AMERIŠKA
Is
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 7 " IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
NO. 203
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 31, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1I.
ANGLUA NAJ NAJDE POT IZ SEDANJE KRIZE
Italijani so dobili od vlade ukaz, da bežijo iz večjih mest
Rim, Italija. — Fašistično ča sopisje je včeraj apeliralo na prebivalstvo, naj si poišče zatočišče na deželi, ker je vedno manj upanja, da ne pride do vojne. Sicer je še nekoliko upanja, pravi časopisje, toda to je jako majhno. Kolikor ga pa je, ga izrablja Italija v to, da se trudi na vse kriplje, da ne pride do vojne.
Tudi iz Vatikana se poroča, da pripravljajo obrambo za slučaj vojne. Vse svetlejše luči so nadomestili s plavimi, da bo obseg Vatikana kolikor mogoče malo viden sovražnim letalcem. Načrti so že narejeni, da se preme-ste vse dragocenosti v nalašč za to pripravljen stolp.
Vlada je izdala ukaz, da po 3. septembru ne bo smel noben privatni avto na cesto v Italiji. Od danes naprej ne sme noben re-stavrant servirati več kot en krožnik rib ali mesa odjemalcem.
Nekatero laško časopisje je začelo dolžiti Žide za današnjo evropsko situacijo in grozijo, da bodo židje drago plačali za kri, ki se bo prelila v tej vojni. Drugi časopis namiguje na angleškega vojnega ministra, ki je Žid, to je Hore Belisha in da so poljski žjdje, ki silijo na vqjno.
-o-
Danes v Euclid Beach!
Danes popoldne in zvečer bo vse veselo v Euclid Beach parku, kjer prirede vežbalni krožki Slovenske ženske zveze zanimivo prireditev. Razne tekme v dirkah za mlade in stare, polovična vožnja na raznih zabaviščih in pa kar je glavno, umetno korakanje krožkov boste videli. Seve, bo tudi ples po melodijah finega orkestra pod vodstvom g. Freddie Križma-| na. Torej danes popoldne in zvečer gremo na veselo zabavo k našim mladim dekletom v Euclid Beach! Ljubitelji slovenske pesmi bodo pa imeli gotovo lep užitek, ko jim bo zapela naša sopranistka, gdč. Irene Jazbec, nekaj prav prisrčnih pesmi s svojim prijetnim glasom.
-o-
Poroka
V soboto ob 10:45 se vrši v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. poročna maša, pri kateri se poroči gdč. Jenie Lesjak, hčerka Mrs. Rose Lesjak iz 719 E. 160th St. z Mr. Martinom Leonhardt, 18604 Chikasaw Ave. Prijatelji so prijazno vabljeni, da se udeleže poročne maše. čestitamo!
NsrEscflj
Družini Mr. in Mrs. Anthony Urbas Jr. 1230 Norwood Rd. so vile rojenice prinesle zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Se klanjamo !
Hitler je dal Poljski nekak ultimat, toda Poljaki so ga enostavno molče prezrli
NEMČIJA GRMADI VOJAŠTVO V SLOVAŠKI
Berlin, Nemčija. 31. avg. — Der Angriff, vpliven nemški časopis, je danes pozval Anglijo, naj najde pot iz sedanje krize, če je že vzela v roke vsa pogajanja. Nemško časopisje nadalje vprašuje, kdo *bo nosil silne stroške mobilizacije armad, ne samo v Nemčiji, ampak tudi v deželah, ki sicer niso direktno prizadete, pa vseeno mobilizirajo, da so pripravljene za vsak slučaj. Torej je na Angliji ležeče, pravi nemško časopisje, da napravi kritičnemu položaju konec na en ali drug način.
Medtem pa marširajo dolge kolone nemškega vojaštva preko Slovaške, da zasedejo kraje ob južni Poljski. Poroča se, da je na Slovaškem že 700,000 nemških vojakov, ki so pripravljeni vsak čas udariti na Poljsko. 400,000 nemških vojakov se je že zakopalo v strelne jarke v Tatri in in vsako uro prihajajo nove čete.
London, Anglija. — V Londonu poroča časopisje, da se že čuti, kako postaja Nemčija vedno slabejša v svojih zahtevah na Poljsko. Zato se pozivlje angleško vlado, da. se okoristi s položajem in pritisne z vso silo na Nemčijo, ne da bi pri tem popustila niti za las. Nemški narod in -o
nemška vlada postaja vedno bolj nemirna, ker čuti, da se ji izmikajo tla pod nogami in da ne pride s svojimi zahtevami nikamor naprej.
Hitler je včeraj ukazal poljski vladi, da pošlje v teku 24 ur v Berlin svojega zastopnika, da se začno razgovori za ureditev položaja. To svojo zahtevo je poslal angleški vladi, ki da naj tozadevno ukaže Poljski, da pošlje zastopnika v Berlin. Anglija je točno odgovorila, da tega ne bo storila. Poljska vlada je na to Hitlerjevo zahtevo odgovorila, da se ne bo pogajala z Hitlerjem brez sodelovanja Anglije in Francije.
Očividno bi Hitler rad, da se ponovi slučaj Avstrije in češke, ko je malo pred okupacijo pozval v Berlin avstrijskega kanclerja Schuschnigga in predsednikia češke vlade, Hacho. Poljska je bolj previdna in je Hitlerjevo zahtevo enostavno prezrla.
Paris Francija. — V vladnih krogih so prepričani, da je vojna neizogibna. To, da je Hitler zadnje dni omahoval, kakor se je zdelo, je .v resnici, porabil čas za to, da je poslal novo vojaštvo v Slovaško, da zasede mejo ob južni Poljski.
BI RAD KUPIL GDANSK IN KORIDOR
New Roads, La. — Alia R. Wurtele, mornariški častnik Zed. držav v pokoju, je prišel na dan z imenitno idejo, s katero bi se, če bi se izpeljala, rešil evropski problem brez vojne. Wurtele namreč predlaga, da bi se med ameriškim narodom zbral denar do vsote $70,000,000 in se s tem denarjem kupilo od Poljakov Gdansk in koridor ter oboje dalo Hitlerju. Wurtele je v ta na-f men že sam deponiral na banki]
ček za $5,000.
Wurtele računa, da zemlja tam ni vredna več kot po $10 aker in bi se lahko dobila za $70,000,000. če se računa, da bi v vojski za posest tega ozemlja izgubilo najmanj 5,000,000 mladih fantov svoje življenje in da bi stala vojna najmanj 100 milijard dolarjev, bi se izplačalo kupiti to zemljo in jo podariti Hitlerju, da bo potem mir.
Povratek iz domovine
S parnikom Bremen se je vrnila iz obiska v stari domovini Mrs. Mary Kocjan. Potrebne listine ji je preskrbela potniška tvrdka Steve F. Pirnat Co. Mrs. Kocjan poroča, da so vsi parni-ki natrpani s potniki, ki hite domov v Zed. države. Dobrodošla zopet med nami!
Bilo srečno
V soboto^ob osmih se poročita v cerkvi sv. Vida gdč. Mary Ka-sunič, hčerka poznane in priljubljene družine Mr. in Mrs. Geo. Kasunič, 7510 Lockyear Ave. z Mr. Joe Leskovcem Jr. Sorodniki in prijatelj so prijazno vabljeni, da se udeleže poročne maše. Vse najboljše v novem stanu želimo mlademu paru !
Inšpekcija avtov
Clevelandska policija bo jeseni vprašala mestno zbornico, da sprejme postavo, ki bi dovoljevala policiji, da pregleda enkrat na leto vse avtomobile, kar jih je v mestu. Pregledalo se bo vse, zavore, luči, kolesa in drugo. Kdor v naročenem času ne bo popravil, kar mu bo naročeno, bo plačal kazen. Vsak motorist bo moral plačati za pregled 50 centov.
Odprtija kegljišča
V petek 1. septembra odpre Mr. Frank Bucher kegljišče, znano pod imenom Norwood Alleys, 6125 St. Clair Ave. Kegljišča so vsa prenovljena. V petek bo igrala na kegljišču godba in serviralo se bo prost prigrizek.
NEMCI TRDNO ZAUPAJO HITLERJU
Berlin, Nemčija. — čeprav Je Nemčija neuradno že mobilizirana in čeprav dobiva narod Vse potrebščine samo na karte, Pa povprečni Nemec trdno ve-fuje, da jQ jj0 jjjj.ier iZpeijal »rez vojne. Na stotine jih ve-dno stoji pred uradnim poslopjem kanclerja Hitlerja in ča-f**0« kaj se bo odločilo za vra-fi: Vojna ali mir.
Po vogalih vise veliki letaki, na katerih je napisana propaganda proti Angliji in Poljski. Vlada jemlje privatnikom vozila in vprego, pa tudi voznike. Hišne gospodinje, ki kupujejo zdaj samo na karte in dobe le gotovo količino blaga, ravnodušno opravljajo svoj vsakdanji posel.
Francija dosledno preganja komuniste
Paris, Francija. — Policija in skrivni vladni agentje so napravili pogon na komunistična središča v Parizu in po vseh mestih Francije. Policija je zasegla vse komunistično propagando, prepovedala vse komunistične publikacije in zaprla vse one, ki razširjajo komunistično literaturo.
Vlada je to odredila zato, da prisili k molku vse komunistične glasove in ruske simpatičar-je. To je storila Francija zato, ker smatra Rusijo po sklenjen? pogodbi z Nemčijo za sovražno Franciji.
Iz Pariza je nagloma odšlo 130 žen in otrok ameriškega po-slaniškega štaba. Poslali so jih v obrežno mesto Malo, ki je oddaljeno 200 milj od Pariza. Diplomatski krogi smatrajo situacijo želo resno, ker je Nemčija tako odločno povedala svoje zahteve, da se skoro ne more več umakniti brez ponižanja.
-o—__
Prvi hrvatski governer
Belgrad, Jugoslavija. — ,Ivan čubašič je podal vladi prisego kot prvi hrvatski governer nove avtonomne Hrvatske. Regent Pavel ga je ob tej priliki odlikoval z redom krone pryega razreda.
Kot se poroča, je bil zadnji čas, da je prišlo do sporazuma s Hrvati, ker so Nemci že začeli •siliti v Jugoslavijo. Nakupili so že mnogo posestev ob jugoslovanski meji, da bi ložje širili svojo propagando po Jugoslaviji. Z notranjim sporom v Jugoslaviji bi imeli Nemci lahko delo. Tega so se zavedali tako Srbi kot Hrvati in se požurili z sporazumom. Če bi ne bilo prišlo tako hitro do sporazuma, bi bila postala Hrvatska nedvomno druga Slovaška, ker bi jo bil zasedel Hitler. -o-
Spomini iz domovine
Mr. August Kollander, ki se je povrnil v Cleveland iz stare domovine sporoča, da je pripeljal en velik kovčeg/poln raznih lepih spominov za elevelandske rojake. Kateri pričakujejo pisma ali spominov od svojih sorodnikov oziroma, kateri želi imeti male spomine iz domovine, naj se zglasi pri Kollander ju v SND na St. Clair ju.
