f'iZ C—zemlja je slej ko prej okrogla—-v kje še ,čakolajo‘ po naše! S prijateljem sva obiskala nekaj vasi v zahodni Benečiji. Mejo sva prešla na mednarodnem bloku pri Učeji. S pogledom sva spremljala skalnate vrhove in hribe na najini desni. Nasproti nama je visela na dveh okroglih drogovih pritrjena velika tabla. Ustavila sva vozilo in izstopila. Na tabli sva prebrala napis v francoskem, angleškem, nemškem in slovenskem jeziku. Toda v kako spačenem slovenskem: „Zabranjeno je slikanje, fil-movanje, mestni in panoramski načrti in uporaba kukala in daljnogleda poleg navedene zone. Prekrševalci bodo kaznovani, kakor določuje zakon.“ Potem sledijo trije členi kazenskega zakona in nato v oklepaju: (Reg. dekr. 1161 — del 1. 7. 1941). Presenečena sva se spogledala. Ali res tod še straši nekdanje kraljestvo skupaj s fašističnimi ukazi? Prebrala sva še enkrat: Kraljevi dekret z dne 1. julija 1941. Potem sva na najini poti videla še več takih napisnih tabel. In ne samo v bližini sedanje državne meje, ampak tudi ob cestah v ravnini. V ljudeh je fašistični teror še vedno živ, to sva občutila po vseh vaseh, ki sva jih obiskala. Ko sva jih pozdravljala in ogovarjala v slovenščini, so naju nekako s strahom pogledovali. Globoko v njihovi notranjosti še tli strah, da se bo izza vogala nenadoma prikazal črno-srajčni fašist ali kvesturin, zavihtel nad njimi manganel in zarjul: „Qui si parla soltanto I’ italiano! Qui e l’ltalia!“ — Tu se govori samo italijansko! Tu je Italija! Pa še nekaj jih zadržuje, da ne odgovorijo takoj na vprašanje. Njihova današnja govorica je mešanica slovenskih, nareč-no-furlanskih in italijanskih besed. Kdor zna italijanski jezik, se z lahkoto pogovarja z našimi Benečani. Na primer: „Ca-kola da voi qualcuno po naše?" Na tako vprašanje takoj odgovorijo — tudi „po naše" — to je deloma po slovensko. Pa ne samo Benečani slovenskega porekla odgovorijo „po naše“. Ko sva prišla v Zgornje Podbrdo — po italijansko Cesariis — sva se ustavila v gostilni. Prijazna gostilničarka Felica Matighello — popolnoma italijanski priimek — nama je v pogovoru prav tako lepo odgovarjala „po naše". Ko sva se poslavljala, nama je voščila v razumljivem narečju: „Zbuogam, zbuogam, nu lijepu me stuojta!" — Zbogom, zbogom in dobro se imejta! Pred isto gostilno sva dobila mladega fantiča. Na vprašanje, kako mu je ime in kako se piše, je odgovoril: „Maurizio Cramaro.“ Njegov ded se je najbrž pisal Kramar. Kaj pa on, ali razume, kadar govoriva „po naše"? Seveda razume, vendar ne vsega, ker v šoli v Teru učijo samo italijansko. Kaj pa doma, v družini, naju je zanimalo. „Čakolamo po naše,“ je takoj odgovoril. Stari in mladi za domačim ognjiščem še vedno „čakolajo po naše“. Na prisojnih podnožjih gorskih grebenov, ki na vrhu kažejo samo golo skalovje, je pripetih nekaj manjših vasi: Brijeg, škrbani in Mlinarji — uradno italijansko ime je Pers. Tu je pred vojno živelo okrog 250 ljudi, danes jih ni niti 30 več. Ljudje so prisiljeni, da si iščejo dela in zaslužka v ino- zemstvu. Vas Brijeg je kot izumrla. Po strmih vaških ulicah rasejo trava in koprive. V pogovoru z domačinom sva zvedela, da se vrh visoke gore imenuje uradno Monte Postoncicco. Odkod Postoncicco? Saj to vendar zveni tako domače. Takoj sem vprašal domačina, če so mogoče v višinah tiste gore neke ptice, ki „vagajo vreme“. Seveda so, in še veliko jih je. Oni jih imenujejo paustovka. Po postovki je gora dobila ime. Še eno prijetno presenečenje sva doživela, ko sva se spuščala iz vasi v dolino. Na levi sva v podpornem obcestnem zidu zagledala narisano puščico in zraven ime Patok. Tako so domačini zapisali ime malo večjega studenca. Uradno pa je ime tega studenca, kasneje manjšega potoka, Gle-ria in tudi Vedronzata. Domačini uradnega imena niso vzeli za svojega! Zanje je in bo ostal Patok. Pot naju je pripeljala tudi v hribovsko vas štelo. Domačin Tarcisio Cragnoli-no nama je povedal, da je po zadnji vojni živelo v šteli in zaselkih Mala Mažerija (uradno Malemaseria) in Miksu (uradno Borgo Michs) okrog 720 ljudi, danes štejejo vse tri vasi samo še 130 prebivalcev. Ura je bila že daleč čez poldne, zato sva v gostilni naročila kosilo. Med kosilom sva se razgovarjala o dobljenih vtisih v slovenščini. 2e omenjeni Tarcisio Cragnolino — nekoč verjetno Kranjc — je pozorno poslušal. Potem se je ojunačil in izjavil, da skoraj vse razume, kar se pogovarjava. Na gostilniški mizi sva videla glasilo beneških Slovencev „Matajur“. Najin novi znanec Cragnolino nama je povedal, da rad bere časopise, (Dalje na 3. str. ovitka) Naslovna stran: Pokrajina blizu Bleda v snegu h v VzUodtti iutofu ? Zanimivo razčlenitev položaja v Evropi je ob vstopu v novo leto prinesel nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (30. dec. 1972, str. 1). Članek °bjavljamo v celoti: ^ preteklem letu je naredila zahodna Evropa velik korak naprej. A tudi vzhodni blok se je v sebi utrdil. Le nekdo, ki se na vse požvižga, bi mogel °b tej ugotovitvi pripomniti: „Napredek torej na obeh straneh!" Evropska 'esničnost kaže, da ima večja enotnost tu in tam za prizadete narode kaj različen pomen. V zahodni Evropi so države združene svobodno. Nasprotno se čutijo harodi v vzhodni Evropi izpostavljene naraščajočemu združevalnemu pri-haku sovjetske vodilne sile. Nekateri od njih računajo pri tem na koristi gospodarskega povezovanja, ki ga Moskva krčevito žene. Seveda politične Posledice, za katere pri tem predvsem gre — utrditev sovjetskega gospostva po marajo. A o tem jih nihče ne vpraša. Madžari so si oddahnili, ko je obisk sovjetskega šefa partije lani v pozni loseni končno le manj črtal pri budimpeštanski posebni smeri v gospo-orski politiki, kot so se sprva bali. A na več svobode gibanja za sedaj ne oiorejo misliti. Na Poljskem je moral Gierek pozabiti večino svojega že itak kromnega reformnega programa. Nad Češkoslovaško se nebo ne zjasni. Romunija se čuti ogroženo. Nedavno sklenjeni zakon, da je vsakemu občanu Prepovedano že pasivno sodelovanje z državo, ki bi jih napadla, je eno ma-°stevilnih sredstev, s katerim more Ceaucescu neznatno utrditi negotovo Gotovost svoje dežele. Sovjetska zveza vijake privija. Ali smo ji mi na Zahodu pri tem pomagali? . / zahodne politike je drugačen: ta hoče svobodni del kontinenta utrditi 'P s tem povečati njegovo privlačnost na Vzhodu. To se seveda ne bo zgo-mio od danes do jutri, zato se more pripetiti, da utegne Sovjetska zveza na Kratko roko disciplino v svojem taboru še okrepiti. A preteklo leto je tudi Pokazalo, kako velika je na Zahodu skušnjava, priznati Sovjetsko zvezo kot ••urejevalno silo" nad vzhodno Evropo in s tem tamkajšnjim manjšim naro-a°rn še bolj odmakniti upanje na lastno življenje. Nič nam zahodnim Evro-Pojcem ne daje pravice dajati blagoslov na meddržavna razmerja v vzhodni tVroPi, ki so za prizadete narode breme. Isti časopis ugotavlja glede verskega položaja v deželah vzhodne Evrope rried drugim sledeče (13. jan. 1972, str. 1): Dežele vzhodne Evrope, naj bodo razmere v njih še tako različne, imajo Pekaj skupnega: krščanska vera je vsem z marksistično državno miselnostjo nezdružljiva. Odprtega preganjanja Cerkva, kot v petdesetih letih, je komaj Se kaj. Danes uporabljajo bolj pretkane, a zato nič manj nevarne metode ••'Zstradanja". Proces krčenja naj bi nekoč dokončno odpravil „verske ostanke". y Sovjetski zvezi sami ni vatikanska politika zbliževanja s socialističnimi deželami pripeljala doslej do nobenega olajšanja za katoliška občestva ali d° ponovne upostavitve cerkvene organizacije. Na dolgo roko pa je moralna žrtev, ki jo prinaša Rim s politiko zbliževanja z marksističnimi, do Cerkve s°vražno razpoloženimi državami, opravičena le, če z njo doseže olajšanje Za tam živeče verne ljudi, duhovnike in laike. naša luč 1973 mesečnik za slovence na tujem leto 22 februar 1973 Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Dr. Janez Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja v Celovcu. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta. Naročnina Anglija Avstrija Belgija Francija Italija Švica Nizozemska Nemčija Švedska Avstralija Kanada ZDA 1,40 angl. f. 60 šil. 150 bel. fran. 15 f. fran. 1800 lir 15 š. fran. 10 n. gold. 13 n. mark 15 š. kron 3,5 av. dol. 4 kan. dol 4 am. dol. Razlika v cenah |e pogojena zaradi neenakih poštnin v posameznih državah in različnih deviznih preračunavanj. Naročnike sprejemajo poverjeniki in uprava „Naše luči“. Uredništvo in uprava: Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt, Austria. Erscheinungsort: Klagenfurt Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt Prlnted In Austria P. b. b. kako se imajo doma? V : . ri: I 4. JmäMd & mim J.U ; •' JM5S :fi; -'3. mv-r' •Jr i» ÄS® DAVČNA POLITIKA Tudi letos 25.000 N D letnega skupnega dohodka ne bo obdavčenih. Olajšave za v zdrževanje družinskega člana pa se bodo povečale za otroke od dosedanjih 8.000 na 12.000 ND, za druge vzdrževane družinske člane pa na 10.000 ND. Kdor ustvarja večji dohodek od zgoraj omenjenega, je dolžan vložiti davčno napoved. V zadnjem času se je kontrola zelo poostrila in proti mnogim osumljencem je uveden preiskovalni prestopek. DRAŽJA STANOVANJA Skupnost slovenskih občin je na svojem posvetovanju v Velenju ob udeležbi sindikatov in stanovanjskih podjetij določila, da se najemnine za stanovanja povečajo za 70%, pri stanovanjih preko 140 točk pa se stanarina zviša za 90%. Novi predpis je stopil v veljavo s 1. januarjem letos. VSEPOVSOD VARČEVANJE V zadnjem času velja varčevanje za prvi pogoj ob stabilizacijskih ukrepih. Delovne in samoupravne organizacije so sprejele celo vrsto sklepov, da bi se položaj gospodarstva normaliziral. Ob novem letu so bile omejene izmenjave daril in čestitk poslovnim partnerjem. Vodi se kontrola uporabe materialnih stroškov, uvaja se skrajna smotrnost v uporabi Na Voglu je raj za smučarje poslovnih sredstev, ukrepi za povečanje individualne odgovornosti in programsko načrtovanje uporabe vseh sredstev so vedno močnejši. POKOJNINE ZA KMETE Z novim letom je v Sloveniji prvič dobilo pokojnino 16.000 kmetov. To so najstarejši kmetje, kajti zakon, ki je bil sprejet aprila 1972, bo v celoti začel veljati leta 1975. Do tedaj pa bodo dobivali pokojnino najprej tisti kmetje, ki so že stari 75 let, nato letniki nad 70 in končno vsi upravičenci. Za kme-te-borce pa velja pravica, da dobe pokojnino 5 let pred ostalimi upravičenci. Prejemki za starostno pokojnino bodo enotni v višini 250 ND. NAČRTOVANJE DRUŽINE V USTAVI V poglavje o človekovih pravicah bodo na predlog zveznega sveta za načrtovanje družine vključili naslednje besedilo: „Temeljna pravica človeka ozjroma staršev je, da odločajo o številu otrok in o časovnem razmiku med porodi. Ta njihova pravica je obenem tudi dolžnost spoštovati humane medčloveške odnose, odgovornost do otroka, ki ima pravico, da se rodi zaželen; to pomeni, da starši spre- Hotel na Ljubelju jemajo svoje roditeljstvo odgovorno in so pripravljeni skrbeti, da tako v družini kot v svoji samopravni družbeni dejavnosti zagotove čim boljše možnosti za vsestranski fizični in psihični razvoj otroka.“ DAN ČEBELARJEV Po vsem svetu se praznuje ta dan 13. decembra. Čebelarji mariborskega društva so ob tej priliki imeli slavnostno prireditev. Govorili so o opravljenem delu, o načrtih in o povečanju čebelarske družine. Trenutno imajo 755 članov in 11.828 panjev. Pri kmetijski tehnični šoli imajo poseben inštitut, kjer se seznanjajo s teorijo in prakso čebelarstva. HRANILNE KNJIŽICE Mnoga podjetja izplačujejo mesečni zaslužek na hranilne knjižice. Pri plači dajo delavcu v gotovini le polovico plače, ostalo polovico mu nakažejo na hranilno knjižico. S tem bi radi spodbudili občane k namenskemu varčevanju, obenem bi denar ne ležal po predalih, temveč bi bil v stalnem obtoku, kar bi se vidno poznalo pri gospodarski politiki. TEŽAVE mladinske založbe ..Mladinska knjiga" v Ljubljani iQ na področju mladinskega in otroškega tiska opravila pionirsko dolo. Trenutno pa se založba na-haja v težavah, tako da nastaja oojazen, da prihodnje leto ne bo več otroških slikanic in veliko otroškega beriva. Sedanjega prebirajočega otroka zaliva poplava Poceni poslikane in potiskane pla-kriminalk in opolzkih izdaj. Ta-ko ostajajo kvalitetne izdaje „Mladinske knjige" v skladišču. Bolj Pa nas skrbi, kakšno podobo živ-tienja si bo otrok iz tega ustvaril. ■SEVERJEVE NAGRADE" V spomin na pred dvema letoma ontrlega velikega slovenskega 'Pralca Staneta Severja podeljuje-i° „Severjeve nagrade". Letos so Hb prejeli Mira Sardočeva, članica Piovenskega gledališča v Trstu, ^todi Kosmač, član mestnega gledališča v Ljubljani, in Vera Videč-nikova iz mariborskega gledališča. AJDOVŠČINA — Lanskega decem-ra so v Ajdovščini ustanovili klub zdravljenih alkoholikov. Tu se zbi-rajo zdravljeni alkoholiki ter se z najrazličnejšimi dejavnostmi bo- Jozersko, v ozadju Kamniške Alpe rijo proti ponovnemu popivanju. Povezani so s psihiatrično bolnico v Idriji in s terapevtsko skupnostjo. Člani kluba so si zadali posebno nalogo pri preprečevanju alkoholizma na Primorskem. BEGUNJE na GORENJSKEM — Smučarska vlečnica, dolga 400 m in z višinsko razliko 100 m, nudi odlične pogoje za smuko. Proga je razsvetljena za večerno in nočno smučanje. Turistično društvo posreduje tudi rezervacijo zasebnih sob I. kategorije z nizkimi cenami. BOGENSPERK pri LITIJI — Grad Bogenšperk pri Litiji je zopet oživel. Pred kratkim so bila zaključena prva dela na tem zgodovinskem gradu, kjer je pred 300 leti živel in delal Janez Vajkard Valvasor. Tu je napisal svojo znamenito „Slavo vojvodine Kranjske“. Imel je svojo tiskarno in bakro-rezno delavnico, kar je bilo za tedanje čase ne samo zelo napredno, ampak tudi pomembno za vse Slovence. Grad ima vse polno starih, originalnih prvin, ki jih bodo skušali zopet približati obiskovalcem in s tem obogatit/ našo slovensko zemljo. CELJE — Pred kratkim je prejelo 18 diplomantov celjske višje pravne šole svoje diplome. To so prvi (Dalje na str. 10) r------------------------------>v avtobiografija Slej ko prej ugotovijo, da je bila zadnja revolucija pravzaprav predzadnja. Kam plovemo? Povedal vam bom, ko bom ugotovil, od kod piha veter. Voditelji držijo krmilo države v rokah, a kljub temu se jezijo na državljane, če se zvrne država v jarek. Daj človeku oblast, pa boš videl, kako hitro bo izgubil oblast nad seboj. Napredek mora biti zelo težak, ker potrebuje toliko no-sivcev napredka. Naše kmetijstvo ni produktivno, ampak je zelo humano: imamo več korit kot svinj. Sem za reformo reforme in stabilizacijo stabilizacije. Sodobni Ludvik XIV.: „Samoupravljanje sem jaz!" Tovariši, prosim vas, mečite mi pesek v oči, nujno ga potrebujem za gradnjo vikenda. Ladja se zanesljivo potaplja, podgane že kupujejo motorne čolne. Nekateri imajo pravico do dela, drugi pa do deleža tujega dela. Najprej zaradi inventure zaprejo trgovino, nato pa še njenega upravnika. Narodna banka je edina jugoslovanska založba, ki tiska svoje edicije v čedalje večjih nakladah. Žarko Petan V______________________________J Alojz Rebula vera - glas v nas reci Bogu Bog, sebi pa človek Verovati se pravi biti deležen božjega življenja. Luč, ki jo sprejemamo, ni naše delo, ampak božje, je podarjena milost. Seveda se pa mora človek veri odpreti. Verovati pomeni pritrditi božjemu razodetju. Razodetje je predvsem oznanilo in luč: božja luč nad našim življenjem, nad zgodovino, nad dobrim in zlom, nad smrtjo, nad Bogom samim, nad neskončnostjo ljubezni. Gledati z očmi vere se pravi gledati z božjimi očmi. Naša vera se ne obdrži brez našega napora. Je nekaj, čemur lahko posvečamo pozornost in skrb ali pa