je dobila Delavska zbornica « tovarniškem odboru Tovarne strojev večino, in aicer 5 predstavnikov proti 4 predstavnikom Delavske zveze. Toda med temi 5 predstavniki Delavske zbornice sta dva uradnika in trije de lavci, medtem ko predstavljajo Delavsko zvezo 4 delavci. Stvar se zdi morda malce čudna, ker četudi seite jenu. glasoue delavcev in uradnikov, vidimo, da je dobila Delavska zveza skupno 6.480 glasov, Delavska zbornica pa samo 4.795 oziroma 1.685 glasov manj. Ugodilo se je torej, d« jc Delavska zveza tudi v Tovarni stroju dosegla absolutno večino glasov, pa je vendarle v tovarniškem odboru v manjšini. Vzrok je pač v tem, da velja za predstavnike u-radnikov, ki so večinoma pristaši Delavske zbornice, manjši kvocient. Te primerjave rezultatov nam kažejo, da ni mogoče zanikati malega napredka Delavske zbornice. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je dosegla ta napredek ob hudem pritisku delodajalcev na delavce, ob suspenziji članov Delavske zveze in istočasni nagraditvi članov Delavske zbornice s poviški mezd in plač tik pred volitvami, kar je pomenilo neposreden poseg ravnateljstva CRDA njej t prid. Na eni strani nagrajevanje, na drugi grožnje s suspenzijami m pomanjkanjem dela: to je pač moralo nujno vplivati n a nekatere omahljive delavce. Vendarle je treba poudarili, da je pokazala ve čina delavcev mučno razred no zavest in neustrašenost. saj je na primer 81 odstotkov suspendiranih delavcev, ki so najbolj izpostavljeni pri stisku delodajalcev, oddalo svoj glas za kandidate Delavske zveze Vprav zato lahko služijo trza ški dela«ci delavcem v osta lih predelih države za zgled Kljub tem sorazmerno godnim rezultatom pa ne bi smela Delavska zveza zapirati oči pred dejstvom, da Delavska zbornica vendarle počasi napreduje, pa čeprav ni niti zdaleč dosegla ciljev, ki si jih je postavila na teh volitvah, Iz teh volitev bi mo- Včeraj popoldne malo pred odhodom tFlaminie» v Avstralijo V ISKANJU BOLJŠEGA ŽIVLJENJA V DALJ NO AVSTRALIJO Včeraj odplula «Flaminia» s skoraj 1000 emigranti na krovu Med emigranti Je bilo tokrat „le" 197 Tržačanov, ostali pa so bili v glavnem Avstrije! Včeraj pozno popoldne je| Delo pri vkrcavanju prtlja z motorno ladjo »Flaminia* odpotovalo v Avstralijo okoli 1U00 emigrantov, med temi 197 Tržačanov, 614 Avstrijcev, 105 beguncev iz tržaških taborišč ter približno 100 e-migrantov iz italijanskih pokrajin. V tržaški skupini je 57 družinskih poglavarjev in 50 otrok, nekateri emigranti imajo že svoje svojce v Avstraliji, drugi pa so se odpravili v daljno deželo na svoj račun. Čeprav so postali taki odhodi ladij iz tržaške luke s potniki, ki zapuščajo svoj rodni kraj, ker ne vidijo pred seboj obetajoče prihodnosti, zadnje čase že navadna zadeva, se je zbralo pred pomolom veliko število Tržačanov ter svojcev in znancev za zadnji pozdrav odhajajočim. Prvi so se na ladjo vkrcali Avstrijci, ki so prispeli v Trst z vlakom zgodaj zjutraj, za njimi so sc vkrcali razni begunci, popoldne skupina emigrantov iz italijanskih pokrajin, 'nazadnje pa Tržačani. ge, pregledi in razne formalnosti, so včeraj tekli bolj gladko kot pri prejšnjih odhodih. Kakor vsakikrat ob takih prilikah so se ponavljali bridki prizori, težke ločitve staršev od svojih otrok in sorodnikov od svojih dragih, solze in priporočila, ko pa se je začela ladja pomikati, mahanje z robčki, v srcu pa voščilo, na bi vsi _ našli srečo in vroča želja, da bi še kdaj videli drage obraze. na svojo domačijo iz begunskega taborišča Čampo Marzio v Trstu. 18-letni Vlastimir Horvat iz Zagreba, ki jc So. 3. 1954 begnil iz Jugoslavije, pa se .. odločil za povratek v domovino iz taborišča pri Sv. Soboti, ker je v tujini, kamor ga |je zapeljal mladostni avanturizem, dožiuel vrsto razočaranj. IZ KOPRA Ilegalni pribegi iz .Italije v FLRJ V zadnjih dneh so ilegalno prišli iz Italije v Jugoslavijo trije begunci. 23-letni italijanski državljan Vinicio Attal iz Livorna je dejal, da je zapustil domovino zato ker je 18 mesecev brez stalne zaposlitve in želi dela. 65-letni Anton Miloš iz Buj, ki je pred časom optiral za Italijo, se je vrnil PRED MEDNARODNO KONFERENCO 0 TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Trst zahteva soudeležbo svojih predstavuihov oa konferenci v Rimu 0 tej zahtevi bodo sklepali na prihodnji seji občinskega sveta na osnovi enotno resolucije Ob zaključku razprave v ne in se bodo omejile le na senatu o proračunu zunanje politike je minister Martino izrazil med drugim, »zaupanje da bo konferenca o tržaškem pristanišču omogočila, da se kar najpnkladneje usmeri sedanje prizadevanje za krepitev jadranskega pristanišča*. Hkrati pa je tudi poudaril, »da ni predvidena nobena sprememba glede sedanje u-reditve proste luke, ki jo sestavlja celota prostih luk iz leta 1939. in da si take spremembe tudi ni mogoče misliti*. Te izjave se gotovo nanašajo na stališče, ki ga bo zavzela italijanska delegacija na prihodnji mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču, ki bo v Rimu. Kot je znano, so do sedaj predvsem Avstrijci postavljali konkretne zahteve za ureditev uprave in režima v tržaškem pristanišču, ker se zavedajo, da je Avstrija odločujoči klient tega jadranskega pristanišča. Zahtevali so zastopstvo v pristaniški upravi v zvezi z ustanovitvijo pristaniške komisije ki jo določa priloga 8 mirovne pogodbe, kjer govori o u-reditvi tržaških prostih luk. Po izjavah ministra Martina pa italijanska vlada ni pripravljena načeti tega vprašanja, kar je Italija tudi že dala vedeti avstrijski vladi, ki kot se zdi. ne bo na konferenci o tržaškem pristanišču postavila onih zahtev, ki so jih do sedaj postavljali zainteresirani avstrijski krogi. Pričakuje se, da se bo avstrijska delegacija na konferenci v Rimu omejila na marjj-ši zahteve tehničnega značaja, kot na primer, naj se Italija odpove tranzitni tarifi za prevoz avstrijskega blaga na progi Trbiž-Trst in naj priznava za avstrijsko blago navadno tarifo, ki velja za prevoze italijanskega blaga na italijanskih železnicah. Znano je da gre pri tem za precejšnjo ra,zliko v ceni, ker je tuje tranzitno blago na italijanskih železnicah obremenjeno s 50-odstotno višjo tarifo kot italijansko. Avstrijska delegacija bo baje zahtevala tudi znižanje pristaniških pristojbin in stroškov, morebitne ugodnosti za vpis avstrijskih ladij v tržaški pomorski register, če bo ustanovljena avstrijska trgovska mornarica in modernizacijo pristaniških naprav in še posebno naprav za natovarjenje in raztovarjenje premoga, rud in žita. Kot vidimo, bodo uradne zahteve avstrijske delegacije na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču minimal- vprašanja, ki se ne bodo v nobenem pogledu dotikala sedanjega statusa v pristanišču. Iz tega avstrijskega stališča pa izvira tudi nevarnost, da si Avstrija noče preveč vezati rok v tržaškem pristanišču in da smatra da je trenutno bolje, omejiti se na zahteve, ki jih ne bo težko doseči, če bo Italija stremela vsaj za tem, da si zagotovi nekaj več avstrijskega tranzitnega prometa. Na ta način ostanejo avstrijski operaterji svobodni, da si lahko izbirajo bolj u-godno, koristno in cenejše pristanišče, ki jih sedaj gotovo ne manjka. Izjava ministra Martina, »da ni predvidena nobena sprememba glede sedanje ureditve proste luke*, odkriva tudi vzrok, zakaj v Rimu nočejo sprejeti tržaških predstavnikov v delegacijo na prihodnji mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču. Kot smo tudi že poročali, je vlada baje predlagala, naj bi bila prisotna v Kimu za časa konference samo tržaška posvetovalna komisija. To stališče vlade ni v Trstu naletelo na ugoden sprejem. Zato so na zadnjem sestanku predstavnikov vseh političnih strank in skupin, ki so zastopane v tržaškem občinskem svetu, ki je bil na občini, da se dokončno dogovorijo glede obnovitve «Odbora za razvoj in o-brambo tržaškega gospodarst-va», sklenili, da bodo na prihodnji seji občinskega sveta predložili v odobritev skupno resolucijo, v kateri bodo zahtevali vključitev tržaških predstavnikov v italijansko delegacijo na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču Hkrati bo občinski svet zahteval tudi vključitev Tržačanov v odbor, ki bo upravljal rotacijski sklad. Politika vlade, oziroma načrti vladne politike do našega pristanišča, ne škodujejo samo interesom zalednih držav, predvsem Astrije, ki si — kot smo že omenili — na bodoči konferenci o tržaškem pristanišču ne bo hotela preveč vezati glede njene tranzitne trgovine skozi Trst, ker ne vidi nobenih možnosti za uspeh svoje politike do tržaškega pristanišča, ampak škodujejo tudi interesom tržaškega gospodarstva sploh, ki bi moralo imeti v pristanišču in v trgovinski mornarici (ki je sedaj dejansko nima), dve neločljivi odločujoči gospodarski dejavnosti za rešitev sedanje gospodarske krize. In prav do teh dveh dejavnosti v Rimu nimajo razumevanja, kar povzroča splošno ogorčenje med tržaškim prebivalstvom in stalne proteste in zahteve o dokončni ureditvi pristaniškega režima in obnovitvi trgovinske mornarice. O 21. t. m. ob 11. uri bo v občinski pogodbeni dvorani javna dražba za dodelitev del za obnovo otroškega vrtca na Vr-deli-Timinjanu. Nadaljnje informacije se dobe na pogodbenem uradu, soba št. 203 v Ul. aei Rettori 2. Izidi volitev odborov v podjetjih SALDA in Canarullo V podjetjih SALDA in Cana rutto so bile včeraj volitve v tovarniška odbora. V podjetju SALDA je dobila Delavska zveza 52 glasov, Delavska zbornica pa 42 glasov in vsaka po enega predstavnika. V podjetju Canaruttd, ki gradi novi ze. ienjadni trg na debelo pri Sv. Andreju, je dobila Delavska zveza 48 glasov delavcev. Delavska zbornica pa 21 glasov in s trm vsaka po enega predstavnika v tovarniškem odbo- O Zttpartstvo javlja, da b° dne 28. oktobra med 11. in 12. uro javna dražba za dodelitev gradnje stojnice za prodajo rib v I. nadstropju pokritega trga v Ul. Carduc-ci. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo na u-radu za sklepanje pogodb v Ul. dei Rettori 2. Razstava slikarja M. Bambiča na stadionu »Prvi moj» PO VOLITVAH V TOVARNIŠKE ODBORE Pohvala Delavske zveze delavcem obratov CRDA Poročilo pravi, da so delavci kljub pritisku, grož njam in izsiljevanju porazili inž. Pacchinrinija Tajništvo sindikata kovinarjev Delavske zveze je izdalo poročilo, v katerem izraža zadovoljstvo nad izidi volitev tovarniških odborov v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev. V poročilu pravi nadalje, da so vsi delavci dokazali svojo zrelost in da so ponovno porazili inž. Pacchiarinija kljub pritisku, grožnjam in iz. siljevanju. Sindikat poziva kovinarje, naj nadaljujejo borbo za enotnost vseh delavcev ter se zahvaljuje članom, simpatizerjem in prijateljem, ki so na kakršen koli način prispevali k zmagoviti borbi proti delodajalcem. Se posebno pa izraža sindikat svojo pohvalo suspendiranim delavcem, ki šo močno podprli volilno kampa- njo. Sindikat italijanskih železničarjev CGIL je poslal Delavski zvezi pismo, v katerem ji česti-nh ta k uspehu pri volitvah v tovarniške odbore in izraža Voščila za vedno večje uspehe delavskega razreda. Hidtna utednutm Kaj pa Slivno? Iz Slivna smo prejeli naslednji dopis, ki ga objavljamo v prepričanju, da bo občinska uprava zadevo pojasnila: Časopisje je pred časom objavilo podatke iz letošnjega p odročnega proračuna, afn-morski dnevnika pa je danes objaut l podrobne številke o javnih delih v slovenskih občinah. Na žalost smo morali ugotoviti, da naša vas sploh ni prišla v poštev pri teh delih, kakor da ne spada v okvir devinsko-nabrežinske občine ali pa da je občinska uprava že tgliko storila zanjo, da sploh nima tieč nobene potrebe. Dejstvo je, da nista niti sedanja niti prejšnja občinska uprava storili ničesar koristnega za našo vas, kljub temu da je bilo za dela v vasi odobrenih že nekaj milijonov lir. Kam gre denar? Ce primerjamq izdatke za druge in manj važne potrebe, smo lahko upravičeno nejevoljni, kajti tako slabih cest kot so pri nas, najbrž ni ni-Kjer. Naj le pridejo občinski možje kdaj k. nam, pa bodo lahko hitro ugotovili, česa smo najbolj potrebni. Zato se nam vsiljuje misel, da vodi občinske odbornike pri sestavljanju gospodarskih načrtov predvsem lokalpatrioti-zem, kajti v nasprotnem primeru bi morali upoštevati tudi našo vas. Končno bi vprašali gospoda svetovalca Josipa Kralja, zakaj sedi v občinskem. svetu: ali se zaveda svojih dolžnosti, ali ve, kakšne so vaške potrebe? Koga pravzaprav predstavlja gospod Kralj? Omenimo naj tudi, da je občinska uprava sporazumno s prej omenjenim