Poglavje o naši iatti. Nadaljujmo! — Klerikalci kvarijo mladino. Kdor je njihov, ta sme početi vse, kar se mu ljubi; svojim prizanašajo, odpuščajo, kadar pa tak-le klerikalni razposajenec stori kaj strogo kaznjivega, ker skoči čez ojnu „•• zapeljan vsled prizanašanja, ga proglasijo pa za liberalca. Klerikalci učijo mladino sovraštva. Lani meseca avgusta ie bil v Mirnu sloveči krščanski bojevnik Terspglav iz Ljub Ijane, urednik »Mladosti". Ta človek je učil »katoliško" mladino, da mladinska organizacija bodi b o j u a organizacija, „ s 1 o v e 11 -s k a krščanska mladina naj za g r e-11 i življenje s v o j i m a a s p r o t u i k o m, il a jim s p r 91 i p o d e r e, k a r s e z i d a j o". Se posebej je vzel učitelje na piko ter priporočil, noj onemogočijo delovanje učitelj-stva, katero se ne nahaja v klerikalnem taboru, z vsemi sredstvi. Ponavljamo, da je Terseglav urednik lista „ Mladost", namenjenega za katoliško mladino, ter pribijamo, da je on nekak vrlini voditelj mladeniškega gibanja na katoliški podlagi med Slovenci. Kdor mladino tako uči, ta jo kvari, ta jo zapeljuje v zločinstvo. Takega človeka bi se moralo zagrabiti za vrat pa postaviti pred sodnike, da izrečejo nad njim ostro obsodbo. -- Torej: kdor ni v klerikalnem taboru, ta je uasprotnik, kateremu treba zagreniti življenje, kateremu treba sproti podreti, kar sezida,. Vsa sredstva so dovoljena. Tako zločinskih naukov še nismo culi do Terseglavo-vega nastopa v Mirnu. Sedaj pa čujte in strmite! Naš nadškof in knez priporoča, naj razširjajo duhovniki mladeiuški list „Mladost", kateremu je duša ¦-- Terseglav! Pa kako je že učil nadškof.' — „ Društvo (troti društvu, zborovanje proti zborovanju"! •- In ali ni nekaj strašnega, ako se pomisli, da vživa odobravanje za svoje deiovanje Terseglav v najvišjih dukovskili krogih V! Mladina se da kmalu zapeljati, in res vidimo, kako podlo, kako ni?,ko, kako nečloveško je počenjanje zapeljane „katoliške" mladine! Zato pa je naša dolžnost, odtegniti jo vplH* demoraiizujoče klerikalne stranke ter jo povesti na prave poti omike in prosvete. Mi učimo mladino spravljivosti, ljubezni, prizanašanja, mi jo učimo, naj občuje prijazno s klerikalci, mi jo hočemo olikati in omikati, da more dobro in imponujoče nastopati sebi v čast iu v korist našega naroda — klerikalci jo učijo pa skrajnega sovraštva. Tako, kakor je govoril Terseglav javno v Mirnu, govorijo klerikalni osrečevatelji mladine po društvih, pri vinu v tarovžih ; tako zapeljujejo in kvarijo mladino. Kdo je tisti, ki se drzne reči, da ni r e s V Kadar pišejo klerikalci o mladini, ne pozabijo »gonje „Sočo" proti duhovščini". Hinavci dvigajo svoje obraze proti nebu pa javkajo: »liberalna „Soča" huj.ika mladino proti duhovščini", zato pa je tako žalostno po deželi, zato so prazno cerkve in polne krčme, zato ubogi duhovniki ne morejo nič storiti itd. Hinavci grdi, lažuiki, obrekovulci. Vsa gonja je izmišljena, vsi „uapadi" na dti-duhovsčino pa izvirajo odtod, da so ljudstvo zgraža nad neduhovskim početjem politikujo-čili nuucev. Saj so vendar duhovniki v deželi, ki niso bili še nikdar ,.uapadeni" v •-„Sočiu. Zakaj? Zato, ker živijo mirno ter se mikajo v politiko le toliko, kolikor morajo na ukaz nadškoiijskega ordinarijnta. Da pa naši dopisniki i/, kmetskih vrst, povdarja mo, kmetskih vn,t, pošteno ožehtajo nuiica, ki pretvarja vežo božjo v politično shoduico, imajo ie pr. • Taki kmetski mladeniči in možje vršijo > a to delo. Takim ne bomo zapirali ust nikdar. — Neumna je trditev klerikalcev, da mi vstvarjama nasprotje m-ul mladino in duhovščino na deželi. Ako bi tudi hoteli kaj takega, bi ne bilo treba; kiijli za tako nasprotje že zuajo poskrbeti politikujoči mmci sami. Kdor ni hitro ž njimi, je „liberalec". Kdor drvi slepo za njimi, je katoliški mož. Kar sami jih lotijo, potem začne napadanj«, od klerikalne strani, napre.injaki se branijo — na kar začno klerikalci vpiii, da so oni napadeni, žaljeni iti tako naprej — Nuuci naj mirujejo, živijo z ljudstvom, kakor se spodobi, pa bodo tako; prenehali vsi „111 padi" v javnosti. Dokler bo pa tako rogjyi-Ijenje po deželi, kakor je sedaj, pa ni traba misliti, da se jim bo puščalo proste roke, da bot c počeli prav, kar baš hočejo. O d y o v je neobhodno potreben, brnmba mora biti, pa če p o b o ž n j a k i S e 10-liko solza prelijejo radi .,napa-u o v''. - - Pa pride še. Naš »Narodni dom". (O«l;iovoi> „fioi>i<-i"). Na drugem mestu odgovarjam »Gorici« na vprašanja, ki mi jili je baje stavila /e večkrat, pa som jih prezrl. Zaradi tega je postala stara klepetulja' zelo »ko-iai/jia<. brusi /Johni jezik in sika svojo strupeno žolč proti meni. da bi omazala moje ime v očeh tistih, ki me dovolj ne poznajo. Da potolčem stari Kresnici ošabne rožičke. ji za spremembo odgovarjam, da !io zadoščeno njeni radovednosti: Prvo vprašanje se glasi tako: I . ISM5. je prinesla ^Soča« to-le notico: Narotlni dom- v Gorici. Nabrani denar se vlaga v -Goriško ljudsko posojilnico-. A. Gabršček da 3(M> gld. Toliko za začetek! Naprej!« K.ie je tistih obljubljenih MH) gkl.?.-- Zares, splačalo se je. brskati po starih letnikih -Soče« ter izvleči na dan danes brezpredmetno notico o starih hrepenenjih po Narodnem domu«. Odgovor na neumno vprašanje v »Gorici* je vendar prav kratek! Tistih M\{) gld. se je porabilo za .... zidanje »Narodnega doma«. Ali bolje: >Narodnega doma« ni, ga tudi nikdar ne bo, ker je postal nepotreben, zato tudi Gabrščekovih M)\) gld. ni bilo notreba. Ako bi se pa bilo zares nabiralo za kak »Narodni dom« v Gorici in tudi zidalo ga. tedaj bi bil Gabršček gotovo prvi med prvimi odštel obljubljenih 300 gdl., kakor ie storil ob neštetih prilikah. Zakaj ni ponatisnila»Ooriea« kakih drugih izkazov iz »Soče, 11. pr. moje izdatne darove o novem letu in o drugih prilikah, ko so imeli prav enak vspod- bujevalni namen, kakor takrat za »Narodni dom«! Šel sem vselej z dobrim vzgledom naprej, pa naj sem se sam Se tako trdo boril za obstanek! S tem bi bil prav za prav lahko sklenil svoj odgovor na blazno, brezmiselno, zato pa toliko bolj zlobno vprašanje Gregorčičevega lista. Ali ker hoče »Gorica« zadnje čase begati zlasti mlajšo generacijo, ki gleda v Gorici na svoje oči" le sedanjost, a ne pozna muk in tf.žav polu. pretekle dobe, naj sledi v dopolnilo kratka sličica tistega prekrasnega inpredka, ki je odpravi! potrebo »Narodnega doma« v Gorici. Zakaj so še I. 1895., toraj komaj 13 let nazaj, govorili rodoljubi o »Narodnem domu«, ki naj bi se gradil v Gorici na ramena požrtvovalnega ljudstva? Naš mlajši rod, ki se greje na solncu sedanje slovenske pozicije v Gorici, nima niti pojma, kako težke čase smo živeli Slovenci še v letih 1890. in dalje. Na ulicah je bilo nevarno slovenski govoriti; zmerjanje, napadi, inztilti ... to je bila vsakdanja pesem. Slovenci nismo bili vpoštevani n i k j e r. Ne sodne, ne politične, ne druge državne oblasti niso z nami uradovaic slovenski. V Gorici so nas poznali le tam, kjer je bilo treba plačati, drugače smo bili prezirani, zaničevani, potiskani v kote. Trgovine in obrti skoro nikake, vse so požrli naši .... zasvanio-valci. Edino »Čitalnica« je imela za silo dostojne prostore pod laško streho. »Goriška ljudska posojilnica« je uradovala parkrat na teden v prostoru za skladišče. Drugače Slovenci nismo imeli kraja, kjer bi se mogli pokazati, zbirati. »Slovenska miza« v nemški restavraciji pod laško streho »pri treh kronah« je bila edina raprezentantinja vsega našega »slovenstva«, pa še ta miza se ni upala slovensko govoriti s plačilnim natakarjem; popoldne je govorila v kavarni »Evropa« laški, le zvečer pri »zvezdi« se je svobodno razvijala ta ljuba slovenska pri-prostost. Žalostni časi! Kaj čuda, ako se je našla tu pa tam kaka slovenska družbica, ki je zasanjarila Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ===== ALEXANDRB DUMAS. ===== (Dalje.) »Osem labko oboroženih jezdecev naju zasleduje. Ce prideva do Compiegne, se vstaviva v Paon—Co-uronne; gostilničar je naš prijatelj. — To je vsaj nekaj gotovega, pravi Athos, in v enem ali drugem slučaju bova vedela, kako imava ravnati. Pojdiva torej v Paon — Couronne. — Da, pravi Arainis; toda če hočeva priti tja, se morata najina konja malo oddahniti; čisto zmučena sta. Aramis je govoril resnico. Pri prvi krčmi sta se torej vstavila. Dala sta konjema po dve meri v vinu namočenega ovsa, jima privoščila tri ure počitka ter se potem zopet odpravila na pot. Tudi sama sta bila vsa zbita od utrujenosti, toda upanje ju je držalo pokoncu. Šest ur pozneje Bta dospela v Compiogne ter vprašala po hotelu Paon - Couronne. Pokazali so jima tablo, na kateri je bil naslikan bog Pan s krono na glavi. Prijatelja sta stopila s koiij, ne da bi se dalje brigala za pomen slike, ki bi jo bil Aramis v kakem drugem času zelo kritikoval. Našla sta vrlega gostil- ničarja, plešastega in trebušnatega kakor kitajska opica, katerega sta vprašala, če ni prenočeval več ali manj časa dveh plemičev, ki so jih zasledovali lahko oboroženi konjiki. Gostilničar je