tudi ne. Kdor spozna božje razodetje, ima še dolgo pot pred seboj. Ko doživiš kakega deževnega dne samo neprijetne sodelavce v službi in prepir doma, je dejanje vdanosti, da veruješ v Svetega Duha in s tem v to, da je dobrota pri drugih in pri tebi samem možna. Če te skoraj premaga nesmiselno trpljenje, je dejanje velike vere, da si predstavljaš božjo zvestobo in pomen, ki ga ie dal trpljenju Jezus. Vera ima vedno kaj opraviti s sedanjostjo: verujem, da je Bog sedajle zmožen, da nas ne pusti samih; da je sedajle zmožen voditi tšk stvari; dš, da je sedajle zmožen v svoji ljubezni delati čudeže. Bog nas dviga na svojo lastno raven. Dajte nam mogočost, da namesto Njega proglasimo za Boga naš lastni jaz. Poskusimo nemogoče. Proglasimo za boga sebe. Oglejmo si to podobo: jaz, bog. Materina sestava, ki je bila pred nastankom tega mojega božanstva, je vsebovala 17.000 jajčec, očetova 339 bilijonov semenčic. Po verjetnostnem računu je bilo za uresničenje mojega božanstva razmerje mogočosti: 1 proti 5 milijonov bilijonov. Kakorkoli, ta najmanjša mogočost se je uresničila in proizvedla moje božanstvo. Po devetih mesecih izkoriščanja v materinem telesu je to božanstvo prišlo golo na dan, v teži dobršnega zajca. Z edino sesalsko vednostjo, da se z usti zasesa v materine prsi. In medtem ko se teliček, rojen ob isti uri, že isti dan skobaca na noge, je moje božanstvo za manj zanesljivo pokončnost potrebovalo recimo dvanajst mesecev. Recimo, da mu je potem skozi slalom otroških kašljev,, rdečk, davic in škrlatink le uspelo objokanemu privoziti do šolske klopi. Učiteljica je potrebovala kakšen mesec, da je podzidala temelj njegovi bodoči vsevednosti: da ga je naučila povezovati A E I O U z dvema ducatoma soglasnikov. Njegovi vsemogočnosti še niso bile na razpolago pesti: tako je lahko v uveljavljenje sebe samč kazala jezik. Recimo, da je izbrala življenjsko pot, ki velja za prednostno: da je to božanstvo šlo z aktovko v roki študirat. Recimo, da je ne samč z uspehom doštudiralo, ampak da se je tudi v življenju uveljavilo, da je na primer postalo slaven zdravnik, inženir, pisatelj. Tej zdravniški vsemogočnosti pa se lahko zatakne, če je treba hčerki srednješolki pomagati razrešiti matematično nalogo. Inženirska vsespretnost se lahko igra z računanjem ravnotežja sil gradbenih členov, istočasno pa se lahko pri pisanju pisma zapleta z osnovami pravopisa materinega jezika. Orlovska prodornost slavnega pisatelja lahko začne gledati kot tele v nova vrata, če je na primer v stanovanju ugasnila luč, pa je treba nekaj zonegaviti z varovalko. Na življenjski ravni to božanstvo zmeraj visi nad kakšnim vnetjem ušesa in med kakšno davico, več ali manj redno na poti med zobozdravnikom in zdravnikom za notranje bolezni. V želodcu ima ali premalo kisline ali preveč. V krvi ima ali prenizek pritisk ali previsok. Če ga ne pestijo živci, ga dajejo jetra. Če nima raka, se raka boji. V žepih mu pozvanjajo tablete. In komaj se dodobra zave, da živi, se mu začenjajo zobje majati in obrasline siveti. Šklepetajoč z umetnimi zobmi se napoti navzdol. Jama, dva metra pod zemeljsko skorjo: skupina spremljevalcev se razide, presekan plevel začne spet rasti nad njim, po enem mesecu se ga komaj še kdo spominja, tega božanstva kratko in malo nikdar ni bilo. In neodvisnost tega božanstva, kakor se glasi čarobna beseda modernega veka? Dejansko je nezavedno suženj svoje življenjske pogojenosti: ne-izbegljivo stlačen v meh svoje kožne površine je do sekunde odvisen od enakomernega gibanja svojih pljuč in od igre svojih srčnih zaklopk. V tem pogledu je nje- Qova neodvisnost tako dozdevna, more komaj za nekaj minut Preložiti oddajo rezultata svojih Prebavil. Koliko modroslovskih kadilnic se danes vihti proti nosni-cam ,effa domnevnega božanstva človeški neodvisnosti, kajpak v °Preki z odvisnostjo od Boga! In bitje, ki je odvisno celo do svojega telesa, naj bi proglasilo svojo neodvisnost, svojo samozadostnost v razmerju do Boga! Bitje, ki, čim bolj spoznava, tem bolj uvideva, da je vse njegovo znanje kresnička, ki prevaža svojo zariico po neznanskem pragozdu vsega, kar obstaja. Bitje, ki čedalje močnejše po-staia, spoznava, da je njegova moč oič v primeru s strahotnimi silami, kl se križajo v vesolju. Neodvisnež, ki si mora poma-Soti s tabletami celč v svoje občasno nebivanje, v spanje. Božanstvo, ki ga lahko odpihne doli. In ki potem odda zemlji kaj Pož!anten skupek snovi, od vode 0 železa: pa še tega ni več kot Za nekaj žebljev. Z božanstvom tu res ni kaj. Težnja po neskončnem, ki polje iz vsake kolikor toliko dobre slike, pesmi, glasbe, iz človekove znanstvene in tehnične nepotešljivosti, iz njegove revolucionarne nepomir-Ijivosti, skratka vse, kar ga za razliko od živali nenehno meče preko samega sebe, onkraj proti novim obalam, v sinje žrelo nedoseženega — kaj je to drugega kakor prav to: da preseže sam sebe v božanstvu? Da postane Bog? Ali je mogel to temeljno težnjo vsaditi v našo življenjsko neznat-nost kdo drug kakor Bog sam? Potem je Bog sam tisti, ki hoče napraviti iz vsakega izmed nas boga. Potemtakem je moja sla, da postanem bog, povsem zakonita. Za kakšno krščansko uho diši ta stavek po peklu; a dejansko ni nič drugega kot manj nejasno izražen stavek, da je človek poklican k nadnaravnemu življenju. Saj je prav soudeležba pri tem življenju — vključitev v sam božanski slap Trojice — pobožanstvenje človeka: razmahnitev njega samega preko vseh doumljivih mejä. Nebesa ne morejo biti nič drugega kakor to, kar je preko vseh muzik in tehnik, preko vseh ljubezenskih spretnosti, preko vseh revolucij: nebesa so povzdig človeka na raven samega božjega življenja. Vse je odvisno od tega, ali se vdaš v to, da Božanstvo sprejmeš, ali pa se odločiš za to, da si ga vzameš sam. Ali rečeš Bogu Bog in sebi človek, ali pa stvar obrneš, odstraniš Boga, napišeš z veliko začetnico Sebe in se daš na Njegovo mesto. In, spočet iz možnost-nega razmerja 1 proti 15 milijonov bilijonov, s preveč ali premalo kisline v želodcu, več ali manj prehlajen, več ali manj nevednost, slabost in tema, proglasiš za Boga svoj Jaz. Si privoščiš razsojanje med dobrim in zlim. Si vzameš neodvisnost, v kateri naj bi razkošno sijali tvoj jaz, tvoja pamet, tvoja oblast, tvoj vpliv, tvoj denar... In bi, ukopan na tem svojem podstavku, po svoji popolni všeči svi-njaril z resnico, z žensko, s podrejenimi, z denarnimi obveznostmi, z varnostjo na cestah ... Vera je zmaga nad nezaupanjem do božjega sveta. Vera je ena velikih sil, ki dajejo človeštvu napredovati. Vera ni nerazumska. Četudi razum ne more seči tako globoko, vendar more spoznati, da je vera pravi način za spoznavanje velikih resničnosti. Sicer pa pot do vere ni taka, da bi moral razum pri tem popolnoma molčati. Pri marsikateri verski resnici ima svojo vlogo premišljevanje. Um in vera sta povezana med seboj. Pri razmerju med vero in znanostjo je nastalo veliko navideznih težav, ker so imeli za verske ali znanstvene resnice nekaj, kar ni bilo to. Razodetje nič ne govori o poteh zvezd in nastanku sveta. Najglobljega v našem življenju in izvora sveta pa nam znanost ne zna razložiti. Ker pa imata vera in znanost opraviti z isto resničnostjo, so mogoča nova in nova navzkrižja, vendar so ta le navidezna, saj je resnica samo ena. Na področjih, za katera je resnično pristojna znanost, ima v takih sporih zmeraj prednost resna znanost. Verniki so doslej nekatere stvari razumeli drugače, ker so iz razodetja sklepali nekaj, česar ne bi smeli. Tako so iz zgodbe o stvarjenju, iz pesniškega opisa o nastanku človeštva včasih sklepali, da razvoj ni mogoč. Toda to ni božje oznanilo te zgodbe. šola svetega pisma_____ dvanajsteri v šoli Zdi se, da je Jezus zadnji del galilejskega obdobja posvetil predvsem vzgoji svojih učencev. Pozneje ne bo imel časa za to osnovno delo. poslal je po dva in dva Kakih osem ali devet mesecev zatem, ko je poklical dvanajstere, jih je že poslal na delo. Človek bi rekel, da je šlo za poskus, za pripravo na nalogo, ki jih je čakala, ko ga ne bo več med njimi. Poslal je po dva in dva: pametna mera, ki je obenem opora in nadzorstvo ter preprečuje prevelik zanos pri takem, ki bi rad sam govoril množicam. „Dal jim je oblast nad nečistimi duhovi. .Ozdravljajte bolne, obujajte mrtve, očiščujte gobave, izganjajte hudobne duhove!'