Političen list za slovenski narod. Po poŠti projemiin velja: Za, eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 irld., za pol leta fi gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na loto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanilu (inserati) so sprejemajo in veljii tristopna potit-vrsta: 8 kr.. čo so tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. VrcdnlStvo je v Someniških ulieah h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzomši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. Štev. sir V Ljubljani, v soboto 24. septembra 1887. Letni!«: XV. Petindvajsetletni spomin Slomškove smrti. Danes na večer preteklo bode petindvajset let, odkar je preminol blagi knezovladika Lavantinski Anton Martin Slomšek. Zaplakal je takrat ves slovenski rod nad izgubo nenadomestljivega duševnega orjaka, vzornega rodo- in domoljuba, pravega apostola Slovencev. Iu britka ta rana se do danes še ni zacelila. Zdi se, kakor da nam je čez petindvajset let zopet pisati tožen nekrolog ob zaprti rakvi najiskrenejšega Slovenca. A dasitudi žalujemo še vedno nad izgubo tako plemenitega rodoljuba, vendar nam je sveta dolžnost, po besedi slavnega životopisca njegovega: „iz celega srca Bogii čast in hvalo dajati, da nam ga je podaril, če tudi le za malo let". Nehvaležne v resnici pa bi nas moral imenovati vsak rodoljub, ko bi petindvajsetletnega spomina Slomškovega no slavili vsaj v pohlevnih vrstah. Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vrl naslednik biti ne zasluži. S zadoščenjem sicer moramo pripoznati, da so se v zadnjih letih osobito nekteri mlajši pisatelji vrlo oklenili Slomška, da tudi slovensko učiteljstvo hvalevredno slavi letos njegov spomin, da so tudi »Drobtinice" oživele; resnica je, kar je izgovoril eden veljavuih mož, da: dela Slomškova se bodo prav ocenjevala še-le po smrti njegovi, a dozdeva se nam, da vse premalo se še zanimajo naši rodoljubi za tega narodnega prvaka. Premalo, ker ga premalo poznajo ; premalo ga čislajo, ker ga premalo prebirajo. Naroden bil je Slomšek v besede emi-nentnem pomenu. Iz naroda slovenskega je niknil, za narod svoj iskreno ljubljeni je živel, pisal in žrtvoval vse svoje imetje. Prvaka smemo ga imenovati po pravici, kajti med prvimi si je ob preporodu naše književnosti prizadeval pisati in govoriti v domačem jeziku. In ljudstvo ga je poslušalo drhtečim srcem. »Govorili so, kakor bi rožice sadili." Beseda mu je bila tako izborila, da se sme danes kosati z najboljšimi proizvodi naše proze. Težko je v kratko odmerjenem prostoru naslikati le teman obris njegovega delovanja; izpolnil je na široko dolžnost, ktero pesnik pravemu možu nalaga. Ni nam v mislih pisati životopis jubilanta, čitateljem našim je poznat več ali manj. A da se nam ogreje tembolj srce za slavljeuca, predočimo si le po nekoliko čas iu razmere, v ktere spada njegovo delovanje. Najživahnejše delovanje njegovo razvilo se je v dobi, kakoršno po vsej pravici danes sinemo viharno imenovati. Pod pepelom državnega absolutizma tlele so ognjene iskre idej, upihane proti koncu prejšnjega stoletja. Revolucija za enkrat zadušena, ni bila umorjena. Zavedni in previdni katoličanje — med vzgledue izvestno smemo prištevati Slomška — vedeli so, da bo ogenj revolucije zopet vsplamtel, da bodo valovi brezverstva v hipu se dvignili ter zagnali z vso silo v cerkev katoliško . . . Doživel je Slomšek 1. 1848. . . . Česar se je bal, je nastopilo. A kakor izkušen krmar, ki pozna nevarno morje, vodi sedaj z veslom besede in peresa sebi izročeue, varujoč je gmotnega in duševnega pogina. Ob časi, ko je svoboda krivo razumljena razvnela muogim neizkušenim vroče glave, razlaga z lastno mu hladnokrvnostjo, da vsa oblast izvira od Boga, a no iz ljudstva (cf. Laib. Kirchen-zeitung 1. 1848.). Opominja duhovnike, naj uče, da se poravna krivi razuinek slobode, ter pokažejo, da prava istinita sloboda brez vrhovne nadoblasti duha nad telesnimi strastmi ni mogoča. (Theol. Zeitschrift I. 1840.) Svari pred novimi grehi v novih časih (»Zgodnja Danica" 1. 184S.), in priporoča ljudstvu slovenskemu v mili besedi, naj posluša svoje duhovnike, ki mu bodo vedno kazali pravo pot do pravice in resnice („Zg. D." 1. 1848.). Sve-tujoč svojim rojakom, naj ne verjamejo obljubam, ki se jim v trenutku stavijo, ki pa se izpolnile nikdar ne bodo, zaključuje svoj spis s krepko besedo : K a r s e n a s v e t u narobe g o d i, n i-k o 1 i p r a v o u i. P r a v i c a j e mati miru, mir pa o č o prave sreče, i u mati resnično svobode je dobra vest. Tako jo pomirjeval, zedinjal, tolažil iu svaril Slomšek svoj narod o burnih časih. Tako jo delal, govoril iu pisal kot duhovnik in pravi rodoljub . . . Večen mu spomin v srcih hvaležnih potomcev! Bolj cvetoče še in plodovito kaže se nam delovanje njegovo v šoli in za šolo. No omenjajmo navdušenosti njegove za blag pouk iu dobro vzgojo otrok, ue opisujmo marljivosti njegove v šoli, —■ vsaka služba, vsaka fara njegove vladikovine še danes kaže sledove njegovega delovanja. A to pa nam jo povdarjati o vsaki priliki, da kakor je Slomšek ustanovitelj in utrditelj nekdanjih nedeljskih šol, ki so bile za one čase po Slovenskem neprecenljivo vrednosti, istotako je on prvi in doslej uedosežeui pedagog slovenski. Kako zapuščeno je bilo takrat šolsko polje v Slovencih! Naše šolstvo bilo je komaj v zibeli, ko je jel samostojuo delovati Slomšek. In koliko se jo potem trudil, koliko pisal, da so mogli učitelji otrokom dati v roko pripravnih knjig! — O uredbi šola ljudske imel je čiste iu jasne nazore. Šola pa, če prava u i, je boljše, da jo ni. Tako je pisal I. 1840. Ktera je prava, pokazal jo že prej v »Novicah" (1. 