šel, ne da bi kaj odgovoril, k neki omari ter poiskal v njej polovico zlomljenega rapirja. — Ali poznate to ? je vprašal. Athos se ozre samo enkrat v jeklo ter odvrne: — To je d' Artagnanov meč. — Last velikega ali malega? — Malega, odvrne Athos. — Že vidim, da sta prijatelja onih gospodov. No torej, kaj se jima je pripetilo? — Prišla sta z zasopljenima konjema na moje dvorišče, in predno sta utegnila zapreti velika vrata, je pridirjalo za njima osem lahko oboroženih konjikov, ki so ju zasledovali. — Osem! pravi Aramis; to se mi zdi zelo čudno, da sta se dala d' Artagnan in Porthos, dva taka junaka, prijeti osmim možem! — Da, da, gospod, in onih osem jezdecev ne bi bilo nič opravilo, ko ne bi bili nabrali v mestu dvaj-setorice vojakov polka Royal - Italien, kije v tem mestu v garniziji; tako pa sta bila vajina prijatelja doslovno obkoljena od prevelikega števila. —- Prijeta ! pravi Athos; in se li ve, zakaj ? — Ne, gospod; odvedli so ju takoj, in nista mi utegnila ničesar povedati; samo ko so že odšli, sem našel kos tega meča na bojišču, kjer sem pomagal spraviti dva mrtva in pet ali šest ranjenih. — In njima se ni nič zgodilo? vpraša Aramis. — Ne, gospod, mislim, da nič. — No, to je veudar še malo tolažbi, pravi Aramis. In veste n, kam so ju peljali? vpraša Athos. — Proti Louvres-u. — Pustiva Blaisoisa in Griraanda tukaj, pravi Athos, vrneta so jutri s konjema v Pariz, zakaj danes nista več za ježo, midva se pa peljiva s pošto. — Prav, peljiva se s pošto, pravi Aramis. Poslala sta iskat konje. Med tem časom sta naglo pokosila, ko bi v Louvres-u kaj zvedela, sta hotela nadaljevati svojo pot. Dospela sta v Louvres. Samo ena gostilna je bila tu. Dobival se je tu dober liker, ki je še danes na glasu in se je že takrat tam izdeloval. — Vstaviva se tu, pravi Athos, d' Artagnan gotovo ni zamudil te prilike, ne zaradi tega, da je pil liker, temveč zato, da nama pusti kak znak. Vstopila sta ter poklicala dva kozarca likerja na mizo prednje sobe, kakor sta ga morala poklicati tudi d* Artagnan in Porthos. Miza, kjer se je pilo navadno, je bila pokrita s cinasto plofio. Na tej ploči so bile zapisane z ostrino močne igle sledeče črke: »Sueil, D*. — V liueilu sta i pravi Aramis, ki je prvi zapazil ta napis. — Torej pojdiva v Rueil, odvrne Athos. — S tem se pogrezneva v volkovo žrelo, pravi Aramis. — Ko bi bil jaz prijatelj Jonasov, kakor sem prijatelj d' Artagnanov, pravi Athos, bi bil šel za njim v trebuh morskega soma, in vi bi storili ravno tako, kakor jaz, Aramis. 6t. 15________________ Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Cetrtok in aoboto 'ob 4. uri popoldne tor stane po p081' •> njoiHftna ali v Oorioi na dom poSiljana: vso loto ........15 K •/............10 » V........ Posamično Številke stanejo 10 vin. „S0Cftj'* 'n,a naslednje izredne prilogo: 01» no-»ain leta „Kaiipot po GoriiSein'Kn GHa1Scl%§!feW'tfnV •: „aaiipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dvakrat v letu „Vozni red železnic, parnifcov in poStnU mi". Naročnino sprejoma apravništvo v Gosposki uliti \\dv. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabršCek da naročila brez doposlang-naroCnlne se ne oziramo Oglasi in poslanico se računijo po ivtit-vrsiah če n.skano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večjo črko po prostora. -— Reklame in spisi v uredniškem dolu 30 v vrata. Za obliko iD vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. __________Tečaj XXXIX. Uredništvo so nahaja y Gosposki ulici it. 7 v Gorioi v I. nad t Z uradnikom je raogoSo govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo so nn. haja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levov tiskarn Harofinino in oglase je plafiati loco Sorica Dopisi Daj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamaoija in drage reči, katere ne upadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravnlštvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od >So2e sak petek in stane vse leto ,3 K 20 h ali gld. 1-60. »So5a< in >Primorecc se prodajata v Go i i v '¦asih knjigarnah.in teh-le tobakarnah: Schvrarz v Lo si ul., Joller3itz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališgu s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po-kopalisčni ulici, I. Matiussi v ulici Fortnica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiiJ na trgu della Caserma. V Gorici, v soboto d»6 6. februvarija 1909 Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavcie v uonci. — eeieiesn st. »a. — »Gor, Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fab5i5) tiska in zal. o . . . . »Narodnem domu«, kjer bi se Slovenci zbirali, navduševali, in kjer bi delali čast slovenskemu imenu! »Narodni domi« so bili prišli v modo; na ta način edino se je umevalo odpomoči vsem možnim potrebam: gledališka dvorana, prostori za »Čitalnico«,. »Sokol« druga društva, dostojna gostilna, kavarna itd. — Pa z nabiranjem darov naj bi si bili zidali tak dom tudi-mi goriški Slovenci! Parkrat so neke družbice tudi nabrale nekaj goldinarjev, vložile v posojilnico ( — neka malenkost je tam menda še danes!) — in tudi jaz sem I. 1895. hotel podpreti tako rodoljubno namero z vsao-dbudilno notico in obljubo 300 gdl. — Samo kak iump se more nora vati iz takratne dobre volje in plemenite namere, — to pa toliko bolj, ker mora pač vedeti vsak goriški Slovenec, da je postal — Bogu hvala! — »Narodni dom« v Gorici nepotreben v veliki, če ne v največji meri prav po — mojem delu! Ne jeden »Narodni dom«, kjer se bomo koncentrovali, kjer bo združeno vse, kar je naše, drugod pa nas nikjer ne bo, marveč ven po Gorici raztezimo svoje pridne in podjetne roke, c e 1 a G o r i c a bodi naš — »Narodni dom«! to je bilo moje geslo, katero sem oznanjal vselej in povsod. Imenovali so me vtopista in sanjača, — ali moje nade me niso doslej še nikdar varale, zato sem ponosen, da morem pokazati mlajšemu rodu vspeh za vspehom in da morem veselo vsklikniti: Hvala bogu, da nismo zidali v Gorici »Narodnega doma« po vzgledu v nekaterih drugih krajih..... z darovi in dolgovi, v nesrečno koncentracijo vsega narodnega in družabnega življenja! V Gorici smo bili pametnejši, zato naš sedanji vsestranski napredek!! Že 1. 1892. sem drezal sodelavce v načelstvu »Goriške ljudske posojilnice«' da bi kupili nasproti ljudskemu vrtu ob realki stavbišče in obe hiši proti ulici Mo-relli, — dobili bi bili lahko tudi svet, kjer je danes »Cooperativa«, vse to takrat še za razmeroma nizko ceno. Ali podjetnosti ni bilo nikake . . ., moje prizadevanje je ostaio brez vspeiui. — Ko se nam je pozneje nudila prilika, da bi dobili v svojo posest hišo in vrt, kjer sta zdaj »Šolski dom in »Gregorčičev dom«, ni dr. Anton Gregorčič mignil niti z mezincem. Jaz sem zasebnim potom preskrbel denar, dr. Turna je oskrbel pogodbo. — Vsakdo se more še spominjati, da sem vodil jaz vso agitacijo za slovensko šolstvo in poznejši »Šolski dom«. Ko smo zidali poslopje »Šolski dom«, nam je hotel Gregorčič graditi — kurnik, ki bi nam bil le v sramoto in škodo. S pritiskom smo dosegli, da je prišel v Gorico prof. Hrasky in nam napravil lepe načrte. — Zdaj se košati tam dr.Gregorčic in zlorabi posvečene prostore »Š. d.« v svoje strankarske namene. L. 1899. smo kupili sedanjo hišo »Goriške ljudske posojilnice«. To je bila dobra kupčija! Zbudil in izvršil sem jo jaz :" sam, dasi je bilo precej nasprotovanja. — ' Dobili smo »Trgovski dom«, prešel je v slovenske roke hotel Siidbahn, - posebne važnosti za naše družabno življenje je hotel Jelen, za naša društva pa »Društveni dom« vsiliti sv. Ivana, kjer je zdaj 6 narodnih društev, med temi glasbena .j šola in vzorna dijaška kuhinja; tam je bila letos dograjena tudi Sokolovna. Vprašam: Kaj bibili goriški Slovenci brez teh poslopij in podjetij? Še pred malo leti nismo imeli niti jednega dostojnega zbirališča, boljše restavracije z vrtom in dvorano, nismo imeli ničesa, s čim«:r bi se mogli ponašati, kar bi bilo viden znak našega obstanka v Gorici, naše gospodarske in socijalne pozicije, — danes pa smo Slovenci nad Italijani. Danes bi nam bil le v na-potje vsak — »Narodni dom*. Vse to imamo goriški Slovenci brez slehernega nabiranja, nikogar ni nič bolelo, ko je zrastel tolik napredek na rodovitni slovenski njivi. In ako se tudi ne obrestuje vse tako, kakor bi naračunif.kak fiiister s svinčnikom v roki, nikdo ne dobi sivih las vsled tega! — Le »Gorica« cvili in hujskari, ker njena deviza od nekdaj je: »naj hudič vzame vse, kar ni v klerikalnih krempljih!« — Menim, da bo ta pesem o »Narodnem domu« zadoščala v odgor na neslanosti Gregorčičevega trobila. A. G a b r š č e k. Moli-ov Seidlitz-prašek je za na želodcu trpeče noprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra BtiCmmi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orlg. škatlje K 2-— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Rloll-ovo Franc, žganje in sol za ribanje života. — BoleCins olajSujoCe is okrepCujofie sta-rozuano sredstvo proti trganju in prehlajenja vsake vrste. Orlg. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, A. Gironcoli. DOPISI. Iz komenskega okraja. Komen, 2. svečana. — Na želodcu je ostala „Goricia pogreta jed in ni bilo drugega sredstva, nego seveda izrigati, kar ne more najkosmatejši želodec prebaviti. In rigala je dne" 1. t. m. v 10. št. XI. letnika svoje starosti iz rodu starostrujarjev. Te boli nasledek je bil izkaz trt, ki ga je pož.la „Gorica" skoro pred jedniin letom. Kakor razumevam, strašna je tudi bol, ki objemlje debelo gospodo, da je bila radi obrekovanja pred c. k. okrožno sodnijo v Gorici obsojena. Nekaj je tudi zadalo k raai, da je „SoČa" na njih troške obelodanila dobesedno celo razsodbo. Kako se torej pred svojo čedo opravičiti? Drugače ne, nego najbolje pogrevati, kar se prej ni dalo prebaviti. Nisem želel, ko sem tožil »Gorico" in „Primor-ski List", škode Bajtu in Bi v carju, ampak hotel sem, dati priliko duhovni gospodi, onim svetim možem, du stopijo pred sodnike in dokažejo, kaka usta imajo. Ali zbali eo se in skrili, ker niso mogli dokazati resničnosti svojih trditev. Dana je bila obsojenim klerikalcem lepa prilika pred c. k. okrožno sodnijo dokazati, da sem se jaz okoristil z državnimi trtami, a tega niso storili, ker — niso mogli! Prosim, še dalje vse izkaze, pa pogosto ponatisnjevati in ž njimi krmiti skromne backe 1 Da kmetje dobivajo zastonj ali po znižani ceni od vlade trte, to ni še nobena vla-dina dobrota, ampak njena dolžnosti Ravno iz tega razloga nisem samo tega izkaza spisal, ki ga „Gorica" z dne i. t. m. pogreva, ampak še mnogim, mnogim kmetom, ki so se name obrnili. Ako nisem komu spisal, sem pa priporočal. Moj namen je, da se vinogradništvo pri nas čim prej dvigne, kar je doslej kolikor toliko tudi pripomoglo; da se pri nas more kmet vzdržati pri sedanjih okolščinah ia tudi „biro" odrajtovati duhovni gospodi, najde edini vir v vinogradništvu in živinoreji. Poživljam, naj se mi dokaže, da sera se jaz okoristil z eno samo vladno trto. Josip Štrekelj. Iz goriške okolice. Iz Bilj. — (Odprto pismo). Neznani dopisnik si je vsodil pisati v št. 5. „ Delavskega Lista", da podružnica N. D. O. v Di-ljah propada, in da sam predsednik zaostaja v plačevanju prispevkov. Ker se dopisnik drzne tako brezobzirno napasti mojo osebo, zahtevam, naj mi javno dokaže, da ne plačujem redno prispevkov; ker pa tega ne more narediti, ga smatram za lažnivca in nesrajmega obrekovalca. Če je pa mož, naj pride z.imenom na dan. Ali se morda sramuje javnosti V J anko Peric, predsednik podr. N. D. O. v Miljah. Iz Št. Petra. — Izvedeli smo, da bo naš postajenačelmk premeščen ter da pride na njegovo mesto neki zagrizeni nemčur Maver. Kaj ima ta opraviti med nami ? Protestujemo, da se na naši lokalni železnici, kjer je opravka skoro izključno le s Slovenci, nastavi takega nemškega čV/eka. d. prof. Berbuč, ki imate v upravi Vipavske železnice besedo, kaj pravite k temu ? Iz Mirna. — Za Sokola v Mirnu je darove '¦ g. Andrej Jakil K 20—. Živel! — Ko bi le dobil mno^o posnemovalcev! — Na zdar! Domače vesti. Baroni za »Dijaško ftulilnjo". — Dne 17. prosinca 1909. v gostilni Martišiča v Solkanu poravnani konflikt je naklonil K 5#20. — Starček priplesal na I. plan. plesu v Trg. domu v Gorici K 2440. G.a Katarina Lasič nabrala v Ilenčah K 5*58. — Neimenovana št. 1. donesek za januvar K 122 — Pet. Bramat iz Št. Petra daroval K 9 80. — Na račun mesečnine je prišlo K 5020 in 80 kg sirkove moke. — Živeli darovalci! Zi družbo s?. Cirila in Metoda se je nabralo v veseli družbi v gostilni g. Josipa Šuligoja v Pevmi K 3'14. Hvala ! Po pesmi. „Na klančku" zbrala vrla družba v krčmi g. Franca Gravnerja v Oslavju dne L svečana 4 K za družbo sv. Cirila iu Metoda. Umrl je včeraj popoldne ob 2. gosp. Ivan Bajt, krojaški mojster in znan organist; bil jd tudi odgovorni urednik „ Primorskega lista". Pogreb bo jutri popoludue ob 4. iz hiše žalosti na Placuti. Naj počiva v miru! Zadnje predavanje v dvorani „pri zlatem Jelenu" je bilo dobro obiskano. Nad 100 iju-dij je poslušalo temeljito snov „Seksuelno higijeno", katero je predava: j. dr. Dereaai. Prihodnje predavanje bo 10. t. m. k sicer nadaljevanje. Nepotrebne Skrbi si delata Turna in Gregorčič v uprav ginljivi složnosti. Danes zabevska T u m a, kakor je včeraj slišal Gregorčiča, jutri pa bo prežvekoval Gregorčič današnje Tumove otrobi. Oba obdelujeta veliko vprašanje : ali je še pri življenju naroduo-uapredna stranka ali je že žalostno poginila? Katera stranka je zmagala pri zadnjih volitvah ? Kaj bi bilo z napredno stranko brez agrarcev itd.! Same nepotrebne skrbi! Napredno some, zasejano v široke vrste narodove, ne vsahne, tudi tisto ne, ki je padlo v — agrarno zemljo. Bodo pač napredni agrarci, kakor imamo napredne delavce, trgovce, obrtnike itd. Pro-tikierikalni so — in to je s politiškega gledišča glavno vprašanje. Da se pa vsak stan sam organizuje, da hoče sam dajati pra-vec svojemu stanovskemu dolu, to je le prav, to tudi razbremenjuje ravno našo stranko. Zato bo narodno-napredna stranka le podpirala vsa taka stremljenja, zato podpira zdaj tudi razvoj — narodne delavske organizacije. — Toda v težnjah za modernim napredkom človeštva, v stremljenju po enotnem svetovnem naziranju ne bo razliko med nami, ki ti čem o skupaj. Tu se vselej pokaže napredno mišljenje in stremljenje v vsej svoji mogočnosti brez ozira na stanovske organizacije, ki včasih narekujejo ob tej ali oni priliki drugačno taktiko. Narodno-napredna stranka bo le razbremenjena v izvrševanju svojega obsežnega programa, ako se enkrat dobro organizujeta —- agrarna stranka in narodna delavska Oi^auizacija. Dve najtežji vprašanji sprejmo na svoje rame tisti, ki se jih najbolj živo dotičeta. N.-n. stranki ostane le še — dobrohotna podpora ostalih naprednih življev. Le želeli bi, da obe označeni organizaciji preideta čim prej do pozitivnega dela. — Zato naj se dr. Turna in Gregorčič le pomirita: mi že znamo prav ceniti take in enake pojave. Narodno-napredna stranka pa ne izgine nikdar, ker ne sloni na dogmah, s katerimi stoji in pade. Njen edini neporušni temelj je „n a r o d u a", — ali ker je ^napredna", more sprejeti v (Dalje y prilogi.) — Dragi moj grof, zdi se mi, da me imate za nego sem v resnici. Ko bi bil sam, ne vem, bi li šei tako neprevidno v Rueil, toda kamor greste vi, pojdem jaz. Najela sta torej konje ter odšla proti Rueilu. Athos je dal Aramisu nevede najboljši svet, katerega je bilo mogoče dati. Poslanci parlamenta so bili ravnokar došli v Rueil k onim glasovitim konferencam, ki so imele trajati tri tedne ter privesti slednjič do onega šepavega miru, vsled katerega je bil princ potem zaprt. Od strani Parižanov se je bilo nabralo v Rueilu vse polno advokatov, predsednikov, svetnikov in raznovrstnih škricev, od strani dvora pa polno plemičev, častnikov in stražnikov; in tako se je človek med to mešanico lahko gibal čisto nepoznan, Se je hotel. Sploh pa je bilo sklenjeno med konferencami premirje, in zapreti v tem trenutku dva plemiča, tudi ko bi biia prva voditelja fronderjev, to bi se reklo kršiti mednarodno pravo. Prijatelja sta mislila, da se vsi ljudje bavijo z mislimi, ki so mučile nju, Pomešavala sta se med gruče, misle, da bosta cula kako besedo o d' Artagnanu in Porthosu; a vsakdo je mislil le na članke in popravke. Athos je bil za to, da gresta naravnost k ministru. —• Prijatelj, mu je ugovarjal Arami« to, kar pravite, je sicer zelo lepo, toda pomnite, da je najina varnost odvisna od tega, da ne ved6 za naju. Če se dava na ta ali oni način spoznati, naju pri tej priči vtaknejo k najinima prijateljema v kako globoko luknjo, od koder naju sam vrag ne spravi ven. Skušajva ju najti s preudarkom, ne na tak način. Kakor sva za trdno z v odela v Louvresu, sta bila prijeta v Coru-piegno ter odvedena v Rueil, ko sta prišla v Rueil, j ju je kardinal izprašal ter ju po tem izprašanju ali i obdržal pri sebi ali pa poslal v Saint-Ger main. V Ba-stilli ju ni, zakaj Bastilla je v rokah fronderjev in tam ukazuje Brousselov sin. Mrtva tudi nista, ker d' Artagnanova smrt bi se bila raznesla. Porthos pa se mi ^ večen, kakor Bog, dasi ni tako potrpežljiv. Ne oh *'ra! Č':ajva in ^ostani va v Rueilu; toda kaj vam ? prebladeli ste! — Spuuinil sem se, pravi Athos skoro s tresočim se glasom, «.'