zastopnikom in brez privoljenja vaščanov porabila denar jusarjev, ki ga je nakazala bivša ZVU kot izplačilo vojaške škode. To je nekorektno in presega že vse ■meje, kajti denar bi moral biti izročen lastnikom, da bi ga ti porabili v svojo oz. korist vseh vaščanov. Tako poslovanje občinske uprave ni ravno vzgled no. Gospodje občinski odborniki in naš zastopnik v občinskem svetu naj se zavedajo, da so si s takim ravnanjem odtujili vse vaščane, ki zahtevajo, da je treba takemu početju napraviti konec. Občan in jusar iz Slivna Slivno, 14. oktobra 1955 (KB1TMK IM FOKOČIli*) «FILi)MENA MARTURANO* v dvorani n d. ..Ivan Cankar" V dvorani prosvetnega društva «(Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu v Ul. Montecchi je SNG sinoči uprizorilo, Eduarda de Filippa sFilumeno Marturunon. Lepo število ljubiteljev odrske umetnosti je pozorno spremljalo dogajanje na odru in z obilnim ploskanjem nagradilo naše gledališke umetnike po vsakem dejanju, posebno pa ob zaključku. V naslovni vlogi je tokrat nastopila namesto Nade Gabrijelčičeve Ema Starčeva, katere podajanje zahtevne vloge je gledalcem zelo ugajalo. V vlogi služkinje pa je nastopila Leli Nakrstova. Ub koncu je šentjakobska mladina izročila tov. Emi Starčevi šope k rdečih nageljnov. Sentjakobčani si žele, da bi jih sedaj v zimskem času, naše osrednje gledališče še večkrat obiskalo in jim s svojo umetnostjo nudilo zdravo in koristno kulturno hrano. Operna sezona v gledališču iRossetti» Polapliadi našli nadalo enega od rešenih padalcev V tržaškem pristanišču sta tudi včeraj dve manjši ladji pristaniškega poveljstva nadaljevali z iskanjem trupla tragično preminulega padalca prof. Miceua, ob priliki nedeljskega padalskega mitinga. Zaradi ugodnih vremenskih pogojev je nekemu padalcu uspelo najti padalo, ki so ga pogrešali. Ugotovili so, da je padalo pripadalo enemu izmed padalcev, ki so se udeležili mitinga in sicer De Fabbru. Trupla ponesrečenega prof. pa tudi včegaj niso našli. ^'IZPRED KAZENSKEGA SODlSČA ŽE OPROŠČENI POD ZVU ponovno sojeni in obsojeni O Pod pokroviteljstvom Unlti Popolare bo v ponedeljek 17. t. ni. ob 21. url odv. Gulilo Tlbe-rlni v mali dvorani gledališča Hossetti (Ul. Critpi 5») govoril o temi »Razprava o vojaških sodiščih*. Mala dvorana v prvem nadstropju nove zgradbe na stadionu sl. maju se je že izkazala, da bo uporabna za raznovrstne prireditve. Sedaj je v njej razstava umetniških del slikarja Milka Bambiča. Simpatičnega umetnika poznamo po raznih ilustracijah (in prav v zadnjem času je izšla čitanka za drugi razred z njegovimi ilustracijami j, skoraj pa se ne spominjamo, da bi videli njegova dela razstavljena. Zato je prav, da imamo priložnost videti plodove njegovega dela na večji razstavi. Bambič je v mali doorani na stadionu razstavil precejšnje števila slik v raznih tehnikah in zasluži, da bi si njepouo razstavo ogledalo čimveč ljudi. Razstava bo odprta še v nedeljo. ZOPET RESNA PROMETNA NEZGODA KER SO ODPOVEDALE ZAVORE z motorjem trčil v avtobus Nesrečnega mladeniča so zarodi raznih zlomov sprejeli v bolnišnico s prognozo od 10 do 30 dni 19-letni Rihard Macarol z | goče nič več pomagati, ker Lonjerske ceste se je včeraj zjutraj kakor redno vsak dan odpravil z doma na delo in kmalu po 7. uri je že drvel s svojim dirkalnim kolesom proti Rotondi. Blizu ceste, ki pelje proti Sv. Ivanu pa je pred seboj opazi! avtobus, katerega je šofiral 31-letni Me-todio Ritossa fz Zgornje Car-bole, ki je bil namenjen v Lonjer. Iz neznanih razlogov, a zelo verjetno, ker so mu odpovedale zavore, je Macarol s precejšnjo silo trčil v avtobus in odletel na tla, kjer je obležal. Ker se je precej potolkel, se je moral z rešilnim avtom zateči v bolnišnico, kjer so ga zdravniki zaradi omotičnega stanja, zloma reber in verjetnega zloma desnega ramena, pridržali na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij bo Macarol okreval v 10 ali v najslabšem primeru 30 dneh. je umrl zaradi srčne kapi. Policijski agenti, ki so tudi prišli na mesto, so pokojnika identificirali za 60-letnega u pokojenca Eugenija Giacomini ja stanujočega v hiši s šte vilko 8. Z brvi je V bliiini Oreha je 23-letni mizar Fulvio Sain iz Ul. Ver- Kap ga je zadela V prvih popoldanskih urah jo moralo osebje Rdečega kri ta zdrveti v Ul. Carbonera, kjer je nekomu v tamkajšnjih hišah postalo pred vhodom v stanovanje slabo. Zdravnik, ki je z rešilnim avtom prišel na mesto je lahko ugotovil le, da možakarju ni bilo mo- niellis, ki Je zadnje časfe za. poslen pri Selad, peljal samo. kolnico z materialom po majhni brvi, ko je okoli 11 ure iznenada zdrsnil z mostička, ki je zaradi blata postal spolzek, iri zletel s samokolnico vred v jarek. Mladenič se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišniooi kjer so ugotovili, da ima izpahnjeno nogp in so, ga s priporočilom 6 al( 8-dnevnega počitka odslovili. Skupina ljudi, ki je pobirala z morskega dna razstrelivo, obsojena pod obtožbo tihotapstva Na kazenskem sodišču se I val ter si s tem nevede nako- je morala zagovarjati skupina ljudi, ki je bila že 1948. leta sojena pred zavezniškim vojaškim sodiščem, ki jih je oprostilo obtožbe posesti razstreliva. Slo je namreč za skupino oseb, ki so nabirali na morskem dnu razletele granate in podoben vojaški material, katerega vrednost je obstajala izključno le v kovini. Kasneje pa se je vmešalo poveljstvo finančne straže, ki je vse skupaj prijavilo, tokrat rednemu sodišču, pod obtožbo tihotapstva. Agenti preiskovalnega oddelka finančne straže so namreč odkrili v kleti hiše na št. 11-c v Ul. Bazzonl skladišče ostankov vojaškega razstrelivnega materiala in po preiskavi so ugotovili krivdo 36-letnega trgovca Antonina Fichere iz Videmske ulice, 45-letnega potapljača Marija Regenta s Kontovela 188, 30-letnega Pietra Coccola iz Ul. Madonna del Mare, 23-letnega Passadorja Reisolija iz Milj in 6 Obletnega Gregoria Visintina iz Ul. Battera. Spočetka je bil obložen, kakor vsi ostali tihotapstva in da ni plačal trosa-rinskega davka tudi neki Baroni, a ta je zadevo upravno uredil s finančnim poveljstvom tako, da je plačal določeno de-načfio globo. pal na glavo obtožbo sramotenja vojaških sil. Na sodišču je seveda obtožba odpadla, ostale pa so obtožbe zaradi prisvajanja svoj-stva policaja, upora agentom javne varnosti in pijanosti. že na policiji je Stani izjavil, da se je napil in da je vojaka povabil v gostilno, kjer jima je nameraval plačati kozarec vina. Več se o zadevi ,ni spominjal. Isto je ponovil pred sodiščem, kjer je obtožba prisvajanja'SVoj?tyg policijskega agenta tudi odpadla, še posebno, ker bi bilo malo verjetno, da bi se Slani, ki močno jeclja, predstavljal za agenta. Za ostali dve točki obtožnice pa je sodišče obsodilo moža na 4 mesece zapora ter na 800 lir denarne kazni. Proti obsodbi je Stani vložil priziv ter dosegel delno zadoščenje. Na prizivnem sodišču so ga namreč oprostili obtožbe upiranja zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko so mu potrdili prvotno kazen za pijanost. Vsi ostali pa so se morali za. . ^ ”— '-1— govarjhtl pred sodiščem, kjer so se sklicevali da niso smatrali delovanje z nabiranjem starega materiala na morskem dnu kot tihotapstvo. Izgovor pa ni pomagal in sodišče je vse spoznalo za krive ter jih obsodilo in sicer Fichero na 34.000 lir globe, Regenta na 30.000, Coccola in Passadorja na 24.000 ter Visintina na 34.000 lir. Vsem, razen Regentu, je sodišče priznalo pogojnost kazni, ki ne bo vpisana niti v kazenski list. Preds.: Fabrio; tož.: Grubis-si; zapisn.: Urbani; obramba; odv. Presti in Padovani. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Noga med tračnicami Ko je 57-letna Maria Grio stanujoča v Miramarskem drevoredu hotela včeraj proti večeru prekoračiti cesto nasproti stanovanja se je blizu kopališča Excelsior spotaknila na tramvajski tračnici in padla na tla, pri čemer se je udarila v glavo. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali, Od treh obtožb ostala samo ena 21. maja letos so policijski a. genti aretirali 31-letnega Bruna Stanija iz Ul. F. Severo, ki je pijan nadlegoval dva vojaka, pri čemer naj bi se izdajal za policijskega agenta in zahtevgl od njiju, da se legitimirata. Vojaka, ki sta mu na njegov poziv sledila v neko gostilno sta kmalu uvidela, da je mož pošteno pijan, zaradi česar sta ga hotela odpeljati na policijski komisariat. Stani pa se je seveda upiral in je pripadnika oboroženih sil Večkrat med potjo tudi oplju- Oko v nevarnosti Pri igranju z drugimi otroki v lastnem stgpovanju je nekdo rjghote vrgel' kamen proti 10-letnemu Borisu Senici od Sv. M M.'Sp:, katerega Je pripeljala v bolnišnico 17-letna Diana Privileggt stanujoča v bli. žini. Ta, ki je prisostvovala dogodku, je otroka pustila zdravnikom v varstvo, ki so malega Borisa zaradi rane na očesu pridržali na okulističnem oddelku. Zdravniki so mnenja, da je vid na ranjenem očesu v nevarnosti, ven dar bodo storili vse. da otroku rešijo oko. Prsti v stroju Danes zvečer ob 21. uri zadnja uprizoritev Rossinijeve opere »Seviljski brivec* z istimi nastopajoč im i kot pri prvi predstavi. Dirigira Mario Braggio. Jutri popoldne ob 17. uri na splošno željo zadnja uprizoritev v sezoni Verdijeve opere »Trubadur*. V glavnih vlogah Mirel-Pa rutto, Bruna Rone hi ni, At-tilio Planinšek, Romano Roma, Antonio Massaria, Dirigira Pino Trost. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za obe predstavi. ( oledaliSča"] Supercinema. Zaprto nove. Arcobaieno. 15.30: G. Kelly. S. Granger, zaradi <* : »zeleni o!«111 G Kellv. b. cri*"*x"od|]a Astra Rojan. 15.00: «7-1 , pjj, VVassela*. G. Coope , ' ytf Capitol. 16.00 «Brigadcon», Johnson, Gene Rotun Cristallo. 16.00: «^ver»’iebt. Mitohum ln Grattacielo. 15.30: »Pot«’; B, Cravvford, Gn %>(>’ Alabarda. 16.00: »Pr^i, , A. Blyth, E. Purdorn- B|. Ariston. 16.00: »Rapa*11^ zabetji Taylor. , y Armonia. 15.00: «Dvoboj * li», J. Crain. 0,oo- iK*’ AuTOra- n-fv C< tltuJ1’ mu zvoni*, Gary Ingrid Bergman. Garibaldi. 16.00: «Tri U«' nja», O. Andrevvs. tfp Ideale. 16.00: «IzgublJei‘ rent*. s# Impero. 16.00: «Sčeptc Denis Day. Rober t ajd* Italia. 16.00: «Madame on Martine Carol. ,,noi' S. Marco. 16.00: «str.a* jt* medeo Nazzari, Miri*™ lsa Barzizza. -nva^ Kino ob morju. 16.00. e _____ij_.. nimol IV lllul J »4. * u • O/tV tara zemlje», Blb}8!,. Moderno. 16.00: Clifton , ji« !!*■ vodnjaku », rothy Mac Guire. Savona. 15.00: »Tu«*«" Simmons. , ... n »T Viale. 16.00: «Kaznilnk* ske», Glvnis Johns, D-.jt Vittorio Veneto. 16.00: pada ženskam*, in June Allyson. ) V4 Azzurro. 16.00: «TrdiUav nov» ..ibsKO Belvedere. 15.30: «Kar»lW’ to*. J. Payne. . „a za*10*1 Marconi. 16.00: «Jeza n G Donita Reed, Mary Mas,simo. 16.00: «M ar or jjyr!i Brun in Franco g-oo. -Mladoletnim prepoj ceb" Novo cine. 16.00: M^L Marlon Brando, ntfr Odeon. 15.30: «Angel>tos Pedro Inifante. Radio. 16.00: »Atila*’ Quinn, Sophia .*!* Venezia. 15.00: «Koc|s*G M* Rock Hudson in Bar Skedenj. 18.00: »Ciklon* Kino na Opčinah, It™' čudežev*. GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes ob 21, uri druga In zadnja predstava »Seviljskega brivca*. — Jutri ob 17. uri na splošno željo ponovitev opere «Trubadur». Pri Centralni Dla-gajni se nadaljuje prodaja vstopnic za obe predstavi. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 16. t. m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah mladinska igra Oskarja VVuhnerja „Pastirček Peter in kralj Briljantin“ PROSVETNO DRUŠTVO «S. ŠKAMPERLE« vabi ob otvoritvi dvorane na stadionu »Prvi maju na družabni ple s ki bo danes v prostorih novega doma, - Posloval bo dobro oskrbljen bife. Začetek ob 21. uri, zaključek ob 2 po polnoči. Pri običajnih prodajalcih dobite številko 1 .CICIBANA' Stane 20 lir in... vaši malčki bodo veseli. liiiiiiiiiiiiiiiiiiihTNiTiTiiiiiiimii 11 iiiiimiiiuii Razstava umetniških del MILKA BAMBIČA bo odprta v mali dvorani na stadionu «1. MAJ« do nedelje. Ulm milili m mi ifii i miiini iiiiuniiniiiunun |(}!i SOBOTA, 15. oktobf* ^ TltNT l*Ohl«'AjA)j0i)Ni' 11.30 Zabavna 81 ša vina; 12.10 Za vsa kaj; 12.45 Kulturni ,ivj; ' 12.55 Jugoslovanski Lepe operne arije: »JJJaiU dlje iz filmov; 14.45 n' ^ , kester Svvinging BrdJ' ,# Slavni pevci; 15.30 ženo; 16.00 Chopinovi .jgi polon-eze; 16.15 Kavarn«:- 9, poioneze; Ih.in Kav»‘-,vi; --j cert; 16.35 Domači g A: Zabavne melodije: 1*™ it Koncert za violino >n 18.35 Glasbeno potova^r -,-Poje sopranistka E. ^1';,,:. kopf; 19.15 Radijska .g 5rL 19.30 Pestra glasba; .. gO.^-nt' 20.05 Lebarjevi motivi: MUjJt tovac: «Ero z onega s* y(t* ra v 4 dejanjih; 2l-iv pies. T It S T 11.00 Ob 60-letnJci 'Jšjf grafi.Je: 16.45 Tony_" fj(i f"1 ol l'Jcl AU.TU AVZH.7 W klavirju; 17.45 Umberi® j • i( no: ttSihl-pllan. one ra . no: »Sibirija*, opera p,. 18.45 Mali derby; 21-0“ ^ Bontempelll: «Sahovn|c* dalu*. rad. pravljica. , ,,K v 14 4» I Slovenska poročila: , jo. o* .30. 14.30. 19.30 in t>’ . Ilivatika poročila: vS' .j| 13.30, 14.30. 19.30 10 -..u ' ---j, y 20.20 . 6 lS. Italijanska poročila- .r 19,00 in 23.00. jffi 6.00 Jutranja gl asketi ‘ *r ledar - vremenska * tc'1' poved časa; 7 ns bla%S bro jutro; 7.30 Za .„s6enLjKJ' isan spored t Kf0 f 14.00 Pisan gank; 14.40 Kult ur,n,V)j>1-14.50 ^Igrajo »Štirje jeta Mija in Stane, ’ .»ir* ne popevke; 17.30 trl,j.l! ro Toscanini; 18.30 Sl vi: t, pesmi in furlanski «* vst go-Šport; 20.00 Glasba * ppger je ______________ igra veliki orkester ‘‘ e&njr ger; 20.40 S pesm>j° Sijsč*: f. movini; 21.00 Lahka ,®y»tiJ®ut*' Labiche: «polrad. Evgen spoda Parriohona*. 22.30 Ples. , | A n a, 41 V 10 N * ‘ „i lil 327.1 m, 202.1 d#.* . Poročila 13.00, 15.00, 17.00, 11.00 Radijski VS kol' ii.iJ Gospodinjski nasveti: M,rtf> mače napeve izvajata pari „»• pihalni ansambel 1 poit' Miro Gregorin; K mi, otroci! (Hi, K0? ast>'n-, Lahek opoldanski ‘-.uta 'ajfrj re «Carmen»; S. saif^ut Bakhanal iz oper'. rt*iPapa',j Ljudska prosveta Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev vabi vse svoje člane na sindikalni sestanek, ki bo v danes 15. t. m. ob 17. uri na sedežu v Ul. Roma 15. Na dnevnem redu so aktualna šolska vprašanja. Darovi in prispevki Ob 38-letnici smrti Tereze Kralj in 30-letnici smrti Danila Kralja daruje hči oziroma sestra 800 lir za Dijaško Matico. Rossetti. 21.00; Rossini: »Seviljski brivec*. Ezcelsior, 16.00, 19.00. 22.00: «Clovek in vrag*. A. Lualdi. Fcnice, 15.00: «Pa-pa Gambalun-ga». Fred Astaire, L. Caron. Nazionale. 15.00: «Canaris», O. E. Hasse, Adrian Hoven. Fllodrammatico. 16.00: »Pekel pri Dlen-Bicn-Fuju*. Dalila: 13.30 P^ iatilU-, V1', orkestri in *>>lSt‘h,-ne in plesne Bla.^b ,-5.l5 fiteA ste — poslušajte., it i ^ lJL Ir I glasba: '15.30 UtrinW ^»k fjo*; re - Jože uddVIirler; 16 }tl'i,|j Igra orkester Hohn p0 jj.i filmi; 16.10 Koncert Allir, 18.00 Okno v s.^LrnO^! l»jj Poje Ljubljanski ^20vofh,,-fr, 18.00 Okno v »^{Lnorf]! T*-5, i.ie Ljubljanski og0v<>rheyt . 18.35 Jezikovni P?*ny M pd» 10.OJ Jtv.ir.uv,., h[,nT Harmoniko igra J® jo.č® svojim kvintetom sobotni večer. ,il .»j1 i525 Film «Protina,pad 5 kov*; 18.30 Rep<>rtav s»»u»A^ nega tekmovanja 21.00 Umberto G1, v 4 0 drea Chenier*, Nekaj minut po 13. uri pa so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku, 35-letno delavko Nerino Petronio iz Ul. Veruda, kateri sta manjkala dela zadnjega členka sredinca in prstanca leve roke. Petroniova je izjavila, da se je ponesrečila med delom v tovarni testenih Osojnak v Ul, Rio Primario, kjer so jo rezila stroja za raztegovanje in rezanje testa, ranila. on ucerai no danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul, Bt-lpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6: Alla Maddalena. Ul. delTIstrla 43; Piz-zul Cignola, Korzo 14; Croce Az. zurra, Ul. Commerclale 26; Ha-rahaglia v Barkovijah; Nicoli v Skednju. Dne 14. oktobra 1955 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 69-letna Giovanna Faulato por. Deponte. /1-letni Frančišek Vidmar, 69-letnl Fran-cesco CortelUno, 80-letnj Ettore Fcderico Colussi, 35-letna Rosa Colella por. Peressini, 71-letna Maria Malatesteclch por. Pette-ner, 33-letna Ltonilda Pritnosi por. Defranceschi, 77-letna Čarobna Suda vd. Černe. VHEME?i(<5jRRAJ Najvišja temperatura 20,6, najnižja 15, ob 17. uri 18,4 stopinje, zračni tlak 1020,1 stanoviten, veter 5 km iz severovzhoda, vlaga 70 odst., nebo 3 desetine poob-lačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,6 stopinje. ADRIA EXP Ul . Cicerone * ' Predstavništrt’ jjflO, Radenskos|S|(iIl0 Rogaško Dobrno Preskrba t.r*r°jŠtičnij vadnih. ih vizu,"^ l(> tranzitnih ,aviJ j u g 0 za izueT' |i5,gov voznih Prodaja v“‘‘V .3; za avtobuse- 0 red* petek rhtasS°’ in ***” Como - L"bota četrtek, 60 aeUa ° kot smo že Ni , na Posvetovanju pod l,r,l«li ti°m mai'šala Tita Niku* ki Poleni pre-'°i'> J«V ®osP°darskem raz- i i*| rt - ... ,---------------- .a 'a sklep pomeni, i!(i,j n^ana doba pospešena Sj1'. bazne (osnovne) in-ln da pričenja doba IN ostale, zlasti predenj , ‘Odustrije, doba, v loslavije. Ni pretira- V bod0 odstranjena ne- v dosedanjem in-'»i lk!m. «zvoju. ■ to —’"J“. ustvar-‘,0^ za stabilizacijo '^kniit Za Postopen dvig Na 1 , ravni. Kdor !l|] j , N j °bro razvojne poti * k»tetfkSlav‘je in pogojev, l.Udjtv ' Jugoslovansko k Pri|!elo graditi no-bl, i[a, °; bo mogoče vpra-fNne^ )e m°goče, da je v ,|r bo n BosP°darstvu pri-it. 0d£oeSOrazmerij v razvo-kjai t. Vor je enostaven. Po *il» cj|Je Jugoslavija posta-NzijtJ’ °branitev popolne kjj]5 °St' *n zagotovitev socialistične Ni t,i'K Politične neodvis-Niao , ez gospodarske ne-'NratjJ' ,Zato je bil prvi Nv0j 'zvleči državo iz Ni 0j6 *Qspodarske odvis-'Nit' ■ inozemstva, to je Jtfltij« 'J1 razviti bazno in-'bio rudarstvo, črno in ''Njo I"eta'urgijo, stroje-Nvitj’ e^ektroindustrijo, za-' t«n auergetsko bazo) in ‘j| j s variti osnovo in po-H r, razvoj ostale indu-Siitj rU£' 'rnperativ je bil: t tSjj°brambno moč držaji a>eo mirnega razvojen, ,e to pa so bila po-jt 4o°*romna sredstva. O-Sdlt, °d.St- nacionalnega 'Ntvn jugoslovansko Hj0 °^Vajalo doslej v iz-Hij v glavnem bazne in-*• obr.lft Za potrebe narod-tttf«bn be- Bilo je često !'%, ° . 'Zvažati doma po-•: ^ brideiitg in izdelke, da !t#b»t,i,iSotovila osnova go- ’ i( . e neodvivsnosti. Za-Nij * Pa jugoslovanskem občutilo po- >jkJeS‘0 ................ - '* Nile 'ega ali onega, kar za posledico nasi- ^ ^notranjega tržišča in k.Neh Pri vsem tem pa »o upoštevati še o- iNika, blokado vzhodno-Jko 6 držav, ki so eno-N-brenehale z dobavami j!S !n delno tudi že v Plačane industrijske, j. >%[!, 8 svojimi grožnja-. V de Jugoslavijo, da odvajati Je večja ;Xlredstva za narodno j i d, ,*°t pa bi jih odva-Nji?. n's0 °d vseh strašilu,. 