1848) pišoč: Šola broz cerkve je ledenici podobna, v kteri prave svetlobo iu nobene toplote ni. Z bistrim svojim duhom zasledoval je in ocenjeval vse pojave občnega mnenja. Razvijati jela so je prav posebno ob njegovem času ideja narodnostna. Slomšek je nikakor no zadušuje, kakor je to bilo na mar nekterim sovremenikom njegovim. Priznava, da narodnost jo znamenje naše dobe (Laib. Kirchen-zeitung I. 1848). Takoj jo pripravljon to idejo vzbujati v srcih Slovencev. L j u b e z e n do svojega naroda — piše — more in mora biti eden najdragocenejših biserov v č e d n o s t n e m venci vsakega moža. Pobija pa tudi pagauski nacijonalizom rekši: vsaka istinita Ijubav o n o i s t o č u v s t v o tudi pri drugih narodih dopušča, jih spoštuje in časti... čist mu je in jasen pogled v bodočnost. Vedno ima pred očmi narodni progi am Slovencev, ob vseh prilikah ga kot zdravo semo zasaja v srca svojih rojakov. Ko žo čuti v prsih smrtni kal, svojim duhovnikom pri sklepu duhovnih vaj na Slatini (I. 1801) objavi poslednje svojo sporočilo glaseče so na naše LISTEK. Cunjar Jaka. (Obrazok s Slovaškega. Češki spisala Gabrijela Proissova.) Kadar se je Jaka praznično oblekel, ni bil v istini, da bi ga človek zametal. Bil je majhen, slaboten človek, s prijaznim obrazom in smehljajočimi očmi, pod kterimi se je videlo mnogo majhnih gubic, tako, da jo obdržalo lice tudi v pozni starosti stari, smešni, nemodri izraz. In vendar je imel Jaka dosta razuma. Ako bi mu nedostajalo novcev za kako kupčijo, godilo bi se mu dobro ob njogovem dovtipu in njegovi čilosti, tako pa se je moral klatiti po svetu kot cunjar. Nosil je v torbici na jermouu iglice, šivauko, sukanec, naprstke po krajcarji, trakove in modrilo za perilo — in je zamenjaval to robo ženskam za nabrane cunjo iu kosti. Z levico držal je čez ramo visečo torbo, z desnico piščal. Ko je prišel v vas, niti piščali potreboval ni. Hodil jo brez okoliščin po hišah povpraševat, če imajo kaj za njega; časih prodal je tudi nekoliko šivauk in sukanca za jed ali za novce. V mestih ali mestecih ni izhajal brez piščalke. Tu so jo oglašal po ulicah piskajo s čutom napev: »Zazpčvaj si diovča, zakad si slobodne, pokad tč nelapmi, jak rybu vo vodo." In potem jo čakal, da ga jo kdo poklical, kajti sicer bi ga mogli nekoji smatrati za postopača. Jaka imenoval so jo s priimkom po materi Pekar, ker mu je oče — kakor so pravi —• »šel Bog ve kam". Že zato si lahko mislimo, da jo imel Jaka glede občevanja z ljudmi dosta trpkih, a malo radostnih spominov. Mati služila je dolga leta v gradu pri brezčutnih ljudeh, sinek pa, ki jo hotel, da so ga trpeli pri njej, moral so jo od mladih nog učiti neprijetnosti prenašati. Ko jo nekoliko dorastel, prislužil si jo dobro svojo hrano. Hranil in pazil jo kmetske otroke, pasel gosi in bil pripraven za vsako delo, kterega se je lotil. A Jaka moral je pasti in vzgajati še todaj, ko so je smel smatrati doraslega mla-denča; ker je bil majhne postavo iu slaboten, odmerjali so mu vedno tako nedostojne naloge. Ko je bil Jaka dvaindvajset let star, bil je videti, kakor da jih ima petnajst, in tedaj umrla mu je mati. Kar je imela prihranjenega, bilo jo ravno dosta za pogreb. Jaka ostal jo sirota in ni imel druzega, nego dvo obleki, tri srajce, joduo škornje in klobuk. Pri pogrebu je premišljeval, kaj bo iz njega. Kmet mu je dejal, da lahko pri njem ostane. »Dovolil mi je res, da lahko ostanem", mrmral je Jaka sam s saboj, ko se jo povrnivši se s pokopališča zatekel s svojo žalostjo za sušilnico, ,,a čemu jo skopuh prodal materina krila, da bi mu niti krajcarja iz svojega no bilo treba dati za pogreb? To ni pravično; niti spomina nimam zdaj za njo!" Čez nekaj časa pristavil je: »Vžil tudi nisem nič dobrega; ako ostanem tii, ravnali bodo z manoj kakor s trpinom." Izjokal se jo žalostno iu se zagledal v malega hrošča, zlatokrilca, ki mu je lezel po roki. »Taka mala živaliea upa si živeti; leti, kamor hoče, in Bog žo skrbi zanj ... In jaz naj bi potom tii ostal!" Kdo bi se o Jaki takega poguma midojal! Odpovedal je kmetu; rekel mu je, da tak kruh najde tudi na potu, in povedal mu jo še marsikojo resnico. Potem zvezal si jo culico, kar je bilo njo- geslo: vse za vero, dom, cesarja. To trojno ljubezen — pravi — do naše sv. katoliške cerkve, naše skušane Avstrije in pa ljube domovine naše Vam preljubi bratje! posebno priporočam, ter Vas prosim, ne pozabite, da je to sporočilo, lahko da poslednje sporočilo Vašega starega škofa — Slovenca! In skoro da je bilo. Čez leto dni zaprla se je zemlja nad njegovo rakvo . . . Kakor jo pisal o drugih, tako je delal sam, tihemu potoku podoben, ki lepe senožeti in ravno polje rosi — do svoje sive starosti. Podaniki iu duhovniki domače vladikoviue so ga srčno ljubili, po vseh slovenskih deželah so ga čislali . . . Sicer pa v življenji niti od daleč ni dosegel priznanja, kakoršno je zaslužil. Vedno skromen in ponižen, tega ni zahteval. A da bi mu vsaj ne bili življenja grenili! Zgodovina zadnjih let njegovega življenja nam je bridka priča najgren-kejših čuvstev . . . Klevetniki so ga očrnili v visokih krogih, da je reakcijonar, — da želi rušiti obstoječe razmere. Gost dim sumničenja ga je že objemal ter mu skoro sapo zapiral, — kar se odpre pred njim hladen grob matere zemlje — in vzamejo v se ga njene moči. Nad Slomškom se zopet spoluuje veljaven izrek pesnikov: lSila od nekdaj je taka usoda sloveeim možakom, Da jim slovelo ime, ko jih zagrnil jo grob. Kar so predniki naši zamudili, mi popravimo! Slomšek bodi nam vzor delavnega rodoljuba, njegova načela si prisvojimo, po teh delujmo v prid zatirane domovine! Njegov neoskrunjen, blag značaj prošinja naj našega duha, želje njegove skušajmo uresničiti. To bode najlepši dokaz hvaležnosti tako slavnemu rodoljubu. S posnemo bodemo pokazali, da smo vredni njega, ki je vse svoje sile daroval na oltarji cerkve in domovine. „Iu tako bode tudi naša Slava slovela, ki daje Slovencem toliko lepo ime." Spomin Slomškov naj med nami ne mine, žar njegovega rodoljubja naj nikdar ne ugasne. A ptico spoznamo po petji, Slomška po njegovih delih. Tužna nam rnajka! Dospeli smo z največjo silo do četrtega zvezka. Iu vendar, če hočemo spoznati delovanje njegovo, moramo je zasledovati iz njegovih spisov. Prva skrb toraj nam mora biti slavečim njegov spomin, da zberemo po raznih preminolih knjigah raztresene ude njegovega peresa. Le tedaj vedeli bomo ocenjevati dostojno veleduha Slomška, le tedaj se bomo mogli ogreti na žarnem mu rodoljubji, občudovati zlat njegov značaj. Hočemo li, da zanamci obranijo spoštovanje do Slomška, oskrbimo jim »zbrane spise" njegove; in to dovršiti bodi nam v bodoče častna naloga. Z dovršitvijo te naloge bodi spomin njegov med nami blagoslovljen. Slomšku pa v srcih Slovencev veden spomin! Politični pregled. V Ljubljani, 24. septembra. Notranje dežele. Katoliški shod v Lincu pričel se bo v sredo, dne 28. t. m., ob 6. uri zvečer. Vdeležba bo neki zelo mnogobrojna. govega; po materi našel je vendar še obnošeno jopico in to je uajrajše odnesel. V vasi ni hotel ostati, dasi je bil tu materin grob. Raje pojde daleč odtod, kjer ga nihče ne pozna, kjer ne bodo imeli vzroka, da bi se mu smejali. Tako je šel ubogi mladeneč v svet iskat si pri-služka, z nikomur se ni posvetoval, a odhajal je brez strahu, z lahkim srcem. Najmlajše dete kmetovo prihitelo je za njim pred vrata, iztegnilo roko po njem in zaklicalo: »Jaka, kam greš? — Jaka, pojdi sem!" Ozrl se jo preko rame, uzrl otroka, zagledal tudi domačega psa, kako je žalostno pogledoval za njim, a ustavil se ni. Ugriznil se jo v ustni in si mislil: »Tudi ta najmanjši deček zrastel bi mi kmalu preko glave." Jaka umel je, dasi ni hodil v šolo, čitati, računati in nekoliko pisati. Naučil se je tega iz abecednika in iz učenja kmetovih otrok. Bil je čudoma razumen, a ker je bil siromak, brigal se ni nihče Za tO. (Daljo prih.) Nekaj tnoravskih občin začelo se je pogajati J z naučnim ministrom glede šol. Zoper tako postopanje teh občin piše »Mor. Orl.": »Narod ne sme za svoje svete pravice tako nečastno barantati . . . Po tem, kar je naučui minister zoper nas ukrenil, more se narod le možato bojevati za vse. kar mu pristuje po pravici, nikdar pa ne kakor kak trgovec povpraševati po ceni nekterih drobtinic, ktere bi mu dal minister, kedar bi se mu ravuo zljubilo". Pri dopolnilni volitvi v okraji Jaslo v Galiciji izvoljen je državnim poslancem Avgust Le\vakowski, župan v Krosnu. »Presse" piše o zadnjem Vel. Varadinskem govoru pl. Tisze, da je prazno njegovo obljubovanje o zboljšanji iu vravnanji finančnih zadreg ; kar se mu namreč v desetih letih ni posrečilo, tega tudi ne bo mogel doseči v prihodnjem letu. V ii a i»je države. Srbsko ministerstvo, na čelu mu Ristič, namerava izdati državno postavo, po kteri bo imel narod pravico, vspešno nadzorovati vse državne zadeve. Tudi hoče vlada povišati garancije glede osebne varnosti in nedotakljivosti domovja. Tudi naj ima narod več vpliva na finančno upravo, pri vsem tem pa se ne smejo kratiti kraljeve pravice. V svoji do-tični spomenici zatrjuje Ristič kralju, da je pred vsem treba utrditi tla, na kojih stoji kraljevski prestol, edini nepremakljiv predmet v državi, do kterega ne morejo segati strankarski viharji. Iz Bolgarije se zopet poroča o novih roparskih napadih. Dne 20. t. m. oropali so pošto in potovalce pri Vakarelu. V štirinajstih dneh je to že drugi slučaj, da je zadela pošto taka nezgoda. Zan-darrnerija in oddelek vojnice zasledujejo lopore. Štiri brigaute v j e I i so v gorovji Rilo ter jih pripeljali v zapor. Zloglasnega roparskega vodjo Ashanasova, rojenega Makedonca, obesili so dne 22. t. m. v Sofiji. Zastopnik avstrijskega konzulata bil je navzoč pri eksekuciji, ker je bilo med roparjevimi žrtvami tudi več avstrijskih podložnikov. — Turčija naznanila je uraduo bolgarski vladi, da je Nemčija zadovoljna z danim jej zadoščenjem. Ravno isto naznanil bn uradno vladi nemški zastopnik plem. Thielmann v Sofiji. — Koburžana obiskala sta zastopnika Srbije iu Rumu-nije. — Zivkov odpotoval je v zasebnih zadevah v Varno. »Svet" opominja Rusijo, naj ne spi, marveč nezaupno zasleduje Bismarckovo počenjanje. ki nikdar ne miruje, a v tem svojem delovanji bržkone hoče Rusiji škodovati. Poluradui listi toliko pišejo o pošteuem prijatelji Bismarcku, to pa je na kvar Rusiji, kajti kmalu jih bo kancelar sam neljubo zdramil iz sladkega spanja. — „Iitiskij Ivurjer" objavlja dopis iz Ruščuka. ki opisuje sedanje bolgarske ministre. O Stambulovu pravi, da je brez enotnega izobraženja, a čital je veliko ter je zelo zmožen, odločen in predrzen. V Odesi obiskoval je seminarij tri leta, vdeležil se je vseh vstaj in on edini izmed cele vrste svojih sodrugov je odšel siloviti smrti.