številna registracija
Kot se poroča iz volivnega odbora, je bila v torek v Cleve-landu precej številna registracija in sicer so se registrirali največ republikanci, ker je bila njih stranka zelo pridno na der lu. Med demokrati ni bilo dosti agitacije za registracijo.
Pozdravi iz Indiane
Mr. in Mrs. Joe Krajic pošiljata iz Delphi, Ind., tople pozdrave svojim sorodnikom in prijateljem v Clevelandu.
Vsak pol
ITALIJANI UPAJO, DA BO MIR
Rim, Italija. — Italijanski narod je trdno prepričan, da jih Mussolini ne bo peljal v vojno. Splošno se sliši: "Mussolini nas bo rešil. Seve, ne vemo kako, toda časopisje poroča, da se zelo trudi za mir." Mnogo je Italijanov, ki polo-žala sploh ne jemljejo za resno. Tako se je izjavil neki brivec: "čemu bi se mi sploh
tepli za Gdansk in poljski koridor? Kaj nam pa to mar?"
Po gostilnah, kavarnah in restavracijah vlada običajno razpoloženje. Malo se govori o možnosti vojne v javnosti, ker pravijo, da to ni zdravo in varno. Vsak Italijan ve, da imajo tudi stene ušesa, toda v zasebnem življenju, med prijatelji, se pa mnogo komentira o vojni.
Spencer, Ind. — Pri zadnjih volitvah je zmagal za vaškega zaupnika, republikanec Arlie Kay nad demo-lcratom Hicksom. Hicks je zahteval ponovno štetje glasov. Pa so šteli in našteli, da je dobil vsak kanduUit natančno po 288 glasov vsak. Kaj pa zdaj? Pa se je dobil moder sodnik, ki je razsodil, da bosta vsak teh kandidatov v uradu po dve leti, ker termin umda zahteva štiri, leta. Oba sta bila zadovoljna.
-o-
Kitajska pričakuje korist od evropske krize
čingking, Kitajska. — General Kajšek, vrhovni poveljnik kitajske armade, je včeraj rekel, da so sedanji mednarodni za-pletljaji samo v dobrobit Kitajske in v dobrobit onih narodov, ki simpatizirajo s Kitajsko.
To izjavo je podal generai Kajšek časnikarjem potem, ko je 54 japonskih bojnih letal napadlo to kitajsko glavno mesto. Trideset kitajskih letal se je zapodilo proti Japoncem in v. metežu sta bili zbita dva japonska aero-plana na tla.
Angleži so opustili pot skozi Suez v Indijo
London, Anglija, — Angleško poveljstvo je prepovedalo svojim 'adjam, da bi plule v Indijo in v angleške kolonije na Vzhodu sko-2i Sueški prekop. Vse ladje, ki io namenjene skozi Suez, najsi 30 domov v Anglijo ali na potu v Indijo, morajo čakati na At-'antiku pred Gibraltarjem in v Rdečem morju pred Suezom. čakati morajo tam do nadaljnega ukaza. Vse angleške trgovske ladje na Baltiku so dobile povelje, da morajo nemudoma domov.
Ta ukaz glede poti skozi Sredozemsko morje, je bil zadnji ukaz ladjam, ki ga je angleška admiraliteta razposlala potom radia. Odslej se morajo angleške ladje ustavljati v gotovih pristaniščih, kjer jih čakajo nadaljna navodila. Tako je bilo tudi v zadnji svetovni vojni.
Sporazum v Jugoslaviji ojača balkanske države
Belgrad, Jugoslavija. — V Belgradu so se vršile velike svečanosti, ko je dospel sem vodja Hrvatov, dr. Maček s svojimi ministri. Prirejane so bile velike ovacije tako dr. Mačku kot predsedniku Cvetkoviču, ki sta dosegla sporazum. Premier Cvetko-vič bo predsedoval prvi seji novega kabineta, nato se pa poda domov v Niš, kjer mu pripravljajo slovesen sprejem.
V Belgradu in po vsej Jugoslaviji se vesele sporazuma in narod je prepričan, da ta sporazum pomeni, da bodo vsi trije narodi do zadnje kaplje krvi branili neodvisnost Jugoslavije, katero so tako drago kupili v zadnji svetovni vojni. Sporazum v notranjosti države ima velik po-
men in bo našel odmev tudi pri sosedih, ki so mislili, da bo Jugoslavija s svojim notranjim sporom lahak plen. Saj je znano, da Mussolini kot Hitler gojita skrivne želje po Jugoslaviji, ki je ključ za vstop na Balkan.
če Nemčija zasede Jugoslavijo, dobi prost dohod do črnega morja. Z sporazumom je postala Jugoslavija močna sila na Balkanu in z Grčijo ter Turčijo lahko ustavijo prodiranje nemških čet v to smer. Zato se pa tudi domneva, da so igrale tujezem-ske velesile važno vlogo in pomagale dovesti do sporazuma med Hrvati, Slovenci in Srbi. Naj-brže je pri tem igrala važno vlogo Anglija, ki ima velik vpliv na regenta Pavla.
Anglija pritiska na Mussolinija, da bi pregovoril kanclerja Hitlerja za mir
Rim, Italija. — Angleški poslanik za Italijo, Sir Percy Lo-raine, se je zglasil pri laškem zunanjem ministru Cianu, s katerim se je razgovarjal dobre pol ure. Ne ta ne oni ni hotel povedati, o čem sta govorila, vendar se naglaša v diplomatskih krogih, da skuša Anglija vplivati na Mussolinija, naj bi pregovoril Hitlerja za mirno poravnavo spora radi Gdanska in poljskega koridorja. Mussolini naj bi toliko vplival na Hitlerja, da bi slednji dal An-
Proslava KSKJ
Opozarjamo na ogromno proslavi naše najstarejše jednote, KSKJ, ki se vrši v nedeljo na Pintarjevi farmi pod pokroviteljstvom največjega društva, sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Jed-notarji bodo proslavljali 45-let-nico obstoja jednote z jako zanimivim programom, o katerem bomo še poročali.
normandie ostane
New York. — Francoska vlada je včeraj ukazala, da ostane parnik Normarfdie do nadaljnega v newyorškem pristanišču. Včeraj dopoldne ob desetih bi bil moral parnik odpluti nazaj proti Franciji. Oblasti pa zadržujejo nemško ladjo Bremen, da jo bodo še enkrat preiskali za orožje. Nemški poslanik je v Washing-tonu zelo protestiral proti temu.
Denar za park
Odbor za izgotovljenje Metropolitan parka v okolici Clevelan-da, je sklenil, da se vpraša volivce za ponovitev ene desetine ti-sočinke davkov kar je potrebno, da se delo v tem sistemu parkov nadaljuje. To ne bodo novi davki, ampak so že v veljavi in njih doba poteče drugo leto. Volivci morajo odglasovati, če se te davke plačuje še naprej ali se jih odpravi.
gliji tak odgovor, da bi se lahko pričelo z pogajanji.
Sicer se v Italiji ne opaža kake posebne priprave za vojno, vendar je vlada izdala v tem oziru nekaj drastičnih odredb. Tako morajo po vsem Rimu goreti plave luči in ne svetle žarnice, da je mesto skoro v temi. V javnosti so se začele širiti govorice, da bo sklican ogromen javni shod, kakor je bil takrat, ko je Italija zasedla Etijopijo. Shod bi bil sklican v slučaju napovedi vojne ali pa če se naznani mir. o--.-
Elyev tiket
Euclid, O. — Bivši euelidski župan Charles Ely, bo imel koncem tega tedna vso svojo listo kandidatov v redu, kakor naznanja. Na čelu liste bo Mr. Ely sam kot županski kandidat proti županu Simsu. Sliši se, da bo na listi tudi nekaj Slovencev, toda imena še niso znana.
Walter Zuber, ki je bil v zadnji kampanji za Mr. Simsa, zdaj ne bo zanj, ker se je spri z Sim-sem radi tega, ker je Sims nastavil McMastra za varnostnega direktorja. Kakor znano, dobiva Mr. McMaster $150 pokojnine od elevelandske policije, obenem dobiva pa še v Euclidu lepo plačo.
Naš poklon!
V	soboto ob 11:45 se poročita v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. gdč. Anna Stefan-čič hčerka Mr. in Mrs. Štefan Stefančič, 898 Rudyard Rd. in g. Peter Grabowski. Vsi prijatelji so vabljeni, da se udeleže poročne maše. Naše iskrene čestitke !
Zadušnica
V	petek ob pol šestih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Lovrencem Urbanijo, očeta Mary Marinko. Prijatelji in sorodniki so vljudno vabljeni, da se udeležijo.
n___
Starši zapustili 6 otrok
Dale in Idella Titus, 10517 Fortune Ajve. sta predvčerajšnjim skrivnostno izginila in pustila doma šest otrok brez denarja in brez vsakega živeža. Oče je delal do 16. avgusta pri WPA, od takrat je bila družina pa na relifu. Najmalajši v družini sta 15 mesece stari dvojčici, Margie in Marie. Starša sta se odpeljala v avtomobilu in policija je poslala po radiu njiju opis. No drugo jutro sta se vrnila iz Mas-sillona, O. in Mrs. Titus si je dobro privoščila policijo, ki se vti-kuje v zadeve, ki je nič ne brigajo.
Nov zdravnik
Svoj urad je odprl nov slovenski zdravnik, dr. Carl G. Opaskar in sicer ima urad na 740 E. 152d St., nad Cleveland Trust banko. Uradne ure so dopoldne od 10:30 do 11:30, popoldne od 2 do 4 in zvečer od 7 do Vrlemu slovenskemu sinu želimo mnogo uspeha pri njegovem delu za dobrobit človeštva.
Za šolsko mladino Posebno nizke cene dobite te dni na vsej opravi za šolsko mladino pri Rožance Dept. Store 406 E. 156th St.
POLJAKI VOLJNO ČAKAJO ODLOČITVE
Varšava, Poljska. — Povprečen Poljak se je že popolnoma udal v svojo usodo in pravi: "Saj nimamo izbire! Braniti moramo pac svojo domovino!" Ljudje so mirni in pripravljeni na najhujše. Celo prepričani so, da je vojna neizogibna. Neka ženska, ki je bila oblečena v uniformo bolničark, je rekla časnikarskim poročevalcem: "Dva moja sinova sta v armadi.
Molim zanju, da bi ostala zdrava. Vendar pa ne bi nikakor želela, da bi se izognila svoji dolžnosti."
šole so zaprli in otroci pridno pomagajo kopati jarke in varnostne zaklone. Vojakom, ki odhajajo na fronto, prirejajo ovacije ter jih obsipljejo s cvetjem. Pri tem se prelije nekaj solz, vendar ni videti potrtosti.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 31, 1939
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME - SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Glair Avenue	Cleveland. OfcUu ___Published dally except Sundays tnd Holidays
NAROČNINA:
Em Ameriko ta Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Ea Ameriko ta Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «350. Za Cleveland, po rassnaJalolh: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year, and Canada, »3.00 for fl month« Cleveland, by mall, »3.SO for 0 months Cleveland and Euclid, by earrier«, »5.50 per year, »3.00 for « months European subscription, »7.00 per year.
Single copies, 3c	_
Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878.
«^>>83
No. 203, Thurs., Aug. 31, 1939
Kako in kje se bodo udarili
Taki, ki znajo nekaj več ko hruške peč, so napravili že vse načrte, kje in kako se bo bojevala prihodnja vojna, če bo, seveda, do te sploh prišlo.
Vojni eksperti računajo takole. Nemčija bo napadla Poljsko. Zadej, na zapadnl fronti se bo pa samo branila proti Francozom in eventuelno tudi proti Angležem na takozvani Siegfried trdnjavski črti. Poljaki se bodo postavili v bran za reko Vislo.
Anglija in Francija bosta zaprli vse dohode v Nemčijo, hoteč jo s tem izstradati, kakor sta to storili v letih 1914-1918. Da to pričakujejo tudi v Nemčiji je dokaz to, da je šla Nemčija že zdaj na kartni sistem, po katerem se deli živež, obleka in drugo. V zadnji svetovni vojni je Nemčija to vpeljala šele dolgo potem, ko se je pričela vojna.
Francija ne verjame, da bi mogla predreti nemško Siegfried obrambno linijo, ker bi bilo treba za to neverjetnih sil, tako je baje ta črta utrjena. Anglija bo poslala nekaj letal v Francijo, toda glavno silo bo držala doma. Obe, Francija in Nemčija bosta'pošiljali napadalne aeroplane nad Nemčijo, da dobe s tem Poljaki več poguma. Nemci bodo pa skušali z letali bombardirati angleško brodovje, ki bo blokiralo dohode v nemška pristanišča.
Anglija in Francija si bosta dobro ogledali bojno polje in dobro preštudirali načrte, predno bosta udarili. Videti bo treba, če bo šla Italija v vojno in na pomoč Nemčiji. Nekateri mislijo, da bo šla, drugi trdijo, da ne bo šla.
Če bo ostala Italija nevtralna, potem bosta morali Anglija in Francija operirati čisto drugače. Eden načrtov Francije in Anglije je ta, da udarita preko severne Italije in preko prelaza Brenner v Nemčijo. Toda če ostane Italija nevtralna, potem bo ta načrt neizpeljiv, ker bosta morali pač spoštovati nevtralnost Italije.
Če bo šla pa Italija v boj obenem z Nemčijo, potem bosta Anglija in Francija z vso silo udarili v severno Italijo in skušali" z naglim sunkom paralizirati italijansko industrijo ter tako oslabiti njeno moč.
Potem je pa še vprašanje, če bo Rusija mobilizirala na poljski meji in bi morali tako Poljaki deliti svojo armado proti Nemčiji in Rusiji. Potem je pa še vprašanje malih držav, Romunske, Bolgarske, Turčije in Grške. Kaj bodo storile te? Za Jugoslavijo se računa, da bo ostala nevtralna, vsaj skušala bo. Morda bodo ravno te male države igrale precej važno vlogo, če izbruhne vojna v Evropi.
Če se zapali vojna v Evropi, bo zagorelo po vsej evropski celini, ker malo bo držav, majhnih in velikih, ki bi*jno-gle ostati nevtralne, če bo vse okrog njih gorelo.
Ali se more Hitler zanesti na Italijo?
Pred zadnjo svetovno vojno je bila Italija zaveznica Avstrije in Nemčije No, kmalu po izbruhu vojne jo je Italija udarila k zaveznikom. Zgodovina se prav lahko ponovi. Predno bo šla Italija v vojno, se bo Mussolini vprašal: kaj bo dobila Italija od tega? V zadnji svetovni vojni je dobila prav malo. Anglija in Francija sta pobasali vse.
Če gre Italija v vojno za Hitlerja, ji bosta angleška in francoska bojna mornarica zaprli izhod iz Sredozemskega morja in ves itlijanski promet, ki je ves po vodi, bo ustavljen.
Hitlerjev in Mussolinijev načrt je bil, da pošlje Italija svoje čete v Španijo in od tam prodira v Francijo. Odkar se je pa sklenila rusko-nemška pogodba, je general Franco izjavil nevtralnost in Francija je varna na jugu od španske meje.
Angleži in Francozi bi zaprli Sueški prekop in Italija bi ne mogla dobiti svojih čet iz Etijopije. Lahko pošljeta tudi nekaj vojaštva v Etijopijo in naščuvajo domačine proti Italiji, ki bi pobili laško posadko tam doli do zadnjega moža.
Skozi Balkan bi Mussolini ne mogel dosti rogoviliti, ker bi pritisnili nanj grška in turška armada. Jugoslavija bi šla tudi prej proti Mussoliniju kot pa ne.
Tako bi bile signoru Mussoliniju precej vezane roke in to je tudi vzrok, da skuša preprečiti vojno iz same "človekoljubnosti," kot pravi, v resnici se pa najbrže boji.
Morda pa že zdaj Mussolini kuje načrte, kako bi pustil Herr Hitlerja na ailci in se približal Angliji in Franciji. S tem bi bilo zelo pomagano Angliji in Franciji, kot smo zgo-rej omenili, ker bi lahko poslali svoje čete skozi Trst proti Nemčiji in bi bil Hitler potem zelo v škripcih. Če bi pa Hitler naglo obračunal z Poljsko in potem obrnil vso silo proti Franciji, bi se ponovila žaloigra iz leta 1914 in končno bi bila najbrž tudi Amerika potegnjena v bojni vrtinec.
Vsekakor pa je Mussolinijevo okjevanje značilno. Človek bi sodil, da čaka, katera stran bo močnejša in tej se bo končno tudi on pridružil, seve, pod gotovimi pogoji, ki bi bili maslo na kruh Italiji.
gu, ki se piše Mrs. Jerina in se ravno tisti večer vrača nazaj v Ameriko.
Prisedel je tudi tisti sitni uradnik v uniformi, a sedaj smo se pogovarjali bolj prijateljsko in ne več uradno, kakor poprej, ko je kazal svojo uradno strogost. Seveda, to je njih dolžnost in tega jim ne smemo zameriti.
V Lescah je vstopila v naš kupej še neka gospa, ki pa je bila oblečena kot kakšen hribo-lazec z nahrbtnikom na hrbtu. Začeli smo se pogovarjati in nam je povedala, da je iz Beograda in da vsako leto tu na Slovenskem prebije več tednov. Povedala nam je, da je bila več tednov v Kranjski gori, na Bledu in drugod. Tako smo videli kako druge narodnosti obiskujejo naša letovišča.
Že smo imeli za seboj škofjo Loko, Št. Vid in že se je zasvetil Mikličev hotel v Ljubljani in kolodvor, kajti sedaj smo prišli v Ljubljano ponoči in videlo se nam je vse drugače kot ob našem prvem prihodu.
Zaključili smo naše 12-dnev-no potovanje in videli mnogo Švice, Avstrije, češke in Nemčije, napravili smo veliko kolo in prevozili razdaljo, kakor je iz Amerike v Evropo ali obratno. Dasiravno smo bili namenjeni, da si ogledamo tudi znamenita mesta Italije, smo sedaj sklenili, da ostanemo v domovini od odhoda in se šele domov gredoč ustavimo pri naših sosedih Italijanih.
* • M,. „ . . ■ ■ .- » O .-.».M, ■ * ■ —--- ' - « *-——---- '
Kaj pravile!
_____ - —•---*—m » « ----—■
V Sibiriji je vas, v kateri so same ženske. Ko so se po zadnji svetovni vojni vrnili moški domov, so jih ženske napodile češ, da so se navadile opravljati vsa dela, torej dedcev absolutno nič več ne potrebujejo. Dovolite eno skromno vprašanje: kdo jim pa živino štrglja?
Na obisku v stari domovini
Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111.
Iz Nemčije na poti proti domovini
Težko smo pričakovali, da bi se že skoro začel pomikati naš vlak, ker smo se bali, da bi vstopil kakšen uradnik in nam zaplenil naš aparat in filme, katere je moja hčerka vzela na postaji v Sent Veit, kjer smo čakali več kot pol ure. Vedela sem še iz Jugoslavije, da je strogo prepovedano jemati slike, posebno še slike postaj, ker so take slike posebne važnosti za sovražnika, kaj šele slikati take postaje v Nemčiji. Skrbelo me je že, kaj če bomo prišli v kake neprijetnosti radi tega, to bi bil polom.
Vendar pa smo še precej srečno ušli kljub temu, da smo imeli v rokah slike več sto na-zijcev, ki so čakali na postaji prihodnjega vlaka. Sedaj ko to sliko večkrat kažemo na platnu, nam vselej stopi oni prizor pred oči.
Končno je sprevodnik začel zapirati vrata in smo se počasi začeli pomikati naprej. Vozili smo se več ur in vse polno je bilo precej dolgih predorov in mnogokrat smo bili v popolni temi. Približevali smo se jugoslovanski meji in tu se vlak še enkrat ustavi na zadnji avstrijski postaji v Rosenbach, kjer je več potnikov izstopilo in se nam je nudila prilika, če hočemo zamenjati nemški denar za jugoslovanskega. Tudi to postajo smo vzeli na film, kajti prihodnja postaja je bila že v Jugoslaviji—Jesenice.
Komaj prevozi vlak mejo, že vstopi jugoslovanski uradnik in začelo se je zopet tisto običajno spraševanje in pregledovanje prtljage, ki je za potnika tako sitno, ker mora odpreti vse kovčege in pustiti uradniku na razpolago, da lahko vse pre-rešeta in pregleda. Bili smo precej v zadregi■•'kd' smo ugledali preglednika, ker imeli smo s seboj nov zavoj iz Nemčije in vsaka nova stvar je podvržena carini. To je bil tisti zavoj v katerem je bil tisti vrček iz Kufsteina, hitro sem vrgla mojo suknjo preko zavitka in se vsedla, kot da se ni ničesar zgodilo.
Že je vse pregledal in sem mislila, da bo šel, pa mu pogled uide še na polico, potegne suknjo na stran in tu ti privleče tisti nesrečni zavoj. Vpraša nas: "što je ovo?" (Moral je biti Srb.) Povedala sem mu, da sem dobila, dar v Nemčiji in je le malenkost. Velel mi je od-vezati in ogledoval je vrček od vseh strani in premišljal koliko je neki vreden. Mislila sem si sama pri sebi: "Punca, to poč pa ne boš tako hitro odnesla svoje pete." Vprašal me je še kaj je znotraj, sem mu povedala, da samo papir, da se vrček ne ubije. Pa ni verjel, začel je vleči papirček za papirčkom iz vrčka. Ko je le videl, da ničesar ne najde, se je obrnil k meni in reče: ali ne veste, da je nove reči prepovedano nositi čez mejo, no pa za enkrat naj bo, in prihodnjič pa tega ne smete več storiti. Seveda sem mu rada obljubila, samo, da sem se ga iznebila.
Kar oddahnili smo se, ko je stopil naprej. Resnica pa je, da smo imeli to pot veliko več sitnosti radi prtljage pri pregledovanju, kot pa prvič, ko smo potovali s skupnim izletom, kajti takrat so z nami zelo milostno postopali.
Kmalu nato pa je prišel drugi gospod, ki pa nas je nagovoril po slovensko in vprašal za naše potne liste, katere je pobral in vzel s seboj. Minulo je nekaj časa ko smo jih zopet dobili nazaj "štempljane." Omenjeni uradnik nas je vprašal iz katerega mesta smo in če mu dovolimo, da prisede v naš kupej. Seveda smo bili veseli, da smo imeli vsaj druščino. Povedal nam je, da ima tudi on sestro v Ameriki in sicer v Chica-
Življenje se pričenja s 40. letom
Bila je že deset ura zvečer ko smo dospeli v Ljubljano. Oddahnili smo se, kajti dolgotrajne in enakomerne vožnje se človek tudi naveliča kljub temu, da smo imeli vedno prijetno druščino. Pozno je že bilo ko smo prišli na dom Kraljevih. Služkinja nam je povedala, da sta gospod in gospa odšla na večtedenske počitnice v Pod Horn in na Bled, kamor zahajata že več let zaporedoma na oddih. Tako smo bili sami s služkinjo več tednov gospodarji velike Kraljeve hiše.
Skoraj pol stoletja društva Presvetega Srca Jezusovega (samostojno) ! Star pregovor pravi, da se življenje začenja ob 40. letu, pravo moško življenje seveda, čeprav nekateri novopečeni ekonomisti hočejo ta pregovor obrniti, posebno v tej deželi. Ampak narava se bo bridko maščevala nad njimi.
Da je res tako bo društvo Srca Jezusovega pokazalo v soboto večer 2. septembra, ko bo praznovalo 40 letnico svojega ob stanka v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. 40 letnica samostojnega društva je v resnici izvanreden slučaj, skoro bi rekel čudež, če pomislimo na razmere skozi katere smo šli zadnjih deset let ter je res čudno, da je sploh ostalo še kaj las na glavah društvenih uradnikov, ki so bili v resnici vedno na mestu — kajti biti lačen pri polni mizi je ali bolezen ali neumnost.
To kar se je dogajalo pri našem društvu ter sploh pri vseh društvih, kajti pri vseh tisočakih, ki jih je društvo marljivo nosilo skupaj za vsak slučaj, nismo mogli do njih. To je bolezen in neumnost, ampak ne društvena. Zgodovino društva in celotni program je ali pa bo še opisal naš tajnik, ki ima vse potrebne podatke, rečem samo to, da si je društvo zaslužilo, da ga cenjeno občinstvo poseti v velikem številu.
Dolžnost članstva je, da se brez izjeme vsi udeleže praznovanja 40 letnice, ker društvo Srca Jezusovega je bilo vedno med prvimi, kadar se je bilo treba pokazati pri verskih ali narodnih ustanovah in ravno tako bo tudi še v bodoče ko bo stopalo v drugo 40 letnico. Veselica bo taka kot se spodobi za tako redko slavnost.
Veste, da se tudi naš podpredsednik pripravlja na velik "spič," da predsednika sploh ne omenim, ker se nahaja v društvenem uradu menda že odkar društvo obstoji. Vebijo vas sploh vse stare korenine in ustanovniki na slavnost. Ne bo vam žal!
Math Zabukovec.
Spomnite se tudi na ono drugo predstavo "Večna luč," ki ste jo gledali in z zanimanjem poslušali. Zopet smo se pripravile, da nekaj napravimo in seveda moramo napraviti nekaj novega.
Izbrali smo si Pintarjevo farmo, kjer bomo napravile "wei-ner roast," da bo pa še krajši čas smo povabile tudi enega "cow-boya," ki vam bo zapel nekaj lepih pesmic. Za vse tiste, ki bi se pa hoteli zavrteti bo pa skrbel Tony Trinko in njegov orkester z veselimi in poskočnimi polkami in valčki.
Vstopnica na ta naš "weiner roast" stane samo 25 centov za kar boste dobili dober "sandwich" in plesali boste lahko dokler se vam bo ljubilo. Tudi za gašenje žeje bo preskrbljeno, da ne bo nihče trpel žeje.
Torej ne pozabite vsi tisti, ki ljubite veselo zabavo, da se vse to vrši 9. septembra na Pintar-jevi farmi in vas bo stalo samo 25 centov. Pričetek bo ob osmih zvečer, ampak kdaj se bo nehalo, pa vam sedaj ne morem povedati .. . Torej na svidenje 9. septembra !
Caroline Kasic, Marie Prisland Cadet. -o-
Nabiralne pole
V resnici sem bila že vesela, da smo končno prišli domov, kajti čakalo nas je precej pošte iz Amerike in potrebno je bilo odgovarjati. Ravno tako je bila tudi kopica slovenskih in angleških časopisov iz Amerike, da smo na ta način zvedeli za novice iz domačega mesta. Treba je bilo obrnjti nekaj pozornosti tudi na te.
Naslednje jutro je prišla k nam moja dobra sestrična Frances June rojena Lisjakova, pogledat če smo se že vrnili. Podali smo se v urad Francoske linije, da bi pozvedeli, če je mogoče gospa Prisland še v mestu. Zvedeli smo, da so se že poslovile pred par dnevi gospa Prisland in njena hčerka, gospa Albina Novak in Evelyn Fabjan.
Žal mi je bilo, da se nisem mogla osebno posloviti od njih, kajti tedaj, ko so one odhajale smo bili mi še daleč od doma. šle so iz Evrope s parnikom Normandie 24. avgusta iz pristanišča Southampton v Angliji. Ker so tudi one želele videti kar največ mogoče Evrope, so se pred odhodom odločile, da obiščejo Dunaj, Prago, Berlin, Brussels in London. Radi tega so se odpravile prej iz domovine, da bodo imele več prilike si ogledati te kraje. Kakor je razvidno, smo šle ena za drugo.
Ker se je pa tudi nam čas naglo približeval ko bo treba odriniti proti Ameriki, smo morali uporabiti ta čas, da obiščemo in vidimo vse kraje in sorodnike na Slovenskem, katerih nismo imeli prilike obiskati poprej.
Za 44-letnico poroke
Imeniten in zelo pomemben dan je praznovala 24. avgusta dobra in spoštovana družina Toneta Leskovca v Collinwoodu.
Prav tako kot oče, vživa iudi sin g. Lovrenc Leskovec kot večletni predsednik društva sv. Jožefa. št. 169, povsod ugled in spoštovanje.
Torej zdi se mi potrebno, da primem za pero, da jim kot pionirju, vnetemu Slovencu, borcu za katoliško in narodno stvar napišem par vrstic v Ameriški Domovini. Kot vaša soseda vam k tem velikem dnevu izrekam iskrene in srčne čestitke za 44 letnico vaše poroke. Vem, da se pridružujejo mojim čestitkam tudi vaši številni prijatelji in dobri znanci po širni Ameriki vsi, ki vas poznamo in vas cenimo. Torej :
V krog prijateljski si danes k vam želimo,
čestitke smo prinesli vam za vaš veliki dan!
Iz srca vam v ljubezni govorimo, glebes Gcspod usliši prošnjo nam!
Naj srečna, zdrava bi v družinskem krogu,
praznujte trečni vsi poroke vaj'ne
zlati dan! Naj sreče in pa blagoslova še prav mnogo
nasuje naj Gospod neba, na pot še vam!
Bog živi!
Marija Kurnik. --o-
Odbor vlagateljev The North American Mortgage Co. je razdelil pole za nabiranje podpisov vlagateljev, da seJ na ta način da polnomočno pooblastilo odvetniku, da zastopa vlagatelje The North American Mortgage Co. (Power of Attorney). Pole imajo sledeče osebe:
Frank Lepic, 379 E. 165th St. Andrej Kaučnik, 1090 E. 66th St. Agnes Perme, 1387 E. 39th St. Anna Koželj, 1387 E. 39th St. John Zalar, 1038 E. 70th St. Uršula Lovko, 5427 Homer Ave. Mary Meglich, 1071 E. 61st St. John Centa, 13417 Kuhlman Ave. Mary Stanonik, 6209 Bonna Ave. Mary Mohar; 6033 St. Clair Ave. Louis Debevec, 415 E. 147th St. Julia Bohar, 6615 Edna Ave. Mary Gerbec, 6011 Glass Ave. Mary Zadnik, 1222 Norwood Rd. Joseph Pograjc, 1091 E. 67th St. A. Tanko, 6128 Glass Ave. A. Skala, 1259 E. 61st St. Joseph Skuk, 1135 E. 66th St. Joseph Okorn, 1096 E. 68th St. Kakor tudi pri vseh ostalih odbornikih.
Ako je vaša volja, da se hočete podpisati in pomagati sebi in odboru se zglasite pri enem prej navedenih pobiralcev podpisov. Prinesite svojo bančno knjižico s seboj.
Apelira se tudi na vse one, ki bi hoteli priskočiti temu odboru na pomoč, posebno se apelira na naše društvene tajnike, tajnike Narodnih domov in tudi na naše slovenske trgovce, če mogoče želite nabiralno polo se zglasite na 1096 E. 68th St., ali pa pokličite po telefonu ENdicott 4847 in jo boste takoj dobili.
Jos. Okorn, tajnik.
Nekaj novega bo
Marie Prisland Cadets št. 50 SŽZ bodo pripravile nekaj novega za vse tiste, ki se radi vesele in zabavajo. Vem, da vsi tisti, ki ste posetili našo predstavo "Urna Nežika," ki smo jo vpri-zorile na starega leta zvečer že veste kaj znamo.
IZ DOMOVINE
—Huda nesreča z granato. V gozdu pri Svetem Miklavžu na Dravskem polju je našel 13 letni sin železničarja Martin Premzl ročno granato. Začel je po njej razbijati s kamnom. Naenkrat je počilo in fant se je zgrudil oblit s krvjo močno ranjen. Drobci granate so mu razbili čeljust ter ga ranili po vsem telesu.
