VSak dan razen aobot,
^ in praznikov.
lMUfd daily exoept Saturdajs. Sundays and HolidAjS.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški ln upravnlikl prostori: SM7 South Lawndala Ava.
Office of Publioaikm: 2687 South Lawndale Avo. Telephone. Rockw«ll
YEAR XXXV.
Cena lisU je tfl.oo
Kntned M-cond claaa MMtter J«nuary I«. 1DU, at poat ufttc« •t Chlcaco. lliinuU. undar th« Act of Confrasa of March a. 1IT9.
CHICAGO. ILU TOREK. 1. JUNIJA (JUNE 1). 1M3
Subacription $6 00 Y«arly ŠTEV—NUMBER 101
Accfptance for mailini at special rate of postage provided for to section 1103. Act ot Oct 1917. authorltod on June 4. 1818.
rancoske bojne ladje v Aleksandriji i pridružile zavezniški mornarici
Silno bombardiranje Sardinije, Sicilije in južne Italije ae nadaljuje. Ameriški in angleški letalci uničili 378 osiščnih letal. Italijanski civilisti beže iz bombardiranih mest. Nemci in Italijani grade utrdbe ob jugoslovanski meji v pričakovanju zavezniške invazije južnovzhodne Evrope.—Rusi zagnali veliko armado v ofenzivo proti nemški sili na kavkaški fronti London, 1. jun.—Devet fran-
uh bojnih ladij, ki se naha-, v Aleksandriji, egiptski luki, julija leta 1940, se je prostorno pridružilo zavezniški boj-crnarici. poroča angleško zu-ijjo ministrstvo. Te ladje bo-iv akciji proti osišču v prihod-
šestih mesecih. Pridružitev je sledila pogaja-med poveljstvom bojne mor-ricc in generalom Giraudom, hovnim komisarjem francoske Afrike. Predstavnik an-skega zunanjega urada je za-al osiščna poročila, da so za-uiki z izstradanjem članov po-francoskih bojnih ladij iz-ili kapitulacijo.
Li Linea. Španija. 1. jun.— sto zavezniških parnikov in »športov je zbranih pri Gi-hritski trdnjavi ob ju v Sredozemsko morje, kar i največja koncentracija parni-pri tej točki od začetka voj-Večina parnikov je dospela
Zmsniški stan. Afrika. 29. Ameriški bombniki so ii tisoč bomb na letaUtt*
Sardiniji in otok Pantelleria
bližini Sicilije. Velika letal-ofcn/.iva, ki sc je pričela desetimi dnevi, se
vrgli čez tisoč ton bomb na to nemško orožno središče.
Radio Berlin je naznanil veliko rusko ofenzivo v provinci Kubart na kavkaški fronti, v kateri so Rusi utrpeli ogromne izgube. Ruski komunike omenja le bitke na severovzhodni strani Novorosiska, mornarične baze ob Črnem morju. Berlin trdi, da so Rusi izgubili 59 tankov in več sto vojakov v naskokih na nemške pozicije na tej fronti.
Dopisnik ameriške časniške a-genture United Press poroča iz Moskve, da so Rusi sestrelili 131 nemških bojnih letal v spopadih nad kavkaško fronto.
Nelnška agentura Transocean je potočala, da je rusko poveljstvo Ugnalo armado 150,000 vo-
otoč)
jakov v ofenzivo proti nacijski sili v Provinci Kuban.
Zavezniški atan. Avstralija. 29. maj i — Ameriški in avstralski lets lei so metali bombe na japonsk e vojaške baze na obrežju Nov* Gvineje in letališča pri Boramii, Daguaju in Wewaku, ki so porušile mnogo militaristič-nih objektov in zanetile požare Kitajska. 2». maja
—	Kitajska časnlška agentura poroča, da so kitajski letalci bombardirali japonske vojaške
nada-1 koncentracije pri Ičangu. luki | ob reki Jangtse. Zapadno <k! rn največjega napada iz.Ičanga so v teku srdite bitki ka t . luli vojaški letališči pri med Kitajci in Japonci. Kitajske čete so reokupirale več vasi in ubile čez tisoč sovražnikov v bitki v enem sektorju te fronte.
Poveljnik kitajske armade je general Čen Čeng.
VVashington. D. C.. 29 maja
—	Ameriške čete so udrle v /ad nji kot otoka Attu. kjei so zbra ni ostanki japonske sile. poroča mornarični department Opera eije čet podpirajo bojna Irtala Poročilo dostavlja, da bo japonska sila na Attu kmalu uničena
Attu leži na skrajnem zapad
PUlaculiu m Decimomannu, se-Mapatino od Cagliarija, Sar-Na letališče pri Decimo-innu so ameriški letalci vrgli P<i tis«m razstrelilnih in zalimi lH»inb.
Angft ki letalci so bombardi-li"M.,iff ladje in parnike na >kem m Egejskem 1'' t ladij so bombe po-• « pa (škodovale. V '«Ii ofenzive so ameri-" t « ki letalci razbili 387 1 • *.«1 v spopadih v zra-" ! >i ."hh na letališče, sami * -v -i .h 43 letal.
ki prihajajo iz Ri-N •< k! olm. Švedska, pra-• r tisoč italijanskih i gnilo iz bombar-in vasi v Siciliji, uižni Italiji v hri-
i
Undor, 'i maja — Zunann >nv Eden je na-varilo italijanske • la ImkIo italijan-i'ii,i \ napadih i/
•	hi strmoglavilo
•	r« /ima in se u
sila kontrolira •i ni Afriki." je j« i/.{»»stavljena i/ /taka Zaver ' Hi ra |M.j*»ln<i u-n nadaljevanj«
•	ji d«.kler ar b<> Hitlerjevih ar »<-k«ga ljudstva '•••rdiranjc mest
nem koncu # Aleutske otoške grupe pri Alaski
Okupirane dežele počaščene s poštnimi znamkami
VVashington. D C Amen ška poštna uprava pri« »m t.« mr >*t z novo trdajo |x**»bