PuiitiCeii lisi cu diovenskl narod.. i* Mtti rNjnutt ftlja: U oal* leto predplatea 16 rld*« » pol leta 8 (Id., u četrt ieta 4 rld., M en meieo 1 rld. 40 kr. f m^alttnmljl pnjeaaa toIJA: Za oelo leto 12 rld., u pol leta < rld., la četrt ieta I fI4., n M BtNo 1 rM. V Ljubljani na dom pošiljan Telji 1 rld. 20 kr. več na leto. Peauneine številke veljajo 7 kr. ■•reiiiio pniMU opntvaiitve (tdamirtracija) in ekipodieija, Semeniške ulice št. 4. Kunanll« (inserati) le iprejemajo in velji triatopna petit-Trrta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 ki č« se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno imanji* Kokopiii se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Iihsja VMk dan, iivzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. (Štev. 7 Ljubljani, v torek 23. decembra 1890. Letnik XVIII. Teselo znamenje med Rusini. Malo je narodov v omikani Evropi, ki bi bili | T tako žalostnem položaja, kakor so Rusini, ali avstrijski Rusi. Akoravno štejejo nad tri milijone duš, ' Tendar so Poljaki gospodarji v deželi in so se še ' pred kratkim spominjali Rusinov le tedaj, kedar so trdili, da jih ui. Mnogo merodajnih oseb na viših mestih je do najnovejšega časa mislilo in učilo, da ' si je še-le grof Stadion izmislil rusinsko narodnost ' T Galiciji. Po jezika in verskih obredih se Rusini ločijo od svojih sodeželanov Poljakov; to je vzrok, da so se Rosini oklenili najhujših naših nasprotnikov v državnem zbora in se protivili v gališkem deželnem zboru vsakemu predlogu poljske večine. A tudi Poljaki sami so mnogo krivi, da se Rusini niso čutili srečne na svoji zemlji. Zato z veseljem pozdravljamo najnovejše gibanje, ko je med Rusini stopila na krmilo avstrijsko-katoliška stranka ter iidaia na narod oklic, katerega so podpisali tudi rusinski Škofje Sembratovič, Stupnicki, Pelesz in Katlovski. List »Dilo" je objavil oklic, v katerem se skli-caje na rusinski program iz leta 1848. in potem trdi, da so voditelji zašli s pota na škodo naroda. »Pozneje so bili ljudje, ki so se oddaljevali od tega programa; rasinski narod seje razcepil, kar je imelo slabe nasledke: neprevidno postopanje nekaterih oseb so šteli v greh vsemu rusinskema narodu in vlada je kazala Rusinom popolno nezaupanje. Rasini, ki so bili prej podpora prestola in vladarja, čatili so zatiranje. Število njihovih zastopnikov v državnem in deželnem zboru se je zmanjšalo, Rusini 80 težko zlezli do višjih aradov, prebivalstvu so povsod obtežavali njegov trud za telesni iz duševni blagor. Drugi narodi v državi so napredovali v vsakem ozira, Rusini pa so zaostali. To ne more in ne sme tako ostati, da ne zgubimo rodne zemlje in svoje narodnosti. Ce hočemo pripomoči našemu pre- bivalstva do višje stopinje, moramo zopet imeti trdno podlago pod skupno zastavo. Da pojasni želje in namene rusinskega prebivalstva, razvil je poslanec Romanczuk dne 25. novembra v deželnem zboru program rusinski, katerega se hočejo držati. Ta program je jasen in kratek: 1. Mi Rasini sneo neodvisen in od Rusov in Poljakov različen narod; na tej podlagi tudi hočemo napredovati v omiki. 2. Mi Rusini smo zvesti svojemu vladarju, cesarski hiši in avstrijski državi. 3. Mi ostanemo zvesti grško katoliški veri in njenim obredom. 4. Zagovarjamo ustavni razvoj avstrijske države, njene pravice in prostosti, enakopravnost vseh narodov. 5. Mi Rusini moramo skrbeti, da se zboljša stanje našega kmečkega in mestnega prebivalstva. Ta program, katerega je naznanil načelnik rusinskega kluba in so ga podpisali rusinski škofje, zadošča časti in potrebam rusinskega naroda, na tej podlagi more si priboriti enakopravnost in blagostanje poleg druzih avstrijskih narodov. V tem prepričanju nas potrjuje izjava vlade, ki je po namestniku obliubila, da bode podpirala rusinske potrebe, če ostanejo na tej podlagi; v tem nas potrjujejo tudi poljski poslauci, ki so se prijazno izrazili o tem programu. Stojimo torej ua predvečeru važnega trenotka našega narodnega življenja. Naloga naša je, da se združijo k skupnemu delu vsi odkritosrčni Rusini, ki žele po omenjenem programu delati za blagor rusinskega naroda. Namen naš je jasen, pota naša so ravna. Pravice druzih spoštujemo, pa hočemo si priboriti tudi mi svojo zakonitim potom. Zato kličemo vsem Rusinom: Na skupno delo! To je edina pot, po kateri naš narod pride do namena. Le na domačih tleh, pri Avstriji in v Avstriji morajo Rusini iskati varstvo svojega obstanka, zagotovilo svoje narodnosti." Želja naša je pač, da bi Poljaki sprijaznili se z rusinskim programom. Sprava med Poljaki in Rusini bila bi velikega pomena za avstrijske Slovane in Avstrijo. ll llrvatslie. (Izviren dopis.) Čudno se je moralo zdeti vsakemu, ki je prebiral govore hrvatskih poslancev o priliki letošnje proračunske razprave. Mi pravimo čudno zato, ker po teh govorih bi se moglo labko soditi, da živita v Hrvatskej dva naroda, ki se borita za svoj obstanek, kakor u. pr. na Češkem Nemci in Čehi, aii pa v slovenskih pokrajiuah Slovenci in Nemci ter Talijani. Saborska večina je v svojih govorih tako strastno napadala vse, kar goji hrvatsko misel, da nam ni mogoče verojeti, da so ti govorniki zares Hrvati. Kako grdo so napali prvega in najodlič-nejega Hrvata, škofa Strossmayera, ki je žrtvoval vse svoje duševne in gmotne moči za napredek hrvatskega naroda! Da, celo v vnanje časopise so hitro javili dopisniki, kar je sam ban o tem znamenitem možu govoril, pa so bili pri tem poslu pregoreči, kajti javili so, da se je ban izjavil, da Strossmajer sam proti katoliškej veri deluje, ko je izrekel svoj blagoslov ruskemu ndrodu. To je bilo seveda že preveč celo za vlado ter je bila prisiljena preklicati to vest. Dobro bi bilo, pravi zato jeden opozicijonalnih listov, da bi se stvar izročila sodniji in da bi se moral dotični dopisnik, ki je sam poslanec, za tako nepošteno delo kazniti. Ali mi dobro vemo, da se kaj takega ne bo zgodilo, saj je mnogemu ljubo, da se take laži med svet trosijo, a tega so krivi največ oni, ki so postavljeni, da varujejo čast dostojanstvenikov, če so napadeni, ne pa da jih celo oni sami ogovarjajo, kakor se je ravno v omenjenem slučaju zgodilo. Da je bau precej s početka pokazal poslancem svojo nezadovoljstvo radi obrekovanja in da ni celo pohvalil takega ravnanja, ne bi bilo prišlo do tako žalostnih prizorov v našem saboru, kar mora vsak poštenjak in domoljub le obžalovati. Strossmajer zavoljo takega obrekovanja ne zgubi nič na svoji časti, pač pa naš ndrod, ker čudno se mora zdeti vnanjemu svetu, ko čita LISTEK. Slovensko gledališče. L Ko bi bilo vredno, dokazal bi Vam lahko, gospod vrednik, da je petek v istini nesrečen dan. Za dokaz navedel bi Vam samo jeden faktum, namreč da je g. kritik, ki se je drznil v petek v Vašem listu presojati javno skušnjo slušateljev in slušateljic dramatične šole, v resnici posegel v sršenovo gnezdo. Jat poznam sicer g. kritika osebno, vendar toliko proroškega duha bi mu nikakor ne bil prisojal, da bi vedel že dva dni prej, da si bodo nekateri dotičnih gospodov skoro v lase skočili. Toda pustimo šalo na stran io preidimo k stvari sami. V nedeljo zvečer predstavljala se je namreč že dragikrat v letošnji sezoni veseloigra BVana pl. 8ch5ntban-a: .Zlati pajek". Igralo se je mnogo bolje, nego prvikrat. Vzlasti pa je g. Borštnik (Malovar) pokazal vso svojo spretnost. I pri vseh drogih igralcih kaže se od zadnjič do danes lep napredek, tako da Človek res ne v^, koma bi pri-Mdil prvo mesto. Gospod Sršen, gospa Borštnik - Zvonar-jera, gspdč. Nigrinova, gspdč. Slavčeva, gosp. Perdan, gosp. Danilo, gospa Danilova in gosp. Verovšek so se odlikovali v glavnih vlogah, vzlasti pa gosp. Sršen in gospa Borštnikova. Tudi policijski komisar Sever (g. Lovšin) nam je včeraj prav dobro ugajal. Samo gosp. Danilo naj bi bil opustil znani svoj medmet, ki je večkrat kaj neprijeten za po slušalca. Pri manjših vlogah opomniti nam je nekoga, ki je svoj pogled tako srepo upiral v šepetalca, da smo se v resnici bali za njega. Res je tema tudi šepetalec sam vzrok, vendar igralec bi mu ne smel takoj na odru vpričo občinstva pokazati svoje srditosti. Ker smo že pri šepetalcu, mislimo, da je velik zapravljivec, kar se tiče glasu, ki je tudi del zasebnega premoženja. Kajti drugače ne bi postopal tako potratljivo ž njim. I I Nobeden Človek ne sme biti premilosrčen, tem-i Teč deliti mora miloščino samo v resnici potrebnim; I a takrat se ne sme obotavljati, kajti: »Dvakrat j dd, kdor hitro dd." Tudi gosp. inspicijent bi lahko pošiljal malo točneje svoje osobe na oder, da bi ne spravljal v zadrego igralcev, ki so že na vročih deskah. Tako pa mora g. Borštnik vselej polniti praznine, ka- tere nastajajo, ako kaka o?eba le trenotek pozneje nastopi, nego bi morala. Seveda uporablja duhovito gosp. Borštnik take trenotke v popolnitev svoje vloge. Kako lahko pa bi spravilo to kakega drugega i igralca v skrajno neprijeten položaj! ! Dasiravno je ta igra prvič občinstvu zelo uga-I jala in je bila v nedeljo znižana vstopnina, vendar I ni bilo občinstvo tako mnogobrojno zastopano, nego I prvikrat. Posebno zadnji sedeži so bili prazni. To je za naše občinstvo zel6 značilna prikazen. Kaj je temu vzrok? Naštel bi jih Vam lahko pet, šest, ko bi moje besede pale na rodovitna tla. Najvažnejši teh vzrokov pa tudi tedaj ne bodo odstranjeni, ko se bode Talija presolila v nove prostore, ki se ji ravno grade. No, to bo »fletno" v novem gledališču, ko bode sedelo in stalo kakih sto oseb pri predstavi. Vsaj ne bode tako grozno »vroče" igralcem in poslušalcem. Philalethes. Družba sv. Mohora. (Dalje.) Podnormalno število imajo: St. Ime 1890 1889 153 Ig............3-3 4-2 154 Razdrto.........3-3 3-1 155 Spodnji Tuhinj......3-3 31 tako podle in nedostojne govore v našem sabora. Kakošna mora biti tedaj inteligencija hrvatska, ko 80 taki možje v saboru! Tako seveda lahko svet sodi, v istini pa ni tako, kajti večina našega ndroda popolnoma obsojuje take vrste ljudi. Zatorej je pa tudi