Ameriška Domovina }n’ A/ u «*€WCAN IN »PIRfT //^ W National and International Circulation _____________________ CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 8, 1969 IIOVCNIAN W€WSRAP«© Hansi pošilja nove Hle v Južni Vietnam ŠTEV. LXVH — VOL. LXVI1 Novi grobovi William F. Pavšek Včeraj zjutraj ob 3.15 je bil s . _ j ustreljen v restavraciji na E severni Vietnam je v zadnjih ! 124 St. in St. Clair Avenue 41 let tednih povečal pošiljanje svojih sil v Južni Vietnam. 'To utegne zavleči zmanjševanje ameriških sil tam. Washington, d. c. — Najstnik o b r a m bnega tajnika uavirl Packard je pretekli petek P0 vrnitvi z daljšega obiska v jviem Vietnamu dejal časni-karjem, da so rdeči v zadnjih jnih povečali pošiljanje svo-M vojaških sil na jug. Na poti ■ j haj bi bilo trenutno kakih ®,000 vojakov iz Severnega Vletnama, med njimi nekatere Oove vojaške enote. Odgovorni Voj&.ški vodinki v Saigonu sodi-^°’ da utegnejo rdeči pripravlja-W novo ofenzivo za TET kot Pred dvemi leti. Povečanje pošiljanja čet iz Sejnega Vietnama v Južnega bo rez dvoma vplivalo na čas odganja ameriških borbenih e-r'ot iz Južnega Vietnama. Pred-jjnik Nixon je sam poudaril, 0 je napovedal odhod prvih a-^eriških enot iz Južnega Viet-jroa, da bodo bodoči odpoklici er domov odvisni od prihajanja rdečih iz Severnega Vietnama v dznega, od obsega bojevanja v JUŽ oem Vietnamu in od napred-razgovorov v Parizu. stari William F. Pavšek, samski sin pokojnih Lawrenca in Mary, roj. Makovec, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Addressograph-Multigraph Co. kot strojnik, brat Daniela, Edwarda in Alary. Pokojnik je bil glavni ranger Marijinega dvora Kat. borštna-rjev št. 1640 in član Društva Najsv. Imena pxi Mariji Vnebov-zeti. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek, čas še ni določen- Frances Mlinar V Euclid General bolnici je umrla 71 let stara Frances Mlinar z 19315 Chickasaw Ave., roj. Repar, preje Nedoh, doma v Ko-žljeku pri Begunjah pri Cerknici na Notranjskem, žena Tomasa, sestra Franca (Jug.), Josepha in Aunta. Pokojna je bila članica SNPJ št. 28, ZSZ št. 32 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb je iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob 10.30 na Lakeview pokopališče. Milan Zrim Kot smo že poročali, je bil v prometni nesreči na London Rd. na križišču te z Norfolk & Western železnico ubit 22 lec stari Packard, ki se je mudil 10 Milan Zrim s 783 E. 154 St, v Vietnamu, da prouči na rojen v Doliču v Prekmurju v , vietnamizacija napreduje in a bo zato mogoče nadaljevati z ^diikom ameriških čet iz Južne-Vietnama. Posebno je bil Pa-^ard zadovoljen z organizacijo vaških straž”, ki so prevzele *rb za varnost svojih vasi in s eiri sprostile enote redne arma-e Za preganjanje rdečih borbe-enot, kar je bila do nedav-v glavnem naloga ameri-v. p1 čet. število moštva v va-jj 'h stražah je narastlo do 750,-, Nekako polovico od teh je 0 deležno vsaj nekaj vojaške-^ Vežbanja in je dobilo tudi relno orožje. Organizacija in “žbanje teh enot se nadaljuje. Južnem Vietnamu je tre-^tno okoli 484,000 ameriških °Jakov. Kdaj bo predsednik ob-odhod novih ameriških e-. °d tam, obrambni podtajnik j1 Povedal. Vojaški poveljniki v j^nern Vietnamu so proti vsa-novemu večjemu umiku k Šiških čet, dokler ne vidijo, vaJ rdeči pripravljajo. Kljub k ernu prevladuje mišljenje, da J* srec^e 19"2 večji del j Riških oboroženih sil že iz ^ga Vietnama. t»ni ^tnem mestu položaj, je dejal, Sloveniji, od koder je prišel 1. '1960, zaposlen pri Cerro Copper Co. Po prihodu v ZDA je služil tri leta v vojni mornarici ZDA. Zapustil je starše Ernesta in Alarijo, roj. Legeza, sestro Ano Avsenik (Toronto, Can.), brata Marjana in sestro Ernestino. Bil je član ADZ št. 8. Pogreb bo jutri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 8.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Steve Furin V petek popoldne je nenadoma doma umrl Steve Furlin s 1136 Norwood Rd.. star 71 let, rojen v Pennsylvaniji, od koder je prišel pred enim letom. Tukaj zapušča sinove Georgea, Steva in Johna, hčere Dolores Finch, ^deči bodo praznovali **ozič in Novo leto s 3 dnevi premirja j^.^AIGON, j. Viet. — Zavezni-j, s° objavili, da bodo spoštova-w a Božič in Novo leto 24-urno emirje. Rdeči so dan nato raz-j asili za Božič in Novo leto to ^evno premirje. Zavezniki na niso povedali, kaj mislijo tem. Priporočajte A.D. tem, jo še nimajo! WbIaeno in hladno. Najvišja '^peratura okoli 35. Ann Skolskie, Evelyn Jagielo, Ethel Lucas, 12 vnukov, brata Josepha in Nicka in sestro Helen Comforti. Pogreb je danes ob 9. uri iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarija. Joseph P. Wilson Včeraj je v Woman’s bolnišnici umrl Joseph P. Wilson s 1095 E. 67 St., star 59 let, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Cuyahoga County Engineers. Tukaj zapušča ženo Beulah, hčer Bessie Heim, 3 vnuke, brata Johna in sestri Carolino Conrad ter Leno Grandi. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1. uri iz Zakrajsko-vega pogrebnega zavoda. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes zvečer ob 7. uri. Frank Burns Včeraj je umrl v Lake County Memorial bolnici 68 let stari Frank Burns s 30335 Euclid Avenue, Wickliffe, O., zadela ga je srčna kap. Zapustil je ženo Emmo, roj. Zimmerman, hčer Dolores Walker, sina Mel-a, 4 vnuke, sestri Billie Lehman in Effie Wolf. Rojen je bil v N. Carolini in zaposlen kot prevoznik jekla, dokler ni stopil pred nekaj leti v pokoj. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St- v sredo zjutraj. Francoska veto pravica v EGS s težavo umirata HAAG, Niz. — Ko je prišel francoski predsednik Pompidou v Haag, ni pričakoval, da bo glede Anglije naletel na strnjeno fronto proti francoskemu stališču. Zato mu ni kazalo drugega, kot da se je začel umikati. Zahteval je pri tem, da o umiku ne bo napisana nobena uradna beseda. Osnovno vprašanje je bilo, datum, do katerega naj bo Anglija povabljena za razgovore o vstopu v EGS. Pompidou je na tihem končno m* ZDA PROTI NESTVARNIM RAZGOVOROM Z VZHODOM Državni tajnik William P. Rogers je v soboto zvečer svaril pred “nestvarnimi” razgovori med NATO in Varšavsko zvezo o varnosti Evrope. Dejal je, da predlogi, ki so jih stavili oktobra v Pragi, dejansko ne pomenijo nič in za njih uresničenje ni potrebna nobena varnostna konferenca. Zakonski predlog * o podpiranju tujine v rokah Fulbrigtovega odbora WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je že izglasoval zakon o podpiranju tujine z zne-kom $2.2 bilijona. Zakonski predlog je sedaj v rokah senatnega odbora za zunanjo politiko. Odbor mora določiti le gornje meje podpiranja, konkretne zneske pa odreja odbor za nakazila. Fulbrightov odbor je debato že začel, jo je pa pretrgal v korist drugih nujnejših zakonskih osnutkov. Vse kaže, da se odbor BRUXELLES, Belg. — Ameriški državni tajnik Wil-am P. Rogers je imel pred Belgijsko-ameriško zvezo ob pristal tudi na dan (30. junija),1 praznovanju 25-Ietnice njenega obstoja daljši govor, v ka-toda ta dan ni v uradnih zapi- terem se je precej ostro izjavil proti konferenci med NATO skih nikjer omenjen. Vodilni u-J in Varšavsko zvezo o skupni evropski varnosti. Svaril je deleženci so si ga morali zapom-; pred vsakimi “nestvarnimi” in “prezgodnjimi” razgovori, niti na pamet. Zato jim je Pom- ki ne morejo uspeti, lahko pa prineso razočaranja in tako pidou zopet le ustno obljubil, da poslabšajo odnose med Zahodom in Vzhodom. Rogers je francoska delegacija ne bo zavi- dejal, da Sovjetska zveza in njeni zavezniki v Varšavskem rala pripravljalnih del za prvi paktu, ko pozivajo k sklicanju take konference, predlagajo “meglen in nejasen” dnevni red. Oktobra so v Pragi pred ložili razgovore o sporazumu o odpovedi rabe sile in o puščanje drago prodal. Izvil je trgovsko-tehnični izmenjavi. Prvi sporazum je nepotreben, iz EGS obvezo, da bo Francija ker Je t0 določeno že v listini ZN, drugo pa je mogoče ure-dobivala od EGS povrnjene vse liti po redni diplomatski poti, je dejal ameriški državni taj-stroške za podpiranje izvoza n>k- Iz Clevelanda in okolice sestanek. Pri tem je Pompidou svoje po- francoskih deželnih pridelkov. Podpore gredo lahko v stotine