Poštnina plačana v gotovi!
v mi
LUSTRIRANI LIST ZA NftSTO IN DEŽELO
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Temelj sleherne države je vzgoja njene mladine.
DIOGENES, starogrški modrijan (412—323 pr. Kr.)
Leto X.
V Ljubljani, 1. septembra 1938.
štev. 35.
»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak Četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Telefon št. 53-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: za iU leta 20 din, ilt leta 40 din, Vi leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2V* dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti za 3 dinarje znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 milimetrov) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. — Notice: — vsaka beseda din 2*—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0*50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Danes:
London z dvorišča mojega stanovanja
(Gl. str. 4)
Bodočih 20 let
v Vsakdo med nami mora biti vesel, yidi, da se v tej ali oni državi ne-,aJ dela in ustvarja. Res je, da to, ar se je ustvarilo v zadnjih 20 letih, e zdaleč ni tisto, kar bi lahko bilo. T^di narodi so v istem času ustva-ti veliko več, lojalno pa moramo pri-~ tati, da se je vendar precej ustvari-tudi pri nas.
Dvajset let, ki jih imamo za seboj, °9ve kaj, posebno ne za tako mla-10 državo, kakor je Jugoslavija. Če Pu.zadnjih dvejset let našega novega 1 zavrtega življenja ni prineslo tistih udov, kakor bi jih bilo lahko, je za 0 veliko tehtnih vzrokov, ki se v bo-j0(i 1 20 letih dajo popraviti. Mlade 'Jzave, kakor je naša država, imajo fizrnerne življenjske in ustvarjalne ki so za bodočnost najboljše poroštvo. Tu je v prvi vrsti naša zemlja s svojimi neizčrpnimi možnostmi za P°'jedelstvo, ogromni podzemeljski a kladi, naše preprosto in neizčrpano, uavo in nepomelikuženo ljudstvo, epe nade v tujski promet, morje in onava z odprtimi možnostmi za poceni prevoz blaga, in mnogo drugih j.fli’ ki jih drugi narodi v takšni °puici, kakor jih ima Jugoslavija, nimajo.
če se torej zazremo v bodočnost in ? Prihodnjih 20 let, se nam ni treba ati črnili dni. Zavedati se pa moramo, da je procvit države in njene bodočnosti v ozki zvezi s sposobnostjo nJenih državljanov. Vzemimo za zgled Sftttfo Češkoslovaško, ki je v preteklih letih napravila prave čudeže.
Toda na Češkoslovaškem ni n. pr. oliko analfabetov, kolikor jih je v Ju9oslaviji. Na češkoslovaškem imajo Veliko šol, ki vzgajajo pridne, varčne Pl zelo, zelo delavne ljudi.
Tisto, česar nam danes manjka in ,"r v bodočnosti v prvi vrsti potrebujemo, so šole. Potrebujemo dobrih ljudskih šol, ki bodo ljudem odprle °či (posebno v južnih krajih precej-8e.n del ljudstva ne zna ne citati ne Pisati) in jih med drugim seznanile ~ osnovnimi pojmi higiene. Potrebu-dobrih, zelo dobrih obrtnih šol, ki bodo ustvarile dobre in delavne obrtnike, in veliko dobrih srednjih in visokih šol, ki bodo vzgojile našo inteligenco, može, ki bodo z uspehom in Polni idealov dvigali narod stopnjo za stopnjo više do njegove prosvetlje-uosti in do njegovega kulturnega in Gospodarskega napredka in procvita.
V mislih so mi severni narodi Evrope, ki so se v zgodovini borili z velikimi težavami, ki so se pa visoko dviguili prav zato, ker je pri njih Šolstvo na neverjetno visoki stopnji.
* mislih so mi ljudje, ki imajo celo Po osem razredov gimnazije, pa kljub teniu z veseljem in ljubeznijo — kmetujejo. Ti kmetovalci so gospodje. Nikjer ni zapisano, da tudi naši bodoči kmetovalci, ki bi imeli osem razredov erednje šole, ne bi bili gospodje.
To kar za bodočih 20 let našega državnega življenja potrebujemo, so v prvi vrsti strokovno izobraženi ljudje. Potrebujemo sposobnih kmetovalcev, sposobnih, izobraženih in dclav-\Pili obrtnikov, sposobnih naših do-mačih inženirjev — skratka, vse, od Pujnižjega do najvišjega bi moralo Priti iz šole z velikim veseljem do dela in ustvarjanja in z zavestjo, da je tod še veliko možnosti za 'uspeh vsakega sposobnega in delavnega člo-vfka, ki se uči zase in za življenje, ki želi ustvariti eksistenco, ne pa da hodi v šolo zaradi državne službe in Pokojnine.
štiri vrste ljudi hodijo po svetu. Takšni, ki žive in zapravljajo tisto, kar so podedovali; takšni, ki skrite, da bi zaslužili toliko, kolikor sami Potrebujejo; takšni, ki skrbe in preživljajo sebe in svojo družino, morda Dali svoje starše; in nazadnje takšni, ki ne skrbe samo zase in za svojo družino, ampak dajo delo in zaslužek tudi drugim svojim bližnjim, ali celo skrbe za življenje in napredek velikih množic naroda.
Potrebujemo dobrih in sposobnih hudi, ki bodo skrbeli za uspeh in napredek mlade države, ljudi, ki bodo že šole prišli z zavestjo, da je njih dolžnost brigati se ne samo za njih lastno udobje in blagor njihove dru-čjne, ampak za blagor čim širših slojev naroda.
n.J'° je par misli v času, ko slavimo zPletnico obstoja naše države in začenjamo drugih, novih 20 let.
Hak*
RAZGLED PO SVETU
Pred razpletom sudetske krize
Govor angleškega finan6nega ministra sira Simona je razpršil še poslednje dvome o stališču Velike Britanije. — Prihodnji teden bo kriza na višku. — Daladier je doma razčistil položaj
V Ljubljani, 31. avgusta.
Kakor že tolikokrat po svetovni vojni,. smo tudi prejšnji teden ravno sredi najhujše evropske krize doživeli še njeno francosko specialiteto: krizo pariške vlade. In kakor vselej pri takšni priložnosti, so tudi to pot vstali krivi preroki in povzdignili svoj glas: francoska demokracija je prišla na kant, še malo pa bomo priče njenega dokončnega poloma, v čast in slavo vseh diktatur na desni in na levi. In kakor vselej, kadar so njeni sovražniki prerokovali konec francoske demokracije, tako je tudi tokrat republikanska vladavina ob Seini vstala iz krize še močnejša, še enotnejša, kakor je bila poprej.
To pot so krivi preroki pokopavali Daladier ja samega. Računali so in se že veselili, da se je stari jakobinec uštel. Ali ni mar vse kazalo, da je ljudska fronta v razpadu in da je treba le še par kapljic olja v ogenj, pa bodo njeni tleči ostanki zagoreli v poslednjem plamenu? Teh par kapljic olja naj bi bila Daladierjeva zahteva
Predsednik francoske vlade Daladier
po reformi 40urnega tednika, ene izmed glavnih pridobitev Blumovega režima.
Toda Daladier je dobro premislil, preden je tvegal. Nesmiselno bi bilo tajiti: tudi on se je zavedal, da mora v skrajuem primeru računati z možnostjo, ki 6e je njegovim neprijate-ljem na skrajni desnici in levici, doma in zunaj francoskih meja, zdela že gotovost. Slab politik bi bil predsednik sedanje francoske vlade, da ni takšne možnosti upošteval v svojem računu in da se ni že vnaprej nanjo pripravil. Toda še slabše izpričevalo bi bil izstavil svoji politični daljnovidnosti, da ni tvegal tega rizika baš v trenutku najhujše zunanjepolitične krize; kajti za nepopularne reforme je najugodnejši čas vselej tedaj, kadar preži na meji sovražnik. Vprašanje je le, ali je bilo Daladierjevo tveganje nujno potrebno; vprašanje je, ali za njegove reforme ni bilo še čas. Mislimo, da moramo na obe vprašanji zelo določno odgovoriti: na prvo pritrdilno, na drugo nikalno. Da si je tako odgovoril tudi Daladier, je za sle heruega Francoza dokaz, da stoji na čelu njegove vlade dober patriot.
Daladier ni niti v sanjah mislil na to, da bi francoskemu delavstvu vzel največjo pridobitev, ki mu jo je podarila ljudska fronta. Toda kot realen patriot ni mogel in ni smel s prekrižanimi rokami gledati, kako se posledice te reforme razraščajo v škodo domovine. Videl je, da delajo ljudje v nekaterih sosednjih državah ne samo po osem, ampak celo po deset in dvanajst ur na dan — kako v tem blaznem tempu ne ustvarjajo kulturnih in gospodarskih dobrin, ampak topove, tanke, bombnike in granate. Videl je, da celo demokratska Anglija ne pozna več šale, odkar je njen imperij ogro-
žen. Ali naj Francija ostane osamljena v tem mrzličnem tekmovanju, ali naj ostane poslednja? Ali naj ddktrinarsko debatira v gostilni, kjer drugi razbijajo po mizi in frče stoli po zraku in kozarci?
Daladier je s svojo reformo prodrl. Francija si je privoščila kratko krizo — dva ministra sta iz načelnih razlogov odstopila — nato se je pa še tesneje strnila okoli svojega voditelja. Premišljeno smo zapisali to besedo: kajti Daladier je danes edini Francoz, ki ga njegovo nesebično rodoljubje, energija in jasni pogledi v bodočnost kvalificirajo za voditelja demokratske francoske republike. Voditeljstvo pri njem ne pomeni diktatorstva; to Francozi sami najbolje vedo, drugače ne bi bili tako naglo preboleli Daladier-jeve nepopularne reforme in se tako enodušno zgrnili okoli njega.
V francoskih tovarnah za izdelovanje orožja je 40 urni tednik dejansko odpravljen. Francija se je otresla spon, ki so jo priklepale k tlom. Daladierjeva zasluga je, da Francija ne bo več poslednja v orožju, kakor je bila še pod Blumorn. Francoski narod danes svobodneje diha. Kajti nesrečni paradoks današnje prosvetljene dobe je, da ni nič napredka, ne kulture ne civilizacije brez... orožja.
Obscrver.
*
Dogodki na Češkoslovaškem, ki že prej niso stali bogve kako dobro, so 9e od prejšnjega četrtka še znatno poostrili. Misija lorda Runcimana, ki se ves čas bori s skoraj nepremagljivimi težavami, je sredi preteklega tedna prišla v tako kočljivo zagato, da je Asthon-Gvvatkin, sodelavec lorda Runcimana, na lepem odletel v London aoroeat angleškim politikom o položaju v ČSR Poročila, ki jih je Asthon-Gvvatkin prinesel, so bila zelo resna in niso nič dobrega obetala. Znana je stvar, da sudetski Nemci brezkompromisno vztrajajo na svojem znanem stališču o popolni avtonomiji, a prav tako je znano, da češkoslovaška vlada vzlic svoji dobri volji in stalnemu popuščanju ne more ustreči maksimalnim zahtevam sudetskonemške stranke. Zato ni čudno, da so v londonskih političnih krogih z izredno resnostjo vzeli na znanje poročilo Asthona-Gvvatkina in začeli razmišljati, s kakšnimi ukrepi bi Anglija mogla ohraniti mir v Srednji Evropi,
V času ko so se vršila posvetovanja v Londonu, je sudetskonemška stranka na Češkoslovaškem izdala na svoje člane proglas, da se v vsakem primeru, če bi jih kdo napadel, lakho sami branijo.
Češkoslovaška vlada je na ta proglas energično odgovorita. Sporočila je sudetskim Nemcem, da je ta proglas izdan brez potrebe, in da bo vsakdo, kdor bi ogrožal javni mir, strogo kaznovan. Vlada bo prav tako strogo kaznovala vse tiste, ki bi razširjali omenjeni proglas, ker je protizakonit »Red in mir v republiki,« je sporoči-
Britanski finančni minister sir John Simon
la češkoslovaška vlada sudetskim Nem-cem, »bodo branili odgovorni organi sami in nihče nima pravice do nezakonite samoobrambe, c
Po dolgih posvetovanjih se je londonska vlada odločila, zavzeti k dogodkom na Češkoslovaškem svoje stališče. To je bilo tudi zelo potrebno, kajti Anglija se je doslej enkrat samkrat izrekla, kakšno stališče bi zavzela v primeru vojne v Srednji Evropi, a vse kaže, da njena takratna izjava ni dovolj zalegla. Izjave angleških politikov so bile vedno zmerne in spravljive in niso hotele vezati britanske vlade na nobeno stran. Vnaprej se je torej lahko računalo, da bi izjava odgovornega angleškega državnika v tako usodnem trenutku, kakor jih danes preživlja Evropa, pomirjevalno učinkovala.
V Londonu so se torej odločili, da bo to izjavo v imenu angleške vlade podal sir John Simon, človek, ki velja za najboljšega angleškega odvetnika, mož, ki je znati po svojih tehtnih izjavah, in končno mož, ki ne velja ravno za nasprotnika Nemčije.
V svojem govoru, ki ga je imel v soboto v Lanarku na Škotskem, je sir Simon med drugim dejal:
»Začetek vsake vojne je kakor ogenj, ki je pričel goreti v hudem vetru. Lahko ga je v začetku udušiti, toda kdo ve, kako se bo razširil in koliko bo uničil, ali koliko ljudi bo treba poklicati, da ga pogase.c
»O češkoslovaški zadevi, ki sloji danes pred nami kot važen problem, se je Anglija po svojem ministrskem predsedniku Chamberlainu na parlamentarni seji 24. marca izrekla popolnoma določeno. Omenjena izjava ministrskega predsednika velja danes prav tako kakor takrat. Nimamo ji česa dodati in tudi ne moremo njene vsebine spremeniti.«
Sir John Simon je dalje dejal, da je treba pokazati dobro voljo na obeh straneh in da bo potem že našel miren izhod in mirno ureditev sodetsko-nemškega vprašanja. »Kajti na svetu,
kakršen je danes, ni nobenih mejd za posledice kakšne vojne. Ravno češkoslovaška zadeva bi bila lahko za bodočnost Evrope tako kritična, da si ne moremo predstavljati omejitve zmešnjav, ki bi jih takšen konflikt ustvaril.
Dalje je sir Simon naglasil potrebo, da se morajo odstraniti vsi vzroki, ki bi mogli roditi kakšno vojno, in da bo tudi Anglija zastavila ves svoj vpliv, da odstrani vzroke za vojno — ne glede na to, ali bi vojna imela počiti v tem ali onem delu sveta.
Posledice govora sira Simona so se hitro pokazale. Čeprav je govor dobro pretehtan, se vendar iz njega bere vsa odločnost, s katero Anglija želi ohraniti evropski mir. Iz njega beremo prav nedvoumno, da bo Anglija v primeru kakšnega napada stopila na stran napadene države.
Anglija je danes v čisto drugačnem razpoloženju, kakor je bila še pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Vsi angleški listi brez izjeme opozarjajo na nevarnost v Evropi in svarijo Nemčijo. Celo takšni listi, ki so se še pred tednom dni silovito zavzemali za nemško stališče, danes priporočajo berlinski vladi mirno kri in so trdno prepričani, da bi Nemčijo, ki jo je Hitler dvignil na stopnjo velesile, vojna vrgla v prepad med najnižje zasužnjene narode«.
V Nemčiji so izjave sira Simona sprejeli zelo nepovoljno, časopisje pa vzlic temu nadaljuje svoje napade na Češkoslovaško. Po vesteh iz Berlina tam še vedno govore o »nemški ureditvi« češkoslovaškega vprašanja in računajo s tem, da bo treba — če lord Runciman ne najde nikakega izhoda — seči po »radikalnih« sredstvih.
VAngliji se zavedajo resnosti položaja in mislijo, da bo predsednik vlade Chamberlain sporočil te dni kanclerju Hitlerju angleško stališče popolnoma jasno in nedvoumno. Ravno tako velja omeniti, da bo angleško matično brodovje, ki šteje 40 vojnih ladij, v dnevih kongresa nemške narodno-sorialistične stranke v Numbergu (t. j. prihodnji teden) odplulo v severne škotske vode in da bo tam ostala kakšna dva meseca, ker ima znatno ugodnejšo postojanko za križarjenje po Severnem morju.
Na Češkoslovaškem so med lem pripravili »predlog številka 3«, ki naj bi bil nekaka srednja pot med i>opolno teritorialno avtonomijo, ki jo zahteva sudetskonemška stranka, in prejšnjim vladnim predlogom o nacionalnih kurijah.
Pravkaršnji položaj v Evropi ni preveč rožnat in se utegne prihodnje dni še nekoliko bolj poostriti. Toda tolaži nas, da dvanajstletno delo za mir še ni propadlo, da si ljudje nikjer na svetu ne žele vojne in da je v Evropi še toliko modrih in treznih državnikov, ki so pripravljeni vse storiti, da Evropa ne bi zašla v kakšno novo, nepremišljeno pustolovščino, ki bi imela nepopravljive posledice.
Po odstopu francoskega delovnega ministra Frossarta je Daladier poklical za njegovega naslednika bivšega ministra de MonzLja. Naša slika kaže novega ministra (v sredi, s klobukom na glavi) po prevzemu funkcije
Uicinki
PLATINSKI TOBAK
Nemški notranji minister Frick je izjavil, da bodo domači nemški tobak poslej barvali z vodikovim prekisom, tako da bo imel isto »plavo« barvo kakor uvoženi finejši tobak.
(Po poročilih nemških listov.)
»KONEC NESREČNEGA SOCIALNEGA EKSPERIMENTA«
»Konec 40urnega delovnega tednika pomeni obenem tudi konec absolutno nesrečonosnega socialnega eksperimenta... Okuženo evropsko ozračje se bo tako vendar že razčistilo.«
(Iz komentarja Goebbelsovega berlinskega lista »Angriffat o Daladier-jevi vladni krizi.)
JAKOBINCEV APEL
»Predsednik vlade se je že vnaprej zavaroval pred očitkom, da hoče odpraviti 40urni tednik. Toda v industrijah, ki delajo za narodno obrambo, je potrebna večja energija, je potrebno pospešeno delo. Kot jakobinec, ki misli najprej na blaginjo domovine, je Edouard Daladier izdal apel k delu, tako kakor bi v drugačnih okoliščinah izdal apel k orožju. Temu apelu se moramo odzvati...«
(Iz komentarja pariškega radikal-skega glasila »Oeuvrat o Dalaiier-jevi socialni reformi.)
Nedeljsko beograjsko s Vreme« pri-
tinsa celo stran posvečeno nekemu At-iliu Pocchettu, ki 6e je kol italijanski prostovoljec »Divizije ‘23. marca« ude-Uežil bojev na strani generala Franca [v Španiji.
H Res je, dogodovščine avanturistov, kakršen je Poechetto, utegnejo zanimati širšo javnost. Zanimivo je tudi to, da se je Poeehetlo rodil v Boru v Srbiji, da ima v Beogradu tri poročene sestre in babico in da je Pocchet-tov brat padel v svetovni vojni kot srbski Četnik na Kajmakčalanu. Iz te-S>a sklepa »Vreme«, da je Attilio Poc-chetto »naspol Jugoslovan«.
! Rezultat njegovih bojev na Španskem je naslednji: stekleno oko, velika brazgotina na kolenu in veliko manjših po vsem životu, srebrna kolajna in »zavest o izpolnjeni dolžnosti in zaslugi za splošno stvar«.
Skoda le, da si človek iz tega članka ne more ustvariti natančne slike o lem, ali je Pocehetto Srb ali Italijan. Če bi to vedeli, bi tudi laže presojali tisto o zavesti, o izpolnjeni dolžnosti in o zaslugah za splošno stvar. Tako pa žal ni mogoče.
J Evropa se vse od 1918. leta trudi, 'da bi ljudem vcepila željo in potrebo po miru. Vsi tisti, ki 60 okusili grozodejstva svetovne vojne na lastni koži, vedo predobro, kaj pomeni vojna za posameznika, za družino in za državo, skratka, za vso našo kulturo in civilizacijo. Zato menimo, da je vsaka takšna reklama za avanturiste in za vojaške podvige v Španiji odveč in celo škodljiva. Naša vlada je pametno napravila, ko je našim državljanom prepovedala, da bi hodili prelivat svojo kri na Špansko.
Konec članka se nam takisto zdi nekam čuden: »Danes ima Pocchetto dosmrtno pokojnino, odprte možnosti za delo in moralno kvalifikacijo.«
Pocchettov primer bi utegnil biti, sodeč po takšnem zaključku, zelo mikaven. Greste na Špansko in pridete domov namesto z dvema očesoma samo z enim, zato pa imate pokojnino, odprte možnosti za delo (?) in moralno kvalifikacijo. Toda pri nas smo vendarle nekoliko drugačnega naziranja. Pri nas spoštujemo delavne ljudi, spoštujemo miroljubne ljudi in spoštovali bomo junake, ki se bodo borili za našo domačo grudo in žrtvovali svoje življenje pri obrambi naše meje.
Torej nekaj čisto drugega, kakor je na široko popisani primer Atlilia Pocchetta...	X.
Politični deJen
Kdaj bodo volitve?
Notranji minister dr. Anton Korošec se je v nedeljo 28. t. m. udeležil velikega narodnega tabora v Ljutomeru. Tabor se je vršit v spomin na prvi slovenski tabor pred 70 leti v Ljutomeru, hkrati je bil pa proslava 201et-nice naše svobode.
O priliki teh svečanosti je imel dr. Korošec velik političen govor in je med drugim dejal tudi tole:
Danes, na drugem ljutomerskem taboru, lahko rečemo: Ta naša zemlja, ki je njeno narodno zavest začel buditi prvi ljutomerski tabor pred 70 leti, ta zemlja naših dedov in pradedov bo ostala zemlja vaših otrok in vnukov, ostala bo vekomaj slovenska zemlja v jugoslovanski državi. Slovenska govorica, slovenska pesem, slovenska zavest bodo živele vekomaj. Ostali bomo in hočemo ostati na veke v svoji narodni državi kraljevini Jugoslaviji.
Politični svet se danes bolj zanima 2a nove volitve kakor za rekonstrukcijo vlade. Kdaj bodo nove volitve? 3'ako nas sprašujejo na vsak korak. Odkrito in jasno povem: vlada o tem 6e ni sklepala, nimamo še nobenega dokončnega sklepa. Zato so vse govorice o kakšnem določenem datumu brez sleherne podlage. — —
Kdaj bodo torej nove volitve? Da ne bodo že jutri, naj vam bo dokaz dejstvo, da vlada še ni izdala odločbe o volilnem zakonu, ki se bo prihodnjič po njem volilo. Res je, da je vlada obljubila nov volilni zakon, a vezala se ni na noben termin. Zato bo morala vlada v prihodnji dobi odločiti tudi o tem, ali naj že zdaj predloži senatu in narodni skupščini nov volilni zakon, ali naj pa svojo obljubo prenese na novi parlament. Vse to so stvari, ki o njih danes še ne moremo s točnostjo govoriti, a bližnja bodočnost bo razjasnila tudi ta vprašanja.
Odstopili so 25. t. m. trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, vojni minister general Ljubomir Marič in minister za telesno vzgojo dr. Vjekoslav Miletič. Novi vojni minister je postal armadni general Miljutin Nedič, na-Celnik generalnega štaba; novi trgovinski minister je inž. Nikola kabalin;
Moderni tatovi odnašajo knjige
Ukradeni trgovec Ima 30.000 din škode
(v) Beograd, avgusta
Vsak dan beremo o vseh mogočih tatvinah. Tatovom vse prav pride, ®aj bo že za želodec ali za žep. Vlomi v stanovanja so že kar vsakdanja reč. Saj ni dneva, da ne bi v časopisih brali o kakšnem posrečenem ali ponesrečenem vlomu, v tem ali onem kraju. Navajeni smo že, da slišimo o tatvini jestvin, oblek, blaga v trgovinah in skladiščih, cigaret v trafikah, ki so postale v času brezposelnosti tarče tatov. Kajti kljub temu da ljudje ne zaslužijo, morajo kaditi. Strast do nikotina ne popusti tako hitro. Doslej pa prav res da nismo vedeli, da so na svetu tudi inteligentni tatovi, ki kradejo — knjige!
Pred nekaj dnevi se je to zgodilo v Beogradu. Trgovec Svetomir Milič je velik ljubitelj dobrega branja. Ker so mu razmere dopuščale, si je nabavil prav lepo zbirko knjig. Tega si vsakdo ne more privoščiti, ker so knjige drage, posebno še novejše, kakršnih je bila polna knjižnica gospoda Miliča. Pred nekaj dnevi je trgovec odpotoval v tujino po trgovskih opravkih. Svoje
stanovanje je zaklenil in ga zaradi varnosti zaprl še s patentno ključavnico, da ne bi v svoji odsotnosti dobil neprijetnih obiskov. A kljub temu se jih ni mogel ubraniti. Neznan ljubitelj knjig je s ponarejenim ključem vdrl v njegovo stanovanje. Najbrže je vedel, da ima g. Milič lepo knjižnico, zato ga je v njegovi odsotnosti počastil s svojim obiskom. Izbral si je okrog 240 najlepših knjig, najnovejših pisateljev. Bil je, kakor vse kaže, zelo inteligenten tat, kajti zmotil se ni niti pri eni knjigi. Vzel ni nobene stare, temveč le moderne. Da je hotel ravno knjige, dokazuje to, da se razen obleke in para čevljev, drugih, dragocenejših stvari še dotaknil ni.
Ko se je g. Milič vrnil domov, je precej opazil tatvino. Obvestil je policijo, ki je ukrenila vse potrebno, da izsledi tatu. A zaman. Doslej se ji še ni posrečilo prijeti ga. Najbrže ga pa tudi ne bo našla med svojimi starimi znanci, ker v svojem seznamu nima tako inteligentnih tatov. Najbolj je pa čudno to, kako je mogel odnesti vso to množino knjig, ne da bi kdo opazil. Nobeden od stanovalcev ni nikoli videl
nobenega sumljivega človeka in vrata so bila zmerom zaprta.
Vsa znamenja so torej takšna, da lahko sklepamo, da je bil tat inteligenten. Bil je tako previden, da policija ne more najti nobenega sledu za njim. Tudi g. Milič ne sumniči nikogar. Pravi, da mu za obleko ni žal, veliko škodo ima pa zaradi knjig, saj so bile vredne svojih 30.000 din.
Kdor torej še ni vedel, da se tudi takšne stvari lahko dogode, naj dobro pazi na svoje knjižno bogastvo. Doslej si je pač vsakdo mislil: kaj bom zaklepal knjižnico, saj papirja ne more nihče jesti. Kajpak ga ne more, a če je tat inteligenten, kakor je bil beograjski, bo vesel, če si jih bo lahko izposodil. Kajti vsaka knjiga ima svojo učenost in kakor je dejal okradeni beograjski trgovec: »Knjige so zame svet, ki v njem ne samo živim, temveč tudi uživam.« Zdaj bo užival drugi ljubitelj knjig, dokler ga ne bodo iztaknili. Dotlej naj pa uživa in rajši sklene, da bo drugič tako nevarno poželenje v sebi zatrl. Kajti, če bi ga še kdaj prijela takšna želja, utegne biti tudi njegove idile kmalu konec.
Spetialni atelie
za okvirente slik m gobelinov
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, Wottova ul. 4
minister za telesno vzgojo pa dr. Mirko Bujič, župan mesta Splita. — Nj. kr. Vis. kraljevič Andrej je popolnoma ozdravel. Zapustil je Leonišče v Ljubljani in se vrnil na Bled. — Odstopil je dr. Viktor Ružič, ban savske banovine. Njegovo mesto doslej še ni zasedeno. — Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel v avdienco patriarha dr. Gavrila, karlovškega škofa Savo in ohridsko-bitoljskega škofa Platona.
— Naš izvoz pšenice je od 1. do 20. avgusta t. 1. znašal okrog 1.300 vagonov v vrednosti 20 milijonov dinarjev.
— Letalski promet na progi Beograd —Podgorica—Tirana so uvedli prejšnji teden. — Kentski vojvoda in vojvodinja sta se prejšnji teden pripeljala iz Dubrovnika v Split. Tja so prišli z dvornim vlakom tudi Nj. Vis. kneginja Olga, njena mati kneginja Helena in kneževiča Aleksander in Nikola, še isti dan so odpluli proti Cavtatu. — Kongres »Pax Komane« se je te dni vršil na Bledu; zbrala se je katoliška mladina 17 narodnosti. Udeležence je pozdravil dr. Korošec v imenu predsednika vlade. — Lord Lansbury, bivši voditelj angleške delavske stranke in znani pacifist, je prišel v Beograd. Te dni bo imel več konferenc z našimi politiki. — Angleški gospodarstveniki, ki potujejo po balkanskih državah, so se prejšnji teden ustavili v Beogradu. Angleži bi radi povečali svoj izvoz v našo državo in kupovali naše pridelke.
— 40dnevna žalna svečanost za pokojno romunsko kraljico Marijo se je vršila te dni v pravoslavni cerkvi v Ljubljani. Udeležili so se je NNj. Vel. kralj in kraljica, Nj. Vis. knez namestnik in kraljevič Tomislav in ves civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Mala antanta se je na blejski konferenci sporazumela z Madžarsko, da ji prizna vojaško enakopravnost, Madžarska se pa obvezuje, da držav Male zveze vojaško ne bo napadala. V madžarskih krogih pričakujejo, da bodo blejskemu sporazumu sledili še drugi, pomembnejši sporazumi. — Madžarski regent Horthy je v spremstvu kanclerja Hitlerja obiskal otok Helgoland in Hamburg. V Berlinu je g. Hitler priredil njemu in ostalim gostom večerjo, med katero sta si Horthy in Hitler izmenjala zdravici. — Lorda Runcimana je sprejel v daljši avdienci predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš. Vprašanje sporazuma med čsl. vlado in sudetsko stranko se je premaknilo z mrtve točke, ker so henleinovci nekoliko popustili. — Blizu Lyona na Francoskem sta trčila, padla na zemljo in se vnela dva bombnika, ki sta bila na nočnih vajah. Vseh šest mož posadke je zgorelo. — Nemški gospodarski minister VValter Funk bo v drugi polovici septembra obiskal balkanske države in najbrže tudi Madžarsko. — Romunski zunanji minister Petreseu Comnen se mudi na Jadranu; od tod pojde v Benetke in v Rim, kjer bo uradno obiskal Mussolinija in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. V diplomatskih krogih pripisujejo temu potovanju velik politični pomen. — Konrada Hen-leina in več članov vodstva sudetsko-nemške stranke je povabil Hitler na narodno-soeialistični kongres v Niirn-bergu. — Srbski patrijarh dr. Gavrilo Dožič bo baje letošnjo jesen uradno obiskal romunskega patriarha Mirona Christeo. — Med Londonom in Parizom se vrše živahna diplomatska pogajanja glede Španije. Gre za to, da zavzameta Francija in Anglija enotno stališče glede nezadovoljivega odgovora generala Franca zastran odpoklica tujih prostovoljcev m glede stališča Italije. — španski nacionalisti so na bojišču ob Ebru nadaljevali prodiranje in zavzeli dva vrhova; pregnali so sovražnika z dobro utrjenih postojank. Republikanci so pa prodrli nacionalistično fronto v Estremaduri in pognali nacionaliste za 12 km nazaj.
Kolesar je podri na Krekovem trgu Bredo Tršinar iz Ljubljane, da so jo nevarno ranjeno na ustih morali prepeljati v bolnišnico. Avto je pa podrl frizersko pomočnico Drago Resovo na križišču Slomškove ulice in Resljeve ceste. Pobila se je po rokah.
V napadu božjasti je padel s kozolca 461etni dninar Vincenc Turnšek iz Podloga pri Št. Juriju ob Taboru in si zlomil roko ter dobil tudi druge nevarne zunanje in notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Požar je uničil gospodarsko poslopje gostilničarja Henrika Rogana v Gornjem Cmureku pri Gornjem gradu, ki je bilo polno 6ena in slame. Hlapec, ki je spal v poslopju, je dobil hude opekline. Požar je bil podtaknjen in so storilcem že na sledu. Škoda je krita z zavarovalnino.
Avto se je vnel na cesti pri Prosenjakovcih blizu Murske Sobote. Avto je bil last Nikolaja Kapetanoviča, ki je vozil tri potnike po banovinski cesti. Zaradi pokvare v motorju se je avto zaletel v drog in zletel v jarek,
Elektrika je ubila 121etnega delavčevega sina Janeza Bračiča iz Slovenske Bistrice. Fant je prijel za nezavarovano električno stikalo in padel mrtev na tla.
Utonil je pri kopanju v Savinji pri Petrovčah 191etni delavec kemične tovarne v Libojah Franc Pogačnik iz Kasaz. Zašel je v globoko vodo, ki ga je potegnila na dno, ker ni znal plavati.
Dve nesreči. Z jablane je padel pri obiranju 61etni posestnikov sinček Anton Puncer iz Letuša in si zlomil desno nogo. Mlatilnica je pa zagrabila 41einega trgovčevega sinčka Franca Grobelška iz Prevorja pri Pilštanju in mu zlomila levo nogo nad kolenom.
Vsakdanje prometne nesreče v Mariboru. Kolesar je povozil učenca Ivana Zupaniča in mu 6trl levo nogo. Avto je povozil delavko Terezijo Baj-dovo, ji zlomil ključnico in ji prizadejal tudi druge nevarne poškodbe. Konj je pa podrl Ivana Vomerja, ki se je precej opraskal in polomil kolo.
Dotaknil se je hišnega zvonca in pa-
Jngenieur-Schule
(Deulschland ]
STROJEGRADNA — AVTOMOBILSKA IN AVIJATSKA TEHNIKA ELEKTROTEHNIKA	PROGRAM BREZPLAČNO
kjer se je vnel. Potniki so se rešili iz gorečega avtomobila, a zgorela jim je vsa prtljaga in okrog 100 kil masti.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, ki je, kakor znano, najstarejši slovenski denarni zavod, je že pred vojno vedno s široko odprlo roko podpirala slovenske kulturne ustanove ne glede na njihovo politično barvo. Posebno je pa podpirala naše visoko-šolce, ki so študirali v Gradcu, na Dunaju, v Pragi itd. Mali ljudje, zla6ti pa kmetje iz ljubljanske okolice, so vedno lahko dobili poceni kredite za svoje potrebe. Zato smemo brez strahu trditi, da je ta domači denarni zavod vedno v polni meri izvrševal svoje dolžnosti do slovenskega naroda. Glede na to ie nedvomno vsa naša javnost živo interesirana na prosperiteti tega zavoda. V zadnjem času se zavod lepo razvija; nove vloge so brez nadaljnjega takoj izplačljive in je pričakovati. da se bodo tudi stare vloge že v kratkem pričele izplačevati v večjem obsegu. Glede na vse to ta domači slovenski zavod najtopleje priporočamo vsej slovenski javnosti, predvsem pa našim naročnikom in čitateljeni.
Zasebno dvorazredno trgovsko šolo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je odobrilo ministrstvo s svojim odlokom dne 4. avgusta t. 1. Nova šola, ki bo skušala doseči višino najmodernejših zavodov te vnete doma in v tujini, bo zadelala vrzel, ki smo jo zadnja leta občutili na tem področju.
Banka Baruch
11. Rue Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
del mrtev na tla. Delavec Ivan Jambrek iz vasi Novaka blizu Zagreba je vsak dan hodil v Zagreb in si iskal priložnostnega dela. Zadnji čas je delal pri neki gospe. Ko je pred kratkim prišel tja in hotel pozvoniti, se je zgrudil mrtev na tla. Ubil ga je električni tok, ker je bil hišni zvonec pokvarjen.
Nevarno tatico, vlomilko in sleparko so prijeli v osebi 241etne Zofije Perkove, pristojne v Loke pri Zidanem mostu. Našli so jo v Kandršah pri Litiji, kjer še je izdajala za učiteljico iz Rimskih toplic in so jo zato pri neki hiši vzeli na počitnice. Na veselici se je pa zazdela orožnikom nekam znana, ker je bila za njo izdana tiralica, zato so jo aretirali.
Tovorni avto je ubil konja na cesti iz Ljutomera v Malo Nedeljo. Posestnik Karel Belec se je vračal iz mlina in je na cesti srečal tovorni avto. Kljub temu da 6e je z vozom umaknil, je avto trčil ob konja in ga vrgel v jarek, da si je zlomil nogo in hrbtenico. Zato so ga morali ustreliti. Posestnik trpi okrog 4000 din škode.
S strupenimi jagodami se je zastrupil Anton Pobiaš iz Ruš. Prepeljali so ga v bolnišnico in mu rešili življenje.
Splašena konja sta podrla akademskega kiparja Ivana Napotnika iz Za-vodenj pri Šoštanju. Šel je iz Celja po poti proti Teharju. Konja sta z vozom pridirjala po cesti in ker se umetnik ni mogel več umakniti, sta ga podrla in voz mu je šel čez nogo in mu jo na več mestih zlomil. Dobil je pa tudi notranje poškodbe.
S stolom je udaril po glavi neki Milan Stupar iz Stare vasi pri Vidmu posestnika J. H. na gasilski veselici v Vidmu. Napadel ga je iz sovraštva. Le hitri zdravniški pomoči gre zasluga, da je posestnik ostal pri življenju.
Vlak je povozil orožniškega podna-rednika Janeza Erjavca, ko je vršil svojo obhodno službo na progi med Lazami in Zalogom. Videl je, da prihaja tovorni vlak, in se mu je umaknil na drug tir. Po tem tiru je pa privozil osebni vlak iz Ljubljane, ki ga v mraku nesrečni orožnik ni opazil. ker je prav na tistem mestu velik ovinek. Vlak ga je podrl in ga razmesaril do mrtvega.
Umetniški film o Jugoslaviji je izdelal nemški umetnik g. Josef Arene iz Gelsenkirclina v Westfaliji. S svojo ženo je dva meseca potoval po naši državi in izdelal krasen film iz življenja naših ljudi, zlasti na jugu. Film
Od I. do 12. septembra
LJUBLJANSKI VELESEJEM
Polovična voznina na železnici in parobrodili Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2‘-
Mednarodna razstava fotografije in filma — Umetnostna razstava Gospodinjska razstava — Vzoren sadni vrt — Obrt, industrija, pohištvo, aeroplani, avtomobili — Plemenski psi 1. in 2. septembra Tekma harmonikarjev 11. IX.
Lepo zabavišče Velikomesten variete! Nagradno žrebanje!
Darila za obiskovalce velesejma: motorno kolo, radio aparat, šivalni stroj, 30 koles
nosi naslov »Med vzhodom in zahodom« in kaže na stotine čudovitih pri' zorov. Dolg je za kaki dve liri predstave in bo razširil sloves prirodnih krasot naše domovine po vsem svetu. Videli ga bomo pa tudi pri nas.
Za jesen potrebujete novo obleko, plašč, suknjo in manufakturo sploh-Dobro in najceneje kupite v Manufakturi Novak, Ljubljana — Kongresni trg 15, pri nunski cerkvi.
Britansko brodovje zapušča naš® vode. Letošnje poletje je prispelo v naša pristanišča 24 britanskih vojnih ladij, ki so te dni zapustile naše vode in krenile proti Malti. V vseh pristaniščih so posadke doživele prijazen sprejem in so se ob odhodu prisrčno zahvaljevale.
V silobranu je svoja napadalca, odpuščenega rudarja Petra Kvesa in njegovega tovariša Malekina, ustrelil rudniški čuvaj v Kaknju Jovo Topič. Rudar Kves je že dolgo zalezoval čuvaja, da se maščuje nad njim zaradi odpusta iz službe. Nazadnje ga je našel in ga s svojim prijateljem napadel. Čuvaj je zbežal pred njim v neko barako, a napadalca sta podrla vrata. Takrat je čuvaj dvakrat ustrelil in oba napadalca ubil.
Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2/11 (prostori Dopisne trgovske šole) se vrši vsak dan med običajnimi uradnimi urami. Pričetek rednega pouka 15. septembra. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago.
Kolesar je podrl odvetniško uradnico Angelo Šketovo iz Celja, ko se je peljala s kolesom po cesti. Zlomila si je roko in se zdravi v celjski bolnišnici. — V Celju so na dnevnem redu razni karamboli, zalo je zadnji čas, da oblasti poskrbijo za boljše nadzorstvo.
Za kruhom je odpotovalo 50 sezonskih delavcev preko Maribora v Francijo. Kdaj bodo imeli dovolj kruha doma?
70 delavcev pečarske stroke iz Ljubljane in okolice je stopilo v stavko, ker jim delodajalci niso hoteli zvišati mezd.
Osebne vesti
Poročili so se: V L j u b 1 j a n i : gdč. Pavla Seifertova in g. Janez Simčič; g. France Kunaver, šolski upravitelj na Čatežu, in gdč. Almira Košakova iz Ljubljane. V Mariboru: gdč. Vera Sturmova, eand. phil., in g. Vlat-ko Kurelič, dipl. pravniK. Na Pokljuki nad Bledom: gdč. Lenka Vrhunčeva, hčerka ravnatelja TPD, in inž. arh. Marjan Tepina. — Iskreno čestitamo!
Umrli so: V Ljubljani: Leopold Jazbar, upok. uradnik papirnice v Vevčah; Makso Golob, dentist-tehnik iz Domžal; Tinka Zhubrova pl. Okrog. V Šmarju pri Ljubljani: 85-letni Jakob Kastelic, lesni trg. in gost. Na Studencu pri Ljubljani: Anton Svetek, pos. V Mariboru: Josip Czernec, žel. uradnik v pok.; 371etna Katarina Fifnova. V Celju: 861etna Aliča Faber-Kruppova, veleposestnica in graščakinja s Frankolo-vega pri Vojniku; 591etni Ivan Mastnak, rudar v pok. iz Zabukovce pri Grižah. V St. Vidu pri Vipavi: 761etna Ivana Balančeva, roj. Mušiče-va, vdova po viš. sod. oficialu. V Trstu : Ivan Reya. pos. in trg. iz Kozane pri Gorici. V Brežicah: drugošolec Borut Nikolič, sin ravnatelja mešč.šole. V Dragomlju : Cilka Gradova. V Ormožu : 27!etni France Breznik, sin pek. mojstra in pos. V Pekrah pri Mariboru: Josip Knorke, tkalski mojster. Na Dobrovi pri št. Juriju ob juž. žel.: 401etna zasebnica Rozalija čatrova. —-žalujočim naše iskreno sožalje!
V
Sivathi sico^i
prvovrstni z 20 letno garancijo, kolesa vseh vrst. najboljših znamk, in več otroških voziEkov
prav poceni naprodaj pri
PROMET
nasproti Kriianske cerkve « Ljubljani
Prebrisana ločenka
Zakonska komedija pred sodiščem
(v) Budimpešta, avgusta.
®osPa Ilonka je mlada, prikupna, izredno ljubka ženica, ki ima samo eno napako; nikakor se namreč ne more Vživeti v strogo zakonsko zvestobo, •rako se je lepega dne zgodilo, da je štala pred ločitvenim sodnikom kot obtoženka in da je sodnik ločil njen on. po nJeni krivdi. Njeno zahtevo jja priznanje vzdrževalnine je zavrnil, ees da je ni vredna.
Začudeni mož
. !^Iovek bi mislil, da je bilo s to odločitvijo zakonsko poglavje za gospo Donko rešeno. Pa ne! Po njeni iznajdljivi glavici so rojili vsi mogoči Prebrisani domisleki. Nazadnje se ji je s Posvetilo. Posledica je bila, da je Prišla drugič pred sodnika.
LePega dne je namreč sprožila nov Proces proti svojemu možu, da bi do-Pna alimente. Lepa Donka je zatrjevala, da je stvar zdaj čisto drugačna, kakor je bila pred toliko in toliko me-®eei. Njen mož ji je vse odpustil in pe se brani, da bi še dalje živela v za-konu, je njegova dolžnost, da vsaj skrbi za svojo ženo.
»Odpustil?« je zakričal razjarjeni *Uož. »Nikoli mi ni niti na um prišlo, na bi svoji ženi kdaj odpustil njene frehe. Nisem je videl že od najine ločitve in tudi v bodoče ne maram ničesar slišati o njej.«
»Poglej, poglej,« je menila gospa Donka zaničljivo in položila na mizo čel sveženj papirjev. »Tukaj so dokazi 0 uspeli spravi. Pred štirimi tedni sva se skupaj odpeljala na Blatno jezero. Stanovala sva celč pod isto streho. Prosim, gospod sodnik, preberite zapis-?‘ke, napisane v navzočnosti služinčadi.«
Sodnik je prelistal papirje in jih iz-r°čil obtožencu. Ta se je prijel za glavo. v papirjih je bral črno na be-‘em, da je s svojo ženo preživel dva tedna v nekem hotelu ob Blatnem Jezeru.
, »Saj to je vendar nezaslišana laž!« je zavpil bivši mož gospe Donke. »V
tem času sem se mudil po opravkih v Budimpešti. A skrivnosti bom že prišel do dna, prosim le, da se razprava za nekaj časa preloži.«
2iva slika
Ta želja se mu je izpolnila. Ogorčeni mož si je na vse kriplje prizadeval, da bi razvozlal uganko Blatnega jezera. Poklical je na pomoč neko detektivsko pisarno in še policijo povrh, in tako se mu je nazadnje res posrečilo razkriti neverjetno komedijo. Gospa Donka se je bila kratko in malo podala na lov za dvojnikom, ki naj bi prevzel vlogo njenega »moža«. Po večtedenskem iskanju je nazadnje le našla primeren »objekt«. Gospod je bil njenemu možu neverjetno podoben. Za lepo Donko ni bila nobena težava, da ga je pridobila za svoj naklep. Njen novi »mož» je bil prijetno presenečen, ko mu je Donka predlagala, da bosta skupaj preživela dopust.
Postavila mu je samo en pogoj: v letovišču se mora izdajati za njenega moža. Možak ni imel nič proti temu. Ko je njegov dopust potekel, se je od svoje prijateljice nežno poslovil in se vrnil v Budimpešto. Gospa Donka si je pa najela dve priči in začela zbirati »snov« za novo pravdo. Upraviteljici hotela in osebju je pokazala neko sliko, kjer je bila fotografirana s svojim prejšnjim možem, in vsi so ji potrdili v dobri veri, da je bil ta gospod njen sostanovalec v hotelu.
Ko je zakonski mož prišel slepariji na sled, je Donka na vse pretege tajila. Medtem so pa že izsledili dvojnika njenega moža in ga povabili za pričo. Oba gospoda sta začudena strmela drug v drugega; prav res sta si bila tako podobna, kakor da bi bila dvojčka. Dvojnik je prišel kar ob besedo, ko je izvedel, da bi ga njegov prijetni doživljajček skoraj zapletel v pravdo zaradi prevare. Njegova izpoved je odločila proces. Sodnik je Ilon-kino tožbo zavrnil, poleg tega je pa odstopil akt državnemu pravdniku, da obtoži Donko še zaradi poskušene sleparije in ponarejanja uradnih listin.
Kadar goli slufai igra vlogo detektiva...
Bogati plen je eksplodiral in se upepelil v trenutku, ko se ga je razbojnik dotaknil
London, avgusta
John Layton, znani angleški kriminalist in inšpektor Scottland Yarda, ki
je za časa svojega dolgoletnega dela Pridobil ogromno zaslug na področju kriminalistike, je pred kratkim objavil *animivo knjigo. V njej se bavi samo z onimi kriminalnimi primeri, ki je v niih igral najvažnejšo vlogo samo goli slučaj. Layton pravi, da je slučaj najboljši Sherlock Holmes. V svoji knjigi lam je popisal tudi tale nevsakdanji doživljaj:
Umorjeni je imel v telesu rano od revolverskega strela in še več drugih ran, skrivnostnega izvora. Zdravniki teh ran niso mogli pojasniti in tudi detektivi, ld so preiskovali skrivnostni 11 m or, te afere niso mogli razjasniti.
Preiskava je dolgo trajala, da bi ugotovila podrobnosti uboja Edvvarda Kragstona, kakor je bilo ime kopalcu diamantov.
Več tednov pozneje so zaradi nekega nepomembnega prestopka zaprli;; Denarja se branijo! Kako morejo jnladega Francoza, po imenu Lans-;;biti neki tako nespametni? se boste
Knez Liechtensteinski je vladal po telefonu
Pariz, avgusta. Knez Franc I. Liechtensteinski je pred kratkim umrl na svojem gradu Feldsburgu na češkoslovaškem. Zadnji dan meseca marca je odstopil prestol svojemu pranečaku Francu Jožefu.
Za njegove vlade je bila kneževina Liechtensteinska zelo srečna dežela; državljanom ni bilo treba plačevati nobenih davkov. Edini davčni obve-zanec je bil knez sam, od svojega imetja 100 milijonov dolarjev (4.500 milijonov dinarjev), je vsako leto dvignil 100.000 dolarjev (4 milijone 500 tisoč dinarjev) za potrebe države...
Franc I. je predvsem vladal po telefonu, kajti često je bil na Dunaju, ali na gradu Feldsburgu, ali pa na enem izmed svojih 36 avstrijskih gradov. Imel je mnogo posestev, večjih kakor je bila vsa kneževina Liechtensteinska.
Knez Franc I. se je s 77 leti po-
ročil s hčerko nekega židovskega bankirja, z Elzo pl. Gutmanovo. S to zvezo pa kajpak niso bili zadovoljni državljani, še manj pa njegova rodbina.
Ko so mu očitali, zakaj se je poročil prav z Židinjo, je Franc I. šaljivo odgovoril: »Od leta 1140. je vladal kneževini Hugo Liechtensteinski, poleg tega so se naše rodbine tako pogosto vezale z Habsburžani in Hohen-zollerci, da se brez škode lahko združimo še s Hebrejci. Tako bo vsaj en H več v naši rodbini.«
Po »Pariš Soiru«
Zanimiva sodnikova razsodba
(v) Saint Louis (USA), avgusta. To se kajpak lahko zgodi samo v Ameriki. Kdo bi si upal pri nas soditi zgolj po svoji vesti. V Ameriki pa, deželi vsega mogočega in nemogočega, se je zgodilo tudi to, da je neki sodnik obsodil obtoženca po golem računu.
Pred kratkim je ameriški sodnik C. Hicks v Saint-Louisu razsodil zanimivo sodbo. Pred njim se je moral zagovarjati potepuh, ki je nekemu farmarju poneveril 60 dolarjev. Obtoženec dejanja ni prav nič tajil in je v zagovor navajal le veliko stisko. Kajpak mu tega nihče ni verjel. Sodnik je bil pa velik človekoljub. Kljub temu da je morebiti sodil že najgrše zločine, še ni obupal nad človeško poštenostjo. Mislil si je pač, zakaj ne bi to pot stal pred sodnikom pošten človek.
Sodnikovo poizvedovanje je potrdilo obtoženčev zagovor. Revež je 60 dolarjev porabil zgolj zato, da se je po dolgem času vendar že do sitega najedel in da si je kupil človeka vredno obleko. Mislil si je pač, da ima do tega vsak človek pravico. Razen tega je pred sodiščem izjavil, da je imel namen, škodo poravnati iz svojega prvega zaslužka. Brez dostojne obleke pa ni mogel upati, da bi dobil kakršno koli službo.
Obsojen na 24 minut zapora
Sodnik C. Hicks je obtožencu določil pač edinstveno kazen: 24 minut zapora. Svojo razsodbo je utemeljil takole:
»Zakon mi ne dovoljuje, da bi ta prestopek pustil nekaznovan. A ne prepoveduje mi, da ga ne bi razsodil hkrati tudi po svoji vesti.
Kazen sem odmeril po golem računu; primerjal sem jo s kaznijo, ki jo je dobil bančni ravnatelj R. Whitney. Ta človek je poneveril šest milijonov dolarjev in je za to dobil pet let ječe. Po tem takem bi moral odsedeti eno leto za približno 1,200.000 dolarjev. Vsoti 4000 dolarjev ustreza torej en dan zapora. Eno uro pokore bi pa moral opraviti za znesek 160 dolarjev. Ker si je obtoženec prisvojil 60 dolarjev, bo po tem računu odsedel kazen 24 minut.
Obtoženec! Sedite na ta stol in mirno sedite 24 minut. Potlej bo kazen opravljena in lahko greste. A svarim vas, da se nikdar več ne izpozabite!«
Ta razsodba diši čisto po ameriško. In vendar si doslej še noben sodnik v Združenih državah ni upal sklicevati se pri odmeri kazni na obsodbo kakšnega velezločinca! Hicksova razsodba bo najbrže tudi v Ameriki prva te vrste.
Plačajte naročnino!
Trgovsko učilišče
(hristofev učni zavod
DIMNA, Domobranska c. 15
organiziran kot
enoletna trgovska šola
1. Namen zavoda. Učence-nke izobražuje za raznovrstne pisarniške službe v trgovskih, obrtniških, industrijskih, odvetniških in sličnih pisarnah glasom zakona o srednjih trgovskih šolah.
2. Odobritev zavoda. Zavod je državno priznan, potrjen od šolskih oblasti kralj, banske uprave in ministrstva trgovine in industrije.
3. Veljavnost izpričeval. Izpričevala služijo kot dokaz izobrazbe za nastop navedenih služb, in tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta trgovske pomočniške prakse. Za otvoritev lastnega podjetja je ob izpolnitvi ostalih predpisov potrebna le še šestmesečna praksa.
4. Vpisovanje in sprejem. Vpisovanje je sedaj vsak dan do pričetka šole. Pouk prične 12. septembra. Vpisnina 50 din. Sprejemajo 6e učenci meščanskih, srednjih in strokovnih šol, tudi z nižjo izobrazbo, ako imajo resno voljo do učenja, zlasti otroci trgovcev in obrtnikov. Ker ima zavod lastno poslopje in ne plačuje najemnine, je šolnina na tem zavodu najnižja 180 din mesečno.
5. Šolsko poslopje. Tukajšnji zavod je edini te vrste, ki ima lastno novo dozidano poslopje. Učilnice so higienično urejene. Učenci imajo na razpolago vrt. Zavod leži v mirnem in zračnem kraju, pouk je nemoten od mestnega trušča, nahaja se v enem najlepših delov Ljubljane.
6. Posebnost zavoda. Zavod je urejen po vzoru nekaterih sličnih inozemskih šol, v tem oziru je edinstven v naši državi. Učenci vodijo resnične pisarniške posle. Urejena je posebna učilnica za praktične pisarniške, knjigovodske vaje, nemško konverzacijo. Posebnost je največja strojepisnica s 40 pisalnimi in računskimi stroji.
7. Praktičnost zavoda. Marsikdo nima prilike, niti časa, niti sredstev, da bi študiral na državnih trgovskih šolah, ker traja tam šolanje več let. Na tukajšnjem zavodu traja učna doba eno leto, obdela se v glavnem tvarina dvorazrednih šol po predpisanem načrtu. Ves pouk je praktičen in na našem zavodu izpopolnjen s praktičnimi in pisarniškimi vajami.
Vodstvo zavoda pošlje na željo brezplačno šolsko izvestje in podrobna pojasnila s slikami.
Največji in najmodernejši zavod te vrste.
Zakaj se ameriški zakonci
* V • •
ločijo
Štirideset vzrokov ločitev
(v) Newyork, avgusta Miss Cecilija Bonzova je bila sedemnajst let tajnica neke znane odvetniške pisarne v Newyorku, kt se je zlasti specializirala za hitre ločitve. Ko je zapustila službo, je povedala nekemu ameriškemu časnikarju nekaj prav zabavnih zgodbic, ki jih je doživela v svojem poklicu.
Podala je pa tudi glavne vzroke, zakaj se ameriški zakonci ločijo. Newyorške dame se najbolj pogosto
|aina, klepetavega in temperamentnega c}oveka, ki je svojim tovarišem v poli-c>jskem zaporu pripovedoval razne fan-
tastične doživljaje. Tako je Lanslain;
Pripovedoval tudi o nekem ogromnem;; v Newyorku je umrl milijonar diamantu, ki je bil skoraj tako velik;;Aleksander Bergman in zapustil 15 'jot znani diamant Cullinan. Videl ga; imilijonov dinarjev svojim sorodnikom Je na lastne oči.	|na Madžarskem. A denarja noče ni-
. Med pripovedovanjem, ko mu tovariši niso hoteli verjeti, je Francoz ome-i' nil tudi ime Kragstona in rekel, da je* tudi on videl diamant. Ta Lanslainova >zjava mu je pa spodnesla tla, bila je
hče od njih sprejeti; trdijo namreč,
___________ .	,	da	vsak,	kdor se dotakne tega de-
uil tudi ime Kragstona in rekel, da je! mar j a, kmalu umre. Sorodnik Herman
lna: —	j.-------1	n1- t —*Bergman pa ni bil babjeveren in se
je smejal vsemu. Odločil se je, in
Pa tudi ključ za razjasnitev skrivnosti "prevzel denar. In glej: še isto leto
n	   kT-	^	»lloi	nnUnrlol rr rior/om TlOlf I
Kragstonovega uboja. Na prijavo tova rišev iz celice je policijski komisar
Lanslaina takoj zaslišal in ta je pod'| Odtlej leži .15 milijonov dinarjev v
*“*----------------*—, —*—1 J- —"banki in sorodniki, potrebni denarja,
■se ga ne upajo dvigniti.
težo raznih vprašanj priznal, da je on ubil Edvarda Kragstona.
Kragston je našel veliki diamant. In Lanslain se je odločil, da mu ga bo;;
Ukradel. Zato ga je ustrelil. Ko je Lanslain videl, da je Kragston hudo •'anjen, ga je hotel napasti in mu vzeti diamant. Tedaj je pa diamant —
Kragston ga je že držal v roki — iznenada eksplodiral in se upepelil.
Takšne eksplozije diamantov so redki pojavi, včasih se pa vendar dogodi, zlasti pri velikih diamantih.
Lanslain je bil jezen, ker je nevarno ranil človeka, a ni dobil plena, Krag-s'°n je pa pozneje celo umrl. Skrivnostne rane na njegovem telesu je po-" Tri leta je imel ženo zaprto v kur-
V/rnuilo	"nilzn	A	miolifn	rio	1*	hllflnhilf)?
vz roči la eksplozija diamanta.
Lanslaina so pred sodiščem v Johannesburgu obsodili na dosmrtno robijo.
In tako je goli slučaj igral vlogo nerlocka Holmesa...
ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET
sklicujejo na tele vzroke, zakaj zapu-ste svoje može:
1. Preveč me je ljubil; 2. Ni me dovolj ljubil; 3. Bil je ljubosumen; 4. Nikoli ni bil ljubosumen; 5. Zanemarjal je službo; 6. živel je samo za svojo službo; 7. Bil je premlad; 8. Bil je prestar; 9. Ni znal igrati bridgea; 10. Venomer je igral bridge; 11. Bil je bedak; 12. Bil je preveč izobražen; 13. Tekal je za vsemi mojimi prijateljicami; 14. Ni mogel trpeti mojih prijateljic; 15. Bil je preveč dober z menoj; 16. Očital mi je vsak, še tako neznaten pregrešek.
Močnejši spol, ki se ima zmerom za pametnejšega, miroljubnejšega itd., pa ne navaja nič tehtnejših vzrokov. Oglejmo si jih:
1. Prav nič se ne zanima za mojo službo; 2. Zmerom se vtika v moje reči; 3. Preveč je razsipna (edini očitek, ki mu ni noben moški našel proti-očitka); 4. Preveč je bila spogledljiva: 5. Prav nič ni bila spogledljiva; 6. Nič ni bila vesela; 7. Preveč je bila razposajena; 8. Ni marala otrok; 9. Rajši je imela otroke kakor mene; 10. Ni marala mojih prijateljev; 11. Moji prijatelji so ji bili preveč všeč; 12. Oblačila se je kakor pav; 13. Oblačila se je kakor kmetica; 14. Razburjala me je z neprestanim ponavljanjem, da me še zmerom tako ljubi kakor prve dni po poroki; 15. Naveličal sem se večnega pripovedovanja, da je najin zakon po šestih mesecih le še zgolj zunanja in poslovna zveza.
In veste, do kakšnega spoznanja je prišla miss Bonzova na podlagi teh poučnih zakonskih poskusov? Kljub svojim 42 letom se še ni poročila in pravi, da se tudi nikoli ne bo.
(»Intran«)
Sirom po svetu
v 68 vrsticah
začudeno vprašali. Da, branijo se ga, pomislite, denarja, ki ga zmerom tako primanjkuje na vseh koncih in kra-
ga je na ulici zabodel z nožem neki pijan Italijan in Herman je umrl.
V Neiv-Orleansu v Ameriki je 35-letna žena Joahima Rogersova rodila že desetega otroka, težkega 4'lt kg. Čez dobro uro so ji pa povedali, da je postala babica; kajti njena osem-'.najstletna hči je isto uro rodila prvega otroka. Babica je še mlada, saj ima komaj 35 let, in ji najbrže ni prav nič po volji, da jo bo vnuk kmalu klical za staro mamo.
:;niku. A ne mislite, da iz hudobije; revež je bil pač primoran, ker si drugače ni znal pomagati.
I; V Painpaulu v Bretanji je živel Pierre Breine s histerično ženo. Saj
poznate takšne žene: kar na lepem se sporečejo, jokajo za vsako »figo« in še vse kaj hujšega počno. Mož je bil pomilovanja vreden. Nekaj časa je ženino histerijo potrpežljivo prenašal; potlej mu je začelo presedati, ko sta se lepega dne pošteno sprla, je ona znorela. Bevež pa ni imel denarja, da bi dal svojo ženo v bolnišnico, a v večni življenjski nevarnosti tudi ni hotel biti, zato je ženo zaprl v kurnik. Skrbel je zelo lepo zanjo, vsega ji je prinesel, kar si je zaželela, samo — iz kletke je ni v treh letih niti enkrat izpustil. Oblastem je to zdaj prišlo na uho, a kaznovan najbrže ne bo.
Blizu Pariza so našli orožniki izletnega dečka z verigo priklenjenega k pasji hišici. Ernest Jaminet, njegov zverinski oče in njegova mati, sta dečka zelo trpinčila in lepega dne sta ga privezala k pasji hišici. Pustila sta ga privezanega tudi ponoči; nista mu dala niti suhe skorjice niti vode. Dečkovemu trpljenju najbrže še zlepa ne bi bilo konca, če ga ne bi po naključju rešili orožniki, ki so dečka peljali k županu, zverinske starše pa aretirali.
Moderni svet se že kar norčuje iz porok. Danes se poroče, jutri se že ločijo. Kaj se to pravi? Dedi in babice zmajujejo z glavami, češ: »čudni so ljudje in čuden je svet dandanes.«
Američan James McDonald, 24-letni bogataš, je dosegel nov ločitven
Novi prekomornik »Mauretanijo« (34 tisoč ton) so splovili v Liverpoolu. Na parniku je prostora za 3.000 potnikov. — Radijske oddajne in sprejemne postaje nameravajo urediti gorski vodniki v francoskih Alpah v najvažnejših gorskih kočah. — Tele s tremi nogami je povrgla nekemu kmetu krava v italijanski občini Manossano pri Genovi. Žival je pa kmalu potem, ko je prišla na svet, poginila. — Ameriški letalec Hughes je te dni dosegel v Ameriki nov rekord. Preletel je progo Los Angeles—Newyork v desetih urah in 35 minutah. Doslej je trajala vožnja na tej progi il ur. — Več kosti predzgodovinske živali, med drugim del glave, ki je merila v širino 90, v dolžino pa 150 cm in tehtala 75 kg, so potegnili iz morja italijanski ribiči v Viareggiu. — V 13 urah je preplavala 30 km dolgo progo v prelivu Kategatu med južno švedsko in Dansko švedska plavalka Sally Bauerjeva. — Japonski ognjenik Adama je začel spet bljuvati. Riževe nasade na pobočju je lava čisto uničila. — Japonsko mesto Kobe je letos že tretjič pod vodo. Več ko 10 tisoč hiš je poplavljenih, železniški promet na progi Kobe—šimoneseki je pretrgan. — Motorne vlake so uvedli Italijani v Abesiniji na progi Adis Abeba—Diredava in z njimi skrajšali vožnjo na tej progi za dve uri. — Stotnika Kendricka, uradnika angleškega konzulata, so Izgnale nemške oblasti z Dunaja pod pretvezo, da je vohunil. — Huda eksplozija se je pripetila v laboratoriju kemične tovarne Julius Rtitgers v Moravski Ostravi (ČSR). Zgorelo je 150 vagonov lahko vnetljivih kemičnih snovi. Sedem delavcev se je nevarno opeklo, dva sta • j pa ostala pod razvalinami, —.Največji arzenal na svetu grade v osrčju Angleške pri Chorleyu v Lancashiru. Pri _delu je zaposlenih 10.000 delavcev. — L 84.000 tonski prekmornik »Kraljico
rekord v Ameriki v Benu. V enem dnevu se je dvakrat poročil in dvakrat ločil. Celo v ločitvenem raju v
*e doslej č®sa takšnega; Elizabeto« bodo 27. septembra splovili
doživeli. James se je nekega dne na vsezgodaj ločil od prve žene, ker sta se sprla, čez dobro uro se je poročil z neko drugo žensko, a čez 25 minut se je že ločil od nje. Popoldne se je pa poročil že s tretjo ljubico.
Usoda se s svojimi otroki včasih res čudno poigra. Tako je te dni nekega zaročenca opeharila za nevesto. Bilo je takole: neki dnevnik v Co-lombu na otoku Ceglona je zadnji čas priobčeval solzljive lirične pesmi, ki so bile nekaterim bralcem od sile všeč. Skladala jih je baje lepa, mlada deklica. Skrivnostna muza je imela kup oboževalcev, nekateri so ji celo pošiljali dragocena darila na uredništvo lista. Eden izmed teh vnetih oboževalcev lepe umetnosti jo je celo zasnubil — in zmagal. Pesnica je pismeno privolila in svojemu izvoljencu odtlej v pisma izlivala mehkobo svoje duše... A nekam skrivnostno je bilo to, da ga ni hotela nikoli videti. Naposled se je nesrečni' ’■ zvedavi zaročenec obrnil do policije,'■ 1 da bi izvedel, kaj in kdo je njegova'. I bodoča žena. O, kruto razočaranje!'! Pesnica ni bila pesnica, ampak pe- j snik, in s poroko ni bilo nič. Kome-' j dija se je končala pred sodiščem, kjer.« je sodnik obsodil dozdevno pesnico na plačilo globe, češ da kovanje stihov pač ni primerno za kovanje denarja...
in krstili v Angliji. Ladjo grade v Brownovi ladjedelnici v Clyde-Banku.
— 235 milj dolg ledenik, najdaljšega na svetu, je odkrila na Aljaski v Ameriki odprava ameriškega »National. Geographic-Magazina« in Harvardove-
;: ga vseučilišča. — Kongres mineralogov se je te dni vršil v Gradcu. Udeležili so se ga strokovnjaki iz Švice, Jugoslavije, Anglije, češkoslovaške, Združenih držav, Holandske in Japonske.
— 199 ovac je ubila strela v srednji Albaniji v bližini Berada in nevarno ožgala tudi dva pastirja. — Kobilice so se pojavile v Romuniji in ogrožajo zlasti Besarabijo. Oblasti so med drugim mobilizirale proti škodljivemu mrčesu metalce ognja, ki so glavne roje večidel že uničili.
lllllilllllllillllllillllllllt!
KOLESA)
— damska in moška, najnovejši =f jj letošnji modeli v največji l - 5 E blrl naprodaj po neverjetno E E	ni	kih cenah.
| NOVA TRGOVINA E
= TY»EVA (DUHAISKA) CESTA 36 H
nasproti Oospodarske zveze 55
riiiiiiiiininiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniu
Za kolesa santo »Durlit-lakc!
Problemi našega časa
London z dvorišča mojega stanovanja
Kako živi mali človek v Londonu
Avtobusni promet v osrčju Londona
Članek, napisan v času, ko igra Anglija vodilno vlogo v svetovni politiki.
London! če slišimo to besedo, precej pomislimo na Buckinghamski dvorec, na Westminstrski parlament, na kraljevsko zakladnico v trdnjavi Tower, ali na široko Oxfordsko ulico in na hrupna trga PiceacUlly in Trafalgar, ki jih prevozi v eni minuti na tisoče avtomobilov, kjer je asfalt opoldne in zvečer kar črn od množic ljudi; na vrvenje ljudi in na smrad bencina iz avtobusov, ki polni ozračje.
To pa ni ves London. To je le tisti njegov del, ki ga vidi tujec, ki samo za kratko dobo obišče angleško prestolnico. London, oblečen v posebno obleko, kakor je oblečen človek, ki gre v mesto. London je velik, če gledam z okna svojega stanovanja, vidim dva Londona. Vprašanje je le, ali gledam *a ulico ali pa na dvorišče, če gledam na ulico, se pred menoj širi zelen square (trg), obdan s štirinadstropnimi hišami iz majhnih rdečih opek, s širokimi okni, kjer zjutraj po vseh pravilih oblečene vzgojiteljice peljejo po vseh pravilih oblečene otroke na sprehod, kjer zvečer čakajo pred vhodi elegantni avtomobili, a čez dan igrajo po teniščih mladi gospodje in mlade gospodične v kratkih belih hlačkah tenis. To je z majhnimi izjemami London enega milijona Londončanov.
Kadar gledam London skozi okno na dvorišču, leži pred menoj čisto drug London. Tu ni zelenega trga, temveč se širijo sive strehe, do koder seže oko. Sila preproste so te strehe, tako preproste, kakor so hiše pod njimi. Tri ulice na levo in tri na desno in niti ene hiše, ki bi se razločevala od ostalih, razen dveh na koncu. In še ti dve le zato, ker spadata k prečni ulici, kjer so si spet vse hiše enake, le po drugem načrtu zgrajene. To pa zato, ker jih je zidal kakšen podjetnik ali kakšno društvo, a ceneje je zidati sto hiš po enem načrtu, kakor eno hišo po sto načrtih. To je pravilo, ki je po njem sezidanih 80"/» vseh hiš v velikih angleških industrijskih mestih, če so strehe in hiše enake, je kajpak enaka tudi njihova ureditev: isti red, ista majhna dvorišča za njimi, isto je pa skoraj tudi življenje stanovalcev v njih. To je London sedmih milijonov Londončanov, London malega človeka.
Ta »dvoriščni« London živi docela drugo življenje kakor »ulični« London. Predvsem je njegova mošnja manj raztegljiva, manj so pa raztegljive ne le njegove potrebe, temveč tudi nazori o tem, kaj je potrebno in kaj je razkošje. Ulični London pripada poslovnim ljudem, svobodnim poklicem, uradnikom in rentnikom. Dvoriščni London pa pripada obrtnikom, malim trgovcem, pouličnim prodajalcem, sprevodnikom, šoferjem in ročnim delavcem. Hiše so majhne, dvorišča majhna, niti polovica teniškega igrišča na trgu in če vsade nekoliko cvetja in postavijo nanj voziček z otrokom, pasjo kolibo in drog za radio, ne ostane niti pedi prostora več. Na ulicah ne vlada tak red kakor na squaru, temveč se podnevi po njih počasi in zanesljivo kopičijo odpadki, papir, stari časopisi in cigaretne škatlice, da ljudje vedo, s katere strani bo deževalo, če zvečer zapiha veter.
Sicer je pa danes že na prvi pogled očitno, da ta London živi čisto drugačno življenje od drugega Londona, ker imamo ponedeljek, t. j. dan, ko vsa Anglija pere perilo Hčerka mojega prvega soseda pod oknom je že zgodaj zjutraj — zgodaj se pravi na Angleškem okrog osmih — poiskala otroški voziček, a ne zato, da bi peljala otročička na sprehod, temveč da bi pripeljala perilo. Otroški voziček je postal v vsem »malem« - Londonu priljubljeno vozilo za prevoz domačega perila. Danes se bo na dvorišču mojega soseda razvila razstava domačega perila iz enega dela naše in sosedne ulice in bo trajala vse do 6. ure zvečer. Prav dotlej ko se konča ženska vladavina in se možje vrneio z dela. Vse dotlej moških ne vidiš, razen dveh nezaposlenih v tretji in četrti hiši od naše. pa še ta dva Je m kratek čas
okrog 9. ure, ker sta državna upokojenca in jima ni treba zgodaj vstajati, potlej se pa tudi ta dva izgubita bogve kam. Vidiš kajpak tudi poulične prodajalce, ki od časa do časa skale tišino s svojim vpitjem. To vpitje pouličnih prodajalcev je eno od misterijev angleškega življenja; kajti poulični prodajalec ti za vse na svetu ne bo imenoval predmeta, ki ga prodaja, s tistim imenom, ki se z njim v navadnem govoru imenuje. Ako na primer prodaja jagode, bo v najboljšem primeru kričal »jaoeee« in po isti skrivnostni tradiciji bo ves angleški narod takrat vedel, da ga nihče ne odira na meh, temveč da možak le jagode prodaja.
Dobro je pa, da je London malega človeka do večera prepuščen ženskam. Kaj bi sicer ženske počele v sobah, polnih navlake, če bi morale še može gledati ves dan! Kajti te hiše niso niti tolikšne, da bi vanje lahko spravil kolo. V zgornjih sobah na primer lahko natanko vidite, kadar so vsa okna odprta zaradi zračenja, da se v prostoru, natrpanem s posteljami, omarami, stoli in mizami, človek kvečjemu sleče in nič več. Isto, kar velja za sobe, ki jih lahko vidim, velja tudi za druge. Kajti vse so iste velikosti, so enako urejene in ker je tudi pohištvo zbito po istem vzorcu, so tudi enako opremljene. A tudi kuhinja ni mnogo večja. Na srečo pa zadeva ni preveč kočljiva, ker se zna mačka, kadar pošljejo otročička igrat se na dvorišče, že sama sprehajati po mizi in ne prevrne niti enega krožnika. Zvečer je resda malo tesno, ker družina večerja v kuhinji. A • tudi tu si lahko pomagaš, če snameš kad, obešeno na kavlju, in jo pokriješ s široko leseno desko, da ti služi za mizo. Tako narede pri mojih sosedih, ki imajo zdaj samo dve spalnici, eno za starše in eno za otroke, kuhinjo in družinsko sobo pa spodaj. V prečni ulici so stanovanja že malo večja, s tremi spalnicami, z večjo spodnjo sobo in kopalnico, ker so stanovalci prečne ulice denarno nekoliko na boljšem.
Vendar ni samo majhno stanovanje problem malega človeka, ali bolje, njegove gospodinje. Ona se je tega že privadila in se ji zdi nekaj vsakdanjega. To, kar ji zadaja letos večjo skrb, so dohodki, ki ne rastejo z isto hitrostjo, kakor skačejo cene živilom. Sadje na primer, se je tako podražilo, da si ga sploh ne morejo več privoščiti, češnje in jagode stanejo več ko 20 din kilogram, in celo jabolka, drugače najcenejše sadje, so po 12 din. Tudi povrtnina je draga, zato si morejo privoščiti kvečjemu zelje ali solato, ki ne staneta več kakor 2 do 3 din kila, mlado čebulo in paradižnike. Pa tudi kruh, mleko in meso so se podražili. Kruh stane že do 8.25 din kilogram, meso do 26,50 slabše, boljšega pa izpod 30 din sploh ne dobiš. Mleko je 7, na zimo tudi 8 din liter. Kaj naj pa gospodinja naredi drugega, ko se družina zvečer lačna zbere, ker mož ves dan dela, otroci pa še rastejo, kakor da jim da nekaj, kar jih nasiti in jkn napolni želodec, kakor na primer krompir, ki stane 2,50 din kilo, ali pa kakšen težak kipnik iz testa in malo mesa, sira in veliko čaja? Zdravniki pravijo, da poje mali človek v Londonu preveč močnate hrane in konzerv. Naj pa zdravniki
pridejo in sestavijo ob današnjih cenah gospodinji proračun!
Sreča je le, da so lani izdali nov zakon, da morajo otroci dobiti v šoli vsako jutro četrt litra mleka za pol dinarja. Doroteja — tista majhna, ki 1 je zjutraj odšla perilo pobirat — je odtlej videti veliko bolj zdrava. Tudi drugi otroci niso slabi; oba, Mary, ki je prodajalka v neki veliki prodajalni v središču mesta, in John, ki je pred kakšnim mesecem dni dobil službo vajenca v bližnji garaži, dajeta materi vsak teden del svojega zaslužka za hrano in druge stroške. Res je, veliko to ni, kar prispevata, a več ne zmoreta, ker tudi njun zaslužek ni velik, a otroci si radi privoščijo tudi nekoliko zabave. Mary si mora nekaj pridržati, da se vozi v mesto in domov, nekaj za kosilo v mestu, nekaj za obleke, ker mora in tudi hoče biti spodobno oblečena, en šiling odplačila na teden frizerju za kodranje.
Tudi John potrebuje nekaj drobiža, kajti odkar je postal vajenec, rad pelje včasih ono malo plavolasko iz sosedne ulice v kino, rad pa tudi stavi na nogometne tekme. To je kajpak podedoval po očetu.
če ne bi bilo vsega tega, bi se morda laže sestavil proračun. Tako pa v petek — kajti plače izplačujejo v petkih zvečer — kar nekam tesna prede. Pretekli teden so bile skrbi s plinom. Tu vse kuhajo na plin in v vsaki hiši je poseben plinomer; vanj vržeš penny (dinar), potlej pa plin teče tako dolgo, dokler se plačana količina ne izčrpa. Pretekli petek je bila pa večerja skuhana šele na polovico, ko je zmanjkalo plina, in ker je bil petek, je zmanjkalo tudi poslednjega pen-nyja. Mala Doroteja je morala hitro teči k sosedovim, da si je izposodila peny in skuhala večerjo.
Ko pa napoči petek zvečer, so vse težave pozabljene. V petek zvečer se mož vrne s plačo. Zdaj je to bolje urejeno. Nekdaj, ko je bila naša gospodinja še majhna, je njen oče včasih zapil pol plače, družina je pa potlej ves teden trpela pomanjkanje. Zdaj
| naš gospodar takoj, ko mu dado pla-! čo, pusti v klubu obroke za obleko, | čevlje in za božične praznike. Vsak , teden po en šiling, ki ga niti ne po-1 grešaš, kadar so pa potrebni čevlji ali nova obleka, ali če pridejo prazniki,
| ima človek zavest, da že ima obleko, čevlje ali denar. Sicer je pa danes že odklenkalo dobi moške tiranije. Danes ne gre v petek zvečer samo gospodar na pivo, temveč gre tudi gospodinja. Kadar se zbere pol ulice v baru (gostilni) in zasede mize in usnjene sedeže ob zidu in ko se začne smeh, šale, zbadanje in vmes tudi pesem, takrat človek ve, zakaj živi, pa čeprav je to le življenje ob vrčku piva. Potlej pa, ko gresta gospodar in gospodinja v soboto zvečer v kino, ko zavijeta na poti domov na kakšen prigrizek v bar, takrat, ko se vrneta in odpreta okna, se zlekneta na stolih in zavrtita radio, da se njegov hrup sliši skoraj do konca ulice — e, takrat so
pozabljene vse skrbi in težave. Potlej naj pa še kdo reče, da življenje malega človeka v Londonu nima svoje romantike!
(Po beograjski »Politiki«)
Steklena bolnišnica
(ba) London, avgusta. V Bognor-Regisu na Angleškem so dogradili prvo bolnišnico, ki ima skoraj vse stene iz stekla. Prav v tem je njena velika prednost pred zidanimi bolnišnicami. S steklom so rešili pereče vprašanje zdravljenja okuženih bolnikov, kajti steklene stene ločijo okužene bolnike, ti pa kljub temu lahko ostanejo v stiku z zunanjim svetom.
Skozi steklene stene se bolniki namreč lahko gledajo in se pogovarjajo; celo obiske lahko sprejemajo, tem se pa ni treba bati, da bi se okužili. Steklena bolnišnica je edina te vrste na Angleškem. Stavba ima obliko kocke, v njej je pa poseben prostor za bolniške strežnice. Iz te sobe lahko opazujejo hkrati vse bolnike, le-ti so pa docela ločeni med seboj. Skozi stranske stene imajo razgled na verando, ki je' kajpak tudi steklena. V vsako stekleno sobo je vdelano okno, ki se skozenj pacienti lahko pogovarjajo z obiskovalci. Dr. Ayres, ki so po njegovih načrtih zgradili to bolnišnico, meni, da bi utegnila popolna ločitev pacientov, ki so jo poskušali uvesti razni oddelki za kužne bolnike, nanje kvarno vplivati. Nasprotno si pa obeta dr. Ayres od sedanjega načina ločitve bolnikov, ki jim omogoča stik z zunanjim svetom in z drugimi bolniki, ugoden vpliv na njihovo razpoloženje in pospežitev njihovega okrevanja.	(»Prager Tagblatt«)
Danec živi povprečno 66 iet, Romun pa samo 36 let
(v) Bukarešta, avgusta. Romunski list »Timpul« je objavil zanimivo statistiko na osnovi lastne zdravniške ankete. Po tej statistiki učaka Romun povprečno samo 36 let, medtem ko živi n. pr. Danec povprečno 60 let.
Vzrok kratkoživosti Romunov vidi list v tem, da pride v Romuniji en zdravnik sicer že na 508 meščanov, pa le na 2.297 deželanov, in ena sama bolniška strežnica na 53.070 prebivalcev. Romunija ima veliko porodov (35 na leto na- tisoč prebivalcev), a tudi veliko umrljivost <19 na leto na tisoč prebivalcev). Nič manj kakor 120.000 otrok do enega leta starosti umre na leto in 68*1. kmečkih ljudi ni še nikoli videlo zdravnika.
Ta mesec pripravlja vlada »zdravstveno ofenzivo« proti zapuščenim vasem; okrog tri ito potujočih zdrav-
gMfe RADENSKO ■V ZDRAVILKO ▼ KOPALIŠČE
zdravi z dobrim uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, nervozo, želodec, jetra, ženske katare, spolne motnje, notranje žleze. Ako trpite od katere teh bolezni ali sploh obiskujete zdravilišče, zahtevajte naš prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI
Direktni vagon za zdravilišče SLATINA RADENCI odhaja iz Ljubljane ob 8.00 tet prihaja v RADENCE ob 14.42.
niških komisij bo pregledalo vso državo do zadnjega kotička in povsod bodo te komisije ukrenile vse potrebno, da se razmere zboljšajo.
Kolesarjenje na Francoskem in pri nas
Najnovejša francoska statistika ugotavlja, da je bilo lani na Francoskem 8,094.900 koles. Po tej statistiki pride torej v Franciji eno kolo na 5,25 prebivalcev.
V Sloveniji imamo okrog 200.000 tisoč koles; tako pride torej povpi'ečno eno kolo na približno 5 prebivalcev. Tako v nečem vendarle ne zaostajamo za velikim francoskim narodom, če bo kolesarjenje pri nas tako hitro napredovalo, kakor je doslej, bodo Francozi kmalu še bolj za nami.
Vsaj ena tolažba... kajti pri avtomobilih je slika bistveno drugačna. Medtem ko ima vsak 35. Francoz svoj avtomobil, ga ima v Sloveniji komaj vsak 350. prebivalec...
Ljudje so čedalje bolj žejni
Neka ameriška statistika je ugotovila, da postaja človeštvo od leta do leta bolj žejno — če sodimo po porabi piva. V Združenih državah so leta 1937. popili za dve milijardi litrov več piva kakor leta 1936. Vsega skupaj so lani popili 36 milijard litrov piva.
»Daily Herald«, ki po njem posnemamo te številke, meni, da je te količine toliko, kolikor steče vode V treh dneh po Temzi v morje.
Zobje iz umetne smole
(ba) Newyork, avgusta. Newyorški zobozdravniki so dognali, da je umetna smola bakelit izborna snov za zobne plombe; ker je zraven tega zelo poceni in neobčutljiv za kisline, ga od dne do dne bolj uporabljajo.
Upajo, da bodo z uporabo bakelita prihranili mnogo časa, kajti operacije bodo krajše, ker se ta snov posebno hitro strdi.
Spričo teh dognanj so newyorški zobozdravniki začeli delati iz te snovi tudi že umetne zobe; baje so nenavadno podobni naravnim.
(»Intran«, Pariz)
V
Sesi šolskih redov
Nemški prosvetni minister je poena-čil šolske rede. Doslej je bila med nezadostnim in prav dobrim še cela vrsta vmesnih redov. Tudi so v raznih nemških deželah znanje različno ocenjevali. Po nekaterih krajih so bili med 2 (dobro) in 3 (zadostno) še tile vmesni redi: 2—, 2—3, 3 + . Odslej bodo nemški učitelji preprosteje oce-i njevali znanje učencev z 1 do 6 brez vmesnih redov. 1 pomeni prav dobro; 2 dobro; 3 zadovoljivo, t. j. normalno, zadostujoče znanje; 4 zadostno: zadostujoče znanje z manjšimi vrzelmi; 5 pomanjkljivo: ne zadostujoče znanje, vendar z možnostjo za poznejše zboljšanje; 6 nezadostno.
V šiirih urah čez Adaniil*
(ba) Stockholm, avgusta, švedski inženir Sven Lindquist je sestavil nov motor za letala; z njim bo baje napravil velik korak naprej za uresničenje poleta v stratosfero.
Lindquist je bil najprej aktivni častnik in med vojno švedski vojaški ataše v Parizu, kjer se je veliko bavii z letalskimi tehničnimi problemi. P o končani vojni je dal slovo vojaški službi in se je nastanil v Nemčiji. Nastopil je službo pri vojnem ministrstvu, kjer je ostal do nedavnega. .Svoj novi motor je sestavil v Nemčiji in tudi prve praktične poskuse so napravili v nemških delavnicah. Ko se je Lindquist vrnil v svojo domovino, se je začelo švedsko zunanje ministrstvo pogajati z nemškimi oblastvi, da bi jim izročile načrt in novi motor. Nemci so jim ustregli.
Podrobnosti o sestavi motorja za zdaj še ne mislijo objaviti, toda predsednik švedskega tehnološkega društva dr. Niels Gustafson je izjavil, ko si je natanko ogledal motor, da je iznajdba revolucionarnega pomena za razvoj letalstva. Letalo, opremljeno z Lindqui-stovim motorjem, bo lahko dosegi0 višino 12.000 metrov in bo vozilo s hitrostjo 750 kilometrov na uro. Izračunali so, da bo takšna vožnja čez Atlantski ocean trajala samo štiri ure.
Trg Piceadilty, eno izmed najuglednejši}) in najelegantnejivih središč Londona
Londonska borza, kraj, kjer se sklepajo najveeje kupčije sveta
nev grenite SI ŽIVLJENJA!
NIKAR
lično, zakaj bi torej posnemale tisfe, ki imajo manj -okusa kakor vi?
... se ne prepirajte e svojimi starši, kajti silno vam bo žal, ko jih ne bo vee. Tudi tedaj, ko oni ne bodo v pravem, držite jezik za zobmi, videli boste, da vam bo pozneje to v uteho, pozneje, ko jih ne bo vee, da vam bi dajali dobre nauke. In ne pozabite, da je vse to iz ljubezni?
... na koncertu ali v gledališču ne šepetajte s svojo sosedo, še manj umestno je pa, če odpirate zavojček s sladkorčki ravno takrat, ko zapoje pevec svojo veliko arijo.
... ne pripovedujte družinskih zadev svojim znancem in prijateljem! »Umazano perilo operemo doma,-- je dejal Napoleon. Ali hočete biti pametnejši od njega?
... ne berite gornjih vrstic kar tjavdan, ampak si temeljito izprašajte vest, da boste vedeli, kje je vaše ran-' Ijivo mesto, kje grešite. Potlej se pa I odločite, da ne boste nikoli več grešile — tudi v malenkostih ne! 00
pa žličieo moke, napravi svetlo prežganje, prilij dve žlici juhe in limonovega soka, polij s to omako možgane in jih nesi na mizo.
6i’reslaninjena pljučna pečenka: Odstrani pljučni pečenki kožico in loj, potolci jo in preslanini. posipaj s soljo, poprom, čebulo in z dišavami. Daj jo v kozico na mast, zraven pa tudi narezanega korenja, rumene repe, peteršilja, zeleno in lovorjev listič. Prilij nekoliko juhe, pozneje pa tudi malo kisa in kozarec črnega vina. Ko je meso mehko, ga zreži in precedi nanj omako, ki je ostala v kozici. Vrh mesa daj pa na listke narezane limone. Omaki lahko primešaš tudi nekaj žlic kisle smetane, ki si v njej še prej razmetala žličko moke.
‘Francoski kipnik: Olupi in zreži na listke, pet dobrih jabolk, potresi jih s sladkorjem in jih v maslu ocvri. Potem namaži piškote-osmice z mezgo in obloži z njimi dno z maslom namazane sklede. Vrh piškotov daj vrsto ocvrtih jabolk, vlij nanje malo šodoja, ki si ga naredila iz petih rumenjakov, osminke litra vina, nekaj žlic vode, limonovega in pomarančnega soka in toliko sladkorja, da je zelo sladak. Ko se zgosti, pridaj še dve žlici ruma. Na šodd položi spet plast namazanih piškotov. nanje ocvrta jabolka, potem
... ogorčeno ne merite od nog do glave vsake dame. k} jo na eesii pozdravi vaš mož. Nikar se ne ozirajte za njo, utegne se zgoditi, da bo mož res opazil, kako ljubka je in kako dobro vzgojena, kajti stavim, da se ona ne bo ozrla za vami.
...v slehernem papirčku, ki ga mož spravi v listnico, ne da bi ga vam pokazal, ne vohajte ljubavna pisma. Obvladajte se, ljuba gospa in — lo je vsekako zelo važno — ne brskajte po moževi listnici in ne po njegovih žepih. Zavedajte se, da je takšen ,lov‘ zaman. Ljubavno pismo bi vaš mož bolje spravil, ali ga pa takoj raztrgal, vi boste pa po večurnem brskanju po njegovih žepih našli samo stare račune ... svoje šivilje.
... ne oblačite hkrati športnih čevljev z nizkimi petami in tenčično tenkih nogavic. To ni lepo in ne prak-
Prijateljico imuni, Mira ji je ime. Drobna je in bleda in imu velike, tople rjave oči. Lepe oči! Ne vem, Kako bi pomagala tem očem, da bi vsaj sem m tja zablestele v veselju. Mira je skoraj zmerom otožna. Prav za prav nima. pravega vzroka za svojo večno žalost, a ona se tega ne ^aveda. že se je navadila nanjo in
‘j jo vlači s seboj kakor kup nesreče. Povsod, ji je dobro došla, nič s< ne zna urediti tako, da ne bi zra-Wl zavzdihnila: »Ah, jaz sem si pa tisto drugače predstavljala...«
Mira si greni življenje s tisoč nesmiselnimi problemi, s problemi, ki Jih drugi sploh ne vidijo in ki jih ftuvculno sploh ni. Morda še ne veste, Kako živi Mira. Kaj klavrno.
denimo, da jo neka znana rodbina Povabi, naj si zvečer v njeni loži ogleda to ali ono opero. Druga bi veselo tlesknila z rokami, češ drevi . m pa ,nobel‘! In Mira? Na lepem
v zadregi. Ali se spodobi, da povabilo sprejme, ko pa nima nobene Pnmerne obleke? V ložah je vendar zmerom, takšna eleganca... Če pa povabilo odkloni, se lahko na smrt zameri svojim znancem. Že je v škrip-Clh. In tako pozno je že! Ne bo si mogla dati nakodrati las in bo kakor >vepa‘ med drugimi lepoticami. Mira 0 zadnjega trenutka okleva in ne ve, kaj bi storila. Naposled se odloči, (>a bo vseeno šla. Revica! Ker je tako dolgo premišljevala, se res ni uteg-n,la kaj prida nalepotičiti in v operi Se ji spet zdi, da so vse druge lepše oa nje; skoraj ne vidi in ne sliši, ™J se godi na odru. Žalostna je... Kakor tolikokrat poprej že... Po svoji krivdi, in vendar ne po svoji. Zvečer, ko leže, si misli: »Ah, jaz St»i si pa vse drugače predstavljala...«
To je samo en primer iz njenega zagrenjenega življenja. .4 Mira ima vsak dan podobne primere, ki jo jeze, zaloste in ji grene mladost. Na počitnicah l>i rada igrala tenis. A okleva, ker ne ve> an zna dovolj in ali se ji
bodo gostje smejali. Morda okleva tudi zato, ker je njena obleka še od lani in ker imajo druge modernejše. Nazadnje le odneha, domišlja si, da ®l sploh ne želi igrati tenis, in žalostno opazuje druge, kako se zabavajo. Ker je tako tiha in zagrenjena, Je tudi v družbi ne opazijo, a ona si spet misli: »Da, da zame to ni, drugi so drugačni, srečnejši od mene...« Me tufa mi ni treba praviti, da zna Mira pni v toliko igrati kakor druge letoviščarke in da je njena obleka kakor nalašč za njeno drobno po-
U REKORDNEM TEMPU OSVOJIL JE SVET 2.MAM I BOMBON
PROIZVODI •UNION- Z A C D I II
vlij čez to znova šodo. Tako delaj, dokler imaš kaj piškotov in jabolk. Malo šodoja prihrani, primešaj mu trd sneg dveh beljakov, vlij to povrhu in peci kipnik v pečici tri četrt ure.
Ocvrle marelice: Razpolovi marelice, vzemi iz njih koščice, potresi jih dobro s sladkorjem in poškropi z rumom. Tako jih pusti eno uro. Zdaj jih povaljaj v moki, razmotanem jajcu in drobtinah in jih ocvri. Sok, ki se je natekel od marelic, skuhaj in obli j z njim ocvrto sadje.
Naša kuhinja
Obleka novorojenčka in dojenčka
Večkrat sem že opazila, da mlade matere ne vedo prav, kako bi svoje novorojenčke oblekle. Videla sem neko miado mamico, ki je svojega sinčka — imel je komaj nekaj tednov — povijala v volnene povojčke. Kajpak potlej ni čudno, če ima otrok vso vneto kožo po životku, če nemirno spi, joka in sitnari. Obleka je za dojenčka ravno tako važna ali pa še bolj, kakor za odrasle ljudi. Pomisliti moramo, da se otrok ne more braniti drugače ko z jokom, in da ubožec trpi, ako ga pravilno ne oblečemo.
Otroška obleka za dojenčka naj bo kolikor mogoče lahka, tako da ga nikjer it> tišči. Otrok nič več ne povijamo. Povijanje škoduje predvsem mišičevju, kostem in dihalom, ker se ti organi ne morejo pravilno razvijati. Obleka novorojenčka ali dojenčka se čisto dotika kože in mora biii zalo zelo mehka. Nikakor ne sme biti iz flanelastega ali volnenega blaga, ker svaljki v tem blagu zelo dražijo nežno otrokovo kožo. Pač pa flanelasto ali volneno blago uporabljamo lahko za vrhnja pregrinjala.
Najboljše perilo in plenice so iz blaga ,tetra* ali pa iz čisto navadne kote-nine. Otroško perilo moramo zmerom prekuhati. Plaviti ga ne smemo. Otroka preoblečemo enkrat na dan, in si-ctr takrat, ko ga okopljemo. Plenica naj bo velika 80cmX-80cm, a imeti moramo najmanj 24 pleničk in največ ’>0, daije 6 trikotnih rut in nekaj srajčk brez gumbov in z zelo širokimi rokavi. Kajpak tudi flanelasto krpo 100 rra X80 cm in košček gumiranega platna. V sobi naj bo otrok odkrit, seveda če vlada v sobi pravilna temperatura.
Važno je tudi, kako otroka oblačimo. Posebno potrpljenje mora imeti tisti, ki obi.-iči dojenčka, zato naj to
dela zmerom mati. Srajčko oblečemo tako, da najprej nagubamo rokavček, prav tako tudi drugi rokavček, ga potegnemo na roko, in na hrbtii lepo poravnamo, da otroka gube. ne tišče. /.daj položimo na mizo v trikot zloženo plenico. Srajčko pod vihamo, la je otrok ne zmoči, otroka položimo na plenico in najprej podvihamo. Zdaj spodnja vogala prekrižamo, nato stranska najprej, potlej pa desnega in levega zataknemo. Če oblačimo dve srajčki, damo eno v drugo in ju oblečemo hkrati. Flanelo zložimo v kvadrat, nanjo položimo plenice in spodvihamo najprej spodnji vogal, potlej pa stranska. Tako oblečemo novorojenčka.
Dojenčka pa položimo na plenico, ki smo jo zložili trikotno, spodvihamo najprej desni vogel med noge, nato ovijemo levega okrog života, vzamemo trikotno plenico in jo zvijemo kakor obvezo, nato pa ovijemo okrog telesca in privežemo na spodnji del plenice prekrižano. Flanelo malo spodvihamo, prav tako tudi plenico in ovijemo okrog telesa. Če damo vmes tudi gumirano platno, moramo dati nanj plenico zmerom tako, da 6e platno nikakor ne dotika telesca. Prav tako so tudi gumijaste hlačke zelo nezdrave.
Vidimo, kako preprosta je otrokova ,garderoba*, zato bi bilo za vsako mlado mater sramotno, da je ne bi znala sama uredili in sešiti jn U|H>-rabljati. Upam. da mi ni treba praviti, •la je treba vso otrokovo garderobo že nekaj tednov pred porodom pripraviti, kajti po porodu ne bo več časa za šivanje. Vsaka mnti naj se pa zaveda, da je od pravilne obleke odvisno zdravje njenega ljubljenčka, potem vem. da bo gornje vrstice kar najskrbneje prebrala in se tudi ravnala po njih.	Teta Meta
In potem je še toliko stvari, ki Hrene naši Miri življenje. Denimo, da zine kakšno nepravo na nepravem mestu. Jojt roman nastane iz tega, afe-ra. Koliko je opravičevanja, vzdihovanja in ne vem česa še. Ljudem je kar nerodno. ČC bi tiho opravila to, oi še šlo. .4 vsakdo opazi, kakšen problem si naredi Mira iz takšne malenkosti, in vsakomur je nerodno. A Mira sama? Še deset dni nato se vprašuje, ali se je prav opravičila, ali so ji zamerili, ali jo morda zdaj celo opravljajo okrog in kaj bi bilo se treba storiti... Uboga Mira!
Mira ima tudi ,simpatijo1, dolgina, ko le kaj, veselega, navihanega fanta. Slepec bi videl, da se moraš ob takšnem navihancu smejati, zabavati in veseliti. ,Simpatija' je dobra duša in r/id ima Miro. To me še tolaži. Morda. Jo ho s časom spreobrnil. Za zdaj Je Mira še zmerom polna problemov. In ti problemi ji branijo, da bi bila tako ljubka, tako mlada, tako lepa, kakor bi lahko bila. Ti neumni problemi ji branijo, da bi se njene krotke oci včasih zasvetile v veselju, da bi *« včasih sladko nasmejala, kakor njene so vrstnice. Ti nesmiselni problemi so krivi, da je Mira po srcu 'n po mišljenju dosti starejša kakor ‘lanašnja mladina njenih let, da je torej nekaj zamudila, nekaj, česar Pozneje ne bo več mogla nadomestiti.
Uboga, mala Mira! Da niste tudi *’* njene baze?	Saška
tudi za vas. Krtačenje, če imate trajno, večkrat naoljen je z orehovim oljem, umivanje z rumenjaki. V tem je vsa umetnost lepe pričeske, recepte si pa poiščiti v naših prejšnjih številkah!
Roke negujte prav tako skrbno kakor obraz! Natrite jih s kremo, kakor hitro ste si jih umili. Ne puščajte, da vam jih suši veter! Negujte nohte; zmerom naj bodo čisti, lepo pristriženi in ološčeni kvečjemu z loščem naravne barve, nikakor pa ne s krvavo-rdečim!
Kožo najprej ozdravite, potlej šele lepotici te z raznimi kremami in pudrom. Dober puder je včasih — včasih, pravim! — potreben, cia vam varuje kožo pred vremenskimi vplivi. Prav tako dobra krema. Če imate zelo trdovratne mozolje ali lišaj, povprašajte za svet zdravuika-dormalologa. Nič rdečila za ustnice, nič Sehmollove kreme za trepalnice in obrvi! Kvečjemu sem in tja senco rdečila na lic-n. če greste na ples in ste res zelo blede.
In še zadnje navodilo? Hodite naravne! Bodite naravne! Bodite naravne!	Simona
francoski kipnik*, kompot. — Zvečer: Ocvrta jetrca s polento.
Torek: Golaževa juha, mešana solata, krompirjev pire. — Zvečer: Vampi.
Sreila:	Kruhova juha. dunajski
zrezki, solata, pei-en krompirček. — Zvečer : Pečenjak s kompotom.
Pojasnila
'Kiimarična omaka: V rumeno prežganje iz dveh žlic moke daj manjšo, ha tenke rezine narezano kumaro, duši jo nekaj časa, potem jo zali j z juho in pridaj soli. popra in nekaj žlic kisle smetane. Prav tako pripravi tudi omako iz kislih ali vloženih kumar. samo da zrežeš kisle kumarice namesto na rezine, na drobne rezance.
-(ioveji golaž: Daj v kozico precej masti, 1 sesekljano čebulo na debele kocke zrezanega mehkega govejega mesa in- malo paprike in duši to pokrito tako dolgo, dokler se ves sok ne zgosti in ne ostane sama mast. Pusti še. (la meso prav malo zarumeni, potem ga posuj z žlico moke; ko moka zarumeni, zali j meso z juho in nekaj žlicami vina in pusti počasi vreti, da se meso zmehča. Ako hočeš, zreži vanj pol ure poprej olupljenega krompirja, da se v golažu skuha. Ali pa skuhaj krompir posebej in ga daj potlej v golaž. Ako >iočeš. da !>o »ulaž
ir ri kožnem vnetju in izpuščajih dojenčkov, pri razpokanih in razbolelih prsih mater
čudovito učinkuje
pravo rastlinsko mazilo
Okama mazilo se dobi v lekarnah in drogerijah, škat. din 8*-. Razpošilja proti predhodnemu nakazilu din 10*
LEKARNA Mr JOŽE OBLAK
Sit. Vid nad Lfiiblfano
Uh d
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Novela ,družinskega tednika“
IDEALNA LJUBEZEN
H«
mor
Italijanski napisaI Paolo Emilio d’Emi Ho
Vljudnost še ni izumrla •:
Bil je vroč popoldan. Kakor vedno, je bilo tudi tega dne veliko prerivanja pred postajo. Vsakdo je hotel biti prvi v vlaku, da si zagotovi dober prostor.
Dvema elegantno oblečenima gospodoma se je zelo mudilo, kajti čez tri minute je odhajal njun vlak. Posrečilo se jima je preriti se skozi množico in hitro sta kupila vozna listka.
Na drugi strani postaje je hitela neka kmetica s košaro; hotela se je odpeljati z istim vlakom. Ko si je naposled kupila vozni listek, je manjkala samo še minuta do odhoda. Kmetica je hitela, kolikor je mogla, toda pri tem jo je ovirala njena košara. Ko sta opazila gospoda, ki sta hotela ravno vstopiti, težko sopiha-', jočo ženo, sta se ji vljudno umak-\ nila in ji pomagala vzdigniti košaro.', Kljub temu da sta pomagala ubogi', ženi, sta lahko še pravočasno vsto-', pila.	;
Taki primeri se pač redkokdaj zgo-\ de. Vsaj jaz sem redkokdaj videla, da', bi kdo pomagal svojemu bližnjemu,', posebno če gre za revnega in mnogo-', krat zapostavljenega kmeta. B. S. ',
Še o vajencih	\
Na jugovzhodni strani Ljubljane; se uči neki vajenec že par mesecev; mesarske obrti. Neki dan ga pošlje; pomočnik še pred šesto uro zjutraj; po drobiž. Ker v bližini ni nobenih; trgovskih lokalov, seveda vajenec ni; dobil drobiža. Surovi pomočnik je va-; jenca, šibkega fanta, zato prav krep-; ko oplazil s palico nekajkrat čez; hrbet.	;
Nekaj dni nato je moral vajenec; nekemu kupcu dostaviti večjo koli-; cino klobas, katerih teža bi bila celo; odraslemu krepkemu fantu več ko; zadostna. Žal je še mnogo drugih va-; jencev, ki jih preveč izkoriščajo in; mučijo, bodisi mojstri ali pa surovi; pomočniki.	Opazovalec
Sodobno!
Namenila sem se z avtobusom na Ježico. Sedla sem v avtobus in čakala na odhod. Pred avtobusom sta se pogovarjala šofer in sprevodnik. Proti njima pride počasi star gospod s sivo brado in vpraša, kdaj pride avto, ki pelje proti Mengšu. Sprevodnik mu smeje se odgovori, da pride šele opoldne, ker ima zamudo. Gospod se zahvali in odide.
Pred odhodom mojega avtobusa sta oba gospoda prišla noter in zvedela sem, da stoji avtobus, ki je zanj vprašal stari gospod, že na mestu, tik za našim avtobusom. Neki potnik je sprevodnika vprašal, zakaj je to naredil. Sprevodnik mu je pa dobesedno takole odgovoril: »Kdor se zna tako lagati, da mu ljudje verjamejo, ta je dober za službo.«	Priča.
»Dovolj za danes!« je dejal režiser po enajsturnem nepretrganem, utrudljivem delu. »Jutri na svidenje!«
Vsi, statisti in igralci, so se hitro oblekli in odšli.
Komaj je George Georges sedel v svoj avto, je že izvlekel iz žepa zrcalce in se začel ogledovati. Bled obraz in trudne, motne oči je zagledal v zrcalu. Najbolj je pa kvarila sliko brada, ki je sicer šele poganjala, a je neizprosno pokrivala brado in lica. Tri dni se ni nič obril samo zato, da bi čim bolj ustrezal vlogi revnega, propadlega nezaposlenca. Z velikim zadovoljstvom je mislil na kopel, ki ga je čakala doma. Njegove misli so ušle tudi k Danijeli; kmalu bo z njo večerjal. Ljubila ga je; morebiti samo zato, ker je bil veliki George Georges, ideal vseh žensk na obeh polutah zemeljske oble.
Iz tega premišljevanja ga je zmotila neka šoferjeva pripomba. V istem trenutku se je avto že ustavil. Neki tovorni voz je zaprl cesto in množica ljudi se je zbrala okrog njega.
»Ne moreva dalje!« je menil šofer. »Nič ne de, pojdem pa peš. Kakor hitro bo cesta prosta, peljite naprej in me počakajte doma.«
George Georges je hodil po predmestnih ulicah, prerival se je med mi-
»Kretnje so preveč teatralne,« je sam sebe kritiziral. »Tudi obleka ne stoji tako brezhibno, kakor bi morala, in lasje so preveč namaščeni z briljantino. Vse to se danes vidi smešno — a takrat me režiser sploh ni opozoril.«
.Idealna ljubezen' je bila precej teatralna tragedija; končala se je s tem, da je Georgea Georgesa do smrti povozil avto, ki je v njem sedela njegova ljubica. Ta okoliščina je kajpak napravila na gledalce globok vtis. Film pa tudi ni zgrešil svojega namena, da bi presunil in ganil gledalce. Slišalo se je tudi ihtenje in pridušen jok; kajpak iz vrst gledalk. Zraven Georgea Georgesa je sedelo neko dekle, ki je bila posebno ganjena in si je venomer brisala solzne oči. George si jo je pobliže ogledal in milo se mu je storilo. Saj to dekle vendar joka za njim, žalosti se zaradi njegove tragične smrti!
Ko se je v dvorani spet zasvetila luč, je mlada dama vstala, hitro vtaknila robček v torbico in počakala, da se je dvorana počasi izpraznila. Tako si jo je George lahko malo bolj natanko ogledal. Bila je pravi predmestni otrok, zelo ljubka in mlada in najbrže zelo občutljiva za vse veselo,
»No, in potlej?« jo je vprašal.
Oklevala je.
»Zmerom je tako lepo oblečen, eleganten...«, je naposled rekla. »In vi?« ga je primerjala. »Mislim, da vas na videz poznam — ali niste šofer?«
»Da, šofer sem.«
Prišla sta v neko ozko, slabo razsvetljeno stransko ulico. Pred njima je šel mlad zaljubljen parček; zaljubljenca sta se smejala in ljubimkala.
»Kako lepo mora biti, takole ljubiti!« si je mislil George. »Ali me je sploh že katera ljubila? Ne. Zenske nore za menoj, ker imam lepe oči, ker sem elegantno oblečen, skratka, zaradi moje blesteče zunanjosti. A to dekle je jokalo, ker me je videla na platnu, kako sem umrl. Torej me res ljubi. Kaj, ko bi ji rekel, da sem jaz George Georges...«
»Lahko noč!« se je dekle iznenada oglasila na njegovi strani in mu ponudila roko. »Tukaj stanujem.«
»Ali bi se lahko še kdaj videla?« jo je vprašal.
»če bo slučaj nanesel!« se je nasmehnila in mu stisnila roko. Potlej je izginila v temnem hodniku,
George si je hitro zapisal hišno številko, potlej je poklical taksi in se odpeljal domov. Hitro se je obril, oble-
Doma in na potovanju, preden greš spat, vedno:
Chlorodont-zobna pasta
mo hitečimi, ali pa leno se premikajočimi ljudmi. To so bili po večini delavci z zavihanimi rokavi in preprosto oblečene tovarniške delavke. Zdelo se mu je, da jim je podoben, umazan, zanemarjen in neobrit, kakršen je bil. Nihče ni spoznal slavnega Georgea Georgesa. Njega je pa zanimalo to predmestno vrvenje, ki ga je dotlej opazoval kvečjemu iz avtomobila. Bilo je tako različno od življenja velemestnih ulic, ki je po njih navadno hodil z razkošno oblečenimi damami, okrog sebe je videl samo gosposke ljudi, krasne trgovine in imenitne avtomobile.
Njegovo pozornost je na lepem zbudil kinematografski lepak z naslovom:
»Idealna ljubezen. V glavni vlogi George Georges.«
Ta film so filmali že pred tremi leti; takrat je George šele začel svojo sijajno kariero. Slike so bile že čisto obledele, skratka, film je bil že zelo star. Georgea se je polotila radovednost; na lepem si je zaželel, da bi videl, kakšen je bil in kako je igral kot začetnik; hotel je vedeti, kakšen vtis je takrat napravil, hotel je primerjati ; svoje znanje tistega časa s svojo današnjo umetnostjo. Hitro se je odločil, ; kupil listek in vstopil.
V dvorani je bilo že temno in na ; platnu je bil on, George Georges, v ; družbi neke lepe dame, ki ji je zaljubljeno in strastno šepetal na uho. ; Gledalec George Georges se je moral ; smejati.
še bolj pa za sentimentalno, kakor je pravkau dokazala.
Nagovoril j p je: »Gotovo vam je žal ubogega, lepega Georgea, gospodična?«
Malo je zardela, potlej se je pa nasmehnila: »Da. Tako lepo se je začelo, tako srečna bi bila lahko, potlej pa... Pa saj je vselej tako, vselej — kaj ne?«
»Kajpak, zelo pogosto!« je rekel George, potlej je pa umolknil, ker se je na lepem zbal, da ga dekle ne bi spoznalo. Sicer pa to skoraj ni bilo možno, kako naj bi vendar spoznala v tem neobritem, zanemarjenem človeku lepega Georgea Georgesa?
»Ali je morda res zaljubljena vame?« je premišljeval. Kajti njemu je ljubko dekletce izredno ugajalo. Vedla se je čisto naravno, solze so ji prišle od srca, njeno sočustvovanje je bilo pristno — imel je pred seboj dekle, ki je bila čisto drugačna od tistih, ki je bil običajno z njimi v družbi.
»Ali ljubite Georgea Georgesa?« jo je kar naravnost vprašal.
»O — zelo! Vsak film si ogledam, ki v njem nastopa. Današnjega sem že dvakrat videla, oh, tako je lep...«
Stopila sta na cesto. George bi bil lepo, naivno dekletce najrajši objel in poljubil.
»Pravijo, da sem podoben Georgeu Georgesu — ali se ne zdi tudi vam?«
Dekle ga je bolj pozorno pogledalo.
»Ne — George Georges je večji kakor vi — in nekoliko vitkejši... in potlej...«
MI6UAI USODE j
Po nemškem izvirniku priredila K.
kel spodobno obleko in se malo par-; furniral. Spodaj ga je že čakal njegov; avto.	;
»Hitro!« je zaklical George šoferju! in mu dal naslov male neznanke. !
Kaj neki je to dekle? Tovarniška; delavka, ali morda šivilja —in on je; ,šofer'. Kaj bo neki rekla, če se bo; ta šofer na lepem spremenil v Georgea; Georgesa? In kaj bo šele potlej, ko; ji bo ta oboževani George Georges raz-; kril svojo ljubezen?	;
Avto se je ustavil, George je izsto-! pil. Pred seboj je spet zagledal za-; ljubljeni parček — a to pot drugega.• Saj to je bila ona, njegova mala. Stopala je poleg nekega mladeniča z zavihanimi rokavi, hodila sta tesno objeta pred njim — in na lepem jo je mladenič poljubil...
»Idealna ljubezen!« je presunilo Georgea Georgesa. Obstal je. Zakaj naj bi ju motil? Ali ni bila to res prava idealna ljubezen? Ali ni to zdaleč bolj idealno kakor to, kar je on čutil do mladenke? Ali ljubi to dekle globlje kakor on — George Georges? Kakor mu je bilo težko, si je moral priznati: Mala dela od zore do mraka in njeno delo poživljajo samo spomini na njenega ljubega, ki ga idealizira in ga primerja z Georgeom Georgesom; zvečer pri sestanku mu pa šepeta med poljubi in ljubimkanjem: Ti imaš oči, lase, lica kakor George Georges...
Zakaj naj bi neki motil srečna zaljubljenca? Velel je šoferju:
»Domov!«	(ba)
Poravnajte naročnino!
Narobe bi bilo boljše
»No, kako ti ugaja v novi gostilni?«
»Zanič! Narobe svet!«
»Kako to?«
»Vino je novo, natakarica pa stara!«
Nepozabno
»Ali si pozabil na tistih pet kovačev, ki sem ti jih posodil?«
»Kako moreš kaj takšnega misliti — saj spadajo vendar med najlepše spomine !«
Višek nezaupljivosti
»Povej mi, ali je gospod Kozole pošten človek?«
»Ta — in pošten? Kadar mu dam roko, vselej preštejem prste, če mi kakšen ne manjka!«
Pravo bogastvo
Metka: »Ali je tvoj zaročenec bogat?«
Berta: »In še kako! že pet mesecev hodiva skupaj, pa še ni obubožal.«
škotska
Škot je padel v morje. Neki spremljevalec je skočil za njim in ga je potegnil na suho.
»Rešili ste mi življenje,« je začel Škot, ko je prišel do sape, »zelo sem vam hvaležen za to! Zelo rad bi vam dal za nagrado pol šilinga, a imam samo cel šiling pri sebi...«
»Nič ne de,« je dejal rešitelj, »pa skočite še enkrat v morje!«
Pri vedeževalki
Mladenič je prišel k vedeževalki.
»Ali naj vam prerokujem vašo bodočnost iz kavine usedline ali iz kart?« ga je vprašala vedeževalka.
»Saj nisem prišel zato k vam,« je zajecljal mladenič ,»rad bi namreč prosil za roko vaše hčerke!«
»Res? Kako je pa kaj z vašo bodočnostjo?«
Srečni oče
»Tebi se je pa res sreča nasmejala!« je čestital prijatelj gospodu Mravlji, čigar žena je rodila trojčke.
»Kaj se to pravi? Zagrohotala se je!« je odgovoril ponosni oče.
Nesporazum
»številka tri sto šestnajst,« je zaklical ječar skozi vrata ječe, »vaša žena želi govoriti z vami!«
»Katera?«
»Katera? Saj sem vam že rekel: vaša žena vendar...«
»Pa katera? Zaprt sem namreč zaradi mnogoženstva!«
Dober nasvet
Dve hollywoodski igralki sta se po-; govarjali. Ena izmed njiju je rekla drugi:
»Pomisli, včeraj mi je rekel John, ;da je še čas za poroko in da morava :še malo počakati.«
; »Kar pusti ga!« je rekla druga.
; »Mož, ki se težko odloči za zakon,
; sploh ni sposoben odločitve in še pri ; ločitvi dela velike ovire.«
■	Hotelski	račun
! šef: »Plačilni, ali je Američan š ! številke osemnajst napravil kakšno 'opazko o računu?«
; »še ne, gospod ravnatelj, zdaj šele !po besednjaku išče primeren izraz!«
31. nadaljevanje
Uspeh drame je bil že zdavnaj odločen, toda vsa strašna resničnost, ki se je s tolikšno prepričevalnostjo razvijala na odru, je le preveč razburkala dušo in srce tistemu, ki je lo umetnino ustvaril.
»Človek božji, ali se res ne boš pokazal ljudem?« je očitajoče vprašal doktor, ko je vstopil. »To že ni več uspeh, to je pravo pravcato zmagoslavje! Rihard, nehvaležen si. Pridi z menoj dol. Vsaj na koncu stopi pred zastor!«
Rihard je z mračnim pogledom odkimal.
»Ne morem,« je naposled izdavil. »To je spisano z mojo srčno krvjo — in iz vsakega dejanja me gledajo žive oči preslanega trpljenja in doživljene groze. In tak, ves razbolel, ves krvav tu notri, naj stopim pred množico, ki bo rjula, ki bo ploskala, ker ji je pogodi, da sem toliko krvi potrošil? Ne, Evgen, toliko moči pa res nimam več!«
»Ne bodi smešen. Tebi vzklikajo, tvojemu mojstrskemu delu, umetnino cenijo in umetnika, ki jo je napisal.«
»Prav, prav, toda tega le ne vedo, kako je nastala. Nekdanji Rihard Bru-nold i)i tega ne bil nikoli zmogel, da ga ni grozota življenja izučila. Pre-skušeni in zaničevani bodo izbrani — bereš v svetem pismu, in če nikjer, pri meni se je uresničilo. Vidiš, Evgen, in zato ne morem ven!«
Eckard ni več silil vanj, temveč je
sedel poleg njega in mu stisnil desnico.
»Poslednje zvonjenje, Evgen!« je opomnil Rihard. »Pojdi, le brž, sicer ti še vrata zapro.«
»Ne, pri tebi bom ostal. Zdaj ne smeš biti sam.«
Poslednje dejanje se je razpletlo v pretresljiv in tragičen konec. Junak je omagal, njegovo hrepenenje in njegov boj sta zamirala v smrtni borbi in vendar je daleč nekje žarela drobcena lučka, iti bo morda nekoč zasvetila silueje kakor solnce in odrešila trpeče človeštvo.
Torvvaldova igra je bila tako prepričevalna in s tolikšno silo doživlje-na, da je občinstvo še več minut pri-državalo dih, ko je zastor že padel. Potem je pa izbruhnilo ploskanje in vzklikanje, da še nikoli tako. Torvvald se je pokazal občinstvu najprej sam, potlej je pa povabil s seboj še svoje tovariše. Vihar ploskanja se je ponavljal v odmerjenih presledkih in občinstvo je čedalje nestrpneje zahtevalo pisatelja na oder. Nekdo je bil raznesel novico, da je umetnik v gledališču — in gledalci so terjali svojo pravico. Vsevprek so vpili in v skupinah zlogovali: »Av—tor na o—deri«
In pisatelja vendar ni bilo. Zdajci je pa stopil sam ravnatelj pred zastor in navdušeno občinstvo je napelo prisluhnilo. Povedal je, da se umetnik ne more pokazati, pač je pa njega pooblastil, da sporoči občinstvu pravo ime: Rihard B r u n o l d 1 Brunoldovo
ime je odmevalo razločno in glasno po veliki dvorani. Sleherna usta so ga ponovila.
»Evgen, to je tvoje delo!« je malce očitajoče menil Rihard. -In doktor Eckard je kar koj priznal.
»Res je. Sicer sva se pa zmenila, da se razodeneš javnosti, ako bo drama uspela. In skoraj bi rekel, da je uspela,« je hudomušno menil. »Jutri bo pa v ,Praporu' natisnjeno tvoje ime in v vseh berlinskih časnikih bo z debelimi črkami oznanjena tvoja slava!«
Rihard je vstal in stopil ob ograjo. V tej temni loži ga ni nihče videl, toda on je videl navdušeno množico, ki je z zanosom vzklikala njegovo ime.
...Samo še enkrat samkrat e potapljajočo se ladjo na široko, bleščeče morje — potlej pa utoniti! Njegov sen se je uresničil...
*
Bilo je okrog poldneva prihodnjega dne. V spalnici gospe Arnikove so bile zavese še spuščene, ona je pa ležala na postelji, onemogla in izmučena zaradi neprespane noči in hudega živčnega napada.
Nihče ni vedel, da je bila snoči v gledališču, v temni, preprosti obleki, s pajčolanom čez obraz. Sedela je na galeriji, da bi je gotovo nihče ne spoznal.
Ni se mogla upreti notranji zahtevi, morala je v gledališče, morala je videti njegovo delo... In če je šla
Perilo je dražje kot milo!
Ne varčujte pri milu »v {kodo perila! Vzemite Schickfovo terpeptinovo milo, ki pere zares temeljito in varuje tkani«
*
no. Zasluga Schichtovega terpentinovega mila bo, če bo perilo bolj trpežno irt vedno bleščeče belo.
SCHICHT” TERPENTINOVO MILO
pere bleščeče belo
ne milostljiva gospa, ✓—\	ni »prav isto«
je odgovoril namršenini
princu!
običaj,
»Moj
sem
zanesljivo!
nasmehnil,
strahotna drama še drugim do ži-J prav do kosti, kaj šele njej, ki; 60 ji bili znani vsi dogodki, vse po-! vezanosti in vse obtožbe.	\
Olga Pavlovna je hotela že po pr-J vem dejanju zbežati, toda ostala jej i10 ukleta prav do konca. In tako jej ^živela zmagoslavje svojega ne-< Kdanjega moža in je nehote z drugimi) šepetala ime tistega, ki mu jej nekoč bila žena, ime, ki ga je sama' »ekoč nosila.	i.
V temačni 6obi ni bilo videti, kako« »leda je bila Olga Pavlovna, kako J uPa(lla so ji bila lica, kako top njeni Ppgled. Ležala je v čipkasti jutrnjiJ oleki, Jn prvič je ta svetovnjaška da-1 ® Pozabila natreti si lica z lepotili. < . Zdajci so se po tihem odprle duri J teri	66 P^^ala 6V°ji m a- <
'Ali spis, mama?« je polglasno JPrasala. »Upam, da se že bolje po-cutiš kakor davi. Nekdo bi rad govoril 8 teboj.«
Olga Pavlovna je živčno odkimala z glavo.
»Saj vidiš, da ne morem nikogar 8Prejeti. Tudi Otona ne. Kakšna pa sem k
"Morala boš, mama. Moj oče je, ki "Ote govoriti s teboj.«
»Kdo?? je vsa prestrašena kriknila.
. ''M°j oče! Njega pač ne moreš odsloviti.«
01ga
je planila pokonci in je ^ala bleda ko prikazen proti durim.
»Ne, ne. Nočem — ne morem! Ni-- I..Sa ne puščaj noter, za pet ran sjih, nikar!«
Toda Brunold je stal že na pragu. »Lizika, pusti naju sama!« je rekel uladno. ;>S tvojo materjo imam še pomenke.«
. Lizika je hotela oditi, toda mati se je kar oklenila.
J«e, nikar ne hodi! Ne puščaj me Sa>le — nikar same z njim!«
»Pojdi, otrok!« je ponovil Brunold, meneč se za Olgine ugovore. :Oble-Cl ®e, da me boš spremila.«
.. Za mlado dekle je bila očetova vo-‘la ukaz. Izvila se je materi in odšla, v njenem pogledu se je zrcalilo vprašanje polno strahu. Ali je mar to-
PREPOVEDANA LJUBEZEN
LJUBEZENSKI
ROMAN DVEH
MLADIH LJUDI
liki
sen prepad nied njima, ali se mar kaj tako strašnega zgodilo, da mati tako preplašena?
. Ko sta bila nekdanja zakonca sama, le stopil Brunold počasi bliže. V te-*®acni sobi ni bilo videti mnogo 1(0 samo obrise njegove postave.
»Al; se me tako strašno bojiš?« je 'Meno vprašal. »Pomiri se! Z ^scelenco gospo Arnikovo si ne Umazal rok. Prišel sem po svojega °ti()ka.«
Olga je planila pokonci in se je •Jesti po vsem životu. To vendar ni “ihardov glas, tega tujega, trdega in ■edenega prizvoka vendar ni podala...
»Takrat, poleti, je še nisem mogel ]*rjati zase,« je nadaljeval. »Nisem hotel prikleniti tega ubogega otroka 'm svojo revščino. Včerajšnji večer je yse spremenil. Zdaj hočem imeti svo-10 hčer. zdaj mora k meni in bo pri f*eni ostala do poroke. In tudi svoje •me j; bom vrnil, zakaj ne dovolim Ve;s da bi nosila tistega, ki si ji ga ti '*ilila. Ona se piše 6 poštenim ime-upm Lizika Brunoldova in ni je treba •ti sram očetovega priimka.«
Olga Pavlovna se je zaman skušala zl>rati. Glas ji je zamiral, ko je izdavila:
»Rihard — mislila sem, da se ne °va nikoli več videla — toliko groznega, toliko stra šnega je med nama...«
»Strašnega? Zale pač ne. Tvoje življenje je minevalo v sijaju. Zame, *3nie je bilo drugače... Sicer eta pa Odela, kaj sta storila, ko sta me 6 'm odstranila... Ali se je v tvoji glavi Porodila odrešilna misel, ali se je v Vegovih možganih zasvetila tolikanj 8wiialna ideja?«
^Ne, Rihard, motiš se. Nič nisem Ve'lela, Se slutila nisem!«
, »Nikar ne laži!« jo je grozeče prevrnil. »Vse si vedela, saj li je Evgen Škard vendar vse povedal.«
. -'Toda šele pred slovesom, ko se J® nesreča bila že zgodila. Rihard, P*Hli milostljiv! Prisezam ti pri vsem, J*1' mi je sveto! Pri zdravju najinega krokal«
3'rpko se je Easmejal.
'Pri otroku, ki si ga pustila v sa-!’.'°ti jn brez ljubezni doraščati, ker 1 je bil napoti, ki Si ga pač morala tzHi k eebi, ko je odraetel penziona-°mi in tebi naj bi verjel? Vidiš — 0 sta vidva oba storila iz mene!«
Stopil je k oknu in strgal zaveso j. Palice. Poldansko solnce je slepeče J jo svoje žarke skozi okno, prav na Piavo Riharda Brunolda. ki se je zdel v tej žarki razsvetljavi še starejši in bledejši.
POZOR!! naš;
NEMŠKE
IIIIHIII!
. 21: nadaljevanje
-Po zrelem preudarku sem hotel odgovoriti tudi v tvojem imenu, Karla. Domača vzgoja ima nekaj zaprtega, nekaj nepopolnega in ti vendar nočeš, kakor zmerom zatrjuješ, privzgojiti otroku kakšnih posebnih muh; če bo moral prijeti za resno delo, se mora pa o pravem času naučiti, da bo znal občevati z drugimi ljudmi.«
»Za to ima še čas,« mu je segla v
»Nikakor ne, Karla; zdaj mora iti v šesti razred, da ne bo prestar, ko bo končal gimnazijo.«
»Moj Bog! Zakaj neka gimnazijo! Pošlji ga vendar v realko; kaj pa potrebuje človek, ki vse življenje doma grščino in latinščino?« je proti družinskemu običaju,« Jurij in jo prodirno in z čelom pogledal.
»Družinski običaj? Kakor da bi njegova visokost govorila o visokem !« se je zasmejala. »Družinski lepo te prosim!« praded, ded in oče — vei so šli v gimnazijo, vsi so eno leto študirali v Bonnu, potlej pa šli k vojakom in postali častniki, dokler jih ni poklical oče domov, da so prevzeli posestvo. Zato tudi pri svojem sinu ne popustim, kajti lahko se zgodi, da še ne bo tičal v vojaški obleki, ko bom umrl. Priznam, da sem imel namen. da bi dečka do druge šole pripravljal kakšen dober učitelj, ker sem mislil, da ne bom mogel prenesti ločitve od njega. A gospod pastor ima prav, deček ni e tem nič na boljšem. Zato bo šel z novim letom v Iburg.«
»Kdor visoko leta, nizko pade, je dejal moj ded,« je rekla Karla.
»Vsak govori s svojega stališča, Karla, kakor kdo razume. Sicer pa — vsa čast tvojemu dedu, bil je gospodarski in pameten mož, a bil je kmet in vsi njegovi predniki so bili kmetje; bil je daleč od tega, da bi dal svojega sina študirati, mi pa — no, to že poprej povedal...«
»Zato bi bilo boljše, če bi bil tvoj kmet z zdravimi nazori, «je rekla, zame tudi.«
»Prvo je možno, drugo je pa čisto !« je odgovoril in se trudno »A zdaj je dovolj; ne bodi _huda, Karla, tako sem se odločil in
♦ tako naj ostane. Prosim, gospodična Meissnova, ko bo prišel Jurček, ga pošljite gor.«
Odšla sem in Juriju želela lahko noč; Karla je pa obsedela na stolu v še bolj bojevitem položaju, kakor je bila poprej.
♦ Ko je nekaj minut nato prišel Jur-tček v mojo sobo, je imel zelo vroč
♦ obraz in je zmedeno gledal.
| »Tako me boli glava, teta,« je tožil ' in ko sem ga prijela za roko, sem čutila močan utrip žile.
»V posteljo moraš, ti divjaček. Zakaj pa nisi prej prišel?«
»Že dolgo je, odkar sem šel od pastorjevih,« je odgovoril. t »Tako? Kje ei pa bil?«
»Pri tetki Helenici. Tako mi je bilo dolgčas po njej. Loti me je spremila prav do vrat. Naročila je. da mi moraš skuhati čaj in jutri poklicati zdravnika.«
Odpeljala sem otroka v spalnico, ga slekla in ga položila v posteljo, potlej sem mu pa položila na glavo mrzel obkladek.
»Tako mi je slabo, tetka,« je šepetal, »ostani pri meni.«
Ni preteklo čelrt ure, odkar sem
prišla iz Jurijeve sobe, ko sem spet potrkala in zmotila Karlo, ko je pravkar glasno pripovedovala.
»No torej, če ne smem imeti nobene besede pri njegovi vzgoji, me otrok poslej prav nič ne briga, prav nič... In tudi v bodoče ne — veš, kaj mislim s tem povedati! Zdaj pa glej, kako boš pojedel, kar si si skuhal. Zgolj zaradi dečka sem se trudila z gospodarstvom, ker sem mislila, da bomo iz njega vzgojili pametnega človeka i« dobrega gospodarja za Ziillo, za kakšnega gospoda pa ne bom stiskala in delala, tako neumna nisem — in konec besedi.«
Stala sem tam in nisem prišla do besede, tako je Karla hitela govoriti. Jurij je videl, da me nekaj skrbi; s trudnim glasom me je vprašal, kaj želim.
»Jurček je prišel bolan domov, gospo Rhodnovo sem hotela prositi, če bi šla k njemu, zdi se mi, da ima vročino.«
»Pošljite po zdravnika,« je suho dejala Karla in odšla iz sobe; slišala sem, ko je šla mimo Jurčkove sobe po hodniku in proti stopnicam. Jurij in jaz sva se spogledala: grenko bol je izdajal njegov pogled.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
»Pozvonite Emilu,« je potlej dejal, »peljal me bo k ubogemu otroku. Pošljite po zdravnika, nocoj je pri Brei-tenfeldovili, voz naj gre kar tja ponj. Novega ziillskega zdravnika še ne poznani, zato naj pripelje kar doktorja Liebeja iz Scheibendorfa.«
Z zdravnikom je prišel tudi gospod Breitenfeld. Bal se je, da se je kaj zgodilo njegovemu prijatelju, in hotel je biti pri njem. Stal je zraven Jurija, ki je še zmerom sedel v svojem premičnem stolu zraven postelje svojega otroka m s strahom čakal, kaj bo povedal zdravnik. Ta je izjavil, ko je piegledal blodečega otroka, da se bo razvila škrlatinka in da ga moramo posebno skrbno negovati. .Zdaj divja tukaj huda epidemija,- je rekel, »torej posebno skrbna nega in nihče ne sme k njemu. Kdo bo ponoči pri otroku?« je vprašal.
»Jaz kajpak, gospod doktor,« sem takoj odgovorila.
»Jaz moram pa hitro odtod, zaradi svoje male,« je menil Breitenfeld.
»Da, kajpak, gospod baron, in prosim preoblecite ee in temeljito se umijte, preden gieste k otroku.«
»Prav, saj se bova skupaj peljala, gospod doktor, ne?« Počakal vas boni doli pri gospe Rhodnovi, najbrže še nič ne ve Kje jo bom dobil, Jurij?«
»Mojo ženo?« Jurij «a je osuplo po-gledal. Mislim, da je spodaj. Prosim, povej ji, da je Jurček hudo bolan,« je prosil ubogi mož.
Breitenfeld je odšel. Jurija smo spet odpeljali v njegovo sobo. Šla sem tja za doktorjem Liebejem, da bi mi dal navodila za nego, pri otrokovi postelji sem pa pustila starega Frica.
Sredi zdravnikovih pojasnil je prišel Breitenfeld, ki je bil pri Karli. Naspol začudeno in naspol ogorčeno je dejal:
»Ti, Jurij, tvoja žena je rekla, da ne more priti... ker... ker še ni imela škrlatinke in ne sme tvegati okuže-nja. No, ne zameri mi — a to je vendar kaj čudno materinsko stališče! Aid je okužba neizogibna, doktor?«
»Ne, gospod baron, a nekateri ljudje se boje in gospa Rhodnova — kaj pa je zdaj z njenim kašljem, gospod Rhoden?«
»Mislim, da je boljše, ker nič ne toži,« je odgovoril Jurij.
»Toda gospodična Meissnova sama ne bo mogla skrbeti za otroka,« je menil zdravnik.
»Kajpak bom lahko, nič ne skrbite,« sem odgovorila, »a za vsak primer bom poslala po Loti.«
Želela sem gospodu Juriju lahko noč, ga prosila, naj nič ne skrbi, in sem se hotela vrniti k svojemu bolnič-ku, ko je na hodniku prišel za menoj Breitenfeld in me pridržal:
»Samo trenutek, gospodična Meissnova,« je šepetaje dejal, »poslušajte vendar, to je vražja zadeva — gospa Rhodnova mi je pravkar rekla, da se je z Jurijem sprla zaradi dečkove vzgoje in misli za nekaj časa zapustiti Ziillo, češ da je že sita vsakdanjih prepirov. Juriju naj povem, da bo odpotovala, najbrže na jug, in s seboj bo vzela Loti. Doktor Liebe je že davno želel, da bi šla tja dol. Z otrokom naj potlej njen mož naredi, kakor misli, njej je vseeno.
Rekel sem ji, da bi tudi jaz, Fe bi imel otroka, hotel odločati o njegovi vzgoji in ne bi dovolil, da bi mi žena ugovarjala. Sicer pa zdaj ni pravi čas za lo, da bi zapustila otroka. Za božjo voljo vendar, ali nima nič srca? Rekla je — naspol besna od jeze: Otrok? Kaj pa mene briga otrok? Sicer pa ni prav nič zapuščen, čeprav me ni tukaj. Prva je Meissnova, potlej se pa prikaže tetka Helenica, ti dve bosta nepopisno veseli, če bom odšla, verjemite mi, dragi gospod baron. Mojemu možu pa povejte, da ne grem za zmerom. o, vrnila se bom, nikar naj se preveč ne veseli in drugi tudi ne!‘ Tako nekako se je odrezala.
Draga gospodična Meissnova — niti slutil nisem, da vladajo tukaj takšna nesoglasja; ali se je to že večkrat zgodilo, ali zdaj prvič? Le kako naj ubogemu Juriju to povem?«
Nje-govo sporočilo me je poparilo.
»Gospod baron, Karla je imela majhen prepir zaradi Jurčka. Gospod Jurij in mi vsi, ki otroka ljubimo, želimo, da bi šel deček v zavod, samo Karla se temu upira in — poglejte, prav njen vpliv Jurčku škoduje! Včasih ga obsipa z nežnostjo in razkošnimi darili, drugič ga pa pretepa, ker na primer podari kakšnemu revnemu otroku kakšen svoj groš.«
»To že vse vem, in tudi to vem, da je prišel pastor in ubogemu Juriju prigovarjal in da je potlej prišel k njej in jo skušal spreobrniti — a zaman, kakor vse kaže. Rečem le to. da bi bilo vsekako pravi blagoslov, če bi otrok prišel v prave roke, a tega gospa Karla ne more razumeti. Tukaj, v teh sobah bo šel k vragu — oprostite, gospodična Meissnova, a vendar je la-ko... ven z njim, na oster, mrzel zrak! Kar se tiče Karle — pustite jo v božjem imenu, naj odpotuje, če se sama ne zaveda svojih materinskih ilolžno-
novi roman;
Samo KIVF.A vsebuje Eucerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredslvo za negovanje kože ni »prav isto«. NIVEA krepi kožno staničie in zmanjša nevarnosi sončnih opeklin. Z NIVEO okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ier jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom.
sti.c Obrnil se je proti Jurijevi sobi, potlej ee je pa uslavil.
»Kaj pa Karla prav za prav misli z grožnjo, da ne gre za zmerom in da naj 6e nihče nikar ne veseli?« je vprašal in me prodirljivo pogledal, s Ali misli mar na Heleno?«
Tako sem bila presenečena, da nisem mogla odgovoriti. Čutila sem, kako mi je kri udarila v lica in zaplala spet nazaj k srcu.
»Niti ne slutim ne, gospod baron, sem rekla e pojemajočim glasom.
»Aha! Karla je menda ljubosumna — ne?«
»O tem nič ne vem.«
»Najbrže še od poprej? Kajpak! Da, da, saj se še spominjam — tisti večer pred poroko je bilo — ko je Jurij s čudno hrepenečim pogledom strmel v ljubko dekletce, Karle pa niti pogledal ni. Da, pri moji veri! Recite, kar hočete, gospodična Meissnova, ali molčite — a moja je prava. Kako je Jurij prišel do Karle, to mi je bilo, da po pravici povem, zmerom prava uganka. No, Karlino naročilo bom z vašim dobrohotnim dovoljenjem zamolčal —«
še je stal in požvižgaval ter strmel mimo mene v zrak.
»Tako, tako!« je mrmral, »zdaj mi je marsikaj jasno — zato se to ljubko bitje ne poroči in igra vlogo prednice, zalo sta sestri tako zapeti druga proti drugi...«
»Gospod baron!«
. »Besedo vam dam, gospodična Meissnova, čez moje ustnice ne bo prišla niti beseda o tem. Zdaj grem k Juriju, da mu sporočim polovalne načrte milostljive gospe. Da, da, draga gospodična, stara povest, in vendar večno nova, kakor pravi lleine.«
»Gospod baron,« sem vsa iz sebe zajecljala.
Lahko noč,« mi je segel v besedo.
Molčal bom ko grob, zanesite se na to.« Stresel mi je desnico in odšel v Jurijevo sobo.
Takrat je prišel doktor Liebe, ki je bil kakšne pol ure doli pri Karli.
»Jutri opoldne pridem spet,* je dejal, »/.daj moram pa domov. Baron bo ostal še tukaj, in prav je tako. Svojega nesrečnega prijatelja noče prepustiti samemu sebi. Tisto uro hod.i do Scheibendorfa bo šel potlej že peš. Lahko noč, gospodična.«
fiele okrog druge ure ponoči sem slišala barona, ko je šel tiho po hodniku in potlej zaprl stranska hišna vrata V globoki tišini so se razločno razlegali njegovi prožni koraki, kajti krenil je po peščeni poti, držeči skozi park. Sedela sem v naslanjaču ob postelji vročičnega otroka, vsa žalostna in v skrbeh. Premišljevala sem, ali lx> Karla res odšla s Ziille in kako bo Helena prenesla sporočilo, da je Jurček zbolel, a ga ne bo mogla negovati in stati ob njegovi bolniški postelji.
Po tesnobni noči — otrok ni niti za trenutek zatisnil očesa — se je odločilo: Karla se je res namenila odpotovali!
Radio LftiMiana
od 1. Jo 7. seprf. 1938.
ČETRTEK. 1. SEPTEMBRA
10.00: Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma ■ 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi B 19.00: Napovedi, poročila B 19 30: .N'a c., ura B 19.50: 10 minut zabave B 20.00: Plošče B 20.10: Slovenščina za Slovence B 20.30; Plošče B 21.10: Koncert B
VSAK TEDEN DRUGA
Že 30 let vodeč m vsem svetu!
fc<6QiS
' - - -
mMP
<X*-<>:£' 5
SI«!
Normalna cena Oin. 160
m 'M<
1 :
sviMslSl
O s m j - fri d j u w25, f. go ra n c i )a
Ob priliki 5uletnega jubileja tovarne, raz pošilja Goldmichel 1000 gam'tur, sesto-jeCe iz
l orig. polnilnega peresa s 25 Set. garan. 1 moderne patentne pisaljke, brez-ptačno samo proti povračilu stroškov. l astni izdatki za carino, luksuzni !n prometni davek, poštnino itd. zna&ajo
din 58'— za 1 garnituro din 155 — za 3 garniture
kateri znesek se povzame. Izkoristite ugodno priliko! Pri naročilu Je treba navesti vrsto pisave: ozka, srednja ali široka. Jugoslov. generalno zastopstvo
Goldmichelengel, Maribor, poštni predal 91
22.00: Napovedi dijski orkester
poročila i ■ Kor.ee
I 22.15: Ra-ob 23. uri.
PETEK, 2. SEPTEMBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert Radijskega orkestra ® 1400: N-.ipovedi
■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti SPD ■ 20.00: Plošče ■ 20.10: Obvezno ljudsko zavarovanje ■ 20.30: Prenos iz Zagreba ■ 22.00: Napovedi, poročila
■ 22.30: Plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 3. SEPTEMBRA
12,00: Lahka glasba ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Lahka glasba ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Napovedi, poročila
■ 19.30: Nae. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: Pisan večer ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
Nadaljevanje v S. stolpcu
	\n
	
	vi\
	h*** —<fiC
	\V 1' \ JrV M
Veselo p so Co v novih
n n
3222-48809 Čevlji iz močnega usnja 7. neraztegljivim gumijastim podplatom. Najbolj primerni živahnim otrokom za šolo iu igro
43300-2204
Za lepe dneve. Najcenejši, najbolj primerni otroški platneni čevlji z gumijastim poiiplalom. št. 27—34 Din 15.—, št. 35—12 Din 1!*.—, št. 43—Iti Din 25.-,
ŠPORT
8.—, !).—. 10.-—. 12.—.
priljubljene nogavice; raili jih Imajo
otroci, ker so praktične, mame pa, ker
jim ni treba krpati strganih kolen.
Imajo elastično podvezo, ki Uobio drži
in ne stiska noge.
48322-G4G
Otroški čevlji Iz gume, praktični za šolarje, ki imajo daleč v šolo. za vežbo v šoli in izven n e. 1’odložeui so s toplo flanelasto podlogo
4624-64624
Čevlji za deklice iz močnega, usnja * zaponko preko rista in usnjenim podplatom. Najprimernejši za štrapac.
4464-6727
Čevlji za deklice ir, Prnega dlftlna t okraskom iz laka preko rista.
37G8-G8801
Visoki čevlji Iz močne krnvine z ncr.‘7.-trgljivim in nepremočljivim gumijastim podplatom. Neobhodno potrebni za šolsko mladež v dežju in snegu, od 31—34 Din 39.—, od 35—38 Din 49.—.
DERAN
5 —, 6‘-
4‘
T—.
Trpežne bombažaste patent nogavice iz sukanca. Stanejo Din 7'—, 9‘—> 10— in 12—.
4624-44648	:'
Fini čevlji za deklice na zavezo. Pristopajo k kostimu. Izredno primerni za sprehode in izlete, ker so udobni in imajo nizko peto.
Cene pretirane v gostilni »PRI LOVCU«
LJUBLJANI), Rimska cesta 24 — vogal Bleivveisova cesta 2
ZAJTRK: ob 0. uri — Mleko, veliko, t din — Kava, velika, 2 din — Čaj 3 din — Ka-aba 2 din — Golaž, vampi, jetrca, ledvice itd. 3 din — Razna mrzla jedila in domače pecivo.
KOSILO: Zakuhana goveja ali umetna juha, 2 prikuhi po izbiri, goveje meso din 5‘— do 6’50 — Piska, porcija G din — Dunajski ali pariški zrezki 5 din — Kosilo od */s t2. do 15. ure se kuha dvakrat.
VEČERJA v mnogovrstni izbiri od 3—0 din.
Točimo samo naravna domača in dalmatinska vina. — Vsi, ki želijo prehrano, niso obvezani jemati pijači — Abonenti na gornje cene popust! — Hrana se dostavlja tudi na dom.
m
potrebujete novo obleko, plašč, suknjo In manufakturo sploh
Dobro blago In najceneje kupite v
manufakturi NOVAK
UUBUMM, KONGRESNI TRG 15
pri Nunski cerkvi
NKDELJA, 4. SEPTEMBRA
8.00: Koncert tamburaškega eepteta
■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančišk. cerkve ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Radijski orkester ■ 11.00: Otroška ura ■ 11.30: Koncert lahke glasbe ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče * 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Slovenske narodue pesmi ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Samospevi g. Ladislava Rakovca ■ 20.30: Prenos petja in godbe iz velesejmske restavracije Cesar ■ 21.30: Plošče ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15 Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 5. SEPTEMBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Radijski orkester ■ 14 00: Napovedi ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura
■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Plošče
■ 20.10: Poročila o beneški razstavi
■ 20.30: Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. ■ 22.00: Napovedi ■ 22.15:	Radijski	orkester	■
Konec ob 23. uri.
TOREK, 6. SEPTEMBRA
10.00: Prenos službe božje iz stolnice ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: R. orkester
■ 14.00: Napovedi ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut zabave H 20.00: Plošče ■ 20.10: Preureditev našega narodnoobrambnega dela	■	20.30:	Koncert	■
22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Prenos petja in godbe iz velesejmske restavracije Cesar ■ Konec ob 23. uri.
SREDA, 7. SEPTEMBRA
12.00: Plošče	■	12.45:	Poročila	■
13.00: Napovedi	■	13.20:	Koncert sa-
lonskega kvarteta ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Plošče ■ 18.40: Mladinska ura ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.00: Pisau večer ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Prenos lahke glasbe iz velesejmske restavracije Volga ■ Konec ob 23. uri.
Deine plašže
HUBERTUS, TRENCHCOATI, OBLEKE Itd. si nabavite najboljše In najceneje pri
Preskeriu
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne!
FR. P. ZAJEC
IZPRAIAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - ŠTABI THO 0 Velika izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih stekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barolermometrev. lugrometrov itd. - Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnim. - Ceniki brezplačno'
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, reg. za dr. z neom. za v.
v Ljubljani, Tyr£eva c. 18.
Nove vloge A
vsak Sas razpoložljive obrestuje po
vloge proti odpovedi
po
5'/.
Za vse vloge nudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune in izvrSuje vse denarne posle * Vlagajte svoje prihranke v najstarejii slovenski denarni zavod!
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. r Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mibalek — vsi # Ljubljani