—Zagoneten strel iz zasede. Ko se je peljal tovarniški delavec, 25 letni Ivan Babič, v sredo zvečer iz Maribora domov v Bre-sternico, je v bližini Kamnice nenadoma počilo iz grma ter je zadela Babica krogla v stopalo. Zagonetnega strelca ni niti videl ter ne ve, zakaj je nanj streljal. Babica so pripeljali v mariborsko bolnišnico.
— Gradnja ceste Pristova— Sv. Tomaž—Drami je se lepo nadaljuje. Zadnje čase sicer govore, da se bodo dela ustavila zaradi pomanjkanja kredita za gradnjo, vendar upajo delavci, ki so tudi zaslužili prepotrebne denar-
ce za svoje družine, obleko in čevlje, da jih bo zopet podprl narodni poslanec g. Mihelčič, v katerega imajo delavci veliko zaupanje.
te verjamete al'pane
Opoldne sem imel s svojimi notranjimi razmerami nekoliko odmora. To je bilo takrat, ko so me prišli dražit s kosilom. Kar svetlo sem pogledal in v hipu pozabil na krizo, ko se mi prisme-je v sobo obširen pladenj, na njem pa zopet tisti vzorci srebrnih žličk in posodic, sredi katerih je bila zopet moja stara znanka, tista pokrita rihta.
Aha, svet se bo sporazumel in normalne razmere bodo prišle v deželo, sem si mislil. Zdaj že čutijo, da sem toliko pri moči, da lahko parkrat brez škode omed-lim, ko bom odkrival tisto veliko posodo sredi pladnja.
Vi me pište v uh, sem potiho rekel in še to po naše, da bi kdo ne razumel in sklenil, da me zdaj pa ne bodo vlekli za nos in mi delali skomine s tisto pokrito rih-to. Saj vem, kaj je spodaj, več ne bo kot kak skumran krompir, ki so ga tovariši zrinili od korita, da se ni mogel odebeliti, kot odvišnega pujska, ki si ne more pomagati do mlečnega studenca.
Moje iskreče oči so zaplavale čez pladenj in blažen smehljaj se mi je razlil od severa proti jugu, od vzhoda do zahoda, ko sem segel v roke moji iskreno ljubljeni, nikdar pozabljeni in edini — kurji župci. Pa še celo dva lizanjčka sta se lovila v skledi. Akrabolt, zdaj sem pa že na konju, ko so me odstavili od čaja in sem že toliko dorasel, da bom celo lahko sam jedel.
Poleg juhe je bil tudi prepeče-nec in sirovo maslo, nekaj ten-stanega krompirčka in tam v kotu mi je vriskal nasproti snežno-bel sladoled. Ne vem, če je bil Racetov ali Čigav, lep je "bil videti in prijetno zabavo sem si obetal ž njim.
V drugem kotu, je bila srebrna posodica, iz katere se je močno kadilo. Pogledam natančneje, in, nc ja, kaj m!*ni treščil v, nos zopet čaj, moj stari znanec, ki naj ga koklja brcne in ga.
No, seveda, poleg vsega našte-vanega, niti ne v računam na tisto, kar se je šlo slepe miši pod mernikom ali kar je že bilo pod tisto veliko posodo.
Ker sem ležal tako, da je bila mizica ob postelji na moji desni strani, mi je gnadljiva strežnica dvignila zglavje, nakar sem uprl malo na desni komolec in vzel v levico žlico, da si pomagam. Tukaj bi mi bilo prav prišlo, če bi bil levičen, kakor so nekateri, ki hočejo biti drugačni kot smo sicer ljudje. Jaz pa, ki že petdeset let nosim krmo v usta z desnico, da znam to že kar na pamet in najdem lahko usta v največji temi, naj pa zdaj z levico jem. Kaj, neki, bo,še prišlo nadme, ki vendar nisem tak hud grešnik, da bi me morale obrati nadloge prav do kosti.
Obračal sem nekaj časa žlico v roki in skušal zaposliti prste, da bi lepo v ujedinjenju delali, pa ni šlo. Zgrabil sem torej žlico kar v pest, kot bi s korcem vodo zajemal in začel posredovati med župco in ustmi.
Prva žlica si je vtepla v glavo, da se moja rjuha nekaj preveč baha s svojo lepoto in jo je lepo počofala. Druga žlica je pogumno nesla juho proti ustom, pa ker sem imel usta obrnjena od severa proti jugu, žlica je pa plavala od vzhoda proti zahodu, ni šla zadeva dobro skupaj. Sicer sem odprl usta na široko, k čemer se mi ni treba preveč napenjati, ker sem že od rojstva ja-ko bogato obdarjen glede tega in imam lepo mero ust, pa vseeno se je pomaknilo v notranjost komaj pol žlice juhe, ostala je šla po bližnjici čez brado za vrat in od tam pod pazduho, kjer se je izgubila v grmovju, ali kar je že pač tam.
ZNIŽANE OBRESTI
Iz urada slovenske banke se naznanja sledeča vest: Na seji 23. avgusta je sklenil di-rektorij The North American banke, da, se znižajo obresti iz 6% na 5% vsem, ki bodo banki redno odplačevali na po-pogodhe. Znižanje obresti stopi v veljavo z 15, septembrom to leto.
Direktorij je naredil te korake da pokaže zboljšanje v gospodarstvu in naklonjenost do vseh, ki sodelujejo z slovensko banko.
Predsednik.
_(204)
V najem
Odda se stanovanje obstoječe iz 5 sob, zgorej, vse na novo de-korirano in prenovljeno, furnez sam zase. Vprašajte na 1087 Addison Rd.	(204)
Spomini davnih dni
želim kupiti
mizarsko delovno mizo in mizarsko orodje. Vprašajte na 13616 Eaglesmere Ave., blizu E. 140. ceste.	("203~i
Išče se
4 sobe, s furnezom, zgorej, najraje v CollimVodu. Bi plačal med $20 in $25. Pokličite med 6 in 7 zvečer J. B. ENdicott 5143.
(203)
"Direct From our Factory to You!" Form-fitted Raglans in all shades Sale price on broken lot suits
$12.95
Latest made to measure. FALL CLOTH now on display
$22.50
mill END PANTS to order—^3.95
BRAZIS BROS. CLOTHES
6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 404 E. 156th St.
MALI OGLASI
OKUSNA VEČERJA
Pri nas serviramo vsak petek ribjo pečenko in želvino juho. Igra Janko-vičev orkester. V soboto pa bo kokošja pečenka, igral bo orkester Frank Kožuh.
Ko boste šli gledat zra-koplovne tekme, ste prijazno vabljeni, da se oglasite tudi pri nas. Postregli vam bomo z razno fino pijačo.
FRANK IN CAROLINE KLAUS 4645 W. 130th St.
(West Park) odprto do 2:30 zjutraj
JUSTINA M AREN od Marie Prisland kadetinj vas vabi danes popoldne in zvečer v Euclid Beach Park, kjer priredijo vežbalni krožki SŽZ svoj letni izlet.
OBHAJA LETOS 40-LETNIC0 OBSTOJA V SOBOTO 2. SEPTEMBRA 1939
Veselični odbor je preskrbel, da bo vsak 100% postrežen V ta namen priredi plesno veselico	Qodba: orkester Jankovič. — Vstopnina 25^
in sicer	OBČINSTVO VLJUDNO VABLJENO
V S. N. DOMU NA ST. CLAIR AVE.	.	oe*6or.
TT7
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 31, 1939	__
n»»Hnin»»»»m»nniTn;m»H»»mninnm»»»»»
WINNET0U
Fo nemttem Uvtrmlk« K. Maya
"Varen si, dokler se ne vrne moj sin! Potem pa ti bo ves rod za petami! In dobili te bomo, pa če bi tudi po zraku odjezdil 1"
Nisem mu odgovoril.
Po dva in dva smo posedli v čolne. Sam je seveda sedel k meni. Besno tuljenje nas je spremljalo.
In med potom mi je Sam pripovedoval, kako se mu je godilo v ujetništvu. Obžaloval je, da Winnetoua ne bo več videl. Pa ne preveč. Bal se je očitkov.
Srečno smo pristali na otoku. Radostno sta nas sprejela Dick in Will. Bala sta za mene. šele ko sem odšel, sta se zavedla, v kako nevarnost se podajam. Oddali smo ujetnika, besedice nista rekla v slovo. Počakali smo, da so Kiowe izginili, pa zajahali in preplavali na levi breg.
Sam Hawkens je svet poznal. In to je bilo dobro. Naglo smo jezdili.
In preden smo zajezdili v prerijo, se je Sam obrnil, dvignil pest proti vasi in dejal:
"Tamle gori stikajo glave in lobanje skupaj pa premišljujejo, kako bi nas spet dobili v pest! Pa nas ne bodo! Sam Hawkens ne bo več tako neumen, da bi vtaknil glavo v luknjo, iz katere ga mora takle greenhorn potegniti —! Mene vsaj noben Kiowa ne dobi več, če se ne motim!"
ZA DETEKTIVA I.
Brodolom
Mlad človek sem bil, ko sem prišel prvikrat v Ameriko in na divji zapad. Srečo sem šel iskat kakor mnogi drugi pred menoj. In vsaj eno srečo sem našel, — pridobil sem si prijateljstvo najboljšega sina rdečega plemena, prijateljstvo Winnetoua, poglavarja rodu Apačev. V apaškem pueblu' ob Rio Pecosu. Zal je bila moja sreča le kratka.
Inču čuna, poglavar Apačev, in Nšo či, njegova lepa hčerka, sta padla, žrtvi po zlatu hle-pečega zločinca in pustolovca Santerja. Morilec nam je ušel, pa kmalu smo spet naleteli na njega. Našli smo ga v naselbini rodu Kiowe ob Red Riv-erju. Za las je manjkalo, da ga ni Winnetou dobil v pest. Spet mu je ušel.
In Ob Red River ju sva se morala z Winnetouom ločiti. Njega je gnalo maščevanje za morilcem, jaz pa sem moral na vzhod. Winnetou je upal, da bo morilca kmalu došel, in domenila sva se tistikrat, da nam bo poslal enega svojih bojevnikov k izlivu reke Rio Bo-sco de Načitočes in nam sporočil, kje ga najdemo. Toda zgodilo se je čisto drugače.
Hiteli smo, kar so nas konji nesli, prispeli do izliva reke Rio Bosca, — pa zaman iskali Winnetouovega sela.
Seveda, sledove smo našli, toda kake!
Našli smo tista dva trader-ja — trgovca —, ki sva ju z Winnetouom srečala pri naselbini Kiow, — ustreljena in iz-ropana. Pozneje mi je Winnetou pravil, kaj se je zgodilo.