5°vražniki. (i|,f j« v-le vse to znano, t,” Po ,Vltlel opustošeno de-ViA.Nini imel priložnost ,Se’ da je vse ob- VJe#o v, * Nltt videti številne 'k ’ l->farne. rudnike, to-|j* Proje °ratorije, železni-in ceste, pristani-Je, univerze, šole, gledališča, kulturne domove, bolnišnice in druge zdravstvene ustanove itd., bo razumel, zakaj so nastala neso-zmerja, zakaj je morala Jugoslavija nekoliko zanemariti predelovalno industrijo, oziroma, zakaj ni mogla posvečati iste pozornosti, odvajati sorazmerno ista sredstva tudi za predelovalno industrijo in kmetijstvo, zakaj se sorazmerno z napori delovnega ljudstva ni povečala tudi njegova življenjska raven. Jugoslovansko ljudstvo je prebrodilo najtežjo pot. Dosedanje žrtve, dosedanja vlaganja v osnovno industrijo sc. ustvarila nujno potrebno industrijsko osnovo za nadaljnji vsestranski gospodarski ln družbeni razvoj in za postopno zvišanje življenjske ravni. Glavne investicije bodo v bodoče usmerjene na odstranjevanje nesorazmerij, na povečanje proizvodnje blaga široke potrošnje, na povečanje kmetijske proivod-r.je, kar bo imelo za posledico ne le stabilizacijo tržišČR, temveč večjo ponudbo, znižanje cen in s tem dvig življenjske ravni' ljudstva. Toda bilo bi neobjektivno zvaliti vso krivico za sedanje stanje samo na omenjene objektivne razloge. Bili so in So še razni subjektivni vzroki, razne negativne tendence. S podružbljenjem — sredstev dela, z uvedbo delavskega samoupravljanja so bili na primer ustvarjeni neobhodni pogoji za uresničenje socialistične družbe. Družbeno samoupravljanje je zadalo smrten udarec birokratizmu, ki se je začel porajati v sistemu administrativnega samoupravljanja. Novi sistem je sprostil iniciativ* . neposrednih proizvajalcev, povečal je njihov interes za u-rpeh podjfctja. To je pozitivno. Nejpatjvrio pa |e da lahko posamezniki, ki so na odgovornih položajih v podjetjih, ker ni'več administrativnega natizorstva, pri .nezadostni budnosti ostalih članov kolektiva razsipajo sredstva za razna nepbttebna potovanja in za druge stvari in na ta način zmanjšujejo dobiček, katerega del pripada skupnosti. Novi sistem je tudi lokalne organe zainteresiral za. .uspeli podjetij, ker jim je omogočil udeležbo,k>ri dobičku podjetij'* za ' kritje proračunskih izdatkov. Odstotek udeležbe določa ljudski odbor. Partikularistične tendence, želja, da se v občini, okraju zbere jo čim večja sredktva za zgraditev na pr. novih objektov in za druge potrebe, ima zg posledico veliko poseganje v dobičke podjetij, to pa skok cen, ker tudi podjetja ne žele ostati brez dobička. Na ta način u. stvarjena sredstva pritiskajo na tržišče in večajo tendenco k višanju cen. Novi druž- beni načrt bo ukinil udeležbo občin, mest, okrajev pri dobičku. Svoje proračunske izdatke bodo ljudski odbori i.Tako krili z davki na dohodke kmetov, obrtnikov, svobodnih poklicev in z davki, ki jih bodo v bodoče plačevala podjetja ng plače delavcev in nameščencev. Najemnina za stanovanje ne bo po-ečana. Ker pa sedanje najemnine niso zadostne za zdrževanje hiš, bodo podjetja, ustanove in vsi ostali poslodavci plačevali določen odstotek na plače delavcev in nameščencev v stanovanjski sklad. Sredstva vseh skla-ov se bodo lahko uporabljala samo v , naprej določene namene in se bodo lahko pričela uporabljati šele, ko bodo sredstva sklada zadostna za popolno realizacijo namena. Poleg tega bo ža uporabo sredstev sklada potrebna soglasnost skupnosti. S tem bo zagotovljena smotrna u-poraba sredstev iz teh skladov; onemogočeno bo na primer, da se začne z gradbenimi deli brez zagotovljenih sredstev; omejil se bo in u-rejal pritisk denarnih sredstev na tržišče in omejeval vpliv partikularističnih tendenc. Z odvajanjem večjih sredstev za povečanje proizvodnje blaga široke potrošnje in kmetijskih pridelkov se bo zmanjšalo nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem, kar bo imelo za posledico znižanje cen in povečanje kupne moči ljudstva. Izgradnja socializma ni lahka stvar. Za dosego končnega cilja bo potrebna stalna borba proti egoizmu partikulari-zmu in raznim drugim «-iz-monu za uveljavljenje splošne socialistične zavesti. BOZO BOŽIC Deset let dela organizacij e F A O Člani sovjetske parlamentarne delegacije so si ogledali tudi znamenitosti Skoplja. Tu jih vidimo v cerkvi sv. Spasa (posvečena Kristusu) Te dni proslavlja Organizacija združenih narodov ta g roli rano in poljedelstvo (FAO) desetletnico svojega obstoja. Sklep o ustanovitvi te mednarodne ustanove je bil.,.sprejet na konferenci Združenih narodov za prehrano, in} po^ iiedelstvo, ki se je sestala maja 1943 v Hot-Springse v Virginiji. Tedaj je bila ustanovljena začasna komisija z nalogo, da izdela načrte za stalno organizacijo, ki je nato izdelala pravilnik in ga predložila posameznim vladam v pregled. Ko je pravilnik Organizacije združenih narodov za prehrano in poljedelstvo odobrilo že nad dvajset vlad, je bila sklicana konferenca v (Juebecu v Kanadi, kjer je bil 1«. oktobra 194.i pravilnik podpisan. Prvi generalni di-rektbr je bil sir Hoare, ki je na konferenci predstavljal Veliko Britanijo. Pod njegovim vodstvom je bila tudi prva širša konferenca, na kateri so pričujoči predstavniki obravnavali prehrambene v svetu. ALI VESTE, DA SI MORETE CELO V SAMEM TRSTU OGLEDATI: Lotosov cvet, kavovec, poper hmelj, riž in 150 vrst OB ROBU Za tržaški botanični vrt se zanimajo učenjaki vsega sveta - Vrt obiskujejo radi zla-sti srednješolci in material, ki jim je na razpolago jim nedvomno zelo olajšuje študij Važnost tržaškega Botaničnega vrta je prav v tem, da sistematično goji ln proučuje vse te" raznolike rastline, ki se križajo na Primorskem in v Istri. Prav zaradi te raznolikosti je pa študij teh rastlin precej obširen in težaven. Vendar Ima že tržaški Botanični vrt toliko domačih rast- lin, da lahko nudi učenjakom vsega sveta odlično eksDeri-mentalno področje za fitogeo-grafske in genetske študije o naših rastlinah, ki vzbujajo Lotosova rastlina v tržaškem botaničnem vrtu zaradi zgoraj omenjenih značilnosti veliko zanimanje vsepovsod. Da je to zanimanje res veliko, pričajo stiki, ki jih vzdržuje naš Botanični vrt inozemstvom. Tržaški Botanični vrt je v stalnem dopisovanju s podobnimi ustanovami na vsem svetu, tudi v Vzhodni Evropi .Vsako leto izda vodstvo vrta katalog vseh semen, ki jih gojijo. Te kataloge razpošilja na razne univerze in botanične ustanove, od katerih pa tudi dobiva zelo zanimive rastline in publikacije. Na ta način se je Botanični vrt v Trstu obogatil z raznimi eksotičnimi rastlinimi, ki so za obiskovalca nedvomno zelo zanimive. Med raritetami, ki jih vrt goji so pa tudi domače rastline. Med temi je na pr. vrsta praprotnice, ki uspeva samo na otoku Lošinju in nikjer drugje. Med najzanimivejšimi eksotičnimi rastlinami lahko vidimo v botaničnem vrtu rastlino kave ki ima visoko deblo, podolgovate liste in ki naredi sadeže ovalne oblike v katerih sta po dve zrni kave. Poper je rastlina ovijalka, ki pa Trstu ne uspeva popolnoma verjetno zaradi vremenskih razmer. Gojijo jo v zaprtem prostoru, kljub temu pa naredi samo cvet, ne pa sadeža. Zelo zanimiva je tudi afriška rastlina, iz katere pridobivajo Afričani moko za kruh. Rastlina, pri kateri se obiskovalci zelo radi ustavljajo je mimoza sramežljivka (mimo-sa pudica), ki sedaj ni v cvetju, je pa zelo zanimiva, ker se njeni listi takoj zaprejo ob najrahlejšem dotiku. Med drugimi eksotičnimi rastlinami so zelo zapimive kafrovo drevo (katere listi imajo značilen okus kairc), lotosov cvet, ^tipična japonska rastlina, ki raste v vodi in ima liste v obliki dežnika prevlečene s snovjo, da jih voda t.e more zmočiti, nadalje egipčanska rastlina čudne oblik’, (egiptovski papirjevcc, neke vrste šaša), ki ima trikotno steblo in iz katere so star: Egipčani pridobivali papir Svojevrstna sorodnica iglavcev, najstarejši ostanek dre- I ZAKLADI '»j*11. živ|'e V n., I1 tn a,tš]i Teodor Gar-S 0 slik0 mKed drugim tu- >JNVS°, obd 36 Pei'onove 71 Z'** kam JVNtvJ? Peleg omenjenih .NtNa dragocena ogr- kol Martina in po \ fa „'a'na nekega P--rSen^ vanja- Med - 8 cenostmi je tudi s pravim nov. Ob kipec petelina v normalni velikosti — iz čistega zlata, nadalje posebna soba, polna slonokoščenih kipcev, velika zbirka zlatih predmetov, ki jih je dobil Peron Od j-aznih domačih 'in tujih organizacij ali političnih o»ebnqsti, posa-ben telefonski aparat iz c!St»-ga zlata, razni podstavki in jedilni pribori iz čistega zlata. V posebni garaži, je cela zbirka avtomobilov najrazličnejših prvovrstnih znamk, kot na pr. Mercedes Benz, Alfa Romeo. Med temi so posamezni avtomobili,' ki so bil: izdelani izključno zanj. Vsi ti avtomobili imajo na vratih vdelan Peronov grb iz zlata. Ce bi hoteli naštevati predmete, ki so jih našli v Peronovi vili, bi morali še dolgo nadaljevati, vendar se že iz naštetega vidi, da je bilo v tem stanovanju mnogo preveč bogastva. integracije nianitestacije v Buenos Airesu so uajaie tri dni po Peronovem padcu. V začetku sčptembra so se v Nordviaku pri Haagu sestali zunanji ministri v Evropski skupnosti za premog in jeklo včlanjenih držav. Na .seslgpku fo poslušali.poročilo p napredku dela Odbora za integracijo , in dali nove napotke za delo, da bi bilo to uvodno delo, dogovorjeno na nedavnem sestanku v Messi-m, pravočasno zaključeno. Na sestanku v Messini v začetku junija je bila sprejeta resolucija o oodočem delu pri obravnavanju vprašanj zahodnoevropske Integracije. Predvideni sta bili dve etapi, uvodna in dokončna. Uvodno delo naj bi opravili v odboru vladnih delegatov šestili držav pod predsedstvom belgijskega zunanjega ministra Spaaka. To delo naj bi bilo končano do srede oktobra v obliki začasnega poročila, naslovljenega na konferenco zunanjih ministrov. Da bi delo odbora pospešili, da bi bolje razčistili nekatera sporna vprašanja, na katera je odbor naletel v dosedanjem uvodnem delu, jc bil potreben seda' nji sestanek Zunanjih ministrov. Iz spomenice, predložene na tem zasedanju, je moč sklepati, da dežele Benelpxa vztra-j a jo na tem, naj se razširi integracija na področju kla-sične energije (premoga, nafte in elektrike), na področju prevoza in atomske energije Drugi predlog je odprava i :i rine, kvantitativnih omejitev menjave in ustanovitev ustreznih organizacij, ki, naj bi poslovale v tej smeri. V carinski politiki sta bila sprožena dva predloga. Prvi predvideva vzpostavitev evropske carinske unije ob proporcionalnem zmanjševanju carin in odpravljanju omejitev. Izvedli bi ga tako, da bi ugotovili obveznosti za vse pežele, da v določenem roku in odstotku znižujejo carinske obremenitve in odpravljajo posamezne omejitve. Drugi predlog predvideva znižanje carin in omejitve po skupi-rah posameznih izdelkov, upoštevajoč pri tem specifičnosti posameznih skupin izdelkov i:i uporabljajoč različne stopnje znižanja carin za posamezne skupine izdelkov. Sodijo, da bi postopek v zvezi z vzpostavitvijo carinske unije trajal 10 do 15 let. V tem času naj bi dosegli docela prost promet z blagom, kapitalom in delovno silo, ustvarili naj bi skupno tržišče z razmestitvijo proizvajalnih sil brez slehernih umetnih ukrepov. Na čelu skupnega tržišča ne bi bilo nobeno naddržavno telo, kakor na primer v evropski skupnosti za premog in jeklo. Te funkcije pa ne bi mogli prevzeti niti sedanji organi skupnosti. Namesto te ga predlagajo skupni organ, ki bi imel samo nekatere elemente naddržavnostl, ki pa ne bi mogel sprejemati odločilnih sklepov niti o enem vprašanju brez dvotretjinske večine ali celo soglasno. V zvezi s tem so sprožili vprašanje pravice do veta, za katero se nekateri zavzemajo, ker je zadevno gradivo deli- katno. Kar se tiče integracije na področju evropskega transporta, so prav tako predlagali dve poti. pododbor, ki je razpravljal o problemu transporta, se jc večidel postavil na stališče, da je treba sprejeti metodo postopnega izenačevanja tarif. Francoski delegat v pododboru se je postavil na stališče, da je treba vskladiii tarife včlanjenih držav. Vse dotlej, dokler ne bo evropsko transportno omrežje združeno, je predvideno sklepanje dvostranskih in večstranskih pogodb med vlada- mi oziroma prometnimi upra-llo vprašanje mednarodnega vami in družbami, katerim bi sodelovanja na področju a-bili prilagojeni načrti, sestav- tomske energije, kakor vpra-Ueni na temelju enotnosti ev-l sanje lastne integracije. Zato ropskega transporta. Tudi kar odhor meni, da je treba za zadeva transport, so se postavili na stališče, da v tem primeru ni potreben naddržav-ni organ. Organizacija virov klasične eiiergije je razen načrtov o carinski uniji poglavitno delo odbora. Ta problem so obravnavali z vidika, da mora proces integracije zajeti vse vire, da bi tako izkoriščanje in razvijanje virov lahko bolje planirali. Ze v dosedanjem delu Skupnosti za premog in jeklo se jo pokazala velika pomanjkljivost spričo odsotnosti integracije nad električno energijo in nafto, zlasti v zvezi s premogom. Po eni strani je premog pomembna surovina za proizvodnjo električne e-nergije, po drugi pa je čedalje bolj pod pritiskom konkurence nafte. Ta položaj grozi zavreti razvoj električne energije. Odbor se je postavil na stališče, da je treba vskla o iti načrte posameznih držav z,, razvoj energije in da jc treba v tem oziru zajeti bilanco evropske energije v vseli njenih podrobnostih. Zajeti je treba torej vse vire klasične energije in planirati njih razvoj v celoti tako, da bo v prid vsem evropskim drža vam-članicam. Na sestanku v Messini so razpravljali tudi o atomski e-nergiji. V resoluciji o bodočih načrtih glede integracije jc bilo govora tudi o tem. Odhor pa se je postavil na drugačno stališče. Po njegovem mnenju se atomska energija še zdaleč ni toliko razvila, da bi lahko postala predmet posebnih načrtov evropske integracije, Odbor sodi, da evropske dežele na tem področju še niso dovolj napredova-, le; zanje je tudi prej nasta- sedaj delati prvenstveno na načrtih mednarodnega sodelo' vania. Razpravljali so tudi o socialnih vprašanjih v zvezi 7. integracijo. Na tem področju je najtežavnejše vprašanje prostega gibanja delovne sile, pa tudi enotnega sistema socialnega zavarovanja. Različni vidiki tega problema, zlasti še razlike v stališčih vlad, in tudi delavskih sindikatov, so tudi tokrat preprečili, da bi lahko odbor sprejel kake konkretnejše predloge. Tako je torej z delovnim odborom, ki so mu poverili obdelavo načrtov o integraciji Evrope. Kakor vidimo, odboi ni utegnil urediti vseh vprašanj; za mnoga vprašanja jc predlagal alternativno rešitev Da bi svoje delo pripeljal do konca in pripravil poročilo konkretni: ii predlogi za na daljnje delo v zvezi z integracijo, je bil potreben sestanek zunanjih ministrov, ki naj bi dal nadaljnje napotke. Po prvotnem načrtu naj bi bilo delo odbora zaključeno do 10. oktobra. Po vsem sodeč bo ta rok podaljšan. Dosedanje proučevanje namreč ni zajelo enega izmed pomembnih vprašanj — vprašanja razširitve zamišljene integracije n.; ostale evropske dežele, se pravi, izven kroga šestih v Skupnosti za premog in jeklo včlanjenih držav. O tem bodo morali bolj na široko razpravljati tudi z OEEC. 7.a sedaj je novost v načrtih evropske integracije predlog o carinski uniji. Opozoriti je treba, da so svoj čas pri tem predlogu začeli. Prvi načrti evropske integracije so upo-števali carinsko unijo. Sedaj znova oživljajo. V. hi. ves, ki so rastla pred milijoni leti (ginkijo) s čudovito lepimi pahljačastimi listi, hmelj (ki je tudi rastlina ovijalka), razne vodne rastline, čez 150 paznih vrst kaktusa (med katerimi je en fcaktiM jjsolL več kot 5 metrov). €vl|ahp/ tuši, itd/ Zfclo zanimiva j« tu* di skupina okrasnih rastJin-V zaprtem prostoru gojijo krasno Rastlino fpflvmrfen-ilrum pertusumT. ki Trna 'Tiste' Izredno originalne oblike, luknjičaste in vijugaste in pri kateri rastejo zračne korenine po vsem deblu do samih listov in tako dolge, da spet dosežejo tla, kjer je rastlina vsejana. Nešteto je tudi vrst palm in vsakovrstnih drugih rastlin. Botanični vrt ima tudi zelo važen vzgojni pomen in je s tega vidika res dragocena ustanova v našem mestu. Obiskujejo ga vsako ie-to dijaki srednjih šol in material. ki jim je na razpolago jim nedvomno zelo olajšuje študij. Botanični vrt je pa tudi dragocena pomoč vsem tistim, ki ljubijo cvetje in se s tem ukvarjajo, kar si lahkji v njem ogledajo najrazličnejše rastline in dobijo vsa potrebna pojasnila za pravilno in uspešno deta na tenr pod-V. P. Tedaj je organizacija FAO štela le 42 članov. CMotjia dejavnost organizacija KAOMe težila k temu, da se poveča količina prchram- beujjga.,, blaga in poljedelskih pridelkov na sploh in da se kmečkemu prebivalstvu omogoči boljše življenje. To po-nienr, da - Je glavno delo organizacije FAO vezano za dolgo dobo. Drugo zasedanje FAO je bilo leta 194(1 v Kopenhagenu, ko je bila ustanovljena pripravljalna komisija, ki naj bi se ukvarjala s predlogi in z vprašanji prehrane v svetu in s posebno nalogo, da proučuje ' predloge svetovnega odbora za prehrano. FAO je tedaj štela 48 članov. Tretje zasedanje FAO je bi' lo 1947. leta v Ženevi. Tedaj je bil ustanovljen Svet OZN za prehrano in poljedelstvo ki je imel v začetku 18 članov in ki jih danes šteje 24 Istega leta je bila v okviru iste organizacije ustanovljena Evropska komisija za gozdarstvo, kateri sta sledili -e Južnoameriška komisija za gozdarstvo, ki je bila ustanovljena 1948 in nato Azijsko-paci fiška komisija za gozdarstvo ki je bila ustanovljena leto pozneje, Celotno število članov FAO se j* vtem dvignilo na 57. Leta 1948 je bilo posebno zasedanje FAO v Washingto-nu. Na tem zasedanju je bi izvoljen za generalnega direktorja Američan Noriš Dod. Tudi četrto zasedanje je bilo v VVashingtonu. Bilo je to ob koncu istega leta. Prav tako je bila peta konferenca FAO tudi v VVashingtonu. Šesta konferenca FAO je bila 1951 v Rimu. Tu je bila leta 1953 tudi sedma konferenca. Vsak posamezni letni program dela te mednarodne organizacije predstavlja po navadi I’ nadaljevanje določenih programov, ki se nanašajo na več področij. Ti programi predstavljajo progresivne faze v izvajanju prej določenih načrtov, kot na primer pobijanje ka^e močno razširjene živalske bolezni. Program pa lahko zajame tudi dejavnost, ki jo terjajo izrPdne o-koliščine Primer: veliko po- manjkanje hrane takoj v prvih letih po vojni, ko je bil v maju 1946 sklican posebe-' sestanek, na katerem je bil sestavljen mednarodni svet za prehrano v izrednih prilikah Ta svet si je prevzel nalogo nadaljevati delo uprave za prehrano, '-i je bila imenovana že v času vojne. V ?odelov.anju s posameznimi vladam^ z Združenimi naredi in mediKirodno banko za obnovo in razvoj je FAO organizirala področna središča {a izpopolnjevanje. Ta področ na središča imajo namen iz-bpljšiiti ’ priprave, analize in poljedelske' načrte, ki so v programu celotne FAO. Neposredna tehnična pomoč državam članicant, ki se borijo s specifičnimi kmetijskimi ročju. problemi, je bila že od same-g» : začetka