— Vsa ruska diplomacija je na odpustu; Koburžan pridobil je toraj zopet nekaj časa, v kterem se mu ni bati nevarnosti od velesil. Nemški državni zbor sklican bo v dan 22. novembra. Tako poroča »Lib. Corr." — Pruski veleposlanik pri Vatikanu potoval je nazaj v Rim. Listi so se čudili, da ni pri tem obiskal Monakovega., kakor se je to do sedaj navadno zgodilo. Vzrok temu pa je bil ta, ker se je poslanik hotel posvetovati z nekterimi južuo-uemškimi škofi in z ba-densko vlado o novi cerkveno - politični postavi. Cerkveno-politično vprašanje rešilo so bo ob enem v Prusiji, na Badenskem in v Hesiji. Francoska vlada se ne bo mešala v Schnae-belejev dogodek, ker ni bil francosk uradnik. Pariški listi večinoma svetujejo vladi, uaj se ne briga za ta dogodek, ker je Nemčija vjela in zaprla Schnaebela pod pravilnimi pogoji. Vendar pa izražajo upanje, da se bodo nemška sodišča ozirala na mlada leta prestopnikova. — V Veudee ustavilo je delo nad 10.000 tkalcev, isto tako v srednji Loire delavci po steklarnah. Angleška kraljica Viktorija prevzela je nalog, da posreduje med Italijo iu A besi ni j o. Od nekdaj že se Turčija ne odlikuje s hitrostjo v sklepanji iu postopanji glede političnih vprašanj. Počasnost bila je od nekdaj vsa umetnost turških diplomatov. Ako pa zapazimo glede Bolgarije danes isto postopanje turške vlade, je to bolj zmešnjava, v kteri si ne ve pomagati, kakor pa načelo njene politike. Da je pa še bolj zbegana, provzro-čujejo ujene finančne zadrege, in boji se, da bo Rusija postala nepotrpežljiva ter si sama vzela v jamstvo svoje tirjatve kakov zastaven predmet. Plašuo zre sultan tja proti Arzumu, kedaj bo orožje zarožljalo. Vzlic prepričanju, da jej neodločnost in počasnost le škoduje, je pa veliki vezir vendar še poln upanja, da bo lahko in vspešno nadaljeval svojo zastarelo politiko. Ako bo Turčija toraj sklenila kaj odločilnega, vršile se bodo ob enem bržkone tudi osobntj spremembe. — Otomauski banki stavil je finančni minister nov predlog, da bi zopet pričela plačevati uradnikom iu častnikom. Banka še ni odgovorila na to ministru. Irske oblastnije prepovedale so Dillonu in Coudouu, da ne smeta sklicati v Michelstovvim javnih zborovanj isti dan, ko se bo vršila sodnij^sa obravnava proti 0'Brienu iu Mandeville-u. Švicarsko zvezno zborovanje pričelo se bo dne 5. decembra. Zvezni sovet v Bernu razpisal je volitev za narodni sovet v dan 30. oktobra. Izvirni dopisi. Iz Št. Jerneja, 20. sept. (Blagoslovijenje nove cerkve na Gorjancih.) Gospod vrednik, Vašemu prejšnjemu dopisniku iz »najlepšega kraja", Št. Jerneja, zarjavelo je menda pero, ali pa se je zaril v slamo, ker Vam niti sporočil ui o prelepi slavnosti, ki se je vršila 13. t. m. na zelenih Gorjancih, »kjer se sv. Miklavž časti, Hrvat Slovenca pogosti" — s pečenimi janjci. Zato dovolite meni nekoliko prostora. Tukajšnje prebivalstvo se je že pred nekimi leti lotilo težavnega dela, da ua vrhu Gorjancev sezida novo cerkev sv. Nikolaja na onem mestu, kjer je stala prejšuja. Delo se je počasno vršilo, ker je mrinjkalo novcev. Letos je bila cerkev dozidana in oskrbljena s potrebno notranjo opravo. Ljudstvo je komaj čakalo, da se blagoslovi cerkev. Preč. gosp. župnik J. Ev. Vovk pisal je že prej sosednim gospodom duhovnikom , naj naznanijo župljanom dan blagoslovljenja, Ker je bil preč. g. dekan uraduo zadržan, zato je č. g. župnik Vovk sam blagoslovil novo cerkev, prisostvovali so nekteri sosedni gospodje. V torek 13. t. m. je bil za Št. Jernejsko župnijo v resnici pravi praznik. Akoravuo je na goro strma in težavna pot, vendar se je hotelo vse vdeležiti redke slovesnosti. Iz domače, Škocijanske, Belo-cerkevske, Sto-piške, Brusniške župnije in iz Žužemberka sešlo se je naroda gotovo nad 5000; celo iz Novega mesta jih je bilo mnogo. Ker so nekteri šibkih nog in obilega telesa, morali so jih voli vleči v hrib. Mla-denči so z venci in cvetjem ozaljšano podobo svetega Nikolaja in svetinje nesli v sprevodu ua Gorjance med petjem, zvonjenjem in streljanjem. Ob 9. uri smo dospeli „na goru". Po slovesnem blagoslovljenji cerkve govoril je vrlo in primerno slovesnosti č. g. Mer ve c, na to je služil peto sv. mašo veleč. gosp. župuik Vovk. Po sv. opravilu so se ljudje okrepčali z vinom in pečenimi janjci, ktere so pekli na prijazni košenici. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Ob 1. uri je domači č. g. kapelan zbral ljudi iu je v sprevodu peljal nazaj v dolino. Marsikteremu izpolnila se je gorka želja, da je bil zopet pri sv. maši v cerkvi sv. Nikolaja na Gorjancih. Iz Osilnice, 19. septembra. Če tudi se slišijo večkrat neslane opazke, da je »Slovenec" prav pust, kedar je birmovanje, ker samo prepogosti dopisi z dežele dohajajo o birmi, vendar ta dopis menda ne bo tako neslan, da bi ga moral »Slovenec" izpustiti. — Ko so mil. gosp. kuezoškof svoj službeni posel 10. septembra zvršili v Fari pri Ivostelu in se popoludne odpeljali proti sosedni župniji Osiluiški, peljala je pot po Hrvatskem, in sicer čez Brod, Kuželj in župnijo Turke. Ze na Brodu, precej na hrvatski strani pri ozaljšanera mostu preko Kolpe, pričakoval je č. g. Brodski župnik Matej Cvetko, spremljan od inteligence Brodske in mnogoštevilnih svojih župljanov, našega mil. g. knezoškofa. Po prav lepem nagovoru od g. župnika