Santer je v svojem kanou tako naglo potoval da je tra-derja došel pri izlivu Rio Bosca, čeprav sta za celi dan prej odšla iz naselbine KioW ko on. Brez sredstev je bil, ker ni našel Inču čunovega zaklada, denar je potreboval, ker je mi-
- slil potovati na vzhod, pa se je lopovu zahotelo po kožuho-vini, ki sta jo dobila traderja -pri Kiowah v zameno za svoje blago. Ustrelil ju je, najbrž iz zasede, in odgnal mule. :
Tako je razbral Winnetou iz 1
' sledov, ko je kmalu za Santer- ! jem prispel s svojimi Apači ( na nesrečno mesto. Upal je, da bodo težko obložene mule ' morilca zadrževale, kajti po- • tovanje s tako tovorno živi- 1 no je zamudno in počasno.
Na nesrečo pa se je ulil dež ' in zabrisal vsako sled za Santer jem. Winnetou si je poma- j gal z ugibanjem. Računal je, da se Santer ju mudi, ker ve, da so mu zasledovalci za peta- j mi, da se bo skušal tovora čimprej iznefoiti in da bo torej poiskal najbližnjo naselbi- ( no belih ter kožuhovino pro- < dal. Toda katero naselbino —? f
Druge pomoči ni bilo, Winnetou je moral vse bližnje na- j selbine in trdnjave po vrsti ^ obhoditi. In šele po dolgih iz- c gubljenih dneh je našel morii- j čevo sled na Gaterjevi farmi. 'r Santer je blago prodal, si ku- j pil dobrega konja in odpoto- j val na vzhod.	{
Winnetou je odslovil svoje } bojevnike, napoti so mu bili, { čimdalje je prodiral na vzhod. 1 Poslal jih je domov in sam šel iskat Santerja. Nuggetov — £ zlata — je imel dovolj, lahko je več mesecev živel v mestih vzhoda.
Ob Rio Boscu nam torej ni pustil nobene vesti. In ker nismo vedeli, kam se je obrnil smo šli v St. Louis, kakor nam je sam za tak slučaj nasveto-val. Zal mi je bilo, da morebiti za dolgo časa ne bom več videl ljubega prijatelja, pa pomagati si nisem mogel.
In nekega večera smo po dolgem potovanju črez Arkansas prispeli v St. Louis. Seveda sem najprvo obiskal svojega starega godrnjavega gun-smitha Mr. Henryja. On je bil namreč tisti, ki mi je poskrbel službo zemljemerca in me poslal na zapad.
Ko sem stopil v njegovo delavnico, je sedel pri svetiljki ob stružnici in delal. Ni me čul.
"Good evening, Mr. Henry!" sem ga pozdravil, kot da sem bil šele sinoči na obisku. "Ali ste s svojo repetirko že gotovi?"
Sedel sem na stružnico, prav kakor nekdaj pred meseci.
Šinil je pokonci, strmel v mene in ves iznenaden zakričal :
"Vi — vi — vi ste? Vi — ste? Tisti domači učitelj tasti— surveyor — tisti —tisti vražji Old Shatterhand?"
In vrgel mi je roke krog vratu, me objel in poljubil, da je le kar plosknilo.
"Old Shatterhand —? Odkod pa poznate to ime?" sem ga vprašal, ko se je za silo pomiril.
"Odkod — ? Še vprašate —? Saj se vendar povsod govori o vas, vi vražji človek! Mr. White, inženjer in vodja odseka, ki je meril pred vami, je prvo vest prinesel na vz-
■	hod, na vse pretege vas je hvalil, to vam moram že povedati. Westman ste postali, ki mu ga
• ni lahko najti para! Najlepšo
■	slavo pa vam je seveda pel
■	Winnetou."
Tukaj in v domovini opravljajo čč. gg. novomašniki nove sv. maše, vrše se premicije. D;a*prav ta čas hitijo moje misli nazaj v preteklost, v ročni spominski knjigi listam vse spomine davnih dni.
Na vse strani drže moja spominska pota, hitro se vrste ter romam tja v Slovensko Bistrico k sv. Barbari, v Novo Štifto, Ne-govo, k sv. Benediktu in pa na dragi dom k sv. Ani.
Pri teh spominih pa vidim dobro mladenko Tončko, sestro moje svakinje, katera je še v smrtnem boju sanjala, da bo svatova-la v "belem regimentu" pri č. g. ž. Pa Bog je sklenil drugače.
Davno, že praznujemo 10 letnico, kar počivaš v hladnem grobu, a vendar te ne morem pozabiti, naj še napišem tebi par vrstic dobri otrok. Spomin na tvojo lepo mladost naj denem na svetilnik, naj pokažem v teh vrsticah tebe kot pošteno slovensko dekle. Naj blesti tvoja lepa duša.
Vedno si z veselim obrazom, rdeča kot makov cvet, odprla duri pri nas ter si z vsem svojim obnašanjem pokazala povsod svojo značaj nost v besedi in dejanju. Kolikokrat in kako rada si prepevala naše lepe slovenske pesmi in smehljaj ti je krasil usta ter tvoj obraz kazal tvojo mehko dušo, ki ni poznala zlobe greha, ki potegne tako rad našo mladež v svoje mreže.
Z odločno voljo ostati poštena si se povsod varovala pred po-
kvarjenostjo, če tudi si imela težko stališče. Ko smo te gledali , na novi sv. maši pri č. g. N. v na-. ši vasi, ko smo te gledali v tvo-■ jem zdravju, pač nismo mogli • slutiti, da že izteza smrt svojo ro-; ko po tebi, da ti naj v cvetu let iz-. koplje strašna a neizprosna morilka mladine — jetika — tvoj . prerani grob.
Tončka je imela zelo rada Lor-1 berjevo Lojziko kamor je šla tudi večkrat na delo. šla je neki dan v jeseni grabit listje k Lor-berjevim. Zalotila je vse grab-ljice strašna nevihta in bežale so vedrit k bližnji hiši, a ko se je malo prevedrilo so se vse tri vračale preko polja proti domu in potoma prepevale Marijine pesmi. Zabliskalo se je in strela je udarila . . . obležale so vse tri naše grabi j ice. Dobra Lojzika je morala takrat stopiti pred Vsemogočnega,, a naša Tončka in Frasova sta bili samo omamljeni in so jih z velikim trudom obudili k življenju.	(
Ljudje so pripovedovali, da so Tončko takrat prehladih, ker so jo polivali z mrzlo vodo. Hudo jo je zadela izguba dobre prijateljice, upali smo vsi da bo Tončka zopet ozdravela. Pa je opravil č. g. ž. novo sv. mašo, katere si se tako veselila, brez tebe. Ti pai si odhitela kot svatovka k večni gostiji . . . Gotovo si našla svojo blago sestro Marijo, ki je umrla pred par leti ter sta tam v nebeškem vrtu večno srečni. . . I11 našla si gotovo tudi dobro Lorberjevo Lojziko, za katero domači še vedno točijo solze, posebno njena dobra mamica.
Zakaj sem za Ameriško Domo-; vino napisala te vrstice ob 10 letnici tvoje smrti? Zato, ker sem te imela rada, draga Tončka, zelo rada.
Tvoje zadnje pismo, ki si mi ga pisala s tresočo roko par dni pred smrtjo, sem vzela s seboj v tujino. "Ne pozabite me ... in pa z Bogom," to je ob koncu tvoja želja, torej tebi iz ljubezni posvečam skromno delce, tebi, ki si mi bila< srčno draga.
Počivajte sladko v domovine naročju, med dragimi tamkaj kaj sladko se spi ...
Prihitel bo angel z božjo pomočjo na veke nas vzdrami — iz grobov zbudi.
Vse rane, ki seka nam smrt jih s
koso,	1
bolest in vsa žalost bo večno prešla. Poslanec iz neba pokropi nas z roso. a v raju vse čaka plačilo neba«
Na svidenje tamkaj v nebeški višavi, na svidenle k vam hrepenim. Življenje, le boj je za večni dom 1 pravi,
vam večni mir v raju iz srca želim.
Marija Kurnik.
IZ DOMOVINE
—Krasote kraških tal. — Z : velikim trudom obdeluje kraški kmet svojo trdo zemljo, jo prevrača in zboljšuje v tihem 1 zadovoljstvu. Kakor pa je po- 1 nekod borna kraška žemljica 1 v pridelovanju, hrani v sebi neprecenljive bisere v lepoti ( podzemeljskega sveta. Tak bi- ' ser Dolenjske je tudi Župano- < va jama pri Grosupljem. 8 km od postaje Grosuplje, ali 1 5 km od starodavnega in ne- J kdaj mogočnega Turjaka, le- ] ži v krasnem mešanem gozdi- < ču ta skriti biser. V zadnjem ] času se Zupanova jama zelo 1 izpopolnjuje. Dobila je elek- i trično razsvetljavo in prijetno 1 je gledati, kako se lomi svetlo- ' ba ob svetlobelih kapnikih. ' Zvezana je po umetnem pre- 1 kopu z "Ledenico." S tem je 1 postal vhod v njo mnogo u- . dobnejši kot poprej, ko je pe- . ljal po skoj-o,navpičnih stopnicah. Zgrajena je tudi nova i cesta, ki pelje mimo Županove jame: Velike Lipi jene — Županova jama —- Ponova vas — Grosuplje. Vsakdo more priti z avtomobilom prav do nje! Prekrasne so tvorbe, nastale ob izločanju apnenca iz vode — primernega kalcijevega karbonata. Ljubljančani so jim dali primerna imena, n. pr.: "Oljska gora," "Prestol kralja Matjaža," "Krpanova mesarica," "Orgije," itd. Najlepši stalaktiti in stalagniti so v glavni dvorani. V zadnjem času so odkrili zopet novo dvorano. Vendar pa še dozdaj ni povsem raziskana. Tudi žeje mu ni treba trpeti, kdor pride notri. V ozkih globeli-cah se zbira trda voda, polna apnenčevih snovi. V najnovejši dvorani, ki je še nedostopna, pa naraste ob velikih povodnjih kar cel studenec, v katerem skačejo "človeške ribice." Deset minut proč leži na nizkem holmcu mala cerkvica sv. Miklavža — "Tabor," obdana z debelim zidov jem, | preraščenim z bršljanom — spomin na turške vpade, kamor so se zatekali okoliški prebivalci, da bi se ubranili krvoločnih Turkov. Od tu je lep razgled naokoli. Vidi se tudi bela Ljubljana, vsajena med kraljujoči Triglav in Karavanke.
—Ob meji. Neki trgovec iz obmejnega kraja poroča sledeče: V zadnjem času je zelo oživela prodaja moke v Italijo in to po zelo ugodnih cenah. Italijanske obmejne oblasti tej trgovini tudi ne delajo nika-
kih ovir. — Tako bi vsakdo lahko vsak mesec prodal po nekaj vagonov moke preko meje. V tem pa je nastopila druga ovira. Po predpisih organov finančne kontrole morajo trgovci voditi posebno e-videnco in vanjo vpisati vsako liro, ki jo prejmejo za prodano moko. Lire smejo potem vnovčiti v jugoslovanski denar samo pri oblaščenem denarnem zavodu, ki pa plača za liro»le 1.60 din. V svobodnem prometu pa beleži lira do 2 din. Seveda je treba moko zaračunati dražje, s čimer pa niso obmejni trgovci več konkurenčni in prične se tihotapstvo moke i a denarja. Tako imajo škodo trgovci, ki ne morejo trgovati in pa država, ker se vtihotapi j ena lira dražje prodaja v svobodnem prometu. Trgovci zato upravično zahtevajo določitev višje valute za liro obmejnim trgovcem in da se tako zaščiti njih in prepreči tihotapstvo. Sploh bi se moralo polagati na naše obmejne kraje, katerim je zaprt razvoj v eno smer, malo več pozornosti.
—V Logarski dolini so se mudili te dni Angleži in Rusi. Namenjeni so bili, da ostanejo tu le dva dni, a planine in lepota Logarske doline jih je očarala, da je niso mogli prehvaliti ter so ostali tu 8 dni. Z njimi je bil tudi ameriški časnikar.
—Pri reševanju 15 letnega posestniškega sina Martina Pod-pečna iz št. Jungerti, ki se je šel kopat s svojim bratom Konradom in organistom Poplasem Francem v Anžuhov jez, so skoro vsi trije utonili. Med kopanjem je namreč Martinu postalo slabo, da se je začel potapljati. Na pomoč sta mu priskočila starejši brat in Poplas, pri tem pa so se vsi trije potopili v globok tolmin, kjer se je potapljajoči Martin krčevito oprijel svojih reševalcev. Le duha prisot-
' nosti organista se je zahvaliti, da so ostali pri življenju. Poplas se je namreč rešil krčevitih in obupnih prijemov, izvlekel najprej Martina, nato pa še Konrada.
.— Posestniku Hlebču Slavku s Koga pri Ormožu je zgorela velika kopica slame, okoli 5000 kg. Ogenj je zanetila iz maščevanja Hlebčeva tašča, ki živi v sovraštvu z njim. Škode je nad 600 din, ki pa ni krita z zavarovalnino. Ista nesreča je doletela posestnika Vaj do Lovrenca iz Bu-
' kovc, občina Sv. Marko niže Ptu-
■	ja, kateremu je zgorela kopica
■	ržene slame, okoli 800 kg. Ogenj je povzročila 4 letna hčerka po-
■	sestnika Hrovat Franca iz Bu-
' kovc, ki se je pri kopici igrala s
• svojim bratcem.
BIG SAVING
on
OVERCOATS TOPCOATS
PRE-SEASON
SALE ^.95
Ready-to-Wear 15.95
V BLAG spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Kallister
ki ,1e preminil 31. avgusta 1937
Spavaj mirno v jami tihi, ljubi oče in soprog:, večna luč Ti naj sveti, dokler nas ne združi Bog.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI Cleveland, 0, 31. avgusta 1939.
| Jubilejna plesna veselica
| samostojnega društva Presv. Srca Jezusovega
V petek 1. septembra bo otvoritev prenovljenih kegljišč. Kot nekaj posebnega, igrala bo godba, servirala se bo prost prigrizek.
Se toplo priporočam posameznikom in skupinam za kegljanje. Kegljanje bo 15 centov line. Pridite in zabavajte »e s kegljanjem.
Na razpolago bo vedno izvrstno 6% pivo, vino in candy.
NORWOOD BOWLING ALLEYS
6125 St. Clair Ave.
FRANK BUCHER, lastnik
Posebno nizke cene
NA SPODNJI IN VRHNI OBLEKI ZA ŠOLSKO DECO
SRAJCE
Kaynee izdelka, mere od 8 do 14%, lepi vzorci ln barve, sedaj
samo ....................in 98^
Polo srajce za šolo..............69('
SRAJCE
Buddy, mere 8-14 ..............39^
Lewder, mere 8-14%............59^
HLAČE
dolge, mere 8-19, novi vzorci in barve ..................$1-59 in ^1-95
75c OBLEKE
za deklice, mere 7 do 14, novi vzorci.in barve ....................59^
SLIPS
Broadcloth, mere 8-14......35^
Svilene, mere 8-14..........•••■39^
Panties, 8-16......15^ — 25^
NOGAVICE
Silk, 9-10% ............................24^
Silk Chiffon ..........................39^
Pull Fashion, ........63^—69^
NOGAVICE
, kratke ali dolge
Par 10^ " 18^ " 24^
23c PERCALE
80x80 garantiran, stalne barve jard 16^
Njegovo obnašanje je bilo skrajno spoštljivo, toda v resnici zaljubljeno ni bilo.
V takem premišljevanju jo prebudi služabnica, ki je prinesla velik šop vrtnic, in katere je pravkar poslal Martial.
■ Vzela je cvetlice in ko jih je lepo uvrstila v veliki japonski vazi, jih je pokropila s prvimi v resnici iskrenimi solzami, ki jih je prelila, odkar se je nahajala na svetu.
Bila je tako bleda in otožna, tako malo podobna sama sebi ko se je drugega jutra pojavila pri zajtrku, da se jo je teta Medea prestrašila.
Toda gospodična Blanche je že pripravila izgovor in govorila je v tako sladkem tonu, da je bila uboga .teta začudena, kot bi se zgodil pravi čudež.
Tudi markiz Courtornieu se je moral čuditi.
In še bolj je postal vznemirjen, ko je hčerka takoj po zajtrku ga prosila za kratek razgovor.
Sledila mu je v njegovo študijsko sobo, in kakor hitro sta bila sama in še markiz ni imel časa, da bi se vsedel, ga je Blanche rotila, da: ji pove vse, kar se je pripetilo med njim in vojvodo Sairmeuse. Prosila ga je tudi, da ji pove, če so Martialu že povedali o nameravani poroki in kaj je on rekel k temu.
Njen glas je bil mehak, njene oči solzne; vse njeno obnašanje je kazalo, da je skrajno vznemirjena.
Markiz je pa bil vesel.
"Moja razposajena hčerka se je igrala z ognjem," je premišljeval in se gladil po bradi, "in pri moji veri, stavim, da se je opekla."
"Včeraj, otrok moj," reče markiz, "je vojvoda Sairmeuse formalno zahteval tvojo roko v imenu njegovega sina; sedaj potrebujemo samo še tvojega privoljenja. Le mirna bodi, moja lepa, zaljubljena gospodična — kmalu boš vojvo-dinja."
Blanche si pokrije z rokami obraz, da ne bi izdala rdečice.
"Moja odločitev vam je že znana, oče," reče s komaj slišnim glasom. "Hiteti moramo."
Markiz se opoteČe. Prepričan je bil, da ni pravilno slišal.
"Hiteti?" ponavlja.
"Da, oče. Bojim se."
"Česa se bojiš, za sveta nebesa!"
"Povedala vam bom, ko bo vse urejeno," odvrne in pobegne iz sobe.
Blanche je verjela poročilom, ki so prihajala do nje, da Martial namreč pogosto obiskuje Marie-Anne, toda hotela se je prepričati na lastne oči.
Kakor hitro je torej odšla iz očetove sobe, je nagnala teto Medeo, da se je oblekla, in ne da bi izrekla besedico, jo je prijela za roko in vlekla s seboj v hoflto pri Reche. Tu si je izbrala prostor, od koder je lahko zrla Laeheneurjevo hišo.
In pripetilo se je to na isti dan, ko je prišel gospod Es-croval k svojemu prijatelju za pojasnilo. Blanche ga je videla prihajati, in kmalu potem je dospel tudi Martial.
Ni se zmotila — zadovoljna bo šla lahko domov.
Toda ne. Sklenila je, da bo štela sekunde, koliko časa se bo Martial zamudil pri Marie-Anne.
V NAŠI TRGOVINI IMAMO TUDI VELIKO ZALOGO DELOVNE OBLEKE, SRAJCE, KAPE, KLOBUKE ZA MO«E, POSTELJNO OPRAVO, ŠIVALNE POTREBŠČINE
ROŽANCE DEPT. STORE
406 E. 156th St., blizu Waterloo Rd.
Escroval se ni dolgo ustavljal. Videla je, kako je Martial hitel za njim in začel govoriti z njim.
Blanche se je oddahnila. Njegov obisk še ni trajal pol ure, pa je že brez dvoma odhajal. Pa bridko se je zmotila. Ko je Martial govoril nekaj trenutkov z baronom, se je vrnil v hišo.
"Zakaj sva prišle sem?" je sedaj zahtevala teta Medea.
"Molči in pusti me v miru," odvrne Blanche jezno. "Drži jezik za zobmi."
Zdajci je zaslišala ropot koles in udarce konjskih kopit, udarce biča in kletvine.
Prihajali so vozovi, ki so vozili pohištvo in obleko iz Sairmeuse grtadu za Lacheneurja.
Tudi Martial je v hiši moral slišati ropot, kajti prišel je ven, in za njim pride tudi Lacheneur, Jean, Chanlouine-au in Marie-Anne.
Kmalu so bili vsi zaposleni z razkladanjem voza. Iz obnašanja Martiala se je videlo, dr. deli povelja; prihajal je in odhajal, begal sem in .tja, da, včasih je celo sam zgrabil kak predmet in pomagal nesti v hišo.
"On, plemenitaš, se je naredil kar domače v tem brlogu!" reče Blanche sama sebi. "Strašno! Ah, ta nevarna deklina bo naredila z njim, kar bo želela."
Pa to ni bilo še nič proti temu, kar je še prišlo. Na cesti se pokaže tretji voz, v katerega je bil vprežen en sam konj, in ki je bil naložen s cvetlicami in grmičjem.
Pri pogledu na vse to, je Blanche tako zakričala, da je teto Medeo stresla groza.
"Cvetlice!" vzklikne Blanche s hripavim glasom 'polnim strasti. "Njej pošilja cvetlice, kakor jih tudi meni — le razlika je, da jaz dobim en šopek, dočim je radi nje uničil ves vrt v Sairmeuse."
"Kaj govoriš o cvetlicah?" vprašuje teta, ki ni mogla razumeti položaja.
Blanche pa odvrne, da o cvetlicah sploh govorila ni. Dušilo jo je —, pa vendar je bila prisiljena ostati na mestu tri polne ure — toliko časa. je namreč vzelo, da so izpraznili vse vozove.
In vozovi so že zdavnej odpeljali, ko se Martial zopet pokaže na pragu hiše.
Marie-Anne ga je spremljala do vrat, kjer sta še govorila. Zdelo se je, da se Martial kar ne more posloviti od lepega dekleta.
Končno pa je vendar šel, toda odhajal je počasi in obotavljajoče. Marie-Anne, ki je obstala pri vratih, mu je z roko dajala pozdrave.