* je dal napraviti Richelieu na gradu v Rueilu grozno podzemeljsko klet za tajna umore... — O, le n boj.3 se, pravi Aramis: Richelieu je bil plemič, po f\--Avn nam enak, po mestu, ki ga je zavzemel, nad nami. Znal je, kakor kralj, zgrabiti največje izmed nas za glavo, da so je ta zmajala nad ramami. Toda Mazarin je pedant, ki nas more prijeti k večjemu za vratnik, kakor kak strelec. Torej le pomirite seL prijatelj ; jaz pravim še vedno, da sta d'Ar-tagnan ia Porthos v Rueilu, da živita in sicer dobro živita. — Vkljub temu bi morala doseči od koadjutorja pooblastilo, da se vdeleživa konferenc, in tako bi prišla v Rueil, pravi Athos. — Z vsemi temi grdimi škrici! le pomislite, prijatelj ! in kaj mislite, da bi se tu le količkaj razprav ljalo o prostosti d' Artagnanovi in Porthosovi ? Ne, jaz mislim, da morava iskati kako drugo sredstvo. — No, prav! pravi Athos; jaz ostajam pri prvotni ideji; jaz ne poznam boljega sredstva, nego delati odkrito in pošteno. Pojdem - ne k Mazarinu, temveč h kraljici, ter ji porečem : Milostljiva gospa, dajte nam nazaj naša služabnika in prijatelja! Aramis zmaja z glavo, rekoč: — To bi bilo skrajno sredstvo, katero vedno lahko vporabite, Athos; toda ubogajte me, rabite ga le v skrajni sili: za to bo vedno čas. Do tedaj pa nadaljuj va svoje poizvedovanje. Poizvedovala sta torej dalje ter toliko povpraševala, govorila pod tisoči najrazličnejših in najbistro-umnejših pretvez s toliko ljudmi, da sta slednjič našla nekega konjika, ki jima je priznal, da je bil vdeležen pri oni eskorti, ki je pripeljala d' Artagnana in Por-thosa iz Compiegne v Rueil. Da nista našla tega konjika, bi ne bila niti vedela, če sta prijatelja res prišla V Rueil. Athosu pa je vedno in vedno prih nia misel, da bi šel h kraljici. — Kdor hoče h kraljici, mu je odgovarjal Aramis, mora najprej h kardinalu, in kakor hitro sva pri kardinalu — pomnite, kaj vara pravim, Athos: takoj bova združena z najinima prijateljema, a ne na tak način, kakor želiva. Ta način združitve pa mi prav malo ugaja, povem va;n odkrito. Delajva prosta, in delala bova dobro in hitro. — Jaz pojdem h kraljici, odvrne Athos. — Prav, prijatelj; če ste sklenili, da naredite to neumnost, potem vas prosim, da mi poveste to dan poprej. — Čemu pa? — Ker porabim to priliko, da napravim neki obisk v Parizu. — Pri kom ? Prilega „Soče" it. 15. z dne B. februarja 19B8. svoj program vselej vsak pozitiven vspeh moderne vede in filozofije: ona koraka z duhom časa —na p rej! Zato — naprej! Mi vemo, da so naše vrste čedalje večje in večje! Planinski ples V Gorici je nad vse pričakovanje krasno vspel. Pri tej priliki si 8teje odsek za prireditev tega plesa v svojo prijetno dolžnost,, da:,.se,.^ajprisrčnejše zahvali vsem onim, ki'so šli odseku do^roKnd^mi' roko in ga vsestransko podpirali z besedo in dejanjem, z dobrimi nasveti in z vztrajno agitacijo. Pred vsem se je zahvaliti slavni Trg. obrtni zadrugi, Čitalnici in Prosveti, ki so deloma brezplačno, deloma polmižaui ceni prepustili svoje prastore za prireditev plesa. Zahvaljuje se posebej še tuk. p. n. trg. tvrdkam, tako g. Jos. Medvedu, ki je aranžiral in omogočil nastop nTrentarjev" in poskrbel za ureditev in postrežbo v „UregorčiCevi koči'', potem gg. Iv. Drufovki, Ant. Korenu, Al. Zajcu in kavarni Central, ki so se istotako radi,odzvali povabilu za sodelovanje. Posebna zahvala gre tudi našim p. n. damam, ki so . sodelovale že v pripravah za ples in se pri plesu v kočah z vnemo trudile s prodajo cvetlic itd. Zahvaljuje se odsek nadalje go-spej gostiiničarki hotela „Sudbaku" za oskrbo restavracije v Dantejevi jami. Zahvalo je pa dolžan od^ek tudi tukajšnjim listom za reklamne notice pred plesom in posebej še slavnemu uredništvu „Soče" in „Gazzettino" za laskovo oceno o prireditvi sami. Zanimanje iu navdušenje za planinsko stvar, ki se je ob tej priliki v toliki meri opažalo, naj bi ostalo še naprej tako živo in naj bi privabilo mnogo novih članov Soški podružnici našega prepotrebnega Slov. Plan. Društva, počasne plačnike pa naj bi opomnilo, da si je treba za leto 1900 omisliti novih izkaznic. Prispevki letnih C K < oziroma za prvo leto s K) se lahko pošiljajo ali naravnost na podružnico v Tolmin ali pa na zastopnika v Gorici na prof. Jakoba Zupančiča. — Pri vstopnini so dali v korist S. Gregorčičeve koče na Krnu preplačila sledeči gg.: dr. Ilenr. Turna 20 K, prof. Ferd. Seidl IG K, Al. Zajec 10 K, And. Jakil 10 K, dr. Drag. Treo (5 K, župan Fr. Furlaoi iz Prva-čine 4 K, Dr. Gregorčič 3 K, Al. Cernctič 4 K, dr. Ernst Dereani 2 K, Leop Toroš, velepos. v Medani 1 K in Lud. Štrkelj iz Ljubljane 1 K. Vsem darovalcem in podpornikom se Lreka najtoplejša zahvala. Odsek Soške podružnica S. P. D. K imenovanju novih dveh predsednikov na višji ia na deželni sodniji v Trstu je napisala »Edinost" članek : nKdor se zadnji smeje", kjer čitamo med drugim: „ Italijanske novine morajo molčati. Mi pa opetujemo z zadovoljstvom: zmagala je pravica! Na vrlinah in obilju vseh potrebnih kvalifikacij imenovanih dveh predsednikov za ti dve visoki mesti ne sme dvomiti nikdo. Ali na tem n« dvomijo niti sami Italijani. Oni obžaljujejo ie grenko in grozno resnico, da je ljudij, kakor sta Jakopič in Milovčič, v naših vrstah še y obilju, pa bodo po potrebi izvrstni upravitelji na odgovornih mestih Naši Italijani žive samo od spominov prošlo« sti, jedino od fantazij za bodočnost. Na sedanjost, na realne razmere naših dni, oni pozabljajo. Potem pa doživljajo razočaranja za razočaranji. — Trav jim bodi! Drugega tudi niso zaslužili. Mi hočemo pozabiti to priliko, da opozorimo naš mladi uradniški naraščaj na najsigurnejo pot, ki vodi do vspehov, kakor smo jih že več zabeležili. Ne bodite bahati, ne ponašajte se nikdar, da ste se že vse naučili. Posebno pa naj vas ne poodoli misei, da je tudi v Primorju napočil čas zmage našega naroda. Da, nastopa ta čas za nas, ali ne po milosti tuji, ampak vsled vrlin in vstrajnega dela naših starejih. Oni niso govorili kakor bahati Italijani: dovolj nam je, ako znamo en jezik, tu v svoji hiši 1 Ne, bili so marljivi, učili so se tudi ital. in bili so uzo-rom tudi Italijanom samim. Takov naj bo tudi naš mladi narašCoj: vsestranski naobraženi, da Lodo učitelji njim,, ki ^ihJz.zavtatt naziv-Ijajo analfabete in divjake! In potem se ne bo treba bati: pravica:; se bo morala vršili vkljub vseinui-krikn naših —vaekdAiyih krc-titeljev !u Druilfinl večer obrtnikov in trgovcev, ki se je vršil dne 30. jan. t. L, se jer;obnesel v vsakem oziru .povoljno. — Udeležba je bila mnogoštevilna. Veselični odsek se-tem potom zahvaljuje vsem onim,, ki. so bodisi poslali ali osebno; preplačali vstopnino, Cisti, dobMek, ki se .porabi za iidovinsko in 8irotin»kQv,wto«ovo trg.Jn ohiitaega društva v Oorici, je znašal K 77 4G. Maj ^Odgovora ^Gorici". — Vsled nesramnih napadov „ Gorice ".na našo T. o. z. sem moral izjemoma vendarle zopet vzeti v roke ta nečedni časnikarski nestvor, da sem ji dal zasluženo lekcijo. Pri tej priliki sem paft hote ali 11611016 čital tudi udriharije po moji osebi, kar me je zavedlo v polemiko. Jaz čitain „Gorico" jako redko. V- uredništvu sem dal nalog, naj mi predložijo „Gorieo" le tedaj, 'MflaT Čiitijcrthsobhodno potrebo, da jaz sam udarim hudobce. To se zgodi prav redko. Zato tudi nisem čital raznih klobasarij, katere je nagromadila „Gorica". To sodim po zadnjih treh Številkah. • Ker pa je „ Gorica" silno radovedna stara klepetulja in poprašuje celo pc rečeh, ki nje prav nič ne skrbijo, jej rad postrežem, Na njena vprašanja naj sledi zaslužen odgovor. „Gorica" je radovedna o investicijah T. o. z. in Goriške ljudske posojilnice. — Kar se tiče T. o. z., je dobila zaslužen odgovor v četrtkovi številki. — G, lj. p. pa ima danes ! hišo v Gosposki ulici in Katnikovo hišo „pri Lizi" v Kapucinski ' ulici. —: Hišo v Gosposki ulici lahko proda kedarkoli hoče, n e v svojo S k o d o. To stori le tedaj, ako stopi G, lj. p. v nfšem agresivnem gospodarskem boju zopet za korak naprej, pustivši hišo V Gosposki ulici narodnim rokam. Vse vkup ne stane 112.000 K, kar je vredno med brati. Stavimo glavo, da bo „Gorica" še zabavljala, ako se G. lj. p. iznebi tega posestva celo z malim dobičkom I — Zdaj je pa v skrbi za investovano glavnico! »Gorico" skrbi tudi, kaj je s »pokojninskim zalogom T. in o. društva za vdove in sirote", — ter hoče od mene odgovor! Zakaj od mene? Saj dobi lahko odgovor v pisarni T. o. društva! — Vem, kam pes taco moli ! Sama hudobija in škodoželjnost vspod-buja „Gorico", da bi netila prepir za oslovo senco! — Ako je T. o. z. v 1. 1904. likvido-vala dolg T. o. društva iz knjižice, ki jo je imela v shrambi, je storila za enkrat prav. Društvo je več let spalo, a dolg je bilo treba spraviti iz knjig ! T. o. z. je to storila svojc-voljuo iz zaloga, koleri je po veČini tudi s a m a zložila. — T. o. društvo se je pozneje oživelo! T. o. zadruga podpira to društvo s prav izdatnim mesečnim prispevkom. In ako pride kdaj do resnega dela, da se bo skrbelo za pokojninski zalog, tedaj bo tudi "». o. zadruga tista, ki položi marsikak izdaten obulus na oltar dobrodelnosti. Zato naj se le nikdo ne razburja po nepotrebnem in naj ne skazuje najgrše n«mva-ležnosti — največjemu dobrotniku. „Gerica" pa naj se kar skrije s svojo nesramno škodoželjnostjo in naj si prihrani vprašanja o rečeh, ki nje prav nič ne brigajo! „Gorica" hoče zopet vedeti, koliko plačujem „in contanti" za stanovanje, prodajal-nice, tiskarno, knjigovezuico in ureduištvo. — Čudovita radovednost! Kdaj je še „Gorica" razodela, koliko plačuje Gregorčič »Šolskemu domu" za tiskarno, uredništvo itd. V Koliko plačujejo dr. Pavletič, dr. Dermastia v hišah klerikalnih zavodov ? Kdaj smo mi po vsem tem vprašali ? — Dasi je ostudna taka gonja, vendar sem jaz že dal točen odgovor. Vsak prostor sem pridobi! jaz za večjo najem-ščino nego je istočasno ponujal kdo drugi! Da bi me pa kdo danes rad pregnal iz teh prostorov tudi z večjo najemščino, je mogoče, — ali mene to ne moti. Povedal sem tudi. da plačujem n. pr. za stanovanje 1300 K, kar je več nego dovolj. Pozval sem tudi „Go-rico", naj pošlje tistega „ugle dnega rodoljuba", ki bi ponudil — »veliko več", pa ga doslej še ni poslala. Jaz sem imel in še imam na razpolago za 1500 K celo vilo z vrtom, stanovanje pa večje in lepše nego je moje. — Tudi to še ne zadošča „Gorici", ako sem povedal, da sera si zagotovil vse prostore za večjo najemščino nego so plačevali predniki in i s toč as n i ponudniki! Kaj še hoče? In kaj „ Gorico" vse to briga ?! —Da plačujem za „Jelena" 4000 K več nego drugi ponudniki in da je z mojim plačilom glavnica obrestovana, — to je »Gorica" sprejela molče na znanje! Prej je javkala in pomilovala bivšega najemnika, stokala je o zgubah itd., danes pa se že boji, da bi jaz tam česa ne zaslužil. Zdaj poprašuje, koliko mi nese izkoriščanje »narodne ideje", kar je seveda tudi — „Jelen". Prej je strašila z mizerijo in zgubami, zdaj je je pa strah, da bi jaz tu preveč ne „izkoriščal narodne ideje" ! — Iu s takimi podlostmi polni svoje predale „katoliški" list! Tako polemiko uvaja! A. G-k. 15;,december 1900. — Usodepolni dan! Takrat je bila. sklenjena med dr. Gregorčičem in dr. Pajerjem tista nesrečna zveza, po kateri je bil zlezel don Antonio iz pete kurije v državni zbor kot deputato friulano in katera je prinesla goriškim Slovencem neizmerno škodo. Dr. Gregorčič je dolgo časa molčal, potem tajil, sedaj pa je začel.... priznavati. Dr. Gregorčič pravi, da je bil res 15. aVčri90T) pri Pajerju, ter da je govoril ž njim o delovanju dež. zbora. Seveda,- saj prav dež. zbora se je dotikala zveza! 15. dee. 1900. je vedel natanko dr. Gr., koliko volilnih mož bo zanj 3. jan. 1901., na dan volitve poslanca. Vedel je, da ga čaka poraz na slovenski strani, zato si je poiskal pomoč pri dr. Pajerju in jo tudi našel. Težko jo plačuje naše ljudstvo. — Če pojde tako naprej, prizna počasi dr. P. popolnoma odkrito tisto nesrečno zvezo! VeseMca „S!dv. bralnega In podpornega društva f BoriCl" se je vršila na Svečnico ob precejšnji udeležbi od strani našega narodnega delavstva, pogrešali pa smo naše razumništvo. — Pevske točke: „Petelinčkova ženitev", „Zrinski Frankopani" in „Nos" so očarale občinstvo. Posebno pa „Nos" je kar elektri-ziral vse in moral se je ponavljati. Tudi nastop pevcev z nosovi in čepicami je ugajal občinstvu. Mimika pri „Nosu" je bila kar najboljša. Po pevskih točkah se je razvila jako živahna prosta zabava, ki je trajala do V»3 zjutraj. „Slov. bral. in podporno društvo v Gorici" uživa ,res simpatije celega meščanstva, toda take prireditve zahtevajo ne le simpatijo, pač pa tudi podporo in ako se uva-žuje še blag namen, ki ga ima društvo, potem je tudi dolžnost vseh, da isto podpirajo. Novačenje. — C. kr. namestuištvo je z razglasom od 30. pr ni. priobčilo načrt, po katerem se bo v posamičnih okrajih vršilo novačenje in sicer v naši deželi: v Gradišči 3, in A. marca; v Krminu 1. in 2. marca; Gorici (okolica) 1., 2., 3., 4., 5. in G. marca; Gorici (mesto) 5. in 0. marca: Ajdovščini 8. in 9. marca; Kanalu 11. in 3 2. mirca; Tolminu 19. in 20. aprila; Cerknem 17. aprila; Kobaridu 22. aprila; Bovcu 24. aprila; Komnu 29. in 30. aprila; Sežani 2C. in 27. aprila; Tržiču 20. in 22. marca; Cervinjanu 24.,2(5., 27. in 29. marca. Dvflbo] se je imel vršiti med dr. Ahilom Ver.iflrjem, deželnim poslancem, in A. Orset-i^em, ravnateljem klerikalnega laškega denarnega zavoda „Banca Friulana". Prišlo pa je do porairjenja. V Vidmu je bil napisan zapisnik o poravrivi. Do tako ostrega spora je prišlo radi polemike v „I/Ecoa in „Corriereu. — Zastopnika Venierjeva sta bila dr. Pinav-čig in župan Bombig. Na račun župana Jurija padajo radi tega razne ne preveč laskave opazke. Goriški Ahil je zadovoljen, da ne bo treba sukati bridkega meča, najslabše pa je za Orsettija, ki je odpuščen iz službe; tako slabega katoličana, ki se spušča v dvoboj, nočejo več pri »Furlanski banki". NozavtStattga MU 13 let: je našel neki Jak. Lutman blizu »Bajte" na poti proti Ajševici. Prinesel ga je v goriško bolnišnico, kjer se je pokazalo,.da je deček pil preveč vina. Šel je na sprehod v družbi dveh drugih; prišlo jim je na misel, da bi šli pit pa so se opili; zadostuje malo močnega vina, da je tak otrok opit. Padel je in obležal na cesti. Kje sta bila tovariša? — Gospodinje, prepovedujte učencem piti! „BeŠtJ6" Slika dolenjetrebuški gospod župni upravitelj Sok. Spravil je k sebi nekaj ljudij ter jim naslikal „beŠtjo". Dolgo časa je slikal, ko je bila „beštja" dokončana, je pa rekel : Glejte, ljubi moji kristjani, ta Bb6štja" je 1 i b e r a 1 i z e m, in zmagovito se je ozrl okoli. Ješ, ješ, naš gospod je slikar, so siknile spoštljivo navzoče, ješ, ješ, kakšnega „kunštnega" gospoda imamo! Backi se sedaj oborožujejo s koli in krampi ter iščejo, kje bi našli to „bešrjott, da jo ubijejo. Neki ne-ramni liberalec je rekel, da je ta „beštja" najmanj iako dolga, kakor je dolg častiti g. Sok, drugi brezverski liberalec, katerega že drži hudič z jednim krempljem, pa se je drznil reči, da je ta „beštja" najmanj tako dolga, kakor je dolga velikonočna spoved tercijalke pri Soku. Ta je pogubljen. —- Sok je razlagal tudi nerazumljive besede. Menda je razložil tudi »transfiguracijo" 11 A?!? Slovensko delavsko stavbeno društvo „Svoj dom" vabi v soboto dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer k „Jelenu" vse one, ki želo kupiti stavbišča, da si jih izbe* rejo. 0 trtah pišeta zopet oba farovSka lista. G. poslanec Štrekelj priobčuje dopis 6' trtah, na kateri opozarjamo. — Klerikalci so Bi že enkrat ožgali prste ob kraških trtah, sedaj si jih zopet ožgo lažniki in obrekovalci! Gromovnlkom proti plesu. — iz hrvatskih listov doznajemo, da so priredili madjnrski katoliki v BudimneStl dne 5. t. m., to je v petek — katoliški bah Protektorat nad tem baloni so imeli protektorji: nadvojvoda Friderik Josip, nadvojvodinja Marija in Izabela ter več dostojanstvenikov (škofov, prelatov, kanonikov in župnikov), ki so tudi s priličnimi denarnimi prispevki obdarili odbor tega bala. Še en slučaj. Te• dni seje vršil najDu-najn običajni ples „mesta dunajskega", ki ga prireja občina, ki jej stoji na čelu — gene-rasissimus krščanskih soctjalcev'dr. Luegerl! Plesa so se seveda udeležile vse krSčansko-socijnlne kapecitete. I Dr. Lueger in krščanski 'somišljeniki smejo prirejati plese, ne da bi se tema pro-tivilo njihovo versko mišljenje; pri has^Slo-veneih pa naj bi bilO'toneodpiišten greh^ker zavaja v nemoralo. Oba JednakO lllida. — Dr. Gregorčič in dr. ! Turna sta čudovito huda gospoda. Dr. Gregorčiča jezi tis to grdo očitanje o zvezi s Pajerjem: Take zveze ni pa jo ni, ponavlja Gregorčič, ponavlja prav pogostoma, da bi tako zatrl črva, ki mu kljuje po kosmati vesti od zore do mraka, od mraka od dne. Včasih se sveti mož radi te zveze raztogoti ia takrat pravi: slepar, lažnik, falot je tisti, ki trdi to zvezo ter goni očitalca pred porotnike, češ, tožba naj se napravi in pred porotniki naj se dokaže ,,nesramna, .lažnjiva trditev". — Dr. Turno pa jezi očitanje o fikfakovstvu. On ni fikfakovec pa ni, ampak naravni procesi se vršijo i njem, in ti so ga privedli v socialno demokracijo. Visoki gospod so drug sme druge zaničevati v javnosti, vse sme delati ž njimi, ali Bog varuj, Če njemu kdo kaj reče. Ce se kdo brani proti njegovi objestnosti, če mu pove kako britko, pa resnično, v brk, joj, to je hud ta gospod. Članke proti g. Gabr. je zaključil z veliko jezo in grožnjo: če se kje vidiva, se vidiva pred porotniki. Rdeči gro-movnik je govoril in GabršČeku so se hlače tresle, r— Oba gospoda dohtarja, črni in rdeči, sta jednako buda. Da bi jima le no škodo . valo! GabršČeku njune dvignjene pesti ne škodujejo nič. I Šesta lekarni V Gorici se otvori na' Teka- ; Hšču Fr. Jos.; dovoljenje je dobil farmacevt Liberi. I Zdravilni kazino v Goric! Domu ples dne- 13. t. m. Debela klerikalni laž. — Klerikalci se kažejo velike sovražnike našemu delavstvu, ker pomagajo s Tumovci vred farbati javnost glede Nar. delavske organizacije. V nedeljo je bil lep shod, ki. se je vršil v redu, »Gorica" in „Prim. list" pa laže t a, da je bil ta shod razbit. — Gregorčič in Turna-se objemata 1 Ellte-kencert sester Aranyl bo v ponedeljek zvečer ob 8. v gledališki dvorani. Ridl tfetOBara, izvršenega 26. jan." t. L, so zap.li 22-hjtno Uršulo Zuppel iz Camplun-ga v Furlaniji. Izpred SOdnlje. .