milijonov dolarjev na leto. Da si Pompidou ne bi mogel še zmeraj kaj premisliti, so ga pregovorili, da je nekatere svoje izjave diktiral v zapisnik, vendar se je pri tem izražal zelo ohlapno. Skupaj z Anglijo se potegujejo za članstvo v EGS tudi Irska, Danska in Norveška^ Ker je sedaj led prebit, upajo, da Francija pri teh kandidatinjah ne bo sitnarila. Ko je razpravljal o vzrokih za hodne Nemčije za izboljšanje sovjetski predlog evropske var- njenih odnosov z Vzhodno Nem- Umetniki in pisatelji v ČSR se drže liberalizma nostne konference, je vprašal, ali Moskva hoče stvarno reševati vprašanja, ki delijo Evropo, ali pa le išče potrditev sedanje delitve. Konferenca naj potegne zaveso preko ČSR? Je namen konference, je vprašal Rogers, potegniti zaveso preko podjarmljenja Češkoslovaške? Hoče li Moskva porabiti to konferenco za krepitev nadzora trgovske politike nad članicami Varšavske zveze? Želi ohraniti pravico vmešavanja v države Vzhodne Evrope? Združene države ne bodo sodelovale na konferenci, katere učinek na bi bila potrditev dok- levizijskih umetnikov in pisateljev še vedno v rokah “skrajne-ne bo zadovoljil z zneskom $2.2'1žev, ki predstavljajo desno kri-bilijona in da ga bo skresal za lo”. Ti naj bi “namerno” izzivali par sto milijonov dolarjev, tako nastop oblasti proti Zvezi in ta-vsaj je namignil sam senator ko oblasti postavljali v slabo luč Fulbright. I pred javnostjo. DUNAJ, Avstr. — Načelnik Češke narodne fronte, množične komunistične organizacije j trine Brežnjeva, je povedal na-Joseph Korcak je v govoru, pred, ravnost W. P. Rogers. Ponovil zborovanjem Fronte v Pragi je tri pogoje, ki so omenjeni v trdil, da je Zveza filmskih in te-, poročilu NATO ob koncu tridnevnega zasedanja pretekli teden in ki naj pokažejo, če ima ZSSR resnični namen govoriti o vprašanjih Evrope stvarno in je voljna iskati za nje rešitev. Rdeči naj popuste v vprašanju Berlina, naj sprejmejo ponudbe Za- Senat vnosa preveč politike v davčno reformo CLEVELAND, O. — Davčna reforma ima celo vrsto namenov, važne in postranske. Sedaj je na primer najbolj važno, da zaustavimo inflacijo in draginjo in da pridemo čim preje do stabilnih cen. To je tisto, kar Amerika trenutno najbolj potrebuje. Zato vlada za davčno reformo toliko zanimanja. Vsi upajo, da bo tudi ona nekaj prispevala v boju proti inflaciji. Dokler je bil domov predlog za davčno reformo v senatnem finančnem odboru, je vse kazalo, da odbor ve, kaj je njegova naloga in da ne bo obremenjeval zakona o reformi še z drugimi nameni in cilji. Naj davčna reforma ostane kar pri svojim namenu: da pomaga uravnovesiti federalni proračun. V ta namen je treba zamašiti nekaj lukenj, ki skozi nje uhajajo veliki davkc-plačevalei svojim davčnim obvezam. Da postane ta cilj dosegljiv, je treba, da se mali davkoplačevalci osvobodijo nekaterih bremen, ki jih posebno tarejo. Tudi ta namen je Domov zakonski predlog vpošteval. Ko je pred kratkim senatni odbor poslal svoj predlog plenumu in ga je plenum začel obravnavati, se je pa vse čudno zavrtelo. Senatni plenum se ni veliko trudil, da bi odkril še nove luknje v sedanji davčni zakonodaji in jih zamašil, kar bi bila njegova dolžnost. Še manj mu je prišlo na misel, da bi nekatere luknje, ki še niso popolnoma zamašene (odpisi pri investicijah in prirodnih zalogah na primer pri nafti) čisto zamašil. Zato se je z veliko vnemo vrgel na razne davčne olajšave, ki jih senatni odbor ni o-dobril. Nekateri senatorji so naravnost tekmovali, kako bi predlagali take olajšave, na primer senator Gore. Saj nič ne rečemo, predlagane olajšave so lepa stvar, načelno bi jim nihče ne smel ugovarjati, toda vpoštevati je tudi treba, v kakšnem stanju se nahaja naš federalni proračun. To pa ve vsakdo, ki politiko le samo povoha. Federalni proračun se že cela leta bori s primanjkljaji, ki bi jih v dobi pregrete gospodarske konjunkture sploh ne smel poznati. Primanjkljaje pokriva federacija s posojili, torej dejansko s papirnatim denarjem, to pa pomeni inflacijo in draginjo. Vsega tega senatorji nič ne vpoštevajo, pred očmi imajo le cilj: kako malim davkoplačevalcem olajšati davčna bremena. Ne pomislijo, da davčne olajšave pomenijo tudi manj dohodkov za proračun, odnosno večji primanjkljaj, ki se končno izraža v višjih cenah. Kaj pomaga malemu davkoplačevalcu, ako na davkih “prihrani”, recimo, par sto dolarjev, zato pa mora njegova gospodinja pri vsakdanjih nakupih plačevati od meseca do meseca več za vsakdanjo hrano. Prav to se sedaj godi pred našimi očmi. Tako je na primer senat sedaj izglasoval večje ‘izjemne’ odbitne postavke. Doslej so znašale $600 po davkoplačevalcu, prihodnje leto naj bodo $700 in v 1. 1971 pa $800. Kakor je to prijetno za davkoplačevalce, tako je to neprijetno za federalni proračun, kajti radi večjih “izjem” bo manj dohodkov za federalno blagajno, kar vodi v inflacijo. Seveda se da to preprečiti. Treba je ali povečati druge davčne vire, ali najti nove, ali pa zmanjšati federalne izdatke. O vsem tem v senatu nič ne mislijo. In to je napačno. Ako bodo nove višje “izjeme” stopile v veljavo,, bo proračun zgubil prihodnje leto $4 bilijone dohodkov, 1. 1971 pa kar $8 bilijonov. Ta zguba bo končno dobila obliko primanjkljaja, kajti nihče ne upa, da bodo federalni izdatki začeli padati. Saj vietnamske vojne še ni konec, konjunktura pa tudi ne bo večno dajala več pridobnine in dohodnine, kot jo proračuni predvidevajo. Do sedaj so bili taki prebitki mogoči, ker smo v dobi pregrete konjunkture, tako konjunkturo pa čisto pravilno pobija Nix onova gospodarska politika. Vse to senatorje nič ne moti. Pri glasovanjih se obnašajo, kot da bi že po Novem letu imeli volitve. Sreča je le v tem, da končno besedilo zakona pride pred skupno kongresno komisijo, tam bodo delegat j e predstavniškega doma poskrbeli, da bodo iz zakona črtane nekatere na videz idealne odredbe, ki bi pa v praksi pokazale več slabih kot dobrih posledic. čijo in Varšavska zveza naj pristane na skupno zmanjšanje o-boroženih sil v Evropi na obeh straneh železne zavese. Ameriške čete ostanejo v Evropi Ameriški državni tajnik je zagotovil Evropo, da bodo ZDA obdržale v zahodni Evropi svoje oborožene sile v sedanjem obsegu vsaj do leta 1971. Opozoril je na mnenje nekaterih Amerikan-cev, da se ZDA prenapenjajo in da bi bilo zato potrebno, da Evropa prispeva več k skupnemu naporu za svojo varnost. Zadnje vesti HONG KONG. — Simeon Bold-win in Bessie Hope Donald, prebivalca Hong Konga, ameriška državljana, ki sta bila ujeta od Kitajcev 16. februarja letos, ko sta plula z jahto iz Hong Konga proti Makau, sta se včeraj vrnila sem na Baldwinovi jahti Morasum. Kitajci so ju izpustili, ko sta podpisala vrsto “priznanj”. Kitajci so z njima postopali dosti dostojno in sta oba zdrava. S. Baldwin je dejal, da je povsod na Kitajskem, kjerkoli so ga vozili, videl mrzlične vojne priprave- SAIGON, J. Viet. — Ameriško vojno poročilo danes pravi, da so ameriške sile pokončale včeraj v boju 170 rdečih, same pa imele le nekaj ranjenih. Večji del rdečih so pokončali oboroženi helikopterji. — Vse kaže, da so rdeči poslali v Mekongovo delto eno celo severnovietnamsko divizijo. Do letošnjega maja tam niso opazili nobenih severnoviet-namskih vojaških enot. BEIRUT, Lib. — Parlament je včeraj potrdil novo vlado Ra-šida Karameja in s tem končal vladno krizo, ki se je začela v aprilu. TEL AVIV. Izr. — Izraelske vojaške oblasti zanikajo vest iz Kaira, od bi okoli 250 Egipčanov prešlo preko Sueškega prekopa in zasedlo vrsto postojank na Sinajskem polotoku, pa se šele po 24 urah umaknilo od tam po uničenju vseh vojaških oporišč. TRACY, Calif. — V soboto se je zbralo tu okoli 300,000 mladih ljudi poslušat “rock” glasbo in uživat “skupnost” ob pitju in uživanju mamil. Vse je potekalo dosti mirno, vendar so Letna seja— Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7. zvečer v navadnih prostorih letno sejo. Vse članice vabljene! V bolnišnici— ^ Mrs. Agnes Zagorc, 25330 Shore View, je v St. Vincent Charity bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Želimo ji naglega okrevanja. Letna seja— Društvo Danica št- 11 .ADZ ima jutri, v torek, ob enih popoldne svojo letno sejo v starem poslopju SND. Za Božič— Pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. imajo novi ZENITH 1970 barvni TV, ki bi ga bil vsakdo vesel za Božič. — Več v ogiasu! Zadušnica— Jutri ob osmih zjutraj bo v serkvi sv. Lovrenca sv. mnša za pok. Pavla Bizjaka ob 14. obletnici njegove smrti. Letna seja— Collinwood Hive No. 283 T.M. 'ma nocoj, 8- decembra, cb 7.30 letno sejo v običajnih prostorih. Vse članstvo vabljeno! Ponarejena dovoljenja— Oblasti so odkrile skupino, ki je prodajala ponarejena dovoljenja za vožnjo motornih vozil. Prodajali so jih na raznih krajih mesta od $15 pa vse do $120 in čez. Dovoljenja so bila napisana na formularjih, ki so jih lani oktobra odnesli vlomilci iz državnega urada za izdajo teh dovoljenj v Bedfordu, O. Skupno je bilo odnešenih 17,000 teh formularjev. V zvezi s prodajo ponarejenih dovoljenj so prijeli doslej tri osebe na vzhodni strani mesta. Streli na gasilce— Policija straži gasilske postaje na vzhodni strani mesta, od kar preteklo soboto neznanci streljali na gasilski avto, ko se je vračal z lažnjivega klica o požaru po Superior Avenue na postajo na 1973 E. 105 St. Napadi na gasilce in njihove avtomobile na vzhodni strani se dogajajo večkrat o lanskega streljanja med policijo in črnimi skrajneži v Glenvillu. V Izraelu vlada še zmeraj vladna kriza TEL AVIV, Iz. — Mrs. Meyer je dobila takoj po volitvah mandat, da sestavi novo vlado, pa se ji to še ni posrečilo po 3 tednih pogajanj. Rada bi dosegla splošno koalicijo, ki bi bile v njej zastopane vse stranke. Rabi tako koalicijo za svojo zunanjo politiko. Zaveda se, da bodo diplomatska pogajanja o arabski krizi kmalu prešla v novo dobo; saj ravno sedaj zasedajo v New Yorku diplomatje “štirih velikih”, v Rabatu bo pa kmalu seja arabske Lige, ki bo seveda govorila največ o Izraelu. Mrs. Meyer hoče biti pripravljena na vse slučaje, zato rabi močno politično ozadje. Upa, da ga bo u-stvarila še pred prazniki. bile pri tem 4 osebe mrtve- To je bil “Woodstock West” nekak posnetek “rock festivala” v Woodstocku v državi New York v preteklem avgustu. BONN, Z. Nem. — Sovjetska zveza je objavila, da je danes začela razgovore z Zahodno Nemčijo o odpovedi uporabe sile pri reševanju medsebojnih sporov. ...........- !-!■! , Ameriška Domovina Ti ^ a F žfi ^Mt^C3 y I ^ *11 ^ G117 Sl. Clair Avtnue — 431-0b28 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st we«k of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: E-* Združene države: 1 $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meseca Za Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^jjjjjg£i>.> 83 No. 235 Monda^ DecTsT 1969 Ohajska politika bo zopet zelo zanimiva Ohajska država ima velikokrat srečo, da se zanjo zanima vsa dežela. Včasih za to poskrbijo republikanci, včasih pa demokratje. Pred 2 letoma je na primer vsa dežela gledala, kako se bo obnesla kandidatura črnega demokrata C. Stokesa, ki je kandidiral v Clevelandu za žiupana. To je bil namreč prvi slučaj, da se za župansko mesto v velikem mestu poteguje črnski kandidat, ki ima obenem tudi podporo pristojnih političnih veljakov v Washingtonu. Stokes je takrat zmagal in vsa dežela še do danes ni pozabila, da ima Cleveland črnega župana. Pa sta minuli 2 leti in zopet je bilo v političnih krogih na dnevnem redu vprašanje, ali more črni župan zmagati, ako ponovno kandidira. Tako srečnih županov je še celo med belimi malo. Pa se je Stokesu zopet posrečilo, da je zmagal, akoravno je marsikdo živel pod vtisom, da se za zaupanje nista borila dva politika, ampak da so večinoma volivci glasovali s stališča ras. Stokes si je tako znova utrdil ugled v celi deželi, Amerika pa ve, da črni županski kandidat lahko tudi ponovno zmaga, ako je spreten. Sedaj bodo menda prišli na vrsto republikanci že kar prihodnje leto. Republikanska politika se je namreč tako zapletla, da se bosta za mesto ohajskega senatorja borila ne le dva kandidata, ampak dve znani imeni: Taft in Rhodes. Obe imeni sta dobro znani v vsej deželi, ne morda le med republikanci Taftova družina ima pri nas med republikanci tak ugled kot na primer Kennedyjeva med demokrati, le da je ugled Taftove družine mnogo starejši. Tafti so v naši politiki nekaj pomenili že takrat, ko Kennedyjev še nihče med politiki ni poznal. Taftova družina je že dala predsednika in bi bila verjetno naklonila to mesto tudi njegovemu sinu sen. R. Taftu, ako ne bi usoda spravila Eisen-howerja v politiko. Proti Eisenhowerju Taft ni mogel zmagati. Sedaj je Taftov vnuk prijavil kandidaturo za ohajskega senatorja. Je še mlad politik, pa je že napravil par napak. L. 1964 je kandidiral za senatorja, pa ga je premagal sedanji demokratski senator S. Young. Dve leti pozneje je postal kongresnik. L. 1968 se je zopet urezal. Ni hotel kandirati proti F. J. Lauschetu. Prepustil je ta posel Saxbeju, ki je potem tudi proti pričakovanju zmagal nad demokratskim tekmecem Gilliganom in postal ohajski senator. Kar je Taft imel premalo poguma 1. 1968, ga ima sedaj, ko je postavil kandidaturo za senatorja, čeprav mora računati, da bo imel za tekmeca sedanjega guvernerja J. Rho-desa, torej sila nevarnega politika, preveč. Rhodesovo ime ni tako dobro znano v republikanskem svetu, kot je Taftovo, toda neznano pa tudi ni. Lahko bi rekli, da ameriški politični svet pozna ohajske republikance po treh imenih: Taftu, Rhodesu in Blissu. Bliss je nam-icč postal po nesrečni Goldwaterjevi kandidaturi 1. 1964 glavni ravnatelj republikanske stranke in jo je v par letih tako dobro organiziral, da je lahko služila kot važna opora Nixonovi kandidaturi in volivni zmagi. Nixon ne mara Blissa, zato sta se oba politika ločila. Ali bo to res kaj koristilo Nixonu, je še uganka vsaj za marsikaterega republikanca. * fff'llfiliilBW Če Rhodes nima tako močnega političnega imena kot Taft, ima pa zato močnejšo politično preteklost. Rhodes je za ohajske republikance ravno tako močna osebnost, kot je bil svoje dni za demokrate guverner F. J. Lausche. Nihče ne odreka Rhodesu politične spretnosti in razgledanosti, njegova priljubljenost tudi ni majhna. Ako ne bi imel Tafta za tekmeca, bi verjetno večina prerokov njemu napovedovala zmago pri primarnih volitvah, tako dobro je zapisan med volivci. Tako se bosta pri primarnih volitvah tolkli dve imeni, ki bosta važnejši razlog za volivce, komu naj dajo svoj glas kot drugi momenti, na primer vojskovanje v Vietnamu, draginja, inflacija, davki itd. Pribiti obe kandidaturi še nista. Pesimisti opozarjajo Tafta, da ima prenevarnega tekmeca, naj ne računa na zmago. Rhodes je imel sitnosti z davčnimi oblastmi; ni zmeraj pazil, kam spadajo posamezni računi, tako vsaj trdi mesečnik “Life”. Rhodes trdi, da je vse skupaj laž. Ne vemo, kaj je resnica, zdi se nam pa, da Taft močno tvega, ako se kaj opira na Life-ove obtožbe. Seveda se pri vsem tem lahko zgodi, da bo Rhodes umaknil svojo kandidaturo, čeprav zaenkrat ne kaže posebne volje za tak korak. Seveda se bo pri primarnih volitvah zelo verjetno pojavilo še ime tega ali onega vidnega republikanca, na primer republikanca Lukensa, ki je dobro zapisano med konservativnimi ohajskimi republikanci. Dosti vika in krika bo tudi na demokratski strani, le da demokratje nimajo trenutno nobenega kandidata, ki bi bil znan po vsej deželi. Za kandidata se ponujata astronavt Glenn in clevelandski demokratski prvak Metzen- baum, ki je preje vodil kampanjo za sedanjega senatorja S. Younga. Tudi Gilligan se ne bo branil kandidature, ako mu bo ponudena, zaenkrat pa še rajše molči. Vsekakor se zdi, da bodo demokratje tež(ko našli kandidata, ki bi v novembru 1970 lahko tekmoval s Taftom ali Rhodesom. Dirka za kandidaturo za guvernerja bo velika. Samo na republikanski strani so že našteli okoli 6 kandidatov. Med njimi ni imen, ki bi jih poznala vsa dežela. Visoko število priča o republikanski samozavesti: republikanec, ki bi zmagal pri primarnih volitvah, bo gotovo zmagal v novembru 1970. Veselje do politike še ni torej zamrlo v ohajski državi. Važna seja Kluba slovenskih upokojencev s Holmes Avenue BESEDA IZ NARODA | lažje vršilo, čim več članstva bo imelo. Kdor ima torej smisel za oder in igro, naj ne premišlja, ampak se nam pridruži že na tej seji! Vsi vabljeni! Vsi