"Govoriti moram s to deklino," vzklikne Blanche. "Pojdite, teta, z menoj."
Hiša Lacheneurja je bila oddaljena najmanj 600 korakov od mesta, kjer je imela Blanche svojo postojanko. Bila so trda, hrapava tla, vendar je Blanche odločno korakal naprej. Zdajci jo zagleda Ma-rie-Anne.
Blanche je imela komaj dovolj časa, da se je umirila. In z najslajšim nasmehom na ustnicah se kmalu približa Marie-Anne. Vendar je bila kljub temu v zadregi in ni mogla najti vzroka, zakaj je prišla na obisk, in da pridobi čas, se je delala, kot bi bila brez sape.
"Ah, aelo težko se pride k vam, draga moja Marie-Anne,"
AMERTSKA DOMOVINA, AUGUST 31, 1939
Okrepčilo kamorkoli greste
Nosite slastno penečo Coca-Cola s seboj v pripravnem kartonu za 6 steklenic. Se lahko kupi. Se lahko nosi.
CLEVELAND QOCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333
reče končno. "Saj se zdi, kot da bi stanovali na vrhu visoke gore."
Gospodična Lacheneur ne reče ničesar. Bila je silno začudena in tega svojega. začudenja tudi prikrivala ni.
"Teta Medea je trdila, da ji je pot znana," nadaljuje go-spica Blanche, "toda me je zapeljala, kaj ne, teta?"
Kot običajno se teta seveda ni drznila ugovarjati, dasi ni bila še nikdar v tej okolici.
"No, končno sva vendar tu. Draga moja, kar čakati nisem več mogla, da ne bi kaj slišala o tebi, zlasti sedaj, ko vas je zadela tako silna usoda. Kaj pa vendar delaš? Ali so ti moja priporočila prinesla delo, katerega si želela?"
Marie-Anne je bila seveda globoko gin jena radi iskrenega zanimanja, ki ga je kazala njena bivša prijateljica do nje. Priznala je torej popolnoma odkrito, brez kake sramote, da so bila vsa njena prizadevanja zaman. Zdelo se ji je celo, da se je več gospej norčevalo iz njene usode.
Toda gospica Blanche ni poslušala, Nekaj korakov od nje so ležale cvetlice, katere so pripeljali iz gradu. Njih vonjava je znova razpalila njeno jezo.
"Končno," reče Blanche, "imate tu vse, da boste lahko pozabili na bivanje v Sairmeuse. Kdo vam je poslal te krasne cvetlice?"
Marie-Anne zardi. Za trenutek ji ne more beseda iz ust, končno pa zaječija:
"Cos-pod mar-kiz, mislim, da je bil toliko po-zo-ren!"
"Torej priznava," misli gospica Courtornieu, začudena do skrajnosti.
Toda posrečilo se ji je skriti svojo jezo s tem, da se je glasno zasmejala. Nekako o-čitajoče reče Marie-Anne:
"Pazi, draga prijateljica. Poklicala te bom k računu, kajti ti sprejemaš cvetlice od mojega zaročenca." "Kaj? Markiz Sairmeuse—' (Dalje prihodnjič)
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
V bridki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloštno vest, da je v Bogu zaspala preljubi jena in nikdar pozabljena soproga in mati
ROSE JERAJ
ROJENA ZAICRAJŠEK
ki je previdena s svetimi zakramenti po dolgi in mučni bolezni v bolnišnici za vedno zatisnila svoje mile oči dne 31. julija 1939 v starosti 56 let. K večnemu počitku smo jo položili dne 3. .avgusta 1939 po opravljeni za-dušnici v cerkvi sv. Vida in na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti Rev. Matija Jagru za podeljene svete zakramente, za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče, za opravljeno slovesno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Enako tudi lepa hvala sosedovim fantom ministrantom za asistenco pri sv. maši.
Prisrčna hvala vsem, ki ste jo obiskovali v bolezni in vsem, ki so nam bili v tolažbo ter nam bili v pomoč na en način ali drugi ob času prevelike žalosti. .Kakor tudi lepa hvala vsem, ki ste jo prišli pokropit, vsem, ki so culi in molili ob krsti ter se udeležili pogreba.
Iskrena hvala naj velja članicam St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ za častno stražo ob krsti na večer pred pogrebom. Iskrena hvala naj velja članicam društva sv. Ane št. 4 SDZ, društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. in podružnice št. 25 SŽZ, ki 30 se udeležile skupne molitve ob krsti svoje pokojne sosestre in za lepo udeležbo pri pogrebu kakor tudi nosilkam krste, ki so jo spremile in položile k večnemu počitku.
Globoko hvaležni se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so podarili krasne vence v blag spomin pokojni in sicer Mr. in Mrs. Paulich in družina, Staunton, 111., Mr. in Mrs. Martin Snider, E. 72 St., Mr. in Mrs. Joseph Hrovat, Rexford Ave., Mr. in Mrs. Louis Erste, Schade Ave., Mr. in Mrs. Anton Bartol, Mr. in Mrs. Joe Perusek in družina, Mr. in Mrs. Joe Peru-,sek Jr., Mr. in Mrs. Andy Korošec in družina, družina Vidmar, Orton Ct., Mr. in Mrs. John in Rose Brodnick, Prosser Ave., Mrs. Rupe in Stella Zabukovec, Miss Agnes Klemenčič, Prosser Ave., družina Mike Klemenčič, Prosser Ave., družina Tomažin, Bon na Ave., družina John Vrhovnik, Prosser Ave., družina Joseph Perpar, družina John Pajk, Edna Ave., družina Valenčič in družina Kosan družina Joe Centa, Thames Ave., družina Joseph in Mary Trebeč, E. 55th St., družina Frank Zupančič, Homer Ave., Mr. in Mrs. Louis Oblak, St. Clair Ave., Mrs. Pizmoht in hči, Bonna Ave., Lake City Malleable Local 274 CIO., društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ.* društvo sv. Ane št. 4 SDZ in podružnica št. 25 SŽZ.
Prisrčno zahvalo naj prejmejo sledeči, ki so darovali za svete maše: družina Mr. in Mrs. Jos. Hrovat, Unioil Ave.,, Mr. in Mrs. Korošec Sr., Calcutta Ave., Mr. in Mrs. Edward in Pauline Korošec, družina Frank Hočevar, družina Frank Sirk, Mr. Stanley Perusek, Mr. in Mrs. Mike Jaksa, Mr. in Mrs. Jos. Tisovec, Madison, Ohio, Mr. in Mrs. Paul Watral, Mr. in Mrs. Joseph Perusek in družina, Mr. in Mrs. Fudrich, Mr. in Mrs. Frank Pohar družina, Mr. Frank Klančar, E. 72 St., Mrs. Anna Klančar, E. 72 St., družina Mr. in Mrs. Ignac Zupančič, Bonna Ave., Mrs. Koprivec, E. 76 St., družina Frank Zupančič, Homer Ave., Mr. in Mrs. Frank Dolinar, Hale Ave., družina Anton Lauriha, Mr. in Mrs. Frank Chesnik, Prosser Ave., Mr. Jim Rugle, Mr. Jos. Strukel, Mrs. Rose Urbančič, Norwood Rd., družina John Pajk, Edna Ave., Mr. in Mrs. Jos. Strle, družina Jos. Vidmar, Orton Ct., Mrs. Žitko, E. 53rd St., Mr. J. Finžgar, Mr. in Mrs. Skerl, Mr. in Mrs. F. Rasaver, Mrs. Rose Hanko, Mr. in Mrs. John Brodnik Sr., Edna Ave., Mr. Stanley Vidmar, družina John Hrovat, E. 72 St., Mr. in Mrs. Frank in Anna Pajk, E. 63 St., Mrs. M. Bambic, Mr. in Mrs. Anton Martinčič in družina, Mrs. Jerry Strojin, Geneva, Ohio, Mr. R. Zupančič, E. 72 St., Mr. in Mrs. Frank Paternoster, družina Mr. in Mrs. John Marn, Mrs. Mary Bukovec, Mr. in Mrs. Jos. Štampfel, Mrs. Mary Hrastar, Prosser Ave., Mrs. Helen Rupe, Mr. in Mrs. Jerry Brinovec, Mr. in Mrs. Frank Švigel, E. 60th St., Mr. in Mrs. Salekar, Mrs. J. gvigelj, Mr. in Mrs. LouistErste, Whittier Ave., Mrs. Mary Tekautz, družina Mr. in Mrs. Anton Gobec, družina Smole, Bonna Ave., družina Mr. in Mrs. Anton Leopold, Madison, Ohio, družina Mr. in Mrs. John Kovačič, Carl Ave., Mrs. Jennie Strnad, Mr. in Mrs. Jos. Baznik, Prosser Ave., Mrs. Josephine Macek, Mr. in Mrs. Robert Wolfe, Mr. in Mrs. Ant. Glazar, Mrs. Mary Bradač, družina Mike Hrovat, Maple Heights, družina Vencel Hrovat, Maple Heights.
Prav lepa hvala tudi vsem, la so dali svo,ie avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Mr. Martin Snider, Mr. Louis Erste, Mr. John Korošec, Mr. Adolph Rupe, Mr. John Brodnik, Mr. John Hrovat, Mr. Frank Chesnik, Mr. John Godnjavec, Mr. Joseph Perpar, Mr. Anton Bartol, Mr. John Vrhovnik, Mr. Anthony Kosan, Mr. Anton Lipoid, Madison, 0., Mr. Anton Martinčič, Mr. Stanley Vidmar. Obenem iskrena hvala Mr. Anthony Kosan, ki je preskrbel šest brezplačnih avtomobilov h šerifovega urada, posebno lepa hvala pa šerifu Martin L. 0'Donnellu, ki jim je dal tisti dan prosto.
Iskrena zahvala naj velja pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za -vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba.
Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma prezrlo, prosimo oproščenja ter se jim ravno tako prisrčno lepo zahvaljujemo.
Tebi, preljubi jena in nikdar pozabljena soproga in skrbna mati, pa v globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo želimo, da počivaš v miru v zasluženem počitku. Ohranili Te bomo za vedno v sladkem spominu in vsemogočni Bog naj Ti bo dober plačnik. Nebeška luč naj Ti sveti ter lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
Ignac Jeraj, soprog Ignatius in William, sinova Josephine in Helen, sinahe — Dolores, vnukinja Zapušča tudi žalujočo nečakinjo Mary Hrovat v Clevelandu, O., in sestro Anna Paulich v Staunton, 111., v stari domovini pa dva brata in eno sestro.
Cleveland, Ohio, 31. avgusta 1939.
; Za čast in poštenje
(ROMAN)
1882
1939
NAZNANILO IN ZAHVALA
ODPRTIM
1 1 •• v v
kegljišča