“ Čeprav je s tem tvegal, da zmanjša svoj ugled, je dovolil tistim, ki ga zastopajo, delati, kar je delal sam. Vendar pa je omejil področje in obseg njihovega poslanstva. Ne bodo še smeli oznanjati Odrešenika, saj ga še sami tako malo poznajo, ampak samo pokoro in napovedovati, da je nebeško kraljestvo blizu. Ne bodo se smeli ukvarjati s pogani, z neverniki in Samarijani, temveč iti k „izgubljenim ovcam Izraelove hiše'. Predvsem vztraja Jezus pri načinu, ki se ga morajo držati: posebno pri brezpogojnem uboštvu, katerega zgled bodo morali dajati. Potujoči Jud je nosil s seboj več halj, tri pasove, palico, torbo, nadomestne sandale, včasih tudi plašč in vselej knjige postave. Tisti, ki so učenci velikega Ubožca, naj se ne obremenjujejo s tem: „Ne nosite s seboj ne zlata ne srebra ne denarja ne vreče za na pot ne dveh halj ne obuvala ne palice!“ Kako pa bodo potem živeli? Za to bo skrbela božja Previdnost. Ko pridejo v vas, naj poiščejo hišo, ki je vredna, da jih sprejme: vzeti pod streho božje odposlance je namreč čast. Če se pa zgodi, da jih bodo odgnali? Vedeti morajo, da v njihovem apostolatu ne bo vse lahko. Kakor „ovce med volkovi" jih bodo včasih odgnali, jih vlekli v ječe, jih bičali ... Naj se tedaj ne vsiljujejo, temveč umaknejo in otresejo na pragu negostoljubnega doma prah s svojih nog. v šoli ni šlo lahko Poslanstvo apostolov gotovo ni trajalo dolgo, ker je šlo samo za poskus. Najbrž so odšli februarja leta 29., aprila jih pa že znova —življenje piše svoje zgodbe Sleherno jutro ob isti minuti se je iz sončnega predmestja odpeljal proti centru direktor uglednega podjetja s svojo malo hčerko — šolarko. In vsak dan ob isti minuti je čakal na istem razpotju šolar-ček — invalid z dvema berglama. Direktor ga je jemal v svoje elegantno vozilo. Bolje rečeno, jemala ga je hčerka, ki je iz sočutja do sošolca preprosila očeta, da se je vdal tem zamudnim opravkom, zakaj direktorjem je čas (če že ne resnično, pa vsaj simbolično) zlato. Kakšna uteha je bila ta vsak- V._______________________________ danja pomoč za malega pohabljenca! Polovico manj pohabljenega In polovico manj revnega se je počutil, ko je pred šolo vpričo zdravih s pomočjo imenitne sošolke izstopil iz razkošnega avtomobila. S posebno toploto ga je navdajala dekličina pozornost ob vsakem času. Njene oči so ga iskale in skrbele zanj. Oče je to opazil. Sprva mu je bila hčerkina rahločutnost odveč, sčasoma pa mu je postalo ljubo, da ima otroka tako človekoljubnega srca. Začutil je, da je hči v njem nekaj premaknila. Invalida ni več pre- ■N vidimo okoli njihovega Učenika, ko je pomnožil kruh. Odslej se je Jezus trudil, da jim pomaga popolnoma prodreti v osrednja načela svojega nauka. Zdi se, da je velik del njegovega učenja v tem obdobju posebno namenjen dvanajsterim: nadrobno i'm razlaga svojo misel in pojasnjuje vsako nejasno točko. Ni šlo lahko in evangeliji prav nič ne skrivajo, da je naletel Kri-sitvijo so končno začeli graditi Kozjanski vodovod. Izkopavanja se Vrše s pomočjo najsodobnejših strojev, zato dela hitro napreduje-to. Vodo bodo dobili iz Celja in t-oke pri Žusmu. Okrog 150 km vodovodnih cevi bo dalo vodo 80% domačijam na tem področju. Ljubljana — Novi osnutek o Zemljiški lastnini dovoljuje nekmetom, ki zemljo obdelujejo z last-n'm osebnim delom, največ 1 ha Kmetijskih in gozdnih površin. Od e9a največ 0,5 ha gozda in 0,2 ha Vinograda. Pripravlja se tudi posebni zakon o dedovanju zemljišč v tistih primerih, kjer dedič ni poklicno obdelovalec zemlje. Podedoval bo lahko stanovanjska in jem: katastrofalnega izpraznjevanja vasi ter narodnostne brezpravnosti Beneških Slovencev. „Dan emigranta", ki se ga je udeležilo več kot 500 ljudi, so pripravili kulturno društvo Ivan Trinko, Društvo beneških izseljencev ter skupina duhovnikov okoli lista Dom. Kulturni program sta izvedla mešana zbora „Višarski zvon“ iz Kanalske doline ter društvo „Rečanj“ iz Ljets, šolski otroci z recitacijami ter igralci Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta z ljudsko igro „Kadar se ženski jezik ne suče“, postavljeno v narečje Nadi-ških Slovencev. V pozdravnem nagovoru udeležencem je duhovnik Emil Cenčič med drugim povedal, da je bilo v sedmih občinah 1961 naseljenih še 14.293 Slovencev, medtem ko so jih lani našteli le še 9.643. Opozoril je, da ob teh poraznih številkah nekateri izvajajo papirnate zaključke, češ da bodo gospodarski in narodnostni problemi sveta pod Matajurjem rešeni, ko se bo Beneška Slovenija popolnoma izpraznila in bodo ostala naselja mrtva kot muzej. „Temu pa se upiramo z vso silo, ker naš narod ne sme izumreti in ne bo izumrl," je rekel. Predsednik društva „Ivan Trinko“, Izidor Predan, je ugotovil, da je stanje po vaseh še bolj porazno, kot navajajo statistike, ker občinski upravitelji ponekod spreminjajo podatke, samo da bi dobili skromno deželno podporo. Dejal je, da so oblasti gluhe za sleherno pobudo v korist prebivalcev. Tečaju slovenskega jezika, ki je lansko pomlad lepo uspel, so v šentpetru jeseni zaprli šolske prostore in tako ga morajo letos nadaljevati v tamkajšnji gostilni. Predsednik Društva beneških izseljencev Ado Kont je orisal težavne razmere, v katerih živijo ekonomski izseljenci po svetu. V stiku s pripadniki drugih narodov pa se krepi njihova narodnostna zavest in tako so se začeli organizirati ter se sedaj povezujejo z rojaki, ki so ostali doma, da bi se skupaj bojevali za narodnostne pravice prebivalstva v svetu pod Matajurjem. Delo, Ljubljana, 8. januarja 1973, str. 2. SMIGLAS SLOVENSKE TELEVIZIJE NIMAMO Ljubljančani so na svojo televizijo ponosni in skrbno pazijo, da bi ne postala „slovenska“. Tako so v preteklem novembru v okviru oddaj „S kamero po svetu“, ki so sicer dobre in zanimive, oddajali tudi svet pod Andi v Južni Ameriki. Na vrsti so bili Andi pod Tronadorjem, ki je nekako na sredi argentinskih Andov nad Barilochami. V Barilochah je danes večje število Slovencev, ki so se naselili po zadnji svetovni vojni in se tam dobro uveljavili kot gospodarstveniki in tudi kot alpinisti. Imajo tudi slovensko šolo, slovenski zbor in še marsikaj drugega slovenskega. Kot alpinisti so prvi preplezali številne grebene in vrhove argentinskih Andov ter pri tem imeli tudi tri smrtne žrtve: Tončka Pangerca, Božidarja Vivoda in Tomaža Kralja. Uveljavili so se v argentinski alpinistiki tako, da je Slovenec Dinko Bertoncelj prišel v argentinsko odpravo na Himalajo in je pot odprave opisal v knjigi „Daula-ghiri“. Slovenska alpinistika je torej vtisnila trajne sledove v argentinskih Andih. Pod Tronadorjem je slovenska družina tudi odprla gostišče, ki slovi danes v Barilochah in pri obiskovalcih Andov. Reporter ljubljanske televizije je te kraje obiskal, jih fotografiral, se razgovarjal s slovenskimi ljudmi, ujel v kamero tudi nje in registriral govorico slovenskih ljudi pod Andi. Prijatelji so me opozorili na to oddajo: „Videl boš Slovence pod Andi." Zato sem si vzel čas in si jo ogledal. Krasna je bila pokrajina, zanimivi podatki v njej in o Barilochah, kjer se oddaja začenja. Toda o Slovencih v tistih krajih ne duha ne sluha. Samo „El Campanile eslo- veno“ (Slovenski zvonik, op. NL) je ostal v oddaji kot edina priča o Slovencih pod Andi. Kamera se je vrtela okrog slovenskega gostišča, videla turiste in ptice, ni pa videla slovenskih ljudi, ki