v hrvatskem jeziku, obiskali so prevzvišeni Brodsko cerkev in odpeljali se med mnogimi »živio" - klici proti Kuželji. Tudi tukaj je hrvatski narod pokazal, kako visoko ceni višje pastirje. Skoraj vsi župljani Kuželjski s svojim velecenjenim gosp. župnikom Iv. Klobučarjem pričakovali so g. knezoškofa Ljubljanskega. Skoraj neverjetno je, kako je č. g. župuik v svoji zgovornosti lepo nagovoril sosednega knezoškofa. Ljudstvo okoli njega stoječe je bilo veselo, ko je videlo vi-socega gosta v svoji občini. Kuezoškof obiskali so tudi tukaj župuijsko cerkev iu po kratkem odmoru odpravili se ua daljno pot. Odhajajočega vladiko pozdravili so Hrvatje s stoterimi »živio"-klici. Ker je bila ravuo sobota, ločil se jo v Kuželji č. g. Matej Cvetko iz števila spremljevalcev, č. g. župnik Kuželjski pa je spremljeval visocega obiskovalca prav do Osilnice. Pri mostu, ki zopet druži Hrvatsko s Kranjsko, to je pri Gašpercih. je čakal č. ir župnik Lovro L e n a c iz župnije Turke z mnogimi svojih župljanov. V lepi hrvaščini, v imenu svojem iu svojih župljanov nagovoril je omenjeni g. župnik mil. vladiko ter po dokončanem govoru prosil blagoslova, preduo prestopijo s Hrvatskega preko mosta na Kranjsko. Z obilnimi pozdravi in „živio"-klici spremili so prevzv. gospoda preko mosta na Kranjsko. Na Kranjski strani pri mostu stal je slavolok z napisom: »Bodi pozdravljen presvetli knez!" V Mir-toviči in Bosljivi loki bilo je vež vencev prepreženih čez cesto. Ni mi treba praviti, da je bila Osilnica vsa praznično oblečena. Kakor iz srca željno je pričakovala svojega višjega pastirja, ravno tako je bila pripravljena vse storiti za veličasten njegov sprejem. Precej pod prvim slavolokom med šolskim in župnijskim poslopjem čakali so domači g. župnijski upravitelj z mnogobrojnimi župljani, župan s svojimi odborniki in šolska mladina z učiteljem na prihod presvetlega kneza. Slavolok z napisom na eni strani: „Slava Ti kliče šolska mladina" — in na drugi: »Želj&m ta dom je Tvojim prest, pozdravljen v njem presvetli gost" — bil je lepo ozaljšan. Po kratkem nagovoru župnijskega upravitelja č. g. Fr. H o n i g-m a n a in župana g. Josipa O ž u r e podal se je krasni sprevod, kterega je šolska mladina z lučicami v rokah dično okrasila, v cerkev. Zgrajeni so bili še štirje drugi slavoloki s primernimi napisi. Cerkev, sama na sebi prav prijazna, bila je tem prijetnejša, ko je bila razsvetljena v večernem mraku. Ko so visoki gost blagovolili vstopiti v župnijski dom, razsvetlili so Osilničarji olftfa po svojih hišah. Razsvetljava ui bila ravno tako sijajna, kakor je po mestih, vendar je bila pa taka, icakoršno more napraviti Osilnica. Pevci so zapeli prav prijetno pod oknom župnijskega doma pesmici: „Lepa naša domovina" in „Sveta noč". Petje je visocega gosta, kakor znano, posebnega ljubljenca lepih pesmi, izvabilo iz stanovanja, ter te prav prijazno pozdravi in vošči vsacemu posebej: „Lahko noč!" Drugo jutro pri cerkvenih obredih so pomagali razun domačega duhovnega pastirja: preč. g. dekan Kočevski, iz sosedno hrvatskih župnij čč. gg. Matej T r a p u 1 i n i iz Razlog, Ivan Klobučar iz Ku-želja in Lovro Leuac iz Turkov. Pred odhodom mil. knezoškofa so se prišli poklonit iz Plešcev č. g. župnik Josip S t r i ž i c , g. učitelj M u h o k o v i č s svojim sinom bogoslovcem v Zagrebu in Kotarski soduik gosp. Nikolaj Sigovič s svojo soprogo iz Čabra. čast, moram zaklicati Osilnici in bratom Hrvatom, da živijo tako v lepi slogi in v zajemnosti prave bratske slovauske ljubezni. Nikakor pa naj se ue misli, da je to vse tako hladno se zvršilo, kakor je tukaj popisano. Počenši na Brodu in potem vsaka vas in vasica, vsaka hiša in hišica, bila je olepšana po domači šegi. Povsod so stali večji ali manjši maji, in cesta je bila kar ograjena s zelenimi vejicami. Strel topičev je naznanjal v vsaki količkaj večji vasi, kdo da potuje. Vsako priliko so ljudje porabili, da bi bili skazali večjo slavo našemu mil. g. knezoškofu. Pri takem pogledu se človeku milo stori, ko vidi, kako narod res ljubi tiste, kteri njega ljubijo. H koncu izrazim željo, da bi kmalo zopet videli svojega višjega pastirja v naši župniji. ftašc slovstvo. „Drobtinice." XXI. letnik. Vrodil dr. Pr. Lam po. Izdala katoliška družba za Kranjsko. V Ljublj .ni 1887. Tiskala ..Katoliška Tiskarna". — Cena mehko-vozanemu zvezku 1 gl. 20 kr., kartoniranemu 1 gl. 30 kr. Zadnji — dvajseti — letnik „Drobtinic" izšel je leta 1869. Ker 21. letnika tako dolgo ni bilo na dan, misliti smo skoro morali, da so ..Drobtinice" za vselej ponehale. Vendar želeli so jih Slovenci še vedno, akoravno so dobivali leto za letom mnogo druzega berila; prav radi so zato tudi jemali v roke stare letnike ... Iz te želje, kakor tudi iz prigovarjanja veljavnih in spoštovanja vrednih mož, nastal je sklep, da uaj prej ko mogoče zopet izidejo »Drobtinice". — Tako se opravičuje vreduik novih »Drobtinic" v predgovoru, zakaj da je jel nadaljevati izdavanje ^Drobtinic", mi pa, ko smo knjigo pregledali, veseli rečemo: Hvala Bogu, skrbnemu vredniku iu vrlim pisateljem, ki so Slovencem preskrbeli zopet tako lepo poučno in zabavno knjigo, v kteri bo gotovo vsakdo našel to ali ono drobtino, ki mu bode ugajala. — »Drobtinice" imajo letos posebno priliko praznovati dvojuo slavnost: petdesetletnico mašništva sv. očeta Leona XIII. in petin-dvajsetletnico po smrti ustanovitelja in na j k rep k ej šega podpornika »Drobtini- cam": rajnega nepozabljivega učeuika slovenskega naroda,škofa Martina Slomška, ki je umrl dne 24. septembra 1862. -- Po tem je tudi razrejena tvarina v XXI. letniku. Prvi del v knjigi je slavnostni del v spomin zlate maše sv. očeta Leona XIII. Tit se nam popisuje v 5 oddelkih življenje in delovanje Joahima Pecci-ja; gledamo ga otroka, mladeniča, mašnika, papeževega poslanca, škofa, kamornika rimske cerkve in Leona XIII, — papeža. Dvoje lepih pesmi J. E. Krekovih krasi ta slavnostni del. Zatem sledi govorniško blago. Ta oddelek je značileu za »Drobtinice", ker nam podaja mnogo Slomškovega blaga. Spomin Slomškov se tu obnavlja s prekrasnimi Slomškovimi govori. Ta del je za nas silno zanimiv: Kranjsko, Koroško in Štajarsko se nam stavi pred oči. Slomšek pa je pred nami kot velikan-go-vornik, kot učenik in narodnjak v najlepšem pomenu. Prva je beseda, ktero je imel Slomšek govoriti o zlati maši knezo-škofa A. A. Wolfa, pa je ni govoril; druga je pri pogrebu knezo-škofa Lavantinskega Fr. Ks. Kutnarja in tretjo je spregovoril pri polaganji vogelnega kamna za novi zvouik pri cerkvi M. B. v Celji. Komur je znano Slomškovo homiletično blago, njemu ni da bi hvalil tudi te bisere, ktere je preč. g. kanonik Košar še sam priredil in blage volje prepustil »Drobtinicam". — Besedam škofovim sledi govor Mariborskega prošta Mih. Pikla, kterega je namenil preč. F. Kosarju za novo mašo; ranjkega dr. Gogale govora ob vmeščenju duhovnega pastirja in na božji poti na Dobrovi skleneta strogo homiletično blago. — Biser »Drobtiuicam" pa so: Nagovori raj nega knezoškofa A. M. Slomška, ktere je imel i. 1862 v Mariborski čitalnici. V teh nagovorih kaže Slomšek svojo ljubezen do slovenskega naroda in do svojega vladarja; popisuje, kako se je nekdaj godilo slovenščini, Kako da v novejem času vrlo napreduje, opozarja pa, da pri tem napredovanji je treba velike previdnosti, potem razpravlja svoje nazore o uarod- ' uosti; morda ga ni moža, ki bi bil toliko deloval za slovensko narodnost, kakor Slomšek, dasi on ni malikoval narodnosti; njemu je bila narodnost sredstvo, s kterim naj se deluje za naroda časno in večno srečo. Ostro zato obsoja v teh svojih nagovorih narodne sanjače, ki hočejo z glavo skozi zid; kdor pozmi tedanje Slomškove razmere, ne bo se čudil, da o tem predmetu govori tako odločno. (Konee prih.) Domače novice. (Dvorana čitalnice Ljubljanske.) prezidana v vsi dolgosti, bode prve dni prihodnjega tedna gotova. Znano je, da jo je slikal prvikrat naš mojster Borovski, toraj se mu je tudi ta pot izročilo slikarsko delo. Obok je jako okusno slikan; pri tem delu pomagal je sobni slikar Blaž. Stene so temno-rudeče patronovane, kar provzročuje, da se še bolj ugodno kažejo na svetlo barvanem oboku krasne arabeske. Vsa dvorana naredi jako dober vtis na gledalca; prostora je sedaj za več ko 400 gledalcev. V teku prihodnjega tedna prične se tudi z novim, jako obširnim odrom in s slikanjem novih kulis. Tudi ta dela so v veščih rokah, toraj bode dvorana čitalničnim besedam iu dramatičnega društva predstavam ličen in jako ugoden prostor. Igralcem omislila se je tudi prilična gardroba; plinova svečava je vpeljana po vseh prostorih, vhod v dvorano je jako prostoren, toraj ima sedaj čitalnica vse pogoje za razvoj poštenega našega društvenega življenja. (Hradeckega most) izročil se bodo jutri prometu. Z delom bodo delavci danes gotovi. Tlak od asfalta je prav ličen, in kakor kaže skušnja ob hotelu »pri slonu", jako trajen. (Največ liiš) ima v Ljubljani gosp. Ivan Podkrajšek na cesti v mestni log. Letos dodelal bode trinajsto hišo. Ker oddaja stanovanja zelo ceno in še vsakemu gostaču prepušča nekoliko zemljišča, naj je vzgled drugim hišnim gospodarjem, in kmalu bode prenehala beda glede pomanjkanja stanovanj. (Divji kostanj) klatiti ali tresti z dreves po mestnih nasadih prepovedal je mestni magistrat, ki dovoljuje pobirati le tisti kostanj, ki se sam trebi z drevja. Za prestopnike te odredbe je določena globa do 20 gld., ali po jeden dan zapora za vsakih pet goldinarjev, ko bi se globa ue mogla izterjati. (Izpred porotnega sodišča.) Dne 3. jul. sprla sta se 221etni Matevž Zaduikar iz Črnevasi na Ljubljanskem barji in Franc Smole. Zadnikar vrgel je Smoleta ob tla ter ga tako osuval z nogo v trebuh, da je Smole dne 6. julija umrl. Porotniki spoznali so Zadnikarja enoglasno krivim, iu sodišče obsodilo ga je na pet let težke ječe. — Marija V r h o v n i k stepla je svojega moža tako, da jo je porotno sodišče obsodilo zaradi težke telesne poškodbe na osemuajst mesecev težke ječe. — Zadnja obravnava tretjega porotnega zasedanja vršila se je zoper Franca Vranica in Janeza Zmrzlikarja zaradi goljufije. Sodišče obsodilo je prvega na dve leti, druzega ua petnajst mesecev težke ječe. (Južna železnica) vpeljala bo za 1., 2., 3. in 4. oktober izreden četrti vlak na progi Spie lfeld-Radgona povodom Cmureške razstave. Vlak bo imel vozove II. in III. reda ter bo odhajal vsakokrat iz Radgone ob 6. uri 40 minut zvečer, iz Cmureka pa ob 7. uri 44 minut ter bo dospel v Spielfeld ob S. uri 21 minut zvečer. Postajal bo na vseh postajah. (Razpisana) je druga učiteljska služba na dvo-razrednici v Mirnipeči. Plače 400 gld. Prošnje do 8. oktobra e. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Novem mestu. (Iz Vipave): Trgatev se je pri nas pričela. Grozdje je izvrstno zdravo in sočno, toraj bode tudi vinska kapljica dobra, in sicer taka, kakoršne že 20 let ni bilo. Grozdje je popolnoma dozorelo vsled suhega poletja. Sploh je tukaj govorica, da Vipavci že mnogo, mnogo let niso pridelali tako izvrstne in zdrave kapljice, kakoršno bodo letos. — Toraj, naši starodavni prijatelji gorenjski, pridite k nam, postregli Vam bodemo s pošteno robo in po zmerni ceni. Obrnite se le na podružnico kmetijske družbe v Vipavi, ona Vam bode dala svet in Vara šla povsod na roko. Kdor vinee pošteno Uživat želi, V Vipavsko dolino Naj s sodom hiti! (Trboveljska razstava) se je danes slovesno odprla. Poslopje zgrajeno je od lesti, pa je vendar-le velikansko. Na gorenjem konci je prostor za živino. Poleg prostora za vrtnarske pridelke so šotori, kjer pivarne: Kukec, Reiuiughaus in Puntigam točijo. Razstavo odprl je predsednik štajarske kmetijske družbe baron Washington. (Okrajni šolski nadzorniki) na Malem Štajar,i imenovani so naslednji gg. učitelji: Za šolske okraje Mariborska okolica, Št. Lenart, Slov. Bistrica in Šmarije profesor ua Mariborskem možkem učiteljišči i g. Franc R o b i č ; za šolske okraje Ptuj, Ormož, Rogatec, Ljutomer in Gorenja Radgona gosp. Ivan R a n n e r, ravnatelj v Laškem Trgu; za Slovenji Gradec, Marenberg, Šoštanj iu Gornji Grad gosp. Ivan T r o b e j , učitelj v Slov. Gradci; za Celjsko okolico, Laški Trg, Konjice, Brežice, Sevnico in Kozje g. Blaž Ambrož i č, učitelj v Lipnici; za Vranski šolski okraj gosp. Andrej W r e t s c h k o, gimnazijski profesor v Celji; za Celjsko mesto gosp. Ivau L e v i č n i k, učitelj ua Mariborski vadnici, in za Mariborsko mesto g. šolski svetnik Jurij Iv a a s. (Uboj.) Dne 15. t. m. je bil v Z d o 1 i h živinsk somenj. Ivmetski sin Jožef Kune j iz Koprivnice vračal se je s somnja še le zvečer. V K o s t a-n j e k u ne daleč od gostilne napadejo ga trije neznani in ga tako zdelajo, da je čez dva dni umrl. Kot uboja sumljive so orožuiki prijeli tri Kostanješke mladeuče: Franceta Godlerja, Jožefa Lesa in Antona Zupančiča ter so jih v Brežice k sodniji odgnali. (Lopovi) vlomili so dne 21. t. m. na pošti v Braslovčah in so inenda raznih vrednosti za več sto goldinarjev odnesli. (Iiuliška princa), S r i K h e r g a y i III. in njegov brat K o o m a r pripeljala sta se 23. t. m. iz Dunaja v Gradec. (Iz Gradca) se nam poroča: Nova poštna palača je dodelana in se bo menda s prvim oktobrom ondi že pričel brzojavni in poštni promet. Palača je krasna, le škoda, da stoji na tako skritem prostoru , kakor je »Neuthorgasse". Vse drugačno vrednost dobiti utegne ta prostor, kedar se Grad-čanom posreči dobiti dovoljenje, da se uapravi javna cesta s Karol-Ludovikovega trga preko Joaneura-skega vrta do nove pošti-, * u-se bo izvestno kmalu zgodilo; kajti <•• zeli imeti to cesto: občinstvo, mesto, trgov* s a zbornica. Upira se le deželni odbor, ktere » bodo pa konečno prisilili, da bo dovolil, če n' ,'ojde drugače. — Veljala je ta pre- krasna palača 860.000 gld. in ima za 700 Qm več prostora, kakor pa ga je imela v dosedanjem starem poštnem poslopji ua Jakorninijevem trgu, kjer je erar plačeval na leto uajemščiuo za pošto 11.718 gl., za brzojavne prostore pa 4021 gld.; za obojo skupaj toraj 15.784 gld. Kdor bi Slovencev v Gradec po-potoval, ogleda naj si vsak to palačo, je že vredna, da jo vidi. (Iz Železne Kaple) se nam poroča: Pletarska šola, o kteri som Vam bil žo enkrat pisal, da jo dobomo, odprla so nam je dne 15. t. m. Upanje imamo, da si ž njo opomorejo reveži, ki so usmiljenja vredni, odkar smo prišli z železnino na suho in nam kopanje svinčeno rudo ne daje več živeža. (Iz Budimpešte) so poroča: 20. decembra bodo romali ogerski velikaši in duhovniki v Kini k papeževi zlati maši. Romanja so bodo vdeležilo okoli 500 oseb. (Roparji) so so v Velilto-Kanižanskem komitatu v novejšem času tako zaredili, da že kar po dnevu na rop izlete napravljajo. Ni ga žo skoraj dne, da bi se ne čule žalostne tožbo: „Kar cela četa se jih je pridrvila, in vse so mi pobrali!" Župnika v Merenye so opoludno v farovžu napadli in prisilili, da jim jo izročil večjo svoto denarja. Dva mosoca so že klatijo po komitatu od kraja do kraja in ropajo, kar dobe. Orožniki so preslabi, da bi jih ugnali, ker jih je premalo. Poprej ne bo miru, dokler Soinogyški in Salaški komitat ne proglasita preko ali hitre sodbe. (Pogrebi iu cvetice.) Pod predsedstvom škofa v G e u t u jo sklenila sinoda, da se gledo vedno rastočo potrate s cveticami pri pogrebih verniki opomnijo na liturgičue določbo: 1. Opusti naj se navada, pri pogrebih odraslih darovati vence; 2. strogo so prepovedani venci pri pogrebu duhovnikov. — Tudi v Avstriji je ta potrata že velikanska; na Dunaji n. pr. večkrat no zadostuje eden voz, da peljii na pokopališče vse darovane vence. Ravno tii pričela so jo reakcija, ker na mnogih mrtvaških listih najdeš opombo: „Venci naj se ne darujejo." VreiiMMiMko »poročilu. g Uft8 Stanje S £ -- Votor Vreme pShj g »nikomer* toplomera OJIIl/.OV»ilJft T „„„ ,,„',.„,.,|j„ ^ rt 7. u. /.jut. 740'3li 4" OH si. vzh. dol. jusno 23.8. u. pop. 787'92 +17 2 si. szap. jasno 0 00 9. u. zve«. 738 72 +10-2 si. zup. Krasim dan, zvečer /arija. Srednja temperatura II I0 O., za 2 8" pod normalom. IMuinjNkit borza. (Tolograflčno poročilo.) 24. Boptomlira. Papirna ronta r>% po 100 gl, (h 16% davka) 81 gl, 25 kr. Sroborna „ 5% „ 100 „ (h 10% davka) 82 „ 55 „ 4% avstr. zlata ronta, davka prosta . . . 112 „ 55 „ Papirna ronta, davka prosta......00 „ 15 „ Akcijo avstr.