dolžnost posebno naših inteligentnih krogov, da razsvetlijo naše sedanje odnošaje po večjih časopisih, posebuo francoskih in ruskih, da se tako zv6 prava resnica. Francoski in ruski časopisi se mnogo ber6 in iz njih bodo posneli take vesti tudi drugi narodi, a svet bode dobil tako prave poj-move o naših odnošajih. Kdor je sposoben za to, naj vrši svojo domovinsko dolžnost v tem pogledu. Za škofom Strossmayerjem je prišla seveda tudi jugoslavenska akademija na red. Ze dolgo časa se napada ta zavod. Najprej ga je grdila Starčevi-čeva stranka, kar je pa zdaj prenehala, kajti uvidela je, da je akademiji krivico delala. V novejšem času jo pa napadajo članovi narodne stranke v samem saboru. Prvi se je vzdignil ndnjo Crnkovid, ter jej oponašal panslavizem, premda je vse delovanje akademije osredotočeno le na poznavanje Hrvatske in sosednih slovenskih dežel. Da stoji v zvezi z drugimi slovanskimi učenimi društvi, zahteva njen slovanski značaj; ali poleg tega je tudi v zvezi z madjarskimi, nemškimi, francoskimi in angleškimi društvi, kar najbolj dokazuje, da njena smer ni panslavistiška. Sevčda po mnenju takih ljudij, kakor je dotični poslanec, morala bi akademija občevati le z madjarskimi društvi, od slovanskih pa se čisto odločiti. Tega pa častiti Crnkovic ne bo doživel. Tudi pokojni Miškatovic jej je oponašal neprijaznost proti Milanovej vladi na Srbskem. Ali tudi to je bilo kaj neumestno, saj Je ravno naša akademija prav svečano prosl&vila petstoletnico bitke Kosovske. A da je kralj Milan bil v Srbiji nepopularen, to so pokazali Srbi sam<, ki so ga prisilili, da se je moral zahvaliti. To je pokojni Miškatovid sam doživel ter se osvedočil, da so mnogi hrvatski domoljubi prav sodili o Milanovej vladi. V zadnjem saborskem zasedanji pa je napadel prof. Spevec poleg Strossmajerja tudi akademijo, ker jo je škof utemeljil in ker so med članovi tudi duhovniki, ter deluje v krščanskem smislu. Škof je akademijo utemeljil, ker vlade hrvatske razven Ma-žuraničeve niso imele za kaj takega smisla, vendar pa so vse do sedanje, katere najbolj udani privrženec je dotični profesor, dajale temu najvišjemu na-učnemu zavodu podpore, dočim sedanja odobruje take napade, kar se, bodi mimogrede omenjeno, ne bi nikjer v naobraženem svetu dogoditi moglo. Namesto s kruhom pitajo tedaj našo akademijo naši poslanci s kamenjem. Duhovniki so samo štirje med šestindvajsetimi člani. Med temi dr Rački, ki Je kot zgodovinar poznat v vsem učenem svetu, ravno tako tndi kot zgodovinar in numismatik prof. Ljubic; oba v jugoslovanski zgodovini pravi avktoriteti. Profesor Ljubic je poznat v Parizu, Berolinu in Rimu, kjer njegova dela visoko cenijo. Celo glasoviti Mom-sen ga je velikokrat za svčt povprašal pri rimskih napisih, kajti kot arheolog je na slovenskem jugu on gotovo prvi veščak, pa poleg tega odločen Slo- van, ki ne trpi tudi v tem pogledu nobenega polovičarstva. Tretji duhovnik Je Ivan Tkalčid, jeden uajmarljivejših preiskovalcev naše cerkvene zgodovine in še posebej glavnega mesta Zagreba, o katerem izdaje ravno v tem času zgodovinske spise, ki so tudi za hrvatsko zgodovino velike vrednosti. Marljiv kakor bučela zbira tudi podatke za našo kulturno zgodovino ter Je že mnogo člankov o tem objavil. Četrti duhovni član akademije je .1 Torbar, ki je zraven svojega težavnega poklica kot ravnatelj velike realke našel še toliko časa, da Je napisal mnogo učenih člankov iz prirodopisa s posebnim obzirom na Hrvatsko. Za prihodnja tri leta je izbran celo za predsednika akademiji. To so tedaj ti duhovniki, proti katerim se je vzdignil profesor Spevec. Najbolj čudno je, da ni navel niti enega dokaza iz spisov omenjenih članov, kakor tudi drugih, po katenh bi bil dokazal njihovo krščansko in-tolerantnost. Seveda kaj takega ne bi bil našel v teh spisih, tudi ko bi jih bil prebral, kar pa gotovo ni storil, kajti njegova hrana so le bogokletni spisi kakšnih neznatnih piscev, katerih pa pri nas ne potrebujemo. Zatorej obžaljujemo samo naše ju-riste, ki morajo takšna predavanja poslušati, mesto da se pripravljajo s temeljitimi spisi za svoj važni poklic. Naj zbere prof. Spevec svoja predavanja, pa naj jih obelodani, pa bo videl, kaj bo rekel na to učeni svet. Seveda na ta način je najlaglje slepiti svet, sebe poviševati s puhlimi frazami, drugih zasluge za znanost pa enostavno zanikati. Kaj takega more seveda storiti le profesor, ki pita svojega duha le z bogokletno literaturo, katero pa Je pravo učen-jaštvo vseh narodov ob vsakem času zametavalo. Tudi pri nas je tega navideznega učenjaka celo navadno občinstvo že zdavnej obsodilo, pa tudi moj dopis se ne bi bil toliko ž nJim bavil, da nisem imel namena, s tem razjasniti naše odnošaje. Politični preg-led. v Ljubljani, 23. decembra. !^otraii}e dežele. Težave nemSko-avutrijHklh pogodbenih obravnav. Ni še dolgo, kar so vzlasti nemško-liberalni listi napovedovali in priporočali tesno na-rodno-gospodarsko zvezo z Nemčijo, ki bi bila seveda po našem mnenji le nekaka priprava za poznejšo politično tesnejo zvezo avstrijsko-nemško. Opozarjali smo v listu že večkrat svoje čitatelje na važnost te zadeve, vzlasti v narodno-gospodarskem oziru ter omenjali mnogih težav, ki ovirajo tako zvezo. V tem so sklicali na Dunaj v posvet nemške in avstrijske zastopnike, ki že dolgo časa obravnavajo pogoje za novo trgovinsko pogodbo med Avstrijo in med Nemčijo. Vidi se pa obravnavam, da zadevajo na vedno večje težave. Avstrijski zastopniki pa so na slabšem, nego nemški; zakaj ti jedini zastopajo koristi Nemčije, naši zastopniki pa so razdeljeni v avstrijske in ogrske, ki vsaki vlečejo na svojo stran. Tudi tu se zopet kaže, kako slabo vpliva dualizem ne le na notranjo, marveč vzlasti tudi na zunanjo narodno-gospodarsko politiko. — Ogri bi radi, da bi Nemčija znižala vzlasti carino za izvoz žita, pripravljeni so pa gled^ na industrijo privoliti Nemčiji veliko polajšav. Seveda bi bila taka pogodba za Madjare ugodna, ker o ogrski industriji sploh mnogo govora biti ne more, torej bi le svoje žito po primerno nizki ceni izvažali ter z velikim dobičkom prodaiali. Avstrijskim zastopnikom pa to ne more biti prijetno, zakaj oni so dolžni zastopati koristi cele Avstrije. — Upamo še vedno, da bodo zastopniki avstrijski vzlasti gled^ na avstrijsko industrijo branili domače koristi. — Vsa znamenja kažejo, da bo Avstrija pri tej pogodbi imela več izgube nego dobička. Cesarski namestnik grof Kielmansegg — t(i}ni svetnik. Kar so antisemitski mestni odborniki na Dunaji povedali že pred nekaterimi tedni, to se je zgodilo, cesarski namestnik je postal tajni svčtnik, najbrže v priznanje zaslug, ki si jih Je pridobil za spojitev Dunaja s predkraji. Dotični v deželnem zboru dolenje-avstrijskem v naglici dovršeni zakoni so dobili že potrjenje cesarjevo. Deželni zbor je preložil svoje seje za osem dnij. Ž'tlostni božični prazniki za rudo-kope v IPohnsdorfu. V Judenburgu bivajoči socijalistični agitatorji so s svojimi Časniki nahuj-skali rudokope v Fohnsdorfu, da so ustavili delo. Stavke se vdeležujejo vsi oddelki delavcev, vendar delo ui popolnoma ustavljeno,-ker so oni, ki še delajo, pod varstvom vojakov. Poročali so listi, da je bil eden rudokop zaboden, kar pa neki ni resnično. Sbajanje je delavcem stroga prepovedano. Trije delavci so se podali na Dunaj, pa bi tam naznanili svoje zahteve pn glavnem vodstvu avstrijske alpin-sko-montanske družbe, ali če bi bilo mogoče qri cesarju samem. — „Ko bi bilo vojaštvo ua naši strani! Ali bo kedaj napočil čas, da se ne bo več hotelo sprožiti orožje napeti proto delavcem ?" — Tako pišejo socijalistični listi. Da bi pač tako pi-sarjenje razumeli oni, kateri imajo oblast, pa tudi odgovornost za to oblast. — Okrajni glavar je izdal oklic, v katerem napsve delavcem, da bodo odslov-Ijeni od dela, ako v določenem času ne pričnejo zopet delati; omenja celo, da bo morebiti družba delo sploh ustavila ter opozarja delavce na žalostne nasledke, ki bi izhajali iz njih trdovratnosti zd-uje in za njih stradajoče družine. — Res žalostni prazniki se napovedujejo tem rudokopomi Tnanje driare. Tlim. Umeje se samo ob sebi, da opazujejo vatikanski krogi z vso pozornostjo sedanje gibanje na Irskem, katero jih je že od nekedaj močno zanimalo. Rimski dopisnik piše ,Pol. Corr." o tem mej drugim to-le: Vatikanski krogi, kakor tudi angleški, irski in američanski v Rimu bivajoči duhovniki obsojajo Parnella in njegovo postopanje, s katerim je irskemu vprašanja mnogo škodoval. Neki američanski prelat, ki zavzema jako vplivno' mesto, pravi: „Zmaga irske stvari je za jeden človeški rod pomaknena dalje v prihodnost". Italija. Te dni ie sprejel italijanski kralj Humbert predsednika in odposlance senata in zbornice, ki 80 mu izročili adresi v odgovor na prestolni govor. Ko je deputacija prebrala adresi kralju Hum-bertu, poudarjal je ta, kako močno želi izboljšanja italijanskih financ, ne da bi bilo treba nakladati narodu novih davkov. Mir evropski je zagotovljen, kar more Italiji le koristiti. Sodelovanje zbornice bode podelilo vladi veljavo, da bo ohranila mir. Naposled je kralj pripomnil, da ima zaupanje v zbornico, katera bo v sporazumljenji z vlado pospeševala blagostanje dežele italijanske. — Take nade in obljube izražajo se vsako leto ob jednaki priliki, in vendar se državni voz vedno bolj pogreza v močvirje. Nemčija. Šolsko vprašanje, katero je cesar ! Viljem na Pruskem postavil na dnevni red, vzbu- Št. Ime 1890 1889 156 Zali Log........3 3 21 157 Kresnice ........3-2 31 158 Srednja Vas.......3-2 4-5 159 Šenčur pri Kranji..........3 2 3-6 160 Škocjan pri Dobravi.....3 2 I S 161 Šmarije.........32 30 162 Vrhpolje..................3 2 2 7 163 Borovnica........3-1 31 164 Cerklje pri Kranji.....3-1 3 4 165 Št. Peter na Notranjskem ... 31 3 3 166 Planina pri Vipavi.....3-1 2 0 167 Rateče na Gorenjskem .... 31 2 0 168 Unec..........31 2-7 169 Brdo....................3 0 3 0 170 Kropa..................3 0 3 3 171 Struge.........3-0 2-7 172 Valta Vas........3-0 2-5 173 Žužemberk................3 0 3 1 174 Dolenja Vas.......2.9 2 6 175 Sv Helena........2-9 2-7 176 Št. Jakob pri Savi..........2 9 4 3 177 Logatec.........29 29 178 Mošnje.........2-9 2.6 179 Nevlje.........2-9 30 180 Cirknica.........2-8 27 181 Col..........2-8 20 182 Duplje..................2 8 2 7 183 Javor pri Šmsriji .....2 8 3 0 184 Stari Trg pri Ložu.....2-8 3-2 185 Ubeljsko.........28 IS 186 St. Vid pri Cirknici.....2-8 31 Št. Ime 1890 187 Zlato Polje........2-8 188 Krka..........2-7 189 Mengeš.........2-6 190 Moravče.........2 6 191 Stopiče.........2-6 192 Vinica.........26 193 Črnomelj........2-5 194 Dobrepolje........2-5 195 Grahovo.........25 196 Rob..........2-5 197 Stara Oselica.......2-5 198 Zatičina........2'5 199 Kolovrat.........2-4 200 Sv. Križ pri Litiji.....2-4 201 Mirna Peč........2-4 202 Slap..........2-4 203 Sodražica........2-4 204 Čatež pri Krškem......2-3 205 Sv. Gora........2-3 206 Kostanjevica.......23 207 Mokronog........2-3 208 Polica.........28 209 S-mič.........23 210 Stranje.........23 211 Špitalič.........2-3 212 Gojzd.........22 313 Mirna.........22 214 Prečina ........2-2 215 Sv. Trojica pri Cirknici .... 2 2 216 Vrabče.........2 2 217 Vreme.........22 3-2 2-6 2-9 2-6 2-0 2-6 3-2 2-4 2-1 21 25 2-8 1-6 2-2 2-3 0-9 2-3 1-5 2 1 2-2 2-4 1 9 3-8 28 24 28 33 27 2 3 3-6 13 1889 I Št. 218 219 220 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 241 242 243 244 245 246 247 248 1 ta e 1890 1889 Ambrus.........21 1-5 Banjaloka........21 2-5 Erzel..........2.1 1-4 Radeče pri Zidanem Mostu . . 2-1 1'6 Zgornj / Tuhinj......2-1 2-4 Podgrad.........20 1-3 Podlipa.........20 1-8 Rakit^.........2-0 2-3 Zagorje pri Savi......3-0 1-9 Zagradec........f« ^^ Boštanj.........2-0 Št. Jurij pri Smariji .... 1-9 TI Metlika.........1-9 2-0 Prem..........1-9 2-0 Senožeče........1-9 1'9 Šmarjeta........1-9 1-7 Trnje..........1'9 1'6 Dolina.........1-8 1-7 Krašnja.........1"8 1*8 Preserje.........1'8 1'3 Hrenovice........1'7 1'8 Št. Janž ........17 2-3 Leskovec........l''^ Radovica........I'? 2-9 St. Rupert........1-7 1-8 Vrh pri Vinici.......2 0 Hinje .........1-6 »O Šmihel pri Rudolfovem . . . . 1'6 1'3 Trebelno.........1'6 1-4 Trnovo.........1-6 2-2 Brusnice......... dilo je zanimanje tudi v južni Nemčiji. Bavarski naučni minister Miiller je otvoril dn^ 18. t. m. prvo sejo v posvetovanje sklicanega najvišjega šolskega sveta in v svojem nagovoru povdarjal, da je vse kako za humanistične šole, vendar treba jih je tu pa tam kaj popolniti in preosnovati. Na to je bil rešen predlog zdravnika dr. Kerscheusteiuerja, kako morajo biti vrejene šole, da ugajajo povsem zdravstvenim zahtevam. Nadalje se je določilo gotovo število dijakov za gimnazijo in posamične razrede, katero število se ne sme prekoračiti. Dopoldni ne sme biti več šole kakor tri ure. Med posamičnimi urami pa morajo biti odmori, io sicer po prvi uri 10 minut, po drugi uri pa po 15 minut. Med odmorom se morajo dijaki pod milim nebom gibati, skakati in telovaditi ; ob jednem se pa morajo šolske sobe prezračiti. — Tudi nemški državniki uvidevajo, da je treba preosnovati dandanašnje slabo šolstvo, a žal, da se oe poprijemajo preosnov na pravem mestu. Francija, V senatu je vpraJal markiz de L'Angle-Beaumanoir pri posvetovanju o bogočastnem proračunu, zakaj se ni odrekla plača kardinalu Lavigerieju, ki se peča s politiko. Na to framasonsko besedičenje je odgovoril minister Fallieres, da so besede Lavigeriejeve povsem besede dobrega državljana. Minister jih more le odobravati, in papež ni pokaral kardinala zaradi ujegove izjave o f^rancoski republiki. Španija. Iz Melille prihajajo v Madrid poročila, da se je neka španjska ladija, ki je prevažala petrolej m kurivo, razbila na bregu blizu Al-bncemasa. Tako poškodovano ladijo so pa napali Mavri, poronali blago in moštvo kot ujetnike seboj odpeljali. Četudi je španjski poveljnik v Melilli s četami prisilil Mavre, da so ujeto moštvo izpustili, vendar se bode španjska vlada pri maročanski vladi pritožila zaradi surovega postopanja njenih podložnikov. Iz\nrni dopisi. tz Podgrada, 19. decembra. Ker do sedaj ne najdem nobenega dopisa iz Pcdgrada v Vašem cenjenem listu, naj Vam jaz ob kratkem opišem zanimivost, ki se je vršila v naši gorski župniji. Veleč. g. župnik A. Zaman se je jako trudil, ker je letos ravno sto let, odkar je dobila ta župnija svojega duhovrika, v spomin stoletnice hišo božjo zvekšati in olepšati. In res, zidarsko delo se je dovršilo pod vodstvom poštenega in zanesljivega mojstra g. Hočevarja; a notranja dela niso bila še vsa gotova. Vendar se je vršila dn^ 23. p. m. lepa slovesnost, namreč blagoslovljenje velikega oltarja, kateri pa še ni dogotovljen. Jako lepa je večbarveua kamenita „mensa'' in okusno napravljen lesen tabernakelj, delo gosp. Vurnika; tndi svečniki so krasni, vliti so bih lansko leto v Samassovi tovarni. V nedeljo blagoslovil je tedaj mil. g. prošt novomeški P. Urh, potem pa tudi prepovedoval in imel pontiflkaluo sv. mašo z obilno asistenco, ker je prišlo dokaj čč. gg. duhovnikov, med njimi tudi veleč. g. dekan semiški A. Aleš. Slovesnost je mnogo povzdignilo krasno petje gg. pevcev dijakov pod vodstvom č. g. o. Aleša. Četudi se orgije za tanki sluh včasih niso čisto glasile, (to pa zato, ker jib je uglasil nekdo, ki se je kasneje izustil, da še tacih orgelj videl ni — St. Ime 1890 249 Bučka.........15 250 Št. Jernej........15 251 Št. Peter pri Rudolfovem ... 1-5 252 Šmihel pri Nad. Selu .... 1-5 253 Toplice.........1-5 254 Sv. Trojica pri Mokronogu . . 15 255 Zagorje na Notranjskem . . . 1-5 256 Cerklje na Dolenjskem . . , . 14 257 Kopanj.........1-4 258 Košana.........13 259 Raka..........13 260 Draga.........1-2 261 Dragatuš........12 262 Sv. Duh ........1-2 263 Para pri Kostelu......12 264 Knežak.........1-2 265 Podzemelj ... 1-2 266 Preloka .... " ' " " 1-2 267 Subor..... ' ' 1-2 268 Snh6rija......' ! ' 1-2 269 Bela Cerkev l-\ 270 Križevo pri Kostanjevici . . . m 271 Leskovica nad Loko . . . , ' 1-0 272 Stari Trg pri Poljanah ....10 273 Smihel pr Žužemberku , . . i o 274 Želimlje.........10 275 Primskovo........0.6 276 Poljanica........04 277 Golo..........00 278 Poišnik.........0 0 (Koneo sl^di.) 1889 M 1 9 10 10 16 1-6 0-9 0-8 0-8 13 1-3 0-9 17 12 2-4 3.5 09 0-5 1-0 17 10 0 7 0-4 00 00 so namreč na stožce od bratov Zupanov) vendar to ni pevcev-motilo. Da zastav iu drugih okrasb ni manjkalo, mislim, da mi ni treba omenjati. Z Goriškega, 20. decembra. (Nemška n e -sramna nadlež nost in lahonska predrznost; ponemčene šole — zavira naši omiki; birokratične pole za gibanje ljudstva; ubogi kmet in servilizem; kopanje živega srebra v Mančah.) Kakor je naznanila tudi „Sadst. Post", nadleguje ljudi dunajska tvrdka „Herzig" ter vsiljuje znano delo „Brehm's Thier-leben" (III. natis) v 130 zvezkih po 60 kr. v podobah, katero ponudbo sem tudi jaz prejel na naročbo, pa sem jo takoj resno zavrnil. Brehmovo ime je žalostnega spomina, ker nauki njegovi so brezbožni in protiverski. Z Darvinovim zistemom hoče ob enem zavreči vse sveto pismo in naše odrešenje. Ni li to največja blasfemija in globoko poniževanje vsega človeškega rodu?! Tu se vidi kužna gniloba najnovejšega nemškega slovstva! Gotovo ni tako vrtoglav noben Slovenec, da bi se naročil na tako smrdeče delo, ki stane vezano 90 gld. in je od cerkve prepovedano. Te dni je poleg omenjene nemške vsiljenosti prišlo še vabilo (in sicer mnogim duhovnikom po Goriškem) k naročbi laškega v Vidmu izhajajočega katoliškega dnevnika „11 cittadino italiano", giornale d'Udine, ki imenuje našo goriško-gradiščan-sko grofijo „11 Friuli orientale" (Vzhodna Furlanija!) kakor jo imenuje vsa „irre-denta", ki reklamuje s tem imenom Goriško za Italijo, ker leži v beneški ali zahodni Furlaniji, kakor jo zove navlašč irredenta, ravno ob vzhodu. Ta list, če tudi se štuli za katoliškega, niti ne ve ali neče vedeti, da na Goriškem biva poleg '/j Slovencev le V3 Italijanov in Furlanov in da avstrijska statistika ne pozna nobenega drugega zemljepisnega imena, kakor: goriško Primorje ali avstrijansko Primorje. Pač imajo laški omikanci hote ali nehote plitvo znanje o zemlji in narodoznanstvu. List ponujajo za znižano ceno 12 gld. a. v. Zdaj bi Lahom dobro došli avstrijski bankovci, ker jim pomanjkuje laških lir, dočim so se nam nekdaj posmehovali, ako smo jim ponujali avstrijske bankovce za plačilo. ,Ha-beant sibil" Tudi na te lahonske limanice se menda ne bo dal noben narodnjak vjeti! Da so ponemčevalne šole zavira, in to ne mala naši splošni slovenski izobraženosti, to uči žalostna stoletna skušnja. Ko more sleherni narod v svoji celoti le na podlagi materinega jezika se izobražiti, naj bi bila to le pri nas Slovencih čudna izjema?! Otrokom goriške in drugih vadnic se vbija z vso silo nemščina v glavo, da morejo naprej v nemško realko ali gimnazijo. Poznam dečka, ki se je šolal na slovenski ljudski šoli in bil zmožen vstopiti v IV. razred vadnice, ali ker ni znal nemščine, kolikor se je zahteva po sedanjih naših načrtih, moral je vstopiti — v II. razred! Koliko časa in denarja požrejo nenaravne ponemčevalne šole tudi sicer pridnim učencem! Kdaj dobimo v Gorici slovenske paralelke? Od oktoberske diplome 1860. leta menda bi bilo že čas, da bi se bila že vpeljala slovenščina po šolah v vsej Sloveniji. Upanje sicer imamo, da se mora to po neprestanem zahtevanju proj ali slej zgoditi in se bo brez dvoma enkrat zgodilo, da se nam bo dovolila gimnazija z narodnim jezikom, kakoršno nado izraža tudi „Folium periodicum" št. 11. tega leta. Dal Bog! Za gibanje in popis ljudstva smo prejeli laško-slovenske tiskanice v poljubno rabo pri štetju ljudstva, kar pričuje, da Nemcev v Primorju ni, razven 2 odstotkov v Trstu in v Gorici, katero neznatno število se pa ne more v poštev vzeti za tretjo narodnost. Bolj čudne so pa one pole za gibanje ljudstva, katere pošiljajo glavarstva slovenskim duhovnikom, ki morajo vsako četrtletje javljati premembe ljudstva, to je, rojene, mrtve in poročence. Te prav po nepotrebnem prevelike tiskanice so tiskane na Goriškem deloma samo v nemškem in italijanskem jeziku, deloma pa v štirih jezikih: v nemščini, laščini, slovenščini in hrvaščini, kar jemlje preveč prostora, toliko, da ena takšna p61a pokrije celo navadno mizo! To je sicer na videz malenkostna zadeva, ali vendar je važna za nas, ker menda tudi na Nemškem ne rabijo tiskanic v tujem jeziku, kakor je nam nemščina! Akoravno imamo prav slabe vinske letine po Vipavskem, Goriških Brdih in po Krasu, kjer je vino skoraj edini pridelek za nakup živeža in za pokritje raznih kmetovih stroškov, vendar se izterjujejo davki z veliko strogostjo; prodajajo se posestva in živina in drugi predmeti radi zastanih davkov, akoravno je znano, da naš cesarju zvesti kmet radovoljno plačuje davke, če le more. — Kaj naj počne kmet brez goveje živine, ki mu daje gnoja za obdelovanje polja in vinogradov? Poznam občino, ki je imela pred časom do 30 in več volov, a zdaj jih ima komaj 5 do 6 parov. Zdaj imamo upanje, da nam bo dal Bog odsihmal boljše letine in da je bila letošnja slaba letina, v kateri nam je celo vode primanjkovalo, zadnja, sicer postanejo vsi kmetje sami berači. Pregovor pa pravi, da bogatina muči le en zlobec, siromaka pa mučita dva! Vkljub tej revi je naš kmet če vedno servilen, ker ravno te dni je bilo čitati, da je neka občina tam na Krasu izvolila C. kr. tržaškega namestnika za častnega občana, ker jej je s 400 gld. javnih denarjev pomagal k zidanju vodnjaka. Ali bi ue zadostovalo, se za tisti dar dostojno zahvaliti? — Pred časom so tudi mnoge občine po Krasu imenovale zdaj umrlega bivšega namestnika de Pretis-a za častnega občana; zakaj iu odkod je to izhajalo, je tudi znano. Torej z novim letom se začne kopanje živega srebra v Mančah. Dotično orodje ravnokar dovažajo v vipavski trg, ki je oddaljen eno uro od iste jame. Pravijo, da je prodal go.'pod Kavčič rudokopno pravico do rudnika za 30.000 gld. bogatemu nemškemu draždanskomu društvu; škoda, da med Slovenci ni podjetne družbe. Ce zasledijo res, kakor upajo, bogato žilo živega srebra, bodo imeli le Nemci svoj dobiček, slovenski delavci bodo pa vozili enokolnico ter delali tujcem tlako, kakor drugod! Poleg tega nas bodo obdarovali Nemci s svojo kulturo, katero nam itak povsod vsiljujejo. H koncu želim: Veselo novo leto! Di leviie novice. (V tukajšnjem knezoškofljskem semenišču) začno v petek na praznik sv. Štefana duhovne vaje, katere bo vodil preč. g. o. Heggen. prof. dogmatike. Po končanih duhovnih vajah pa bodo prevzvišeni knezoškof podelili tonzuro sledečim gospodom bogoslovcem imenoma; Kromar Ivan iz Dolenje Vasi pri Ribnici, Andoljšek Ivan iz Ribnice, Bernik Franc iz Št. Vida nad Ljubljano, Kastelec Matija i Mehovegs, Knižek Srečko iz Ljubljane, Koblar Josip iz Selc, Krajec Andrej Iz Loškega Potoka, Marčič Valentin iz Boh. Bistrice, Maselj Ivan iz Kranja, Medved Ivan iz Št. Vida pri Zatičini, Mezeg Ant. iz Trate nad Poljanami, Mlakar Anton iz Železnikov, Nadrah Ignacij iz Zatičine, Opeka Mihael z Vrhnike, Peharc Stanislaj iz Tržiča, Plehan Ivan iz Ljubljane, Regen Ivan s Trate nad Poljanami, Rihtaršič Ivan iz Selc, štrukelj Ivan iz št. Vida nad Ljubljano, Traven Franc iz Smlednika, Vole Josip iz Kranjske Gore, Winkler Rafael iz Sodra-žice, Žilih Josip iz Lesec, Žužek Franc iz Lašič. — Niž;e i-edove bodo prejeli gg.: Božič Frane iz Loškega Potoka, Cvar Ivan iz Ribnice, Dimnik Franc iz Ljubljane, Jaklitsch Alojzvj iz Slare Cerkve, Jaklič Karol iz Višnje Gore, Juvan Franc iz Škofje Loke, Knific Josip iz Smlednika, Kocijančič Anton iz Tržiča, Kochier Viktor iz Ljubljane, Krevs Franc iz Mirne Peči, Kromar Ivan iz Dolenje Vasi pri Ribnici, Kukec Anton od Sv. Marka pri Ptuji, Lav-renčič Anton iz Vrhpolja. Legat Ivan iz Breznice, Medved Anton iz Št. Vida pri Zatičini, Meršolj Ivan iz Radovljice, Pretnar Franc z Dobrave pri Kropi, Rovan Alojzij iz Planine, Rihar Matej iz Polhovega Gradca, Rožnik Tomaž iz Horjula, Stroj Alojzij z Dobrave pri Kropi, Trpin Ivan iz Železnikov. (Zlata maša v Giadcn.) Dnč 22. t. m. daroval je v Gradcu svojo zlato mašo kanonik zagrebškega nadškofijskega stolnega kapitola p. n. g. dr. A. L. Rumpler. Porojen je bil zlatomašnik 1. 1817. v Samoboru, duhovnik posvečen 1. 1840., deloval je v pastirstvu in vzlasti dolgo kot profesor. Leta 1864. je bil imenovan za kanonika. Poleg tega je tudi mnogo deloval v hrvatskem nabožnem slovstvu. Žal, da je vsled prevelikih naporov popolnoma oslepel.'Vsled tega se je tudi preselil iz Zagreba v Gradec k svojim sorodnikom. Da-si že pozno v letih, je vendar le kauonik Rumuler duševno čvrst in mladeniško navdušen za vse dobro ter se vilasti odlikuje s svojo radodaruostjo. Kakor vsak dau, tako je tudi svojo zlato mašo opravil jubilant v svoji domači kapelici ob azistenciji petih duhovnikov; med temi sta bila tudi mil. g. stolni prošt ljubljanski dr. L. Klofutar in mil. prošt gosp. dr. Anton Jarc iz Ljubljane, ki sta se kot iskrena stara prijatelja tUtomašaikoTa navlašč v ta namen pripeljala v Gradec. — Iz Hima je došel zlatomašniku telegram od kardinala Rampolle, ki mu naznanja, di ga je sv. oče imeooTal za svojega častnega komornika. Čestitke so jubilantu došle od knezoškofa graškega, kardinala Mibajloviči, biskupa Stro8smayrja in drugih odličnjakov, želeč blagemu duhovniku, vzorniku krščanske potrpljivosti, vsega najboljšega v najobil-nejši meri. (Novi superijor) oo. lazaristov pri cerkvi J. S. č. g. J. Bertl je prišel te dui v Ljubljano, za njim pa tudi naš rojak č. g. Josip Ferjančič. (k Cerkljau na Gorenjskem) se nam poroča: V noči 20. decembra, zjutraj ob dveh, je ogenj upepelil hišno poslopje bajtarju Tomajnarju, soseda župana gospoda Vavkna. Zgorel je tudi, kar je najstrašnejše, stari oče, ki je ležal v »izbi"; imel je ondi železno peč, katero je zvečer zakuril; od tod se je ogenj vnel, upepelil hišo ter tako grozovito končal tudi človeško življenje. (Povozil) je sinoči ua Dunajski cesti neki voznik priletno ženico Marijo Janežič, ki si je vsled padca zlomila desno roko in močno poškodovala. (Ogenj.) Minoli četrtek ponoči je pogorel kozolec 8 krmo in orodjem posestniku Juvančiču pri Topolih pri Mengišu. Škode je do 1000 gld , kozolec ni bil zavarovan, zažgala je nekda hudobna roka. (Za duhovnike - vojake.) Prijatelj nam piše : Gospodje, ki so v razvidništvu nadomestne rezerve, naj se po § 49., točki 4. brambenih navodil oglasijo vsak pri svojem okr. glavarstvu rojstvenega kraja, in sicer še ta mesec, z naznanilom, da so v pastirstvu. Naznanilo mora biti potrjeno od predstojnika. (Volitev v Oseku.) Kakor se poroča „Agramer Tagblatt-u", poslal je veliki župan Ervin pl. Cseh kot predsednik tamošnje hranilnice ravnateljstvu imenovanega zavoda dopis, v katerem naglaša, da se poslaniški mandat ue strinja z mestom pravnega zastopnika pri hranilnici in da se torej odpov6 to mesto pravnemu odvetniku zastopniku dr. N e u m a u n u , ki je bil kot kandidat opozicije izvoljen v hrvatski sabor. Namen temu postopanju je, da se popolnoma zatr4 volilcev neodvisna zavest. (Skladišče za petrolej v Zagrebu.) Poseben odbor, ki se je posvetoval o gradnji skladišča za petrolej, sklenil je v soboto, da je tako skladišča potrebno in naj mestno poglavarstvo razpiše natečaj za gradnjo. Raznoterosti. — Cesarji, kralji, voditelji strank in časnikarji. Neprijazna sodba cesarja Viljema o časnikarjih spominja na izjavo kralja Hum-berta, o katerem so pred nekaj leti pisali vsi evropski časniki. Na dvorni veselici v Rimu se je pogovarjal kralj Humbert tudi z nekaterimi vredniki ter je izrazil svoje veselje do časnikarstva z besedami: „Ko ne bi bil kralj, želel bi biti časnikar." — Kralj Humbert — pravi neki berolinski list — mora imeti druge nazore o časnikarstvu, kakor cesar Viljem in bržkone je v tem oziru italijanski kralj bolje poučen. — K temu pripomni „Vaterland" : ,Želeti bi bilo vsekako tudi v konservativnem taboru, da bi se bolje vedelo ceniti težko časnikarsko delo." — Deputaciji dunajske „Konkordije", katera je čestitala dr. Herbstu povodom njegovega 8edemde.se-tega rojstvenega dn^, je odgovoril dr. Herbst: „Velike so zasluge, katere si je steklo časnikarstvo za splošnost, velik napredek, katerega je napravilo časnikarstvo vzlasti z uvodnimi članki in podlistki. Ta napredek ne vpliva samo na naše politiške razmere, temveč tudi na razvoj našega jezika. Če se danes vzdigne kaka vojska proti časnikarstvu, prihaja to le od tod, da ne umejo povsod pravega pomena časnikarstva." Dr. Herbst je zagotovil naposled, da je bil od nekdaj prijatelj časnikarstvu ter mu ostane še v prihodnje. Čestitamo ,Konkordiji" na takem udu. Žal, da poznd češko časnikarstvo dr. Herbsta le kot časnikarskega zatiralca. — Pisan diplomat. Kakor pišejo francoski listi, prišla je vlada Združenih držav sama v zadrego, ko je hotela spraviti v njo republiko Haiti. V tej republiki prebivajo murini. Da bi tem dobrim murinom posebno ustregel, imenoval je predsednik Združenih držav za zastopnika Združenih držav v Portu au Prince nekega mulata. A s tem murini niso bili zadovoljni in so zahtevali, da tudi pri nj>h tastopa Združene države mož bele kože, kakor drugod. Kakor je bilo videti, hotel je predsednik Harrison ugoditi tej želji murioov, kar se je pokazala nova oepriličnost. Murini so namreč pripomnili, da bi se čutili žaljene, ko bi črn Amerikanec zaradi svoje polti izgubil svojo službo, ostal je vendar raurin Fr. Douglas v Portu au Prince kot zastopnik Združenih držav. _________________ Dunaj, 2:}. decembra. „Wiener-Zeitung" je objavila zača.sno budgetno postavo. Trst, 22. decembra. Na morji poškotlo-vani Llojdov parnik „Delfino" so dvignili s proda in zvlekli v Trst. Sprednji del je močno poškodovan. Palermo, 23. decembra. Francoski časnikar Gregoire je prišel sam k francoskemu konzulu kot ujetnik, izjavil, da je olajšal beg Padlevskeinu, čegar dejanje o