dobrodošli' CLEVELAND, O. — Prihod- Jr . , • , • • nja seja bo vazna ker bomo želim vesele božične ike častno sprejeli nove elane v nas in srečno novo leto, klub. To je naša vesela družba. Jennie Hryatin Vsi, ki ste dopolnili 62 let, ste vabljeni, da se nam pridružite in postanete člani našega kluba. Imeli bomo večerjo, ki jo bomo zalili z božjo kapljico. Pri tem pa kramljali o preteklih dneh in sedanjih časih. Članarina je tako majhna, da res ne more biti nikomur ovira za vstop. Prirejamo piknike in izlete v naravo, zborujemo pa največ doma v prostorih Slovenskega doma na Holmes Ave. Naš klub je član Federacije, naša Federacija pa je vključena v Ameriško zvezo upokojencev. Postali smo tako del skupnosti, ki šteje blizu 19 milijonov ljudi. Če bomo združeni, bomo močnejši in bomo lažje dosegli v Washingtonu povišanje pokojnin in drugih koristi, zlasti oskrbe v bolezni. Prav zato je važno in koristno, da se združimo vsi, da stopimo vsi v vrste zveze upokojencev. To storimo, če se vpišemo v Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue. Človek v skupini dosti šteje, posameznik pa je brez moči... Upam, da boste razumeli naša čustva in da boste soglašali z nami. Zakaj bi živeli v pomanjkanju, ko je v deželi vsega dovolj. Ne iščemo potratnega življenja, nimamo čuta do razkošja, hočemo le to, kar ameriškim u-pokojencem pripada. Dali smo svoja mlada in zrela leta, svojo fizično in umsko moč tej deželi, da je postala mogočna in bogata. Sedaj, ko naše moči pešajo, naj nam to vrača z omogočenjem dostojnega življenja. Ker je naša članska kampanja v teku, ste vabljeni vsi, da pridete v sredo, 10. decembra, ob pol dveh popoldne v Slovenski dom na Holmes Avenue na našo sejo! Na svidenje na seji Kluba slov. upokojencev na Holmes Avenue v sredo popoldne ob pol dveh! Anton Škapin “Naša zvezda” vabi na sejo EUCLID, O. — Dramatsko društvo Naša zvezda se še enkrat vsem lepo zahvaljuje za u-deležbo na igri “Navihani študentje” 19. oktobra letos. Igralci so bili imenitni in smeha je bilo dovolj. Dvorana je bila polna in gostje zadovoljni. Po igri je bila večerja in domača zabava s plesom. Veselja in prešernosti je bilo na pretek. Upajmo, da bo to privabilo tudi prihodnjič k nam toliko rojakov in rojakinj, da bomo napolnili vse prostore. Tudi prihodnje leto bomo pripravili kaj lepega, veselega in zabavnega. Vse bo o pravem času sporočeno. Naj sedaj vse člane in članice, pa tudi prijatelje društva, povabim na sejo v četrtek, 11. decembra, ob sedmih zvečer v SDD na Recher Avenue v navadne prostore. Po seji bo božičnica in zabava: vse prosto. Društvo Naša zvezda se trudi za ohranitev slovenske govorjene besede. Svojo nalogo bo tem napravi s slovenskimi agencijami v Ljubljani. Za informacije se obračajte na potniško pisarno Kollarider World Travel, 589 E. 185 St., Cleveland, Ohio 44119. Tel. 531-1082, ali pa tudi name. Moj naslov je Rev. Joseph Godina, 9150 Bleiburg, Austria. Fr. J. Godina Če bi molčal, bi... Obisk domovine združen z romanjem CLEVELAND, O. — Vsako le to potuje več in več ljudi iz A-merike (Združenih držav in Kanade) v stari kraj. Med temi je mnogo takih, ki gredo obiskat svojce, morda svoj rojstni kraj, drugi gredo čez morja samo na zlet, spet drugi v svetovno znana romarska središča. Minulo jesen je nastala “revolucija v zraku” zaradi cen na letalih, ki prevažajo turiste in romarje in vobče potnike med Ameriko in Evropo. Nekatere letalske družbe so proti vsem medsebojnim dogovorom znižale cene. Za nas, ki potujemo, je to ugodno. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Tisti srečni tretji smo sedaj mi, ki bomo leteli iz Amerike v Evropo in tudi Evropejci, ki bodo šli obiskat Ameriko. Pred kratkim so imele letalske družbe sestanke in razgovore, toda se zdi, da se niso mogle povsem zediniti. Toliko je pa gotovo, da cene za zračne vožnje med Ameriko in Evropo ne bodo v letu 1970 višje kot dosedaj. Rajši kaj nižje . V to ugodno ozračje je postavljeno potovanje in romanje z odhodom iz New Yorka v četrtek, 4. junija, zvečer in sicer s švicarsko linijo. To bo predvsem obisk domovine, Jugoslavije. Bo pa združeno z romanjem v slavno Fatimo na Portugalskem, dalje v Manokovo in Oberammer-gau na Bavarskem, Sv. Kri (Heiligenblut) in Gospa Sveta ter Vetrinje na Koroškem. Pri povratku si bomo ogledali tudi slavni Salzburg, ki ga mnogi poznajo iz filma “The Sound of Music”. Omenjeni Oberammer-gau je tisto čudovito mestece na Bavarskem, kjer vsakih 10 let že 300 let nazaj igrajo Kristusovo trpljenje. Naše potovanje tja bo v času, ko bodo igrali. Iz Mo-nakovega po Bavarski, Tirolski in Koroški potujemo z avtobusom. Bus pelje do Ljubljane. Na koncu potovanja spet iz Ljubljane skozi Koroško in Salzburg v NEW YORK, N.Y. — “Ce bi molčal, bi..sem pomislil zvečer 20. nov. 1969, ko sem bral Ameriško Domovino od 18. novembra 1969. Bušnil sem v grozovit krohot, ko sem prebral modrovanje čikaškega srenj čana R., ko razlaga moj tolikrat uporabljen izraz “srenja”. Zares, zasmejal sem se na ves glas, čeprav sem bil sam v sobi. Spomnil sem se svojega profesorja Antona Sovreta, ki ni imel doktorata in je bil menda strašansko besen, če mu ga je kdo pomotno pripisal v študentovski knjižici predavanj, ko je postal univerzitetni profesor. Če bi jaz začel razlagati pri njegovem spraševanju, da je beseda, oziroma pojem srenja pri dobitev jugoslovanske šole, ali da je nastal potem, ko je Avstrija napravila svoj konec in ko je prišla nova država Jugoslavija, ki je prinesla novo upravno razdelitev slovenske zemlje, kar ži vo ga vidim, kako bi se mi zarežal in porekel: Osovnik, molčite, molčite ... Anton Sovre je bil tudi sila duhovit mož in bogve, kakšen dovtip — skoraj si mislim, kakšnega — bi napravil, če bi jaz bil imenovan z “R”. Vem, za nameček k dovtipu bi se zgodilo še tole: Če bi to bilo v osmem gimnazijskem razredu, ko je bil moj profesor in je zahteval v prevajanju iz latinščine čiste, pristne in stare slovenske izraze, bi mi za napačno razlago pritis nil prav s mefistovskim smehom “fajfco”, ki bi dolgo smrdela. Če bi se to zgodilo na univezi, pa bodisi, da sem slavist ali romanist, bi ostal resen, morda brez besed in v konferenčni sobi bi mirno in čitljivo zapisal: Odklonjen za leto dni.. . Ko bi se po tej dogodivščini spet srečala in bi ga jaz povprašal, kako je to — zdaj v jugoslovanski šoli — mogoče, da sem dobil slabo oceno za takšno znanstveno utemeljitev izraza “srenje”, bi mi Sovre verjetno rekel: Dragi prijatelj, zgodovinar niste, še manj pa jezikoslovec, ko mi pristen slovenski izraz tlačite v srbsko-hrvaško godljo. “Sem mar v zmoti,” gospod profesor. “Seveda ste in še v kakšni!” “Vzemite knjige v roko in malo resneje preštudirajte vso stvar. Zbogom!” Ravnal sem se po njegovem nasvetu in dognal tole: Zgodovinarji in zlasti še oni, ki se u-kvarjajo z družbeno-pravno u-reditvijo naših prednikov na slovenski zemlji, so ugotovili, kako različna so bila naselja na severnem obrobju slovenskega ozemlja, posebno v tistih kra- Monakovo. Govori se, da bodo letalske'jih, ki bi bili kajpada kmalu po-družbe za tako potovanje, kakor nemčeni od onih na večinski slo- bo naše, dovolile v letu 1970 štiritedensko dobo in ne samo tritedensko, kakor je bilo to dosedaj. V slučaju, da bo to res obveljalo, bo naše potovanje štiritedensko, toda z istim začetkom, 4. junija. Cena zaradi tega ne bo višja, ker bo četrti teden dodan za obisk svojcev. Ker še nimamo dokončne cene lahko rečemo samo, da bo cena nizka, kolikor bo le možno, in venski zemlji. V prvem delu je bilo za u-pravo značilno tako imenovano “vaško sodišče” — Dorfgericht, ki je sklepalo o vseh skupnih zadevah in je upravljajo nižje sodstvo pod predsedstvom vaškega gospoda. Čeprav je bilo naselje razdeljeno med veliko takih gospodov, je imel eden od njih kot “vaški gospod” upravno in nižjo sodno oblast nad vsem ozem- Ijevali v strnjenosti. Tako bi lahko rekli, da niso imeli “vaških sodišč”, ampak bolj nekakšno “deželno sodišče”. Upravna in sodna oblast sta bili tudi tod strnjeni. Zatorej: Neglede na razbitost vasi med različna zemljiška gospodarstva je vse naselje oblikovalo nekakšno gospodarsko-upravno celoto, ki je imela skupne interese glede pašnih pravic, vzdrževanja potov, napajališč, plotov, brvi in podobnih stvari. Take stvari, skupne zadeve je soseska urejevala na skupnih sestankih vseh gospodarjev naselja — vasi. Strokovnjaki za slovensko pravno zgodovino — kar trdno domnevajo, da tam, kjer je ženska gospodarila, da se je verjetno tudi žena-gospodar udeleževala takih sestankov. Soseska se je — podobno kot starejše veče — sestajala sredi vasi, na prostem, običajno pod lipo. Udeležba na sestanku se je izražala s stavkom “mi na sredini”, iz česar je sestanek soseske, pa tudi soseska sama dobila naziv: SRENJA! Tu smo. Na slovenskih tleh, premaknjeni nazaj v 12. stoletje, ko je tujec grabil po naši zemlji in jo po svoje urejal, tam, koder mu je to že uspelo, dočim je slovenski živelj hotel življenje po svoje, in zato je urejeval skupne zadeve iz svoje sredine iz — srenje. Naj odprem še zadnjo izdajo Slovenskega pravopisa! In na strani 829, v levi koloni zgoraj najdem zapisano: Srenja -e, z, občina, soseska, vaška, verska, literarna srenja in tako naprej. Na vrh vsega tega bom odprl še knjigo Sergej Vilfan: Pravna zgodovina Slovencev, ki jo je izdala Slovenska Matica v Ljubljani in iz nje dobesedno prepišem tole: “Ko je po marčni revoluciji (1848) uvedba pravnih (političnih) občin postala aktualna, se je vnelo glede bodočega izrazoslovja živahno razpravljanje med slove nskimi izobraženci, katero izrazoslovje naj bi se v zvezi s tem splošno uvedlo. Da bo kot občinski predstavnik obveljal v slovenščini “župan**, je bilo vnaprej jasno in v glavnem nesporno. — Tem večje težave so bile pri izbiri za ustrezno u-pravno enoto. Izmed izrazov, ki so bili že v rabi med slovenskim ljudstvom, tujki komun in gmajna nista prihajali resno v poštev. Sprva je vse kazalo, da se bo uveljavila ena izmed obeh slovenskih besed ‘soseska’ ali pa ‘srenja’. Po nepotrebnem so začeli namesto teh priporočati slovansko županija. V borbi proti tej skovanki je pravni izrazoslo-vec Matej Cigale uveljavil četrto varianto — ‘občino’, kar mu je bilo tem lažje, ker je postal redaktor nove, slovenske izdaje Državnega zakonika. Baje se je beseda občina ponekod na Slovenskem že prej uporabljala, a žal ni povedano kje. Močnejši motiv za izbiro te besede je bila najbrž Cigaletova težnja, da bi slovensko pravno izrazoslovje prilagodil hrvaškemu ali vsaj po besednem korenu tudi drugim slovanskih jezikom. Tako je s Cigaletovimi uradnimi prevodi beseda občina izpodrinila besedi soseska in srenja, ki nam še danes pomenita najožjo krajevno skupnost.. Toliko o mojem tako močno uporabljajočem izrazu srenja, katerega bom še naprej s ponosom rabil v svojem izražanju, ker sem se in ker se zavedam, da je pristno slovenski. Tone Osovnik Ameriška Domovina nam red-do prinaša vse važne svetovne novice, domača obvestila o splošnih slovenskih zadevah ter tudi lepe povesti in to v slovenskem jeziku, ko lahko razumemo prav vsako besedo. Nam no-vonoseljencem, posebno starejšim, mislim, ne bo nikoli mogoče dojeti angleščine v pravi popolnosti v izražanju in v čutenju. Malo že zamašimo skupaj, pravilno pa. ne, kot je treba. Lepo pozdravljam spoštovano uredništvo, vse pridne dopisnike in seveda tudi Kotičkovega strica, ki se je sedaj zopet lotil težkega dela. Zelo rada prebirava njegove odgovore otrokom, kateri tudi nam starejšim lahko veliko koristijo. Bog mu daj zdravja, da bi še mogel delati za Slovence, malo imamo takih mož, kot je on. Z odličnim spoštovanjem! Theresa in Jože Bohnec jo bomo objavili in priglašen-jljem. cem sporočili, kakor hitro izide! Ni mi do tega, da bi se mudil dokončni cenik letalske družbe, j pri stvareh naše že v 12. stoletju Kolikor se lahko vnaprej te cene slutijo, ne bo naša cena prekoračila 500.00 dolarjev. V to je vračunana cena za letalo, avtobus, hrana in prenočišča med romanjem. Ako bi hotel kdo čas za obisk svojcev (to je dva ali tri tedne) izrabiti za kako dodatno potujčene, ponemčene slovenske zemlje. Zanima me bolj tisti, čisto slovenski del, ki je bil takrat dokaj večji od današnjega. To menda vsakdo od nas ve! Po slov enskem pojmovanju naselje ni bila samo vas, ampak vse ozemlje okoli glavne vasi, potovanje, lahko tako potovanje' ker naši predniki se niso nase- II NAŠIH VRŠI Toronto, Ont. — Predragi! S priloženim čekom poravnavam naročnino za prihodnje leto za naš dragi slovenski dnevnik A-meriško Domovino, s katerim smo vsi zadovoljni. Tu mislim na vse Slovence, ki so na ta naš list naročeni. Val D’Or, Que. — Cenjeno u-redništvo! Sporočam Vam, da smo se srečno vrnili iz Slovenije. Vožnja je bila kar lepa tja in nazaj, le na Brniku smo imeli pred odhodom neprilike. V Sloveniji se je v zadnjih 10 letih veliko spremenilo. Ljudje delajo v tovarni pohištva in dobro zaslužijo. Zaposleni so P° osem ur dnevno, kakor tukaj, na starejša leta pa imajo pokojnino. Gradijo si lepe, nove hiše. Če primerjamo razmere s preteklimi leti, je danes v Sloveniji lepo. Ljudje so lepo oblečeni, posebno mladina, in ni v tem prav nobene razlike z nami. Tudi na kmetih so se izvršile v zadnjih časih velike spremeni' be, ker imajo kmetje za vsa dela večinoma stroje. Najtežje je to, ker se delavce za na kmete težko dobi. Nihče noče delati na Kmetiji, ljudje se zaposlijo rajo po tovarnah, kjer delajo sam'1 po osem ur, nato so pa prosti-Na kmetiji tega ni, tam se mo* ra delati kar naprej, od jutra do noči. Drugič kaj več o našem obisku. Prosim, začnite nam zopet po-šil j ati Ameriško Domovino, ker nam je kar dolgčas po njej-Prejmite prav lepe pozdrave od družine John Kebe • Milwaukee, Wis. — Spoštovano uredništvo! Prejel sem Vaše obvestilo, da mi naročnina skoro poteče. Tukaj Vam pošiljam ček za $20, za celoletno naročnino, štiri dolarje pa poklanjam v sklad Ameriške Domovine. Z Vašim listom sem zelo zadovoljen in Vam želim še mnogo uspeha pri nadaljnem izdajanju. Prav lep pozdrav! Stanley Trauner • Indianapolis, Ind. — Cenjeno uredništvo! Prejela sem Vaše obvestilo, da mi s 1. decembrom poteče naročnina. Prilagam Vam ček za celo leto. Ameriško Domovino v e d n ° težko pričakujem in jo tudi redno dobivam. Sedaj zelo rada čl' tam povest Veliki punt, posebno še zato, ker mi je poznana tista cerkica na Mengorah, kjer so kmetje zborovali. V času nalezljivih bolezni so kmetje nabirali darove za to cerkev. V mojih mladih letih smo imeli v cerkvi na Mengorah vsako leto sv. mašo 1. avgusta. Jaz sem se je velikokrat udeležila. Imela sem tri ure hoda do tistega prijaznega holmca nad Volčami, na katerem stoji cerkvica, posvečena Mariji. Ko bo konec “Velikega punta”, bi Vas pa prav lepo prosila in Vam priporočala, da objavite povest “Rajska dolina” (v Kali" lorpiji), katero bodo posebno, n o v o n aseljenci z zanimanjem brali. Uredništvu in vsem čitateljem Ameriške Domovine voščim vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto. Vas naj-lepše pozdravljam! k. Antonia Bayt | •-----o------ / — Reka Niagara, ki veže jezeri Erie in Ontario, je dolga le 34 milj. KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Prvo poglavje Ha 1 nca je stopila v zakristijo, 1 zvonila k prazniku. Zakri- Spisal: Ivan Cankar X v bila prav pod zvonikom ^tu je viselo dvoje začrne-j!)tVrvi, mastnih in gladkih od ■' ' Kanca je prijela za vrv z rokama in se je sklonila; . ‘en, ubit glas se je razlegel olini. Na potu kraj vasi je Mate, gledal je proti cerkvi ePe so bile njegove misli. 8krat je bilo Hanci petnajst | njene roke, gole do komol-’So bile tenke in nežne, telo , šibko, polrazvito. Tudi ^ je bil droben; oči, resne in ^e, so se stikale pietesno, v da je bil pogled srep, ne-j?° vprašujoč. dhnila je pesem, sunkoma v ePetal preko doline zadnji . Ikli zvok; od daleč, onstran , a’ se je oglasilo veselo potrgale j. J - j^aci so rdela lica, lasje so se - d Usuli na čelo. Roka je še ( a vrv, ki se je zibala ena-Vo; v zvoniku je zvečalo, }‘0r da bi drgnil plašen lok >lo in v dolgih presledkih ebeli struni. Hanca je po-^a in nenadoma se ji je srce .pastilo. Tiho in ponižno je in k - _ - z bosimi nogami v cer-j in je pokleknila pred oltar, Vegasto, leseno stopnico. Nad . jem je bil lesen kip Matere z Jezusom v naročju; les ’ razpokan in preperel; na I a, nekdaj sinjem, so se poz -® samo še umazane pege, zve-:5tb ^ glav o, nekdaj pozla-’ se je bila nagnila in je a na čelo. tjga varuj!” je molila Han-'tJk n-ieno srce je bilo polno i, a, iz ljubezni porojenega. 'ep *lca se je sklonila globoko; ■sta stopnica je zaškripala, tj/da nacj glavo Matere božje (ittJe zazibala in je padla na beli k’Mati božja se je ozrla na v °’ LStala je in se je napotila. ^ rri aprilski dan je bil zunaj, Hj0 je bilo nemirno, časih je .oj. ^ila nenadoma ploha preko nat0 je zasijalo mlačno *bl sonce izza jadrno bežečih ^°v. Ozka blatna pot, z živo Ijj Jn visoko nasutim kame-grajena, je vodila mimo umazanih koč, mimo jev in kozolcev v hrib. jt li je prišel naproti in po-l)lit 1 a sta se molče s kratkim, |>^lm Pogledom. Nosil je pod ^iti Ub° velik zavoj, podoben Vij Si/ati deski, zaviti v rjav in z vrvjo prevezani ^ ai meni to!” 'i/1109 je vzela zavoj, toda bil ,ot^° prevelik in vzdigati je a ramo, da bi se ne vlačil Gta ui dc lic viacix ^n. Naposled ga je naložila »oj. “at in se je sključila glo-je’ tako da je videla Mateju, le ^pod težkega bremena in sPašil korake- Hanca je tov °Vala za njim z nerodnim ri1’ bi ji je segel visoko ^^ave! ber ga je držala za ji s° ji zaspale roke- Blato tW abropil0 po bosih nogah 8lažnjev. Sni :,e’ ^anca> ber so ljudje in brez srca! Oče je Hi Pa bodi še ti kmet, prahi bili kmetje vsi Iju-etu! Tone je duhovnik ^QU'bil še ti duhovnik, pravi! Hov * vsi ljudje na svetu brki! Kakor da bi rekel jablani: na, zdaj pa rodi breskve! Neče roditi breskev, zato ker je jablana. O, Hanca, neumni so ljudje!” Hanca je poslušala kakor pridigo na fari. Lasje so ji bili padli na čelo prav do oči in tilnik jo je bolel, ali izpustiti ni mogla z nobeno roko, da bi se ne zvrnilo v blato breme, ki ga je nosila z vdanim strahom kakor Mater božjo ob devetdnevnici. “Neumni so in zato bi že rad, da se jim prikažem s častjo in slavo. Samo enkrat še, da se jim prikažem in da ise poslovim za zmerom. To bi bil dan, kakor ni lepši noben praznik v letu, niti sam Božič! Kaj, praviš, da bi rekel tvoj oče? Ali bi te še tepel zaradi mene?” Stopala je tik za njim, tako da ji je škropilo na krilo tudi blato od njegovih nog. Otrplih rok ni čutila več, pozabila je tudi na pot in prijetno ji je bilo pri srcu; kakor da bi sedela pod kozolcem, visoko nad vasjo, ter se pogovarjala o prihodnjosti, ki je že čisto blizu. Tam za goro, na koncu blatne poti... Mahoma so zakrili sonce tenki, sivi oblaki, prihiteli so bili v urnem diru od juga; pljuskalo je preko zemlje sunkoma in v kratkih presledkih, kakor iz velikanske škropilnice. “Stopiva pod kozolc, Hanca; vrneš se, ko se razvedri!” Hanca je položila zavoj na snop in je sedla, roke v naročju, glavo upognjeno; Mate je stai spredaj, tako da so mu Škropile kaplje v obraz, zakaj v istem hipu je bila zamahnila škropilnica preko Globeli. Pod njima, polmraku in dežju, je ležala vas, tiha in neprijazna- Hiše so se stiskale tesno druga k drugi; strehe strme in visoke, skoro do tal viseče, tako da so bila mala čemerna okna v večni senci. Na nizkem holmu, na široki krtini, je stala cerkev podružnica, stara in umazana, z nizkim sivim stolpom, iz katerega je gledala prevelika lina kakor široko odprto, začudeno in topo okno. Poleg cerkve se je razprostiralo pokopališče, ograjeno z visokim in močnim zidom in skoro večje nego vsa vas. Le malo kiižev, vegastih in polomljenih, je raslo iz trave in blata. Pod vasjo je ležala v somraku ozka globel, popolnoma podobna odprt: raki, in na nobeni strani ni bilo vrat iz nje. Mate je stal pred kozolcem in je gledal navzdol z velikimi svetlimi očmi. “Glej, Hanca, ali se ti ne zdi, da pada vas v to rako?” Zazdelo se je tudi Hanci, da se vas krčevito oklepa strme rebri in da se ozira topo oko zvonika strahom navzdol, v odprto rako. Mate je stisnil pest in je iztegnil roko. “Le dol, kamor hočeš! Jaz pa še ne maram umreti!” Okrenil se je k Hanci. “Hanca, midva sva mlada, midva bova živela!” Hanca ga je pogledala z mirnimi očmi. “Rada te imam, Mate!” Stal je pred njo, tenak in visok, lica zardela, oči polne veselega, zmageželjnega ognja. V obraz je bil mlajši nego po letih, izraz ustnic in velikih, izbuljenih oči je bil skoro otroški — kljubovalen in sanjajoč otrok, ki mu je Krim krtina. Oblečen’ je bil slabo; noge so mu tičale v zakrpanih, nizkih čevljih, hlače so mu bile prekratke, tako da je kazal gole noge, kadar je hodil navkreber; okoli vratu je imel zavezano pisano ruto. in dvoje koncev mu je viselo nad zapeto pretesno suknjo n1! prsi, kakor nemarno zavozlana pentlja: Stal je pred Hanco; nad dolino se je razvedrilo nebo in zasijala mu je svetla glorija okoli glave- (Dalje sledi) DECEMBER iiiš masMB fg!a»SrT> KOLEDAR društvenih prireditev DECEMBER 14. — Društvo Kristusa Kralja Kralja št. 226 KSKJ priredi božičnico za otroke v nedelji ob 4. pop. v šoli sv- Vida. 14. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob treh popoldne božičnico v Slov. domu na Holmes Avenue. 20. — Društvo Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi božičnico v Družabni sobi Farne dvorane sv. Vida. Začetek ob 2. pop. JANUAR 17. — Slovenska pristava priredi “pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo “Veseli Slovenci”. 24. — Slov. športni klub priredi v Slov. domu na Holmes Ave. svoj vsako letni zimski ples. Igrajo “Veseli vandrovci”. 31. — Katoliški vojni veterani fare sv. Vida priredijo svoj 20.letni ples v avditorju. FEBRUAR 7. —Dramatsko društvo LILIJA priredi Maškaradni ples” v Slov. domu na Holmes Ave. Igralo “Veseli Slovenci.” S. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi Večerjo s plesom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob štirih. Za ples ogra Grabnarjev orkester. 8. — Fara Marije Vnebovzetc priredi predpostni bazar v šolski dvorani. Od 3. pop. cio 9. zvečer. 15. —Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slovenskem domu. Začetek qb, 5,, pop. 15. — Kosilo v korist Slovenske šole pri Sv. Vidu v farni vdo-rani pri Sv. Vidu. MAREC 14. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje priredi večerjo v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob petih. 15. — Društvi Najsv. Ivena fare sv. Vida priredi Ittni zajtrk s inletani in klobasami (Pan- cakes and Sausages) APRIL 4. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. » 18. — Slovenski športni klub priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu. MAJ 3. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. JUNIJ 13.-14. — Slovesna proslava 25- letnice vetrinjske tragedije na raznih ugodnosti, da ga je sen. Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 16. — Fara Marije Vnebovzetc priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v J. J. Williams označil za “zakonski predlog božičnega drevesa”. Sen. G. D. Aiken, republikanec iz Vermonta, je izrazil sum, da je v predlogu vključenih namerno toliko raznih popuščanj in davčnih ugodnosti, da bi predsednik Nixon celotni predlog vetiral, kadar bi prišel predenj za podpis. Senatni predlog, kadar bo sprejet, bo dobil končno obliko ,na konferenci članov finančnih Slov. domu na Holmes Ave-;odborov obeh kongresnih do-nue. Za ples in zabavo bodo m0v. Tam bodo iz njega črtali igrali “Veseli Slovenci”. veliko, verjetno tudi “najmanjšo” pokojnino Socialne varnosti $100, četudi je očitno, da nihče ne more živeti niti s to. Najmanjša pokopana Socialne varnosti $100? Washington, D c - se- Molotov zopet v javnosti nat je vključil v predlog davčne MOSKVA, ZSSR. - Tass je reforme poseben dodatek, s ka- pretekli teden navedel med tisti-terim določa, da naj bo od mj boljševiškimi veterani, ki so 1. januarja 1970 najmanjša me- držali častno stražo ob mrtva_ sečna pokojnina Socialne varno- škem odru maršala Klimenta sti $100. Vse ostale pokojnine vorošilova) tudi dolgoletnega naj bi bile pa povišane za 15%.'predsednika vlade in zunanjega Za kritje naj bi poskrbelo povi- ministra ZSSR pod Stalinom sanje vsote zaslužka, od katere Vjačeslava Molotova, se plačuje davek za Socialno, Molotov je bil v nemilosti vse, varnost, od sedanjih $7,800 na.odkar je HrušČev javno obsodil $12,000. Stalina kot nasilneža in množič- Senat je vključil v svoj pred-'nega monica. Kruščev je od leta log za davčno reformo toliko 1964, ko so ga odstavili; skoraJ čisto izginil iz javnosti, njegovega imena ne omenja nihče več. Zopet pa prihaja v javnost Stalinovo ime in vodniki ZSSR govore znova o njegovih zaslugah za Sovjetsko zvezo. Tako so začeli tudi na 79 let starega Molotova gledati z malo prijaznejšim očesom. Pokojni maršal Kliment Voro-šilov, osebni prijatelj Stalina in njegov tesni sodelavec, je imel slovesen državni pogreb. Njegovo krsto so med drugimi nosili glavni vodniki ZSSR Brežnjev, Kosygin, Podgorny ip Suslov. Pokojnega maršala so pokopali job zid Kremlja nedaleč od Sta-‘ lina. ber pozval na izredno zasedanje, ako ne bo hitreje opravljal svojega zakonodajnega dela. Kot o-poro za svojo grožnjo je navajal, da je Kongres od 13 proračunskih nakazilnih zakonov izglasoval le pet, morali bi pa biti vsi izglasovani že do konca junija. Taka zamuda spravlja administracijo v nemogoč položaj, saj ne more sestaviti niti proračuna za prihodnje proračunsko leto, predložiti ga pa mora Kongresu že v januarju. Vodnik demokratske v e č i ne senator Mansfield je nastop predsednika Nixona toplo pozdravil. Glavni zamudnik je namreč senat, ne pa predstavniški dom. DREMAČ V KRISTALU — Slavni dremač Rip Van Winkle iz zgodbe Washingtona Irvinga izdelan v kristalnem steklu. Izdelal ga je James Houston za Steuben Glass. Podkupovanje sega baje precej na široko WASHINGTON, D.C. — Pomočnik pravo sodnega tajnika za kazenske zadeve W. R. Wilson je dejal, da so velike porote v New Yorku, Baltimorju in Washingtonu odkrile “neverjetne zlorabe” v visokih krogih. Razni senatorji in kongresniki žiaj bi sprejemali “nagrade” za svoje usluge družbam in organizacijam. Omenjenih je v zvezi s tem precejšnje število oseb. Vsi seveda zanikajo vsako napačno dejanje. Demokratski člani Kongresa očitajo W. R. Wilsonu, da je doslej navedel samo imena demokratov, kar naj bi bila strankarska pristranost. Demokrati so hoteli s tem očitkom reči, da se republikanci drže ena-kega postopka, ker je to verjetno splosna praksa, ki pa javnosti doslej ni bila znana. Člani Kongresa prejemajo dovolj velike plače iz zvezne blagajne in ni nikjer vzroka, da bi iskali še ‘postranskih zaslužkov’. Policija v Chicagu naj bi umorila “črna panterja”? CHICAGO, 111. — Črnske skupine in njihovi podporniki zahtevajo podrobno preiskavo streljanja med policijo in “črnima panterjema I1 redom Hampto-nom in Markom Clarkom pretekli četrtek v glavnem stanu te črnske skupine na zahodni strani mesta. Policija trdi, da sta bila črnca ustreljena v 10-minutnem stre-Ijanju, ko sta se policiji uprla. “Črni panterji” trdijo, da sta bila njihova vodnika “umorjena v postelji . Ustreljeni Fred Hampton je bil načelnik “Črnih panterjev” v državi Illinois. Sirejd vrnili Izraelca JERUZALEM, Izr. — Pretekli petek je Sirija izpustila Izraelca prof. Shlomo Samueloffa in trgovskega potnika Saleha Mual-lema, ki so ju zadržali, ko so a-rabski gverilci zasegli potniško letalo Trans World Airlines in ga usmerili v Damask, tam pa ga delno poškodovah. Izraelca sta se vrnila v istem letalu, ki je bilo pretekli teden popravljeno. Na letališču ju je pričakala sama predsednica vlade Gol-da Meir z več ministri. Izrael je izročil Siriji v zameno 13 Sirijcev, ki jih je imel zaprte, med njimi pilota MIG 17 letala, ki je pred več kot enim letom baje po “pomoti” pristalo v Izraelu. MALI OGLAS/ Hiša naprodaj Dvodružinska, 4-4, zaprt porč, garaža za 2 kare na Huntmere Ave., v Euclid Beach okolici. $20,500. Nobenih agentov. 942-816!. (239) For Rent Three nicely furnished rooms. Rent reasonable. Call 881-2484 or after 6:00 p.m. 321-0021. (235) Hiša v najem Enodružinska hiša, 3 spalnice, na Addison Rd., samo odraslim. Najemnina $80. Kličite 486-0400 —(238.) ZDRAVNIK IN SLIKAR Dr. P. Mutteau ima v St. Bruno, Que., v Kanadi svoj zdravniški urad, za zabavo pa se ukvarja tudi s slikarstvom. Njegove miniaturne slike so postale znane in zdravnik-šlikar je dobil že več nagrad in seveda tudi naročil. Nixon grozi Kongresu z izrednim zasedanjem WASHINGTON, D.C. - Predsednik Nixon je po dveh repub likancih, kongresniku Fordu in senatorju Scottu, zagrozil Kon gresu, da ga bo že za 26. decem- DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE! Želite pomagati misijonarjem” Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pošljite na naslov: Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan) Collegio San Antonio 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe (x) FrijaldTs Pharmacy ZDA JAMO TUDI ZDRAVILA 2 v iAčUN POMOČI DRŽAVE OHr.J ZA OSTARELE AID FOR AGF.D PRESCRIPTION'• St. Clalr Ave. & B8th St.: F.N 1-4" " V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ DRAGI SOPROG IN OČE Frank Stefančič ki je umrl 8. deeemtira 19(>6. Vse mine, vse zgine, le večnost trpi, a Tebi, preljubi, Luč večna gori! Žalujoči: žena IVANA m otroci Cleveland, O. 8. decembra 1969 F. S. FINŽGAR: POD SVOBODNIM SONCEM Po licu se mu je razlil dvom. Usoda? Bogovi? Ne usoda in ne bogovi, nihče me ne kliče. Kliče me ljubezen do naroda in do Irene. In za glasom te ljubezni pojdem. Pojdem! Takoj do nje. Če bi moral do Aten, če bi potoval vso zimo, dobiti jo moram. Z njo in z njenim ognjem se vrnem. In potem? Z vojsko na jug, ker me kliče ljubezen. Iztok je odločno potegnil roke izpod glave, sedel, vstal in se ozrl na bojišče in pogorišče. “Dovolj!” Na njegovem obrazu se je začrtala sled studa in gneva. “Dovolj klanja! Maščevali ste se. Sedaj hočem boja- Boja, da lir ga je prineslo! Prazen se vrača! No, njegovi obeti in njegove prisege, vse govorjeno v burjo!” Ob tem se je domislil Ljubi-nice. Prevzela ga je žalost. Koliko slov je razgnal v dežel. In vsi so se vrnili prazni. In prazen se vrača Radovan. “O, ne samo Upravda, tudi Tunjuš mora pomniti rod Sva-runov! Prekletstvo tebi in grozno maščevanje za sestro!” Hitro se je spustil z griča proti vojščakom. Ko ga je zagledal Radovan, so utihnile strune, pesem mu je sredi' besede umrla. Dvignil je plunko visoko nad glavo in kričal: ‘Tztoče, Iztoče! Dobil sem jo! se prestraši Upravda, ko zve, Na bogove, pokloni se kakor kako je Orion pogazil legije ho-plitov.” Takoj je segel po oklepu in si ga tesnb pripel okrog prsi in nategnil jermenje ob ledjih. Opasal je meč, si poveznil šlem in se naravnal k tolpi. “Zapodim jih domov! Jesen se bliža. Pozimi jih vojaki Sloveni zvadijo v orožju, jaz pa poiščem Ireno. In ko se vrnem, udarimo!” Prav ko se je bližal Iztok vojski Slovenov, je zapazil, da se je dvignilo v ležišču veliko veselje. Tolpa je bučala in se gnetla krog jezdeca, ki je krenil proti oboroženim četam, kjer je taboril Rado. Kdo bi utegnil biti? Iztok se je oprl na težki meč in motril jezdeca sredi množice. Kakor bi bil Hun? In vendar ni. Drugače bi drhal sprejela Huna. Iz srede gomezečih vojnikov se je razleglo: “Plunk, plunk, plink, plunk!” Star, a močan glas je zapel. Narod je udaril v bojno pesem. “Radovan!” je izpregovoril Iztok glasno in veselo. “Od kod CHICAGO, ILL. FEMALE HELP BEAUTICIAN Vic. Norridge. Must do hi-styling. Full time. GL 6-1900 OR GL 3-4825 (236) MALE HELP Career Opportunities SKILLED WELDERS AND TRUCK BODY MECHANICS Top pay plus overtime. Health and accident insurance. Company fully paid pension fund. PARAMOUNT TRUCK BODY COMPANY 2108 W. Fulton — Tel. 666-6444 Ask for MR. PHILLIPS (235) TECHNICIAN WANTED Must be able to repair transradios & TV’s. Exp. a must. Must be able to spk. & write English. Des Plaines area. Call for appt. Mr. Sporer 774-3047 (235) pred Upravdo!” Pognal je konja skozi gnečo proti Svaruniču. Iztok ga je počakal. Gorko mu je zaplalo po žilah. “Razjahaj, starče in govori! Kje je? Zakaj je ne vedeš s seboj?” “Zakaj je ne vedem s seboj? Meniš, da je taka deklica kužek, ki teče za konjem? In še kužek bi iztegnil jezik in polegel v travo. Tako smo jezdili. Na Morano!” Nato se je okrenil godec do vojščakov in se razsrdil. “Pomagajte mi iz sedla! Zijala! Pijanci! Lahko se kleščite, ko se pasete kakor mlada pra-seta. Jaz pa trpim za vas žejo in lakoto!” Četa vojnikov je s smehom priskočila in ga dvignila s konja. “Počasi!” je vpil poveljevaje. “Zakaj ujahal sem si noge, da so lesene kot kobila pod brvjo sredi potoka!” Iztok je takoj velel, naj pripravijo za Radovana jedi in medice. “Nimaš vina?” ga je pogledal mrko godec preko rame. “Nimam!” “Pa medice! Večkrat me je že črvičilo po njej. Toda če nimaš, nimaš!” Radovan je stopal trudno se zibaje ob Iztoku proti taborišču, kjer je bilo jedro vojske, Iztokovi oklepniki. Vsi so ga bučno pozdravili. Ko se je približal Rado, se je godec preplašil. Iztok pa mu je vzkliknil: “Dobil jo je!” Rado je zgrabil starca za roko in ga stiskal, kakor bi v rokah iskal Ljubimce, da bi jo pritisnil k sebi “Očka! Kje je? Govori, pripoveduj! In če je v samem Bizancu, ponjo gremo. Takoj!” “Vihar! Potrpi, da si oddahnem. In tudi potem se hdš še postil. Najprej govorim s teboj, Iztoče! Na bogove, da se razpla-kaš in poskočiš kakor kozlič, ko zveš, kaj nosim na srcu.” Pomenljivo je pritisnil roko na prsi, kjer je počivalo Epa-froditovo pismo. Ko se je Radovan pokrepčal z mesom in medico in pozvedel vse novice, kako so Hune napadli, kako vojevali in ropali, je pomignil Iztoku kakor mož, ki ima oblast, in se oddaljil z njim od vojske. “Kakor sem ti rekel,” mu je govoril starec potoma, “pripravi se na veselje, da se ti ne zavrti ' Antonia Šuštar; nadzornice: Fran- v glavi. Čul boš skrivnosti in bral jih boš.” Nato se je ozrl in potegnil iz nedrja Epafroditovo pismo. Iztok je takoj uganil pisavo. Kakor sonce se je zasvetila radost na njegovem licu- Suha, neprebrana črka mu je govorila toliko upov, da so se junaku tresli prsti, ko je razgrinjal pismo. Radovan je stal razkoračen pred njim in pasel oči ob Iztokovi sreči in užival prešerno sadove svojega truda. Epafrodit je pisal naj prvo o svoji rešitvi, nato o tern, kako je otel Ireno, ki biva sedaj pri njem v Solunu. Pismo je sklenil: (Dalje prihodnjič) ces Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur, Antonia Ipavec Meklan, zastop. za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7.30 zvečer. Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. Mary Okicki. Vratar: Stanley Barba. Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta orez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in dn $2.00 bolniške podpore na dan. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-lema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške oodpore na teden, če je član bolan ■et dni ali več. Rojaki v Newbur-'hu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE 2-FLAT BRK. 2-6’s By Owner — after 5 VI 2-7299 (235) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPING Child Care. Live-in. $35 wk. Call weekdays only. 832-6123 (235) RELIABLE WOMAN to Live-In and care for three children for working parents. Vic. Irving and Central Park. Own rm. w/TV. Salary open. 267-0299 (235) LEYDEN TOWNSHIP By Owner — 2 bdrm. ranch, large lot, low taxes, nr. schls and shpg. Immed. Occup. Will finance. $22,500 455-9226 (235) LIVE IN CITY Sauganash Pk. — Owner Leaving State. 6 rm. brk. Ranch. 3 bedrooms crptd. thruout. Ceramic kit. and cer. IVz baths. Fin. bsmt. 2 c. brk. gar. $40,000 or best offer—286-1989 (235) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SALON For Sale — By Owner — Modern 6 stations. Flossmore area. Call MI 3-5582 (235) DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v Social sobi nove dvorane sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v spodnjih prostorih šole sv. Vida. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in. Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne. Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati živi jenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 3129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak: nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ane Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsake tri mesece cb 2:00 pop. v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, taj niča in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; roditeljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Ann Cooke; tajnica Josephine Comenshek, 924 E. 223 St, 731-8698; blagajničarka Anna Godlar, 481-9894; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Mary Batič. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in, nov. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebel. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND:' Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 '7 februarju na 4. nedeljo v mesecu Prince Ave. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: George Panchur, Frances Stariha, DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsake tri mesece ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. OKOŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave. SENZACIJONALNA VREDNOST V KOMPAKTNEM KABINETU! JE TA NOVI 1970 ZENITH 23” velik senčnik I>iag. - 295 kv. inčev slika BARVNI TV 1970 Te/hth 23aiant-sereen DIAG. ** 295 sq. in. picture The TURNER • Model A4512W Beautiful Contemporary styled compact console in grained Walnut color on select hardwood solids and veneers. 5" x 3" Twin-Cone Speaker. CHRISTMAS M Zenith $ ~ quality...only $529’ NAJBOLJŠI TV NA SVETU v pogledu delovanja in zanesljivosti! TITAN 80 ROČNO IZDELANA ŠASIJA združuje znano ZENITH zanesljivost in solidno predstavo ... KROMATIČNI BARVNI MOŽGANSKI DEMOTULATOR — je edinstven za barvne TV slike... NOVI ZENITH BARVNI UPRAVLJAČ — z enim gumbom uravnava kontrast in barvo ter jasnost v pravem ravnotežju, brez obzira na svetlobo v sobi... GYRO DRIVE — Izpopolnjuje ZENITH UHF selektor, da daje precizno izbiro UHF kanalov... SUPER VIDEO RANGE TUN£° — omogoči ultra občutne sprejeme ... SUNSHINE barvna slikovna tuba daje večjo jasnost slik. "TeMTM je najprej kvalitetno izdelan in šele potem mu « damo ime! BRODN1CK BROS. Furniture and Appliances ieOI3-IS Waterloo Rd. IV i-6972 — Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop. __ Odprto vse do Božiča vsak dan do 9. zvečer razen nedelje! in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 7540, blagajničarka Agnes 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom ra Recher Avenue, Louis Lustig, Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs, Mar-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer r Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani. --------------------——-----4 Žag3.1’ na^ zapisnikarica Mary Filipovič, ^ zornice: Josephine Winter^ ^ g0 Prosen, Theresa Janežič. Seje o'o vsak tretji ponedeljek v meseci1 ^ 7:30 v Slov. nar. domu na E. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ pod- Zamlck, taimc‘ Roam Znid^' Predsednica Nettie predsednica Anna Zalar, ta1 Mary Jeraj, 1123 Addison 391-5341, blagajn. Cecilia 2.-^ sle, zapisnikarica Fanny Nadzorni odbor: Mary Emma Tofant in Dorothy . Vsi slovenski zdravniki. Seja S® 0\j ši vsaki drugi četrtek v mesec 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341- pop. na 8601 Vineyard Ave. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 A^d' Predsed. Antonia Stokar, PoC!P jji sednik Stanley Pervanje, tajnic ^4 zapisnikarica Jennie Pugely, 1 .gS, Plymouth Ave., Garfield Hts. 4. ar, 581-4230; blag. Antonia Nadzorni odbor: predsednica J ° a, Christine Szendel, Stanley av-nje. Zdravniki: vsi priznani z niki. Zastopnici za SND na ° ejy; Antonia Stokar in Jennie P, pn-za SDD na Prince Ave. Jen*116. ^ gely; za SND v Maple Hts. An gj Stokar. — Seje se vršijo vsak yJ.j mesec 3. nedeljo v mesecu ob *• DANICA ŠT. 11 AI>Z Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Anna Boncha; tajnica in. blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Nadzornici: Lillian M. Marinček, Josephine Levstick. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Frank Virant, podpredsednik Joseph Okorn, tajnik DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu sezn®111 svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčuje1190 po enkrat na mesec skozi) vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje aseS' menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti k0' 1 ristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobr® letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si 8 tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društv«* nih vesti in novic.