— Jernej Roječ iz Dorn-berga je bil obtožen ,< da je prišel v hišo k Antonu Vižiatinu, kateri je mučil njegovega sina, ter ga nekaj nabih Pred sodnijo je bil Rojec*«btožbe oproščen; ker se ni dalo dokazati hudobnega namena. Razžaljenja veličanstva, je bil - obtožen Jo,sip Lorencon iz Cerovega, češ,sda je v Ma-kucovi gostilni v Gor. Cerpvem ob priliki* ko se je govorilo o vojaških »manevrih ter o; povrnitvi škode, katero vzročajo, razžalil tesarja. Sodnija mu je prisodila 2 meseca tožke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Tatvine biciklja je bil obtožen 20Jletai Anton Reshik iz Celja. Policija v Gorici ga je prijela, ker se jej !je zdelo, da ima mož bicikelj, 'ki ni njegov. Dognalo se je, da je bilbicikelj ukradon Antonu Špacapanu vOze-Ijanu. Da bi ;mu prešlo poželjenje po tajih bicikljih,- ga je posadila -Bodnijavsa 3 mesece v težkoječo s postom vsak''mesec, ¦ Mina'Je eksplodirala ter ranila delavca Jos. Stima in Antona Obljiibka iz Kojščanske žu- panijel To se je zgodilo pri delu blizu j Kbjskega. Prvi je ranjen na levi roki, driigi priredi v Trg.; t na desni ,nogl. Oba zdravijo sedaj usmiljeni [. I bratje v Gorici. SokSltra MSkerada. — Opozarja se na veliko Sokolovo maokerado .,Na severnem tečaju". Ekspedicija je že pripravljena, polno je raznih prijav — pa kaj še le pride! V pretapu je bil ranjen 19 letni Filip Lisjak iz Šmarij. Pripeljali so ga v bolnišnico v Gorico, kjer so ga operirali. Zlit prati« se je našel. Kdor \,& je izgubil, naj se oglasi pri Antonu Rejcu, slugi poriši.«* ljudske posojilnice". Izgubljeno — najdeno. — Neko mrlo svoto kronic sti našli učenki Moze«ičevi na Tek 1 šču Frana Jos. — Kdor jih pogreša, naj se zgla-si v pisarni Mozetič, ulica Mattiolli št. 7. Morani. — Za uničenje stenic rabi se navadno različne kisline, katere ne samo da so skrajno nezdrave in smrdeče in nevarne, a kar je glavno pokvarijo vse, kar pride v dotiko s tako kislino. Odpomoči vsem tem nedostatkom, je edino možno, ako se vporablja v omenjeno svrho „MoranoK, kemično pripravljeno tekočino popolnoma neškodljivo zdravju v vsakem obziru, ima prijeten vonj in nikakor no oškoduje niti mobilje niti tkanin, za kar je tembolj priporočljiva. Odprti likarBl. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 7. do 14. t. m. KfnenafOflraf v Oentralu vzbuja zmiraj veliko zanimanje radi svojih res krasnih in originalnih slik. Občinstvo pa naj pridno zahaja k pndstavam, kjer vidi mnogo poučnega. UitriCI- — Kaznim gg. dopisnikom: Porabimo prihodnjič, kar je rabljivega. Tf|tttkl|t "«j«SI sprejme knjigarna A. Gabršček v Trgovskem domu. Deček mora biti Slovenec, stanovati v Gorici in znati običajne jezike. Kdor je dovršil nekaj razredov srednjih šol, ima prednost. Učenec se izuči tudi za knjigotržca. JL 0. 0." - strah dr. Turne. i. Med slovenskim delavstvom je pričelo zdravo gibanje — stanovske organizacije na narodni podlagi. Naše delavstvo noče biti le za štafažo Nemcem in Lahom, noče držati svojih krepkih hrbtov, po katerih bi le tuji življi prišli do nadvlade na zemlji slovenski. Pod krinko socijalne demokracije so Lahi na stotine slovenskih delavcev odtegnili slovenski družbi in delu za bodočnost sebi in vsemu narodu. Od Slovencev so zahtevali, da so internacionalni, sami pa so bili ob vsaki priliki nestrpni narodni šovinisti. »Fora i ščavi!« so kričali po Trstu, a tudi v Gorici so jih videli, kako so nosili baklje in lampijone ob demostracijah proti Slovencem. In iz vrst žaljenih delavskih src je zadonel kiic: Slovenski delavci, organi-zujmo se samostojno, ostanimo pa narodni, zvesti sinovi in hčere naše skupne matere. V T r s t u je dosegla »Narodna delavska organizacija« že prekrasne vpe-he, ki so bili v dober in vspodbudilen izgled delavcem v Ljubljani, — pa tudi pri nas na Goriškem. Že iz T r s t a sem se je vstanovilo več podružnic v goriški okolici (Bilje, Ajdovščina itd.) Ali ni naravno, da so se zganili tudi naši delavci v Gorici? Tudi oni se hočejo vredno pridružiti svojim že organizova-nim bratom v Trsta, Ljubljani, Pulju, Ajdovščini in naši okolici. Zato sklicujejo v Gorici najprej shode na raznih krajih mesta, da pridobč vse slovenske tovariše za idealno lepo — »narodno delavsko organizacijo«. Kmalu bodo končana vsa pripravljalna aela, na kar bo sledila pravilna ustanovitev in ž njo — delo v korist naših delavskih slojev in naše skupne narodne stvari v Gorici. Naravno je, da mora vsak rodoljuben Slovenec le pozdraviti tako zdravo gibanje med našim delavstvom. Saj organiziran; delavstvo na strogo narodni podlagi pomnoži našo narodno vojsko za vsako silo in potrebo, za pravično obrambo ali opravičen naskok. Zato je z veseljem pozdravilo to gibanje tudi narodno časopisje, — in tudi »Soča« ni zaostala. Žalotno bi bilo, ako bi »S o č a« prezirala take velevažne pojave. — Naravno je isto tako, da se zanimajo za to organizacijo tudi narodni delodajalci, trgovci in o-brtniki. Tudi nje zanima, kaj delajo njihovi delavci in kakšen duh vlada med I njimi. Zato je vsak naroden delodajalec le vesel, ako se tudi njegovi delavci pridružujejo takemu edino pravemu gibanju, — in le naravno je, ako hoče vsakdo podpirati — narodno delavsko organizacijo. Nekdo je v »Soči« celo priobčil par član-čkov v korist »N. D. O.«, ali bolje: že več rodoljubov zunaj vredništva se je oglasilo in povedalo — svoje mnenje. Najnovejši sodrug dr. Turna se je silno prestrašil že vsled teh prvih pojavov N D> o. — zbal se je za šibko stebelce svoje strančiče, in razposlal je že dve okrožnici, jedno delavstvu, drugo pa »trgovcem, obrtnikom in delodajalcem na Goriškem«, v katerih pa ne ve nič pametnega povedati. Udriharija po moji osebi je alfa in ornega vse njegove mokraš-ke učenosti. P r i č e t e k je neumna laž, 1 konec pa bedasta grožnja. Kaj neki bi dr. Turna počel, ako bi J ne imel mene, da zliva na mojo glavo svojo žolč,—kajti strašno je hud, ker je moral postati — socijalni demokrat, namesto da bi bil državni poslanec te ničvredne narodno-napredne stranke. — Na čelo svoji okrožnici je postavil laž, da jaz snujem »N. D. O.« v Gorici in po Goriškem, ker potrebujem delavce-volilce in pa za — poulične demonstracije. — Dr. Turna meni, da so naši ljudje tudi klerikalni backi, ki nimajo svoje glave na vratu. Saj danes vendar ve vsakdo, kdor ni tepec, odkod je došlo gibanje za N. D. p. — in da je med našimi delavci samimi dovolj mož, ki so z dušo in srcem vneti za svoj narod. - Jaz nimam za vse tako gibanje druge zasluge nego to, kolikor je delavstvo narodno vsled mojega dosedanjega dela v Gorici, in pa to, da mi I je N. D. O. simpatična in jo hočem po i svojih močeh podpirati. —- Kako pridem torej do te časti, da me vsled tega dr'. Turna psuje po slovenskih letakih iz laške tiskarne? Dr. Turna si prisvaja za-se vse pravice, on je smel kar čez noč postati socijalni demokrat, on -¦¦- bogati advokat se vriva delavskim slojem za voditelja ter pljuje na vse, kar ga je doslej dobro j redilo, — jaz pa ne bi smel ničesa storiti I za razvoj N. D. O.?! i Počasi po klanci, sodrug dr. Turna! ¦ stopili ste na piano in streljate drzno in j brezobrazno na vse strani, zato priča-. kujte, da bodo letele pušice tudi na Vas. Vi I edini te spravili socijalno-deniokratično I delavstvo v najhujše zagate in v nasprot-j stva, katerih mu ni bilo nikdar potreba. ! Za vse zle posledice boste odgovorni Vi, i — in ne bo dolgo, ko Vas bodo delavci > še prokiinjali. To je uvod. Prihodnjič dobite odgovor na otrobi in smešne grožnje v obeh letakih. A. G a b r š č e k. (Dalje pride.) Zveza narodnih društev. Bralno In pevsko društvo v Črničah vabi k veselici, katero priredi v prostorih gospe Sla-mič v nedeljo dne 7. februvarja 1909. V nedeljo bo, kakor že omenjeno, veselica v Orničah. To društvo se je komaj v zadnjem času vzbudilo k intenzivnejšemu delovanju in nedeljska veselica bo pokazala, s kako unemo so se poprijeli domačini društva. Da se tako društvo podpre tudi materijelno, se pričakuje mnogo občinstva. V nedeljo v Črniče! »Čitalnica" V Kobarida prirede konstumirani ples v hotelu pri pošti dne 14. svečana t. 1. Začetek ob 9. zvečer. Vstopnina za gospode 2 K. — Narodno - Izobražaislno društvo v tožniku bo imelo jutri svoj redni letni občni zbor z navadnim vsporedom. Čitalnica na Grahovem vabi k pkjnemu venčku s šaljivo pošto, kateri priredi v gostilni pri Rutarju v nedeljo, dne 14 s.ečana t. 1. Začetek ob 3. uri popoldne. Svirc so-kolska godba iz Prvačine. Vstopnina: za ciane 1 K, za nečlane 160 vin. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Trgovsko-oDrtne in gospodarske vesti. iBPBOVIBjO. — Za konceptnega praktikauta pri trgovski in obrtni zbornici je imenovan dr. Anton Grusovin. Predsednikom trgovske !n obrtni zbornici je izvoljen J. Venuti, podpredsednikom 3. Mu-litsch. Odlikovan slniOSkl filbllir. — Na mednarodni čebelarski razstavi v Dunajskem Novem mestu je bi! odlikovan čebelar Janez Strgar iz Bitenj pri Bohinjski Bistrici z veliko srebrno ogrsko dr. kolajno, s srebrno kolajno čebelarske zveze in častnim darilom. Izkaz posredovalnice slovanskega trgonkiga društva JERKUR" v Uvbljaal. -V službo se sprejme: 2 knjigovodji in korespondent, 1 notnik, 2 kontorista, 11 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika modne in galaut. stroke, 4 konto-ristinje, 4 blagajničarke, 4 prodajalke^ Službe iščejo: 9, knjigovodji m korespondent, 2 kontorista, 18 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika modne in galant stroke, 8 kontori8tinj, 6 blagajničark, 12 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce po polnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Milo v korist družbe sv. Cirila in Metoda izdeluje in prodaja naša »Goriška tovarna mila« vsled posebne pogodbe z vodstvom družbe v Ljubljani. — Milo je docela enako »Schichtu«; na jedni strani sti podobi sv. C. in M., na drugi pa je —k o z a s s ol n c e m, posebna znamka naše tovarne, — Milo je izborite kakovosti in cena konkurenčna. Zahtevajte povsod: milo družbe s v. C. in M. V železniških delavnicah v Ljubljani bo uposlenih s početka okoli 1000 delavcev. — O obljubljenih železniških delavnicah v Go-riei ni ne duha ne sluha! Na Balkana. Da bi imela Avstrija še kaj dolgo časa toliko vojaštva v Bosni in Heraegovini, kakor sedaj, da bi mogla držati v šahu Srbijo in Črnogoro, na to ni misliti, ker so troški neznosni. Mogoče da se bo zahtevalo od Srbije in Črnegore garancije za mir, ali pa nastopi skrajno kritična situacija, iz katere se more izcimiti vojna. — Ruski anarhist Leonidas Ezofev, katerega so prijeli, ker je na sumu, da je hotel izvršiti atentat na srbskega kralja Petra, je priznal, da je prišel v Beligrad z ruskim nadporočnikom Pečnevom, da stopi v četo prostovoljcev. Pečnov mu je dal denar in načrt za atentat, pa se je vse razkrilo. — Srbsko vojno ministerstvo je poklicalo pod orožje vse vojake-novake iz lanskega let« ter še druge. — Srbija ostaja pri zahtevi, da se jej ima izročiti kos zemlje, kateri bi Srbijo vezal s Črnogoro ter z Adrijanskim morjem. — Doslej je zahtevalo srbsko vojno ministerstvo od skupščine vsega skopaj 33 milijonov in 500 tisoč dinarjev. Sedaj zahteva še 3 milijone dinarjev. Iz Moskve poročajo, da je ruska vlada prepovedala srbskemu konzulatu, sprejemati prijave ruskih prostovoljcev. Politični pregled. - Poslanska zbornica. — Posi. Hribar je imel obširnejši govor, v katerem je rekel, da so še drugi narodi poleg Čehov, ki hočejo priti do narodnih pravic. Izrekel se je za okrožne vlade na Koroškem in. Štajerskem kakor na Češkem. Vlada naj pokaže dobro voljo tudi za Slovence na Koroškem in Štajerskem, zahteval je nadsodnijo v Ljubljani ter končno zahteval od vlade okvirni zakon za rešitev jezikovnega vprašanja za vse avstrijske narode. Dr. Kramar1 je naglašal potrebo ureditve jezikovnega vprašanja za celo državo. Čehi ne puste, da se potisne ob tla slov. brate na Koroškem. — Državni zbor je bil včeraj zaključen. Konec je nujnih predlogov, odsekov, poslanci so ob imuniteto. Nastal je velik konflikt n.*^ vlado iz Čehi, ker j a Bienerth rekel, da čeških zahtev ne izpolni, namreč glede poštne naredbe za Češko, češ, da so vložili veto Nemci. Včeraj je bil velikanski hrup v zbornici, kateremu je sledilo zaključenje. BosailSki deželni Zbor- — Vlada je sklicala enketo vseh strank in veroizpovedaaj, da zasliši želje glede bosenskega dež. zbora. MalorttSka zahteva. — Maloruski akademiki so imeli 30. m. m. v Przemjrslu zborovanje ; poslali so na vlado brzojavno zahtevo, da se mora v interesu miru v deželi in na univerzi istočasno z italijansko pravne fakulteto ustanoviti tudi maloruska. Razne vesti. OratorlJ »Rojstvo IzvellCarJevo" je izvella Glasbena Matica v Ljubljani popolno v dvnh prireditvah ob obili udeležbi. Umrl je bivši češki minister - rojak Rezek. Klub naprednlhSslov. akademikov v Celju je v kratkem času svojega obstanka razpečal do 20.000 narodnih kolkov in 5000 C. M. razglednic. Vsa čast! Ali Se jO Čudil ? i V nekem listu v Frau-kobrodu je bil pred nedavnim časom ta le oglas: „Ona dama, s katero sem se zarezi na zadnjem plesu, naj blagovoli nazna Iti svoje hne in svoj naslov upravništvu tega lista". Ne dolgo potem je dobil srečni „zaročenec" nič mar-j kot dvanajst odgovorov. Ljubljanska realka. — Kranjski deželni odbor je sklenil pozvati naučno ministerstvo, nej takoj začetkom šolskega leta 1909./10. prične z utrakvizaeijo ljubljanske realke. Viharji In Sneg. — Po srednjih in gornjih delih Avstrije je divjal vihar s snegom 48 ur. Na Ogrskem so povodnji. Tudi v Karlovih varili, Stolnembeligradu, Pragi itd. Iz BfUSelja poročajo o požaru v zdravilišču Spaa. Velika dvorana, ki je stala l milijon 70O.000 frankov, je razdejana. MoŠkO Obleko sme z dovoljenjem policija nositi neka deklica v Berolinu, ki i*ua popolnoma moški obraz, kretnje in hojo. Deklico so na ulici večkrat zadržali v sumu, da je preoblečen moški, zato je sklenila rajše umreti nego še dalje nositi žensko obleko. Na večkratne prošnje ji je policija končno dovolila, nositi moško obleko. Društvo »Zvezda" na Dunaju priredi zabav/i večer v nedeljo, dne 7. februarija 1909. v dvorani „Lekrerhausvereina" v VIII. okrpju, Langeg. 20 (Josefsg. 12; — Prihodni zabavni večeri se vrše ob nedeljah dne 7. marca, 4. aprila in 2. majnika t. 1. v zgoraj imenovani dvorani. Bojkot proti Nemcem na južnem Deškem. -- V čeških trgovinah po južnem Češkem so nabiti lepaki s sledečim besedilom: P. n. potniki, ki hočejo tukaj skleniti kupčijo, morajo dokazati »»rodnost tvrdke, za katero potujejo. Y ieflitovanjskl noči zmrznil. — v vasi Kei- nok se je poročil pred kratkim kmet Ju on Mikesku. Po polnoči je šel, močno opit, k sosedom, da mu posodijo sani za goste, da s i morejo komodno peljati domov. Ker ga i i bilo dolgo časa nazaj, so šli pogledat za nji r. Našli so ga v suegu zmrznjenega. Knjige „Slov. Matice". — Prišle so Mati- čine knjige: Kultura in politika, spi.-nl dr. Fran Ilešič. Trubarjev zbornik, uredil dr. Ilešič. Slovenske narodne pesmi, 12. snopič, uredil dr. Štrekelj, Prevodi iz svetovne knjlžeynosti, V. zvezek, Fant, spisal Goethe, poslovenil Ftr.i-tek. Zabavne knjižnice XV. zvezak. Knezova knjižnica, 15 zvezek. Cankar. Novo življenje. Ferd. Seidl, Kamniške ali Savinjske Alpe. Hrvatska k u j i ž niča. Veli Jože. — S književnim daro a moremo biti splošno povsem zadovoljni. N;.:-znamenitejša publikacija med temi je buy. dvojbr> Trubarjev zbornik. Knjižnice so preskrbljene z dobrim čtivom. Posebno treba omeniti krasno delo profes. Seidla, opis kamniških ali savinjskih alp. To je imenitna geološka knjiga, pisana strokovno tako, kakor ni pisal doslej še nikdo med Slovenci, zraven pa poljudno v prikupljivi slovenščini. — Kakor že naznanjeno, se dobijo Matičin« 'rojijo pri g. prof. dr. Kosu, Tekališče Jos. Ver J i št. 17, 2. nadstropje. Jezikovni zakon za Češko. Vlada je predložila v poslanski zbornici dva zakonska načrta, ki se tičeta 1/ ureditve jezikovne vporabe pri državnih oblastvih v kraljestvu Češkem, 2. ustanovitve okrožnih vlad v kraljestvu Češkem in vsled tega potrebne spremembe v organizaciji politične, uprave. Ureditev jezikovne vporabe pri drž. oblastvih. Ta zakonski načrt obsega 38 točk. Glavna tendenca tega načrta je, da vsak de-želan lahko ustno ia pismeno občuje v svojem jeziku z vsemi oUlastvi 'in da se vse njegove vloge rešujejo v njegovem jeziku. Potom natančne arondacije enojezičnih upravnih ozemelj vsebuje predloga Vid enojezičnih čeških, 95 enojezičnih nemških in 5 dvojezičnih okrajnosodnih okrožij. Vsled t^ga se mora preurediti več okrožij ter ustanoviti 14 novih okrajnih sodišč. Izmed novih okrajnih sodišč ima biti J) enojezičnih čeških, 6 pa enojezičnih nemških. Okrožja okrajnih sodišč >o odločilna za jezikovni značaj upravnega okraja. Ako sega delokrog kakšnega oblastva preko okrožja okrajnega sodišča, je jezikovno svojstvo okrajnega .sodišča merodajno tudi za to oblastvo. Oblastva, katerih delokrog obsega več okrajnih sodnih okrožij, so dvojezična, ako je le eno i&med teh sodišč drugojozično ali dvojezično. Določbe tega zakona so veljavne za vsa sodišča in državna pravdnfetva in za vsa oblastva, ki so podrejena ministrstvom notranjih del, financ, trgovine, poljedelstva in javnih del. Policijsko ravnateljstvo v Pragi je dvojezično. EnojeziČna oblastva. Euojezična oblastva se redno poslužujejo svojega uradnega jezika. Drugojezične stranke imajo pravico, da dopisujejo tem uradom v svojem jeziku; njihove vloge se rešujejo tudi v tem jeziku. Ako se pri ustnih razpravah stranka poslužuje drugega deželnega jezika, se im* skrbeti za to, da je dc-tičnik natanko poučen o toku obravnave. Obravnave se vrše in zapisniki se pitejo v jeziku oblastva. Izpovedbe drugojezičnih Btrank, prič, izvedencev itd. se uradoma ali na poseben predlog poverijo v dotičnem jeziku in Se prilože zapisniku. Vse odločbe in sklepi v tej obravnavi se imajo stranki na njeno prošnjo izdati v njenem jeziku. Isto velja tudi za kazensko postopanje. Vpisi v javne knjige in registre se imajo vršiti v uradnem jeziku. V slučaju drugojezične prošnje «e ima pri-dejati vsebina vpisa tudi v. tem jeziku in je na aktu napraviti vknjižbeno klavzulo tudi v tem jeziku. Uradni razglasi morajo biti pisani v uradnem jeziku, v občinah, ki se poslužujejo drugega deželnega *ezika; pa tudi v tem jeziku. Napisi in uradni pečati se ravnajo po uradnem jeziku. Dvojezična oblastva. Pri dvojezičnih oblastvih se uraduje ustno in pismeno v jeziku strank. Pri ustnih razpravah