-ogorsko banko............882 „ — „ Kreditno akcijo . . "................282 „ !)0 „ London.............125 „ 80 „ Srebro ..........................— „ — „ Francoski niipoloond....................!( „ 04'/t „ Cesarski cokini......................5 „ 00 „ Nomško marko...........01 „ 50 „ Trzne cene dno 24. septembra t. 1. gl.|kr. ^ gl. kr. Pšoniea, liktl. ... 5 85 Spoli povojen, kgr. . — 04 Rož, „ ... 4 r>r. Surovo iiiiihIo, „ . — 00 Jočinen, „ ... It 25 Jajee, j ml no „ . — 2r, Oves............2 00 M loko, liter .... — 8 Ajda, „ ... 4 22 Govejo meso, kgr. .1 — 04 Proso, „ ... H 1)0 'Polotijo „ ., . — 50 Koruzi).. „ ... 4 55 Svinjsko „ „ . — 00 Krompir, „ ... 2 32 Koštrunovo „ „ . — 32; Ločil, „ ... 12 — Pisano«.....— 50 Grah, „ ... 12 — Golob .....—15 Fižol, „ ... II _ Seno, 100 kgr. . . 241 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 1 80 Mast, „ . — 04 Drva trda, 4 □ mtr. 0 40 Speli svož, „ 'II —100| „ mehka, „ „ II 4| 1 • Telegrami. Dunaj. 24. septembra. Taaffo sklicujo s cesarjevim lastnoročnim pismom državni zbor v dan 11. oktobra. Bukarešt, 24. septembra. Nadvojvoda Albreht došel je v Šinajo. Kralj pozdravil ga je v Predialu, kraljica v Sinaji. Potem je odšla gospoda v kraljevski grad Peleš, kjer je častna stotnija skazala predpisano počastitev. Vojaška godba zaigrala je avstrijsko himno. — ,,'Ktoilo Rovimaine" preklicu je kot noistinito vest opozicijonalnega lista, daje med nimnnskim kraljem in Ko b urža>n om živahno občevanje, in da je poslal Koburžan svojega pribočnika s pismom kralju v Kinajo. Kološ, 23. septembra. Cesar sprejel jo danes dopoludan deputacije. Na nagovor škofa Loenbarta kot zastopnika rimsko-katoliš-Icega dubovništva, rekel je cesar: No dvojim, | da je rimsko-katoliško duliovništvo v prvi | vrsti pripravljeno povzdigniti nravnost iu ! utrditi bratovsko edinost. Odkritosrčno želim, j d;i ne bo nikdar med rimskimi katoličani iu drugoverniki druzega razločka, nogo vera. Michelstown, 24. septembra. Pri kazenski obravnavi zoper O'H r i o n a očital jo zagovornik Harrington državnemu pravilniku. da se laže; predsednik zap roti I mu jo zaradi tega, da ga bo dal odstranili iz sobane, zagovornik pa se takoj odpovedal zagovarjanju. A'»»,l>i lo. Vaje pevskega zbora v tukajšnji čitalnici so začno za zimsko sosoiio prihodnji teden. Ženski zbor imel bode prvo vajo v sredo dno 28 t. m. ob 7 uri zvečer, moški zbor pa v torek dne 27 t. m. ob H uri zvečer. V omenjenih dneh naj so oglašajo tudi oni pevci, ki dosihmal niso bili člani pevskega zbora, kakor tudi začetniki, ki žele obiskovati pevsko šolo. Pouk v šoli jo brezplačen. '/, oziram na prospoh narodnega petja želeti jo obilno vdoložbo. Čitalnični pevski odbor. Umrli mo: 20. septembra. Gabrijela Itizjak, krojačova hči, 0 men., Ulice na Urad št. 7, jetika. 22. septembra. .Marija Liobovvoin, žoloznlčnnga uradnika I hči, 8 mo«, llunajska cesta št. 25, božjast. — Alojzij I'ue črevljar, ,27 let, Itožno ulico št. 27, jotika. Jovana l)ov, odvotnikova žena, 85 let, Dunajska cesta št. 18, jetika. Zahvala. Podpisani čutijo so dolžni, slavni „FonclAro", Poslanski zavarovalni družbi, oziroma njo okrajnemu zastopniku v Vlsiijojgorl gospodu Mihaelu Omahnu, najtoplejšo in iskreno zahvalo javno izreči za izredno naglo in posobno kulantno cenitev in izplačo škodo za pogorelo hiše in gospodarska poslopja. Velike Peče, dno 12. septembra 1887. Anton Petan, Ana Petan, Jožo Rus, Jožo Blatnik, pogo rolo i. Anton Kastolic, (1) župan. FiNliarmoiiika, dobro ohranjena, s 6 oktavami, lepega zunanjega lica jo za zmerno ceno na prodaj pri g. Ernest lVtrlču. izdelovalcu orgelj na Št. Peterskem nasipu v Žerovčovi hiši pri mostu. (i) Ta esenca, ki se noroja po nekom receptu gospoda Dr. M. viteza HMic.kln, c. kr. vladlncgn svetovalcu In dožcIiio-HunlteliioifU poročevalca za Kranjsko, ju takozvana..Tlnetiiru Ulici coinpofllta", katera ozdravljiv vso ž.elodcevo in trebušne boic/nl, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. (glej navod, ki jo vsakej steklenici pridojun). IzduTovatolj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za I gld. Uli kr., poštno stroške trpe p. t. naročniki. To stoklenieo prodaja po 15 kršeno, lokar Itlz/Joll v Kudollovcm iu večina lekarn na Šllr-sltcin, Koroškem, v Trstu, ua Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tlrullli. (I) Mat o 1 i š k a Bukvama v LJubljani priporoča sledečo knjigo: Andrcc, Allgemeiner Hand-Atlas in 120 Karten-soiton m it v o 11 s t ii n d i g o m N a m o n v o r-zoichniss. 2. Autlago. 12 zvezkoviigld. 1.24 Gaumttc., Manresa fur Priestor. Ausfilhrlleho Kxorcitienvortriigo. 2 zvezka . gld. 4.08 Dcharbc.'s Katholischor Katechismus fur Kinder in katochotischor Lohrvvoiso or- k lil rt.........gld. 8.85 llurtmann, Reportorium Rituum. I Joborsiehtlicho Zusammoiistellung der wichtigston Ritual-vorsehriften 1'ilr dio priosterlichon Functionon. 5. Autlago.......g|,|. 7.44 Lchmknhl, Compondium theologiao moralis. Editio altera.......gld. 4.84 Schepc.rs, Alfons M. von Liguori in soinor Mission als Uelligor, Ordensstifter u. Kirehen-lehror.........gld. — .02 Schott, Dio Wuntlor von Lourdes. 18 zvezkov ii gld. —.25 (2) da s< MJi v najem, oziroma proda. V IIIONtllOj <»l»<-illi I.juljIJjUlMlii, Ka. ]>iioiiiMl«> I>i- * 3 o o ( CL j s5s-3 j| > * » i! O o - f -a 1 ; o | £ 1 i s— S - i I « «! 31 _ hi V ™ ' 1' « _ o! _ ® S O o O v t 1 | C 5 ; >N J a o : i * rt ta ! N J