gostišče vodijo, in njih otrok, ni slišala slovenskega petja pod Andi in slovenske govorice. Kriv za to ni reporter, ki je oddajo lepo pripravil in pravično ter objektivno posnel tudi slovenske ljudi pod Andi, kriva je cenzura ljubljanske televizije, ki je vse „slovensko“ lepo pristrigla, da bi ja kdo ne začel misliti, da imamo kje na svetu slovensko televizijo. Imamo ljubljansko, nimamo pa slovenske televizije. To se pravi, imamo partijsko, nimamo pa slovenske televizije. Zaradi tega bomo tudi letos, kot že vsa leta nazaj, na sveto božično noč verjetno poslušali kake neokusne „mojstre" iz Beograda, ki ne veš, ali bi se z njimi smejal ali bi nad njih humorjem jokal, pa še kake druge internacionalne oddaje. Samo slovenskih božičnih pesmi iz ljubljanske televizije in radia ne bo slišati. Če boš hotel poslušati slovensko ljudsko božično pesem, boš moral na tuje postaje, v Trst, Celovec, Cleveland, Pariz, Vatikan. Kajti Ljubljana se posebno ob takih priložnostih skrbno pazi, da ne postane slovenska. Tako je. Ostaja pa vprašanje, ali je prav, da je tako. Katoliški glas, Gorica — Trst, 21. decembra 1972, str. 6. „KAPELJ" NI VEČ „Kapelj“ ni več. S šestindvajseto številko je utihnila prijazna revija, ki je zbirala del slovenskih intelektualcev v prav tako prijazni dolini Idrije. Ustanovljena je bila pred sedmimi leti; rodila se je „iz poštenih nagibov nekaterih kulturnih delavcev, ki menijo, da je za Slovence prišel čas, ko provinca v tistem starem pomenu ne obstaja več“, je zapisal Jože Felc v predgovoru. Kateri naj bi bili ti nagibi, bi moralo biti vsakemu uredništvu (zlasti še ljubljanskemu) vse prej kot nejasno: Omalovažujoč odnos kulturnega centra do vsega, kar se dogaja izven tega centra. Razločno povedati, da neka revija ni nujno izraz samo določenega nazora. Dati slovenski mladini več globine, več humanizma, več življenja. Napeti vse sile, da slovenski narod zaživi kot skupnost. Živeti in razvijati medplanetarno zavest v vsej razsežnosti. Na tej podlagi se je rodila idrijska revija, na teh temeljih je gradila in zorela, prijateljsko odprta v slovenski svet, mnogim v zavist, sebi v ponos. „Kapelj“ ni več. „Direktni in prvi povod je bila ukinitev simbolične pomoči s strani idrijske družbeno-politične skupnosti. Kakšna in kolika je bila ta pomoč? V sedmih letih izhajanja Kapelj smo dobili za 26 številk toliko, kot je to dotacija za polovico ene same številke poprečne slovenske profesionalne revije. Toda dobili smo, čeprav absurdno malo, in bilo je neobvezujoče. Pomenilo je neke vrste zaupnico. Na različnih poluradnih pogovorih in privatno je bilo rečeno, da so bili nekateri prispevki .vprašljivi', kar naj bi na nekaterih političnih forumih pobudilo pomisleke. Toda mislimo, da, če bi revija imela zaupanje, bi omenjeni .vprašljivi prispevki' sprožili polemiko na kateri koli ravni. .Odprta vrata' za to je bila tudi revija sama. Toda to se ni zgodilo. Zaradi nekaterih prispevkov je bila ob zaupnico revija.“ (Iz predgovora Jožeta Felca) Sledili so pogovori. Uredniki so privolili v to, da se določi izdajatelj in da se vzpostavijo normalni odnosi med uredništvom in izdajateljem. Pri pogovorih so nasproti „Idriji" sedeli nekateri odgovorni republiški in občinski funkcionarji. Revija naj bi postala profesionalna. Nastane problem finančnega kritja: za profesionalizacijo revije se v okviru občine ali republike niso mogla najti sredstva. Z drugo besedo: slovenski komunistični partiji je prav prišlo, da se ta problem ni dal rešiti, in to je bilo dovolj za ukinitev revije. Ponuja se nekaj „vprašljivih“ izvajanj: gospodarska poslopja, zemlja pa se bo nacionalizirala in zbirala v občinskih zemljiških skladih. LJUBLJANA —- Zavod RTV utemeljuje in napoveduje kar 100 odstotno podražitev svojih tarif. S tem želi predvsem izboljšati televizijski spored in razširiti mrežo relejnih postaj. LJUBLJANA — Tudi lani je bil teološki tečaj za študente in izobražence. Od 13. do 16. novembra se je zvrstilo šestnajst predavanj, po dve na večer. Celotna vsebina je bila zajeta v zanimivo temo: „Cerkev kot božje ljudstvo". Predavanj se je udeležilo okoli 400 do 500 študentov in izobražencev. Predavali so profesorji teologije z ljubljanske teološke fakultete. LJUTOMER — Na osnovni šoli „Ivana Cankarja" so imeli vsa leta pouk v dveh izmenah in še to v prenapolnjenih učilnicah, kar je oteževalo delo 750 učencem in učiteljem. Pouk v stari šoli je zaradi dotrajanih oken in vrat, podov ter stropov nemogoč. Občani in vodstvo šole so se odločili prizidati še 10 učilnic. Gradnja je v največjem zamahu. Obenem se gradijo tudi šolska kuhinja, kotlovnica in kabinetni prostori za tehnični pouk. Ob preselitvi v nove prostore se bodo lotili še popravila dosedanjih, da bo tako na razpolago 24 učilnic. LOGARSKA DOLINA — Ze nekaj let pridno urejajo cesto, jo širijo in asfaltirajo. Sedaj so se že precej približali cilju in upamo, da se bo pot v ta čudoviti gorski svet še bolj odprla. MARIBOR — Mesto bo vendarle dočakalo nove ulične table s podatki oseb, po katerih so ulice poimenovane. Zaradi nepoznanja ljudi, po katerih nosijo ulice imena, občani njihova imena napačno izgovarjajo in običajno niti ne vedo, kdo je bila oseba, katere ime ulica nosi. Vse važnejše kulturnozgodovinske spomenike bodo označili s posebnimi ploščami in z osnovnimi podatki. Tako bo mesto dobilo važen kulturni poudarek. 13. stran NEKOČ SMO IZ ARGENTINE DOBILI TANGO, ZDAJ PA FIŽOL. Siti smo obljub — dajte nam močnejšo hrano! KAKŠNA BO NEKI ZGODOVINA, KI JO PIŠEJO NEPISMENI! Ne le Drama, tudi vlada bi bila v KNzi, če bi imeli člani vlade tolikšne plače, kot jih imajo člani Brame. SAMO POKOJNIKE JE VARNO citirati. pri nas se cene spreminjajo, ure-iaio, usklajajo, prilagajajo ali pa s° nove, drugačne, zaokrožene ali Kaj podobnega. Po svetu je pa Kar naprej nekaj dražje. BEMOKRACIJA JE NAČELO, KI ljudem dovoljuje svobodno CCLOČITI, KDO NAJ BO KRIV ZA VSE, KAR JE NAROBE. '■Pravite, da imate vsak dan meso?" "Da, pet dni ga imamo v hladil-n!ku, šesti dan ga pa pojemo." v PODJETJU, KJER SEM ZAPOSLENA KOT SNAŽILKA, SMO DOBILI NOVEGA DIREKTORJA IN NA prvi POGLED SEM SE ZALJUBILA VANJ. SVETUJTE Ml, PROSIM, KAKO NAJ SE MU PRIBLIŽAM? ® Draga Katra, le brez skrbi! Kla bo težav, saj imata enako šol-sko izobrazbo! POMETATI PRED SVOJIM PRA-COM NE POMENI PRAŠITI DRU-ClM V OČI. Al' ie nenavadno, če se siroma-šen človek čudi, kako je mogoče, da je človek naše največje bogastvo? KO NE BO VEČ SOCIALNIH PROBLEMOV, BODO OSTALE LE ŠE SOCIALNE RAZLIKE. Podarjenemu stolčku ne glej na višino! OBLJUBA DELA OBLJUBO. Nekateri še vedno mislijo, da je treba ljudi v boljšo bodočnost vleči — za nos. MARSIKDO JE ČLOVEK IN POL, ČE GA MERIMO PO PLAČI. Vsi bi radi žvižgali, nihče pa se se ne vpraša, kdo bo plesal. 1972 JE BILO RES LETO KVALITETE — V TEORIJI. S SKUPNIMI M Tonček je bil vesel in se je ozrl čez most k svoji prijateljici. Halo, kaj ni to Krevlov Bine? Zaprl je svoj kovčič in stekel čez cesto. Krevlov Bine se je bil postavil pred Pikico in gospodično Rožen-krančevo ter ju predrzno meril od nog do glave. Pikica je Binetu sicer pokazala jezik, a vzgojiteljica se je vsa tresla od razburjenosti. Tonček je brcnil Bineta pod hrbet, saj veste kam. Fantalin se je divje obrnil, ko pa je zagledal Tončka Prijatelja pred sabo, se je spomnil popoldanskih klofut in je izginil v vztrajnostnem teku. „No, tega smo se znebili,“ je rekla Pikica. „Pridita!" je rekla gospodična Roženkrančeva. „Pridita, gremo v avtomatski bife. Tončka jaz povabim." „Živio!“ je rekla Pikica, prijela fantiča za roko in stekla z njim naprej. Gospodična Roženkrančeva je poklicala deklico nazaj. „Me boš vodila ali ne? Kaj pa naj si mislijo ljudje, če bi kljub naočnikom tekla za vama?“ Pikica je prijela vzgojiteljico za roko ter jo vlekla za sabo, čez most, po Prečni ulici proti Novemu trgu. „Koliko si zaslužil?“ je vprašala. „Petindevetdeset pfenigov,“ je rekel fant žalostno. „Neki gospod mi je dal petdeset pfenigov, sicer bi lahko kar pobral šila in kopita." Pikica mu je stisnila nekaj v roko. „Nä, vtakni v žep!" mu je skrivnostno pošepetala. „Kaj je?" je vprašala gospodična Roženkrančeva nezaupljivo. „Firbec!“ je rekla Pikica. „Saj vas tudi jaz ne vprašam, kaj so tiste španske risbe.“ Tedaj je umolknila gospodična Roženkrančeva, kakor da se je zabliskalo. Cesta je bila precej prazna. Vzgojiteljica je snela temne naočnike in izpustila Pikičino roko. Zavili so nekajkrat okrog vogala. Potem so bili na cilju. V lokalu so včasih sedeli in stali čudni ljudje in Pikica je rada zahajala sem, zdelo se ji je silno zanimivo. Včasih je videla tam celo pijance! Tonček je zdehal in od utrujenosti so mu lezle oči skupaj. „Strašno," je rekel, „danes sem pri računstvu dobesedno zaspal. Gospod Sfiligoj me je nahrulil, da sem skorajda padel iz klopi. Sram naj me bo, je kričal, in moje domače naloge da so zadnje čase r Sh&zetti in&z Boštjan in Matej in Bariča so naredili sneženega moža. Namesto nosu koren, namesto oči oglje, namesto gumbov tudi oglje. Na glavo star klobuk, v roke omelo. Tako. Sedaj pa v krog in v ples okrog možica, ki samo neumno gleda, reči pa ne more besede. Juhuhu! tudi zelo slabe. In če se ne popravim, bo pisal moji materi" „Ah, ti strela jasna,“ je rekla Pikica. „Še tega se manjka. Kaj ne ve, da imaš bolno mamo in da moraš kuhati in služiti denar?“ „Kako pa naj to ve?" je vprašal Tonček radovedno. „Povedal bi mu,“ je rekla Pikica. „Rajši si jezik odgriznem,“ je rekel Tonček. Pikica ni razumela tega. Skomignila je z rameni. Potem se je obrnila h gospodični Roženkran-čevi, ki je sedela v svojem kotu in strmela predse. „Mislila sem, da ste naju povabili, ne?“ Gospa Roženkrančeva se je zdrznila in se polagoma zavedela. „Kaj pa bi rada?“ „Pomaranče in smetano,“ je predlagala Pikica in Tonček je prikimal. Gospodična je vstala in stopila k pultu. „Kje pa si dobila denar, ki si mi ga poprej stisnila v roko?“ je vprašal Tonček. „Roženkrančeva daje vendar ves denar samo svojemu ženinu. Pa sem nekaj drobiža poneverila. Tiho, nič ne ugovarjaj!“ je vzkliknila strogo. „Poglejva, gotovo spet pije žganje. Veš, pijanka je, reva.“ Tedaj se je vrnila gospodična Roženkrančeva in prinesla otrokoma pomaranče v krhljih. Sama je pila konjak. „Saj sva zaslužili vendar najmanj tri marke,“ je rekla. „V torbi pa imam le eno marko osemdeset. Ali ti to razumeš?" (Dalje prihodnjič) — Za ftečfo Polonica se je spravila za peč. V roke je vzela „Piko Nogavičko“. Kako je knjiga zanimiva! In kako lepe slike! Muca je legla k njej na klop. Ne more razumeti dekliča, kaj gleda v tisto knjigo. Ah, so ljudje čudni! Pa saj je vseeno. Da je le toplo! nenavaden človek. Imenovali so ga Janez Krstnik. Oblečen v plašč, tkan iz kamelje dlake, je užival poleg kruha le borno puščavsko hrano: posušene kobilice in med divjih čebel. Poslušalci, ki so bili odločeni spremeniti življenje, so morali to pokazati s posebnim obredom. Prerok jim je pokazal Jordan. Priznali so svoje grehe, si sezuli sandale, slekli oblačila in stopili v reko. Na njihove glave je zlil prerok v znamenje očiščenja in prenov-Ijenja vodo. Nekega dne je prišel k Janezu Krstniku Jezus iz Nazareta. Janez je spoznal v njem učitelja brez primere, zato se je branil, da bi ga krstil. Ker je Jezus le vztrajal pri zahtevi, naj ga krsti, je Janez to storil. Ko je Jezus stopal iz Jordana, je prerok videl posebno znamenje: bleščeč sončni žarek je razgrnil oblake, Sveti Duh se je v podobi goloba spustil nad Jezusovo glavo, Očetov glas se je zaslišal iz oblakov: „To je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje.“ Po krstu je Jezus odšel v puščavsko samoto. Tam se je postil: svojemu telesu ni dovolil hrane, kot npr. delajo ob gladovni stavki. Tam je doživel tudi tri skušnjave: kamne naj bi naenkrat spremenil v kruh, to se pravi, ustvaril naj bi gmotno blagostanje ljudi s čudeži; skočil naj bi pred množico z vrha jeruzalemskega templja, to se pravi, naredil naj bi blesteče dejanje, ki bi ga napravilo za nadčloveka; njegovo kraljestvo naj bi bilo kot velika svetovna cesarstva s slavo in bogastvom. Jezus je zavrnil vse te satanove skušnjave. Božjih stvari ni mogoče doseči na tak način. Njegovo delo bo povsem drugačno. Slovenci ob meji KOROŠKA — Že nekaj let je tradicija Krščanske kulturne zveze, da prireja na praznik Brezmadežne svojo vsakoletno osrednjo kulturno prireditev v celovškem mestnem gledališču. Letos so uprizorili Bevkovo dramo „Kajn". Publiki, ki je do zadnjega kotička napolnila mestno gledališče, je drama očitno ugajala, zato ni varčevala z aplavzom. GORIŠKA — Kar 17 zborov je letos nastopilo na zborovskem tekmovanju, ki mu pravijo cecilijan-ka. Zbori so prišli iz Goriške, Tržaške, Benečije in Kanalske do- line. Zelo hvalevredno je, da so pevovodje pri sestavi sporeda dali prednost domačim skladateljem. Ob tem nastopu se je znova pokazala pomembnost cerkvenih zborov. Ti so posebno važni v tistih krajih, kjer je cerkveni zbor edini, ki goji tudi ljudsko in umetno pesem. — Akademija goriške mladine na praznik Brezmadežne šele postaja tradicija, pa se je vendar že tako uveljavila, da se ji obeta krepak razvoj in velika bodočnost. Letos je nastopilo devet mladinskih zborov. Zato jo smemo imenovati prava „mala cecilijanka“. — Lepote Roža, Zilje in Podjune so si ogledali goriški Slovenci na skioptičnem predavanju, ki ga je s 330 barvnimi fotografijami pripravil in podajal g. Vinko Zaletel. Predavanje je bilo v Katoliškem domu in tudi v Steverjanu. TRŽAŠKA — Ljubitelji slovenske igre so spet lahko prišli na svoj račun. Na Opčinah in v Marijinem domu je gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s Cankarjevo dramo „Za narodov blagor“. Slovenci po svetu ARGENTINA — Društvo „Slovenska vas“ v buenosaireškem predmestju Remedios de Escalada je praznovalo svojo dvajsetletnico. Tukaj strnjeno živi največja slovenska skupnost v Argentini. Društvo je proslavilo važno obletnico svojega obstoja z bogatim kulturnim in športnim sporedom. — V buenosaireški Slovenski hiši so praznovali obletnico narodnega praznika 29. oktober. Po maši, darovani za vse, ki so delali za slovenski narod, je sledil govor predsednika Narodnega odbora za Slovenijo ter akademija, na kateri je r človekova razmerja Menda je človek najbolj razvita žival. V fo, da je žival, nisem nikoli dvomil, v tisto razvitost pa večkrat. Sicer pa moram priznati, da imam živali zelo rad. Najrajši imam pse. Pes je, pravijo, človekov najboljši prijatelj. Čudno. „Pretepel te bom kot psa,“ često slišimo. „Laže kot pes!“ pravijo. „Žre kot pes," sem slišal. In takih metafor je še več. Pravijo, da je nekdo zahrbten kot pes, da je grd kot garjav pes, da ga zebe kot psa, da se vlači okoli kot zavržen pes ... Tako ljudje, najbolj razvite živali, o psu. Toda vkljub temu pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Moram reči, da se mi zdi nenavadno, da si je človek, to plemenito bitje, izbral tako sla- V. bega prijatelja. In da o svojem najboljšem prijatelju tako grdo misli in govori. Morda pa drži tisto: Iste vrste ptiči skupaj letajo. No, ko smo ravno pri ptičih ... Vseh vrst jih je tako ljubkih in nežnih perjatcev. Tu so vrabci in lastovke, pa škorci in škrjančki, pa papige in kanarčki. Vsak po svoje nas razveseljuje. Ljudje pa: „Ta je tič," pravijo o človeku, ki je bolj dvomljive sorte. „Ptičje možgančke ima," pravijo o marsikom, zlasti če je ženska. Če pa kdo ni oblečen kot maneken, o njem že govore, da je kot ptičje strašilo. Potem je tu govedo. Znano nam je, da je govedo domača žival, od katere ima človek velike koristi. Kljub temu pa: „Presneta krava pijana," slišimo ponoči. Resnici na ljubo moram pri- znati, da krave nisem videl še nikoli pijane, krono stvarstva, ki vzklika protikravja gesla, pa že velikokrat. Tudi o biku, kravjem ljubimcu, krožijo prav čudne. „Bik zarukani," pravijo človeku, ki ne briljira s silo duha. Konj, ena najlepših in najplemenitejših živali, ki jo izkoriščamo za vsakovrstna dela in še za zabavo (dirke), tudi ni veliko na boljšem od drugih. „Zabit je kot konj,“ pravimo. Ali pa: „Neroden kot konj." Vemo pa, da je konj prav spretna žival. O oslu, konjskem sorodniku, pa vemo toliko slabega, da več ni mogoče. Če hočemo biti posebno žaljivi, vzkliknemo le: „Osel!" In če kdo piše po zidovih, brž kdo dopiše: „Kjer se osel valja, dlako pusti!" Kot da bi bil osel kriv tega, nastopila mladinska folklorna skupina iz Castelarja, ki je hotela dokazati, da slovenski narodni plesi nista samo polka in valček. — Na isti dan je Rožmanov zavod v Ad-r°gueju pripravil svoje slavje, namenjeno vsem dobrotnikom zavoda ter staršem zavodarjev. V popoldanskem programu so zavodar-ii igrali Vombergarjevo igro „Čudo kresne noči“ v režiji Marjana Wil-lenparta, ki je iz nastopajočih izvabil vse njihove igralske talente. Dopoldanski program je bil posvečen Baragovi zadevi z govo-rom predsednika in s solospevom iz Geržiničevega oratorija „Irenej Friderik Baraga“. — Dekliški zbor slovenskih mladenk iz Castelarja le pripravil svoj vsakoletni koncert, ki je odlično uspel pod vodstvom 9e. Savelli-Gaserjeve. — Abitu-riejiti slovenskega srednješolskega tečaja izdajo vsako leto svoj almanah. V letošnjem so opisali razne slovenske pokrajine in različne slovenske skupnosti po svetu. — Ne samo Slovenci v Buenos Airesu, ampak tudi oni v Mendozi so pripravili prireditev. Mladina je uprizorila Finžgarjevega „Divjega lovca“, ki letos obhaja sedemdesetletnico krstne uprizoritve. BRAZILIJA — Veliko število rojakov prihaja vsako nedeljo k redni slovenski službi božji v Sao Paulo. Zadnje čase so praznovali kar tri srebrne poroke. Poleg tega so letos romali v svetišče Naše Gospe de Aparecida, ki je velika brazilska božja pot. AVSTRALIJA — Avstralski Slovenci se z veseljem pripravljajo na visok obisk iz Slovenije. Prišli bodo škof Stanko Lenič, frančiškanski provincial p. Marijan in predstojnica frančiškank m. Favstina. Obiskali bodo različne slovenske centre in se bodo udeležili mednarodnega evharističnega kongresa v Melbournu. — Z obilnim darom so rojaki iz Sidneya omogočili, da so stolpi slovenske cerkve že pod streho. Tako je dobila cerkev dokončno obliko. TISTI, KI IMAJO VSE, S A- ^ MO TEBE NE, O, MOJ BOG, SE POSMEHUJEJO NJIM, KI IMAJO SAMO TEBE. A JAZ POTREBUJEM TEBE, SAMO TEBE. MOJE SRCE TO PONAVLJA BREZ KONCA. VSE ZELJE, KI SO ME NOČ IN DAN MUČILE, SO LAŽNIVE IN PRAZNE DO TEMELJEV. KAKOR NOČ, Kl V ŽALOSTNEM MRAKU SKRITO TLAČI ŽELJO PO LUČI. TAKO GLOBOKO V MOJI NOTRANJOSTI VSTAJA KRIK: POTREBUJEM TE, SAMO TEBE, O GOSPOD! Rabindranath Tagore OH, OTROCI, PRIJATELJI MILI, NE BOJTE SE ŽIVLJENJA! KAKO DOBRO JE ŽIVETI, KADAR STORIŠ KAJ DOBREGA IN RESNIČNEGA! Dostojevski da tako številni ljudje obožujejo straniščno poezijo. Zadnje čase, ko se je svet zmanjšal in meje niso več ovira, smo posegli tudi po bolj eksotičnih primerjavah. „Pavijan!“ si kličejo med seboj promenadni levi. Saj res! Levi! Lev — kralj živali. Uporabljamo pa ga za označevanje z briljantino pomazanih puhloglavcev v italijanski konfekciji. To se mora ubogi kralj žreti zaradi tega! Če kakšno dekle ni posebno lepo, se zasliši: „Taka je kot krokodil!“ Če pa je nekoliko bolj živahne sorte, pravijo: „Opica!“ Za označevanje deklet mora često posoditi svoje ime tudi ena izmed najbolj skromnih domačih živali. „Koza! Koza domišljava!“ si kličejo mladostniki. Koza pa je, kot rečeno, ena izmed najbolj skromnih domačih živali in z domišljavostjo nima ničesar skupnega. Pravimo tudi: „Molk je zlato!“ V isti sapi pa se razjezimo na ne preveč zgovornega sobesednika: „Zakaj molčiš kot riba?" Kot da bi bila riba kriva tega, da ni slavna po zgovornosti. «• Skoraj pa bi pozabil na to, da živali uporabljamo tudi pri laskanju. Pravimo: „Ta je pa mucka!“ Ali pa: „Dobra riba, krasna srna!“ In spomladi po parkih veliko govore o golobčkih, muckih, piškah, račkah in zajčkih. Uboge živali! Kot da bi bile kaj krive. Spremljajo pa nas od rojstva do smrti. Evgen Jurič mali oglasi PREVODE DOKUMENTOV, ki iih potrebujete za sklenitev zakona, vam radi poskrbijo slovenski duhovniki. Obrnite se vedno na najbližjegal ZA CERKVENO POROKO potrebujete krstni list, ki ni star več kot tri mesece: Javite se en mesec pred poroko pri duhovniku, ki vas bo poročil, da lahko uredi oklice in dokumente in se zmeni s krajevnim župnikom za kraj in čas poroke. NA VSEH URADIH, kjer vas sprašujejo po narodnosti ali državljanstvu, povejte najprej, da ste Slovenci, potem šele, da ste Jugoslovani. Pri izpolnjevanju vseh formularjev napišite pri rojstnem kraju vedno: Slove-nija-Jugoslavija. • JANKOVIČ, 17 rue de Belgrade, 54 Tucquegnieux, Francija, posreduje uradne prevode in prošnje. Pišite mu! • PREVAJAVSKA PISARNA V MÜN-CHNU vam ekspresno in uradno uredi vse prevode iz slovenščine in srbohrvaščine, piše prošnje, daje informacije in poučuje nemščino po zanesljivi metodi — dipl. filolog JOSEPH ARECH, 8 München 50, Pfeilschifterstraße 21, tel. 1413 702. • SLOVENSKI, HRVAŠKI IN SRBSKI EKSPRES-PREVODI, sodno overovljeni: sodni prevajavec in tolmač MILENA GRATZA, 8 München 50, Menzinger-straße 195, tel. 8 12 18 20. Končna tramvajska postaja linije 17 ali 21, nato z avtobusom 77 (Finsterwalderstr.) all 75 (Eversbuscherstr.). © ZVER IVAN, diplomirani pravnik, je izvedenec in sodno zaprisežen tolmač in prevajalec za več jezikov. Rešuje tudi vse pravne zadeve. Rojaki v Franciji, obračajte se z zaupanjem nanj! Naslov: Ivan ZVER, 30 rue de i’Abbe Gršgoire, 54 Nancy, France. • SLOVENEC v Nemčiji, 22 let, 170 cm, želi spoznati razumevajočo in skromno dekle. Ločenka in dekleta s sumljivo preteklostjo ižključene. Naslov posreduje uprava Naše luči, če pošljete v pismu pristojbino, kot je navedena na levi tretjini te strani spodaj. (Štev. 2). • SLOVENKA, stara 20 let, zaposlena v tujini, bi rada spoznala slo- venskega fanta, starega od 20 do 26 let. Alkoholiki izključeni. Naslov posreduje uprava Naše luči, če pošljete v pismu pristojbino, kot je navedena na levi tretjini te strani spodaj. (Štev. 3). • SLOVENSKI FANT, star 26 let, trenutno zaposlen v Zap. Nemčiji, bi rad spoznal slovensko dekle v starosti od 19 do 24 let, pošteno in resno. Naslov posreduje uprava „Naše luči“, če pošljete v pismu pristojbino, kot je navedena na levi tretjini te strani spodaj. (Štev. 3). • NAPRODAJ je v Mariboru (Ljubljanska 74) enonadstropna HIŠA (dve stanovanji, eno prazno) z velikim vrtom. Informacije daje: Anica Medic, Calle A. Rivas 1533, Morčn, Pcia. Buenos Aires, Argentina. • PRODAM obnovljeno MONTAŽNO HIŠICO z vrtom, skupno 700 m^, stanovanje opremljeno, vseljivo takoj. Videm—Krško. Cena 40.000.— DM. Informacije: Stefan Pavlič, 8 München 2, Kapuzinerstraße 13/1. Ogled pri Gabrič Albina, Dobrova 5, p. Senovo. • STANOVANJE (GARSONJERO), sestoječe iz velike sobe, predsobe, majhne kuhinje, z balkonom in kopalnico z WC, vse centralno ogrevano, v središču Ljubljane/ prodam. Zraven je tudi garaža. Vseljivo po dogovoru. Cena je 28.000 DM. Ponudbe poslati na: Viljem STERNAD, 731 Plochingen, Plochinger Kopf 153, Westdeutschland. MALE OGLASE sprejema uredništvo „Naše luči“ do 5. v mesecu pred naslednjo številko. Oglasi smejo obsegati največ 100 besed. Za vsebino oglasov uredništvo ne odgovarja. Cenik malih oglasov: Minimalna cena (do 20 besed) je: 40 avstrijskih šilingov, vsaka nadaljnja beseda pa 1.50 avstrijskega šilinga (ali enako vrednost v drugi valuti). Uredništvo posreduje le naslov oglaševav-ca, na druga vprašanja glede malih oglasov ne odgovarja. Kdor hoče zvedeti za naslov ogia-ševavca, naj pošlje v pismu v denarju ali v mednarodnih poštnih kuponih pristojbino za dvoje pisem v tujino. r ^ DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt (Austria), priporoča naslednje knjige: • Ljubo Sire: NESMISEL IN SMISEL. 