se lahko stranke sporazumejo, v katerem jeziku se naj vrši obravnava. Ako se stranke ne sporazume, se obravnava in protokoiira v obeh deželnih jezikih. Sklepi se vpišAjo v protokol v jeziku prve vloge, Iradni razglasi, napisi in pečati so dvojezični; na prvem mestu mora biti jezik narodne večine v dotičnem okrožju. Vpisi v javne knjige in registre se imajo izvršiti v I: jeziku prve vloge. i Notranji uradni jezik. ! V notranji službi se enojezični uradi poslužujejo svojega uradnega jezika, dvojezični pa tistega jezika, ki so ga rabili pri zunanjem uradovanju. Nemški jezik ostane v veljavi pri dopisovanju z vojaškimi oblastni-jami in z orožništvom ter pri državnopoli-cijskih poročilih na centralna oblastva. Z ob-v činami svojega okrožja dopisujejo oblastva v /i njih uradnem jeziku. Pri dopisovanju z oblasti izven Češke se ima še nadalje rabiti \ nemški jezik. i Deželna oblastva. jj Za deželna oblastva veljajo načela, ki ji so določena za dvojezične urade. | Pri višjem deželnem sodišču se imajo »zadeve enojezičnih oblastev reševati v poseb-|nih enojezičnih.senatih. Vsi drugi slučaji se 1 imajo odkazati senatom, ki so sestavljeni iz j članov enojezičnih senatov, ki so vešči obeh 4 jezikov. Za personalne in disciplinarne stvari j uradnikov, notarjev in slug je treba sestaviti j na sličen način posebne senate. Pri višjem de- \ želnem sodišču se osnujeta mesti dveh podpredsednikov. lezikovna usposobljenost uradnikov. Pri enojezičnih uradih se smejo nastavljati samo taki uradniki, ki so vešči uradnega jezika v besedi in pisavi. Z« uradovanje v rduigaoi-dfželfiejttijeziku se nameste uradniki, ki so v to vsposebljeni in ki so vet.*i tudi drugega deželnega jezika. Pri dvojezičnih uradih je treba nastavljati uradnike, ki 'so vešči obeh deželnih jezikov. Za učenje drugega deželnega jezika. Za pospeševanje učenja drugega jezika se odredbe posebne službene doklade, ki se podele uradnikom, ki so po sodbi jezikovne komisije popolnoma vešči drugega deželnega jezika. Doklade za uradnike X. in XI. razreda znašajo 300 kron, za uradnike VIII. ia IX. razreda 500 kron. Vlada lahko prosilcem podeli v svrho izučenja drugega deželnega jezika štipendijo v letnem znesku 300 kron. Okrožne vlade. Ustanovi se 20 okrožnih vlad, in sicer 10 enojezičnih čeških, G enojezičnih nemških in 4 dvojezične. Deželno stolno mesto Praga je izločeno iz krožne razdelitve. Na čelu okrožja stoji okrožnovladni predsednik (V. Či-novni razred), kateremu je kot namestnik pri-deljen po en namestniški svetnik. Nadalje je treba namestiti tudi potrebno uradniško osobje. Okrožne vlade dobe vse sedaj namest-ništvu odkazane agende, v kolikor si jih ne bo izrecno pridržalo natnestništvo samo. Delniška pivovarna toaški *rg išče za svojo zalogo v Gorici in okolico dobrega zalagat elj a Pogoji po clogouoru. Ponudbe so nasloviti na pivovarno v Laškem trgu, Štajersko. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se rabina za vsako besedo 3 vin. Najpriprasnejše iasoriraojc za trgovcu in obrtnike. Kolik« jo manjSili irjfovcov in obrtnikov v O.nicl, katerih nn doleti fin <> v motitu) nihče no pogrni, kov nikjer no iiiHoiirajo. ' . in ni majhna. iltanna ,r> "• lflln«K'H sprejme takoj proti Umihi litrov. Priporočam se z odliCnim spoštovanjem A. S. Pečenko, zalagatelj za Goriško-GradiSCausko v Gorici, tek. Josipa Verdi 2G./SŽ8. N. B. — Kdor pije phensko pivo pri »Zlatem jelenu« prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »Dijaško kukajo*. Naznanilo preselitve. Slav. občinstvu uljndno naznanjam, da sem preselil svojo krojaško delavnico in trgovino z i ugotovljenimi oblekami iz TekaliŠča J os. Verdi št. 33 v lastno hišo Tržaška ulica štev. IS. („tik Malega doma11). Obenem naznanjam, da sem vpeljal v svojo delavnico tudi telefon, pod št. 150, da zamo-rem tako hitreje postreči svojim cenj. naročnikom in odjemalcem. Priporočam se za blagohotno naklonjenost iu bilježim z odličnim spoštovanjem Ant. Krušič. POZOR! 4 pare čevljev na trake za kron t—. KonkurenCni kartel našo centrale so jo odločil, da ponudi svoje blago le zasebnikov v nokate?iU pokrajinah. Pooblaščen sem torej poslati' vsakomur na zahtevo po povzetju 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na, trake xa samo K 7— vse skupaj. Čevlji so iz moCnega črnega ali rujavega usnja, elegantni z močnimi usnjatimi podplati. — Neugajujoče se zamenja ali pa s vrne denar. Schuhfiliale A. GELB, Krakau 1?. Varstvena znamka: „81dro" iiniment Ca p si & i eotnp Nadomestek za Lekarna Cristofoletti v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE 2 znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč tea kapljic je neprekosljivo — Te kapljice vredijh redno prebavljanje, fcesejih dvakrat nadan po jedno žJičico pop*e. Okrepe pokvarjeni j e-lodec, store, da zg ne (Varstvena znamka). y kratkem (A8VL OHiO- tiea in životna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. frisiofoMlijee pijača iz kine in Sdlosa najboljši pripomoček pri lil ZBiBM, zdravljenju s trskinim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. Telečje ali goveje meso vsak dan sproti zaklano. V stegnu čiste teže 9 fantov, t. j. 4V, kg K 3'60 razpošilja na splošno zadovoljnost Rubinstein & Comp. Podvvoloczvska ----- (Avstrija) No. 3. = j Urili in priporočilo. $ ! IKmetska delavska gospodarska zadruga v Dabravljah ~ ' na Goriškem reg. zad. z omejeno zavezo se zaliva-juje tem potom vsem dosedanjim gg. odja-malcem posebno pa »Občnemu konsumncmu društvu v Idriji«, in »Delavskemu konsumnemu društvu v Ljubljani« za dosedanja naročila. Priporočamo se tem potom dosedanjim in novim gg. odjemalcem, da nas poeaste s svojimi maročili. ObenenT.zagotavljamo reelno postre/.no in pristno blago. Zadružni odbor. Cenjenim odjemalcem v Gorici in na deželi priporoča pšenično moko Mlinski valjčni mlin v Nuštro (SLAVONIJA), katera prekaša v donašanju in v dobroti vse moke in je nedosegljiva, kar priznajo vsi oni, ki so jo dosedaj poskusili. Zastopnik za Gorico in okolico Dosip [Tlarmolja, Miren pri Gorici zalagatelj deželnih pridelkov in kolonijalnega blaga. Vesna" MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir ^^^^.JS^m^^ Žage V S°tesW Gorica drž. kol. - Solkan -^^^"^^ (last verskega zaloga). Osreflnje vodstvo: Trst, Via Ha Caserma št. 4. Intarurban. telef.: Gorica št. 74, Trst št 1631. - TeL: Zadruga, Used A. B. C. Code v- Edit Zaloge: Solkan ; Trst, Via deila caserrna 4; Reka, Via delle Pile št. 2 ; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografieni zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. - garancijska reserva K 180.000. — Rsserva za izgube K 81.000. | Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. „ Vesna" ekbtrakt i2 rastlin in drugih naravnih snovi, izkazal se je kot dosedaj edini uspešen, ne samo glede rašfte las — nego pokrije vsako plešo po kratkem uporabljanju. Vspeh zanesli i v. Na razpolago spričevala uglednih in znanih oseb. lena siekl. 100 gp 1 It 50 vin. Dobiva se: H. Skrmjar, Trst nI. Solitarie 25. Gosp. trgovc', kateri bi prevzeli razprodajo na drobno noj blagovolo obrniti se na založnika. A. vii. Beri ni Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga = = oljkinega olja prve vrste ajHiljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Milfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -"96, 104, 112, 1-20, 1-28, 136. 1-44, 160, 180, ?/-, 240, za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne.------- PoSilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; pa vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mila in sveč.------------------ J. Medved odstopi 58|n svojega skupioka od 15. Jan. do 15. iebr. 1009. v prid ponesrečenim v Kalabriji in Siciliji. Cene zmerne. Ivan Kravos na Komu št. il. GORICA na Komu it. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-__.....^...-w _ __ ske potreb- čine, potovalne potrebščine kakor: kov- čege, torbice, denarnice, listnice ' itd. — Izvršuje in sprejma v popravo različne koleseljne in Poprauila se izuršujejo ločno. Ce ne zmerne. i rane Silic sin, zidarski nujster v &orici, lia Macello št. 16. jUppejetna vsakovrstna zidarska dela. lene zinete. Potnikom v Ameriko W-^:NLfgLa^ priporoča »Generalna Agenta" Im Obersteg l to Basel, filialka Buks Av&S?'ica, najhitrejo in varno vožnjo preko Biiks-Basel-Paris-Havre (via Soufton) ali Pariš Cherbourg, z najnovejšimi in modernimi brzoparniki »American in White Star Line" prevoz eez morje v resnici 5% do 0 dni, garantira se vsakemu, daje gotovo ukrenil, iz»orna hrana in postrežba, cene niz' e. Za vsakršno pojasnilo glede cen — plovnih in voznih-redov itd. — obrnite se vedno na: Jgeniuro" fa| ibersteg I I.o filialka Ms (Rhetntal) Švica P. O. Bax N. 833. El_ GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste- Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Smrti pspfliiije! Poslcnšajte milo iz le domače tovarne1 Izdelek je izvrsten. Cene običajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. Poskusite in sodite ! Svoji k svojim t