190 strani, broširano, 60.— šil. V tej knjigi opisuje pisatelj (sedaj že nekaj let univerzitetni profesor v Glasgowu na Škotskem), kako je njega, bivšega partizana, kmalu po koncu vojne OZNA aretirala in ga vlačila po svojih zaporih — pod pretvezo, da je špijoniral za zahodne zaveznike. V knjigi je v napeti zgodbi orisana vsa zlaganost stalinistično-komunistične justice in v njej se srečujemo z zanimivimi imeni, tako na strani zasliševalcev kot tudi na strani žrtev. Knjiga je edinstveni dokument polpretekle zgodovine na Slovenskem in bo lahko nekoč služila kot dragoceno gradivo. • Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM (3 deli). 1024 str., broširano, vsi trije deli samo 140.— šil. To je povest (roman), ki pripoveduje o času tik pred drugo svetovno vojno, o dobi okupacije in prvih povojnih letih. To ni le leposlovno delo, temveč tako rekoč tudi dokument... Junaki se v razvoju dejanja vsak na svoj način rešujejo izpod biča: nadučitelj Razpet se mu umakne s samomorom, Nataša se reši v umiranju, Lidija v blaznosti, Bregar pa tik pred rešitvijo propade. Najdaljšo, a najslajšo pot pa prehodita Silva in Zalar, ki rasteta pod pritiski v okolju in iz očiščujočega duševnega trpljenja v ljubezen in svobodo. da bo krajši čas! FIGURE Tako razpostavljene figure ustvarjajo osem vrst po tri figure: tri navpične vrste, tri vodoravne in dve diagonalni (vrste so označene s črtami). Kako je mogoče s premikom le dveh figur dobiti deset vrst po tri figure? ZMENEK Trije prijatelji se ločijo na trgu vasi Ajda, s katerega se ce- čeprav vsega, kar piše, ne razume. Zakaj? Vajen je domačega narečja, ki se je zaradi prisilnega potujčevanja v zadnjih sto letih zelo spremenilo. V govorjenje so sprejeli precej italijanskih in furlanskih besed. Pa še nekaj je, kar ga spravlja v zadrego pri govorjenju. Boji se, da ga sobesednik ne bo razumel, če bi z njim govoril v narečju. List „Matajur“ pa prejemajo vse gostilne in je na voljo gostom. Najin sogovornik je postajal vse bolj zgovoren in domač. Začel nama je naštevati priimke: Blasut, Martinelli, Cragno-lin in Budac. Saj to so vendar le spremenjeni v tujo obliko nekdanji slovenski priimki: Bla-žut, Matinčič, Kranjc in Budak. Kaj pa imena travnikov, njiv in gozdov, naju je zanimalo. Naštel nama jih je celo vrsto in pripomnil: „Ta zemlja nosi pečat našega bivanja že od naselitve Slovencev. Več kot eno stoletje so si naši oblastniki prizadevali da bi zabrisali ali vsaj zameglili to našo podobo. Le poslušajta, kako lepo „po naše" zvenijo imena, kot so: Ulika, Hrib, Podblek, pijo tri čisto ravne ceste, ki peljejo ena v Boršt, druga v Cmrk, tretja pa h gostilni v Dvoru: ta leži ob cesti med Borštom in Cmrkom, ki je tudi čisto ravna. Zmenijo se, da se dobe v Borštu. Janez je prevozil na kolesu 25 km od Ajde od Bošta, Marko je naredil v malem avtu ovinek skozi Cmrk, Saša pa na motorju skozi Dvor. Vsi trije so vozili ves čas enakomerno. Markova hitrost je bila petkrat večja, Saševa pa dvakrat večja od Janezove. Ko je Marko prispel v Cmrk, je Janez naredil 13 km. Vsi trije so odpeljali iz Ajde obenem in so prispeli v Boršt istočasno. Kje se je nahajal Janez, ko je prispel Saša v Dvor? Robjeca, Postarac, Podranac, Podobja, Podpalica, Pekov, La-zina, Podkras, Krajac, Podjaz-bina, Zahost, Ostri rob, Plana, Paluga, Ravna, Zaravna, Zaka-zona, Podpraprot, Podbršljan, Kriplja, Počivalo, Blek, Mije-lavica.“ Potem sva nadaljevala pot še v najzahodnejše vasi Beneške Slovenije: Flejpano, Bratine, Ovšje, Podkras in Potočno. Uradna imena teh vasi so: Flaipana, Frattinis, Cretto di Sopra, Cretto di Sotto in Potuc-cina. V Flejpani sva ustavila pred vaško gostilno. Sprejela naju je prijazna gostilničarka Angelika. Bila sva presenečena, ker nama je na pozdrav odgovorila „po naše“. Pri prvih besedah se ji je malo zatikalo, potem pa ji je govorica gladko stekla. (Po „Delu") REŠITEV PREJŠNJE UGANKE IMENA IN PRIIMKI: Gospodu Fabijančiču je ime Damijan. Na osnovi podatkov je mogoče sestaviti naslednjo razpredelnico: PREPROSTA RISBA Kaj pomeni ta preprosta risba? Vsakemu človeku njegova domišljija pove kaj drugega. Najboljše odgovore bomo z imenom ali s kraticami, kakor bo pač kdo želel, objavili v a-prilski številki. (Rešitev ugank prihodnjič) PRIIMEK IME MOŽA ŽENE Avguštin Fabijana Božič y Cvetkovič Damijanovič Avgust y Fabijančič Boža x Fabijan Avgusta Dalje lahko sklepamo takole: x ne more biti Božič, ker bi bil v tem primeru y = Fabijan in bi bili tako dve Fabijani. Zato mora biti x = Cvetkovič in y (ki ne more biti ne Avgust, ne Božo, ne Damijan) mora biti Cvetko. Sedaj razpredelnico zlahka izpopolnimo. Njena končna podoba je taka: PRIIMEK IME MOŽA ŽENE Avguštin Božo Fabijana Božič Cvetko Damijana Cvetkovič Fabijan Avgusta Damijanovič Avgust Cvetka Fabijančič Damijan Boža PREPROSTA RISBA Rešitev januarske preproste risbe bomo objavili v marčni številki, da bo dovolj časa za odgovore reševalcev. NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: NAŠA LUC Viktringer Ring 26 A-9020 Klagenfurt, Austria SLOVENSKI DUHOVNIKI PO EVROPI: RAVNATELJSTVO slovenskega dušnega pastirstva v zdomstvu: Tajnik: Franc Bergant, Via della Sagrestia 17, 1-00120 Cittä del Vatica-no. (Tel. 6382-3924). ANGLIJA Msgr. Ignacij Kunstelj, 62 Offley Road, London S.W.9. (Tel. 01-735-6655). AVSTRIJA Ciril Lavrič, Kirchenstraße 1, 4053 Haid bei Ansfelden. Martin Belej, Enzenbach, 8112 Gratwein. Anton Miklavčič, Kappellengasse 15, 9800 Spittal/Drau. (Tel. 0-47-62/3-34-62). P. Stefan Kržišnik, Zist. Stift, 6422 Stams. „Korotan“, Albertgasse 48, 1080 Wien Vlil. BELGIJA Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, B-4000 Liöge. (Tel. 04/23-39-10). Kazimir Gaberc, rue L. Empain 19, B-6001 Marcinelle. (Tel. 07/36-77-54). FRANCIJA Nace Čretnik, 4 rue St. Fargeau, 75020 Paris. (Tel. 636-80-68). Jože Flis, 7 rue Gutenberg, 75015 Paris. (Tel. 577-69-93). Stanislav Kavalar, Presbytöre Ste. Barbe, rue de Lens, 62680 Mčricourt. Anton Dejak, 33 rue de la Victoire, 57710 Aumetz. Msgr. Stanko Grims, 259 bis Avenue de l’Europe, 57800 Freyming-Merlebach. Franjo Pavalec, 8 Avenue Pauliani, 06000 Nice. ITALIJA Slov. dušnopastirski urad, Via dei Colli 8, 00198 Roma. (Tel. 845-0-989). NEMČIJA Dr. Janez Zdešar, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel 0811 — 53 64 53). Mirko Jereb, 28 Bremen 1, Kolpingstr. 3. (Tel. 0421 — 32 8410). Ivan Ifko, 43 Essen-Altenessen, Schonnefeldstr. 36. (Tel. 02141 — 29 13 05). Pavel Uršič, 42 Oberhausen 11, Oskarstr. 29 (Tel. 02132 — 6 26 76). Ludvik Rot, 5 Köln 1, Norbertstr. 25. (Tel. 0221 — 24 38 89). Jože Bucik, 5 Köln 1, Norbertstr. 25. (Tel. 0221 — 24 38 89). Dr. Edo Škulj, 6 Frankfurt 70, Textorstr. 75-II. (Tel. 0611 — 61 37 22). Jože Cimerman, 68 Mannheim, A 4, 2. (Tel. 0621 — 2 85 00). Ciril Turk, 73 Esslingen, Häuserhaldenweg 36. (Tel. 0711 — 38 21 74). Janez Demšar, 741 Reutlingen, Mittelstädterstr. 91/0. (Tel. 071 21 — 3 51 98). Dr. Franc Felc, 798 Ravensburg, Raueneggstr. 13. (Tel. 0751 — 2 20 00). Feliks Grm, 807 Ingolstadt. Hohe Schulstr. 3 1/2. P. Janez Sodja, 8 München 80, Röntgenstr. 5. (Tel. 0811 — 981990). Dr. Branko Rozman. 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 0811 — 53 64 53). Tine Vrečar, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 0811 — 53 64 53). Stefan Vereš, 1 Berlin 61, Methfesselstr. 43, Kolpinghaus. (Tel. 0311 — 7 85 30 91 do 93). NIZOZEMSKA Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie. ŠVICA P. Fidelis Kraner, Postfach 191, Seebacherstraße 15, 8052 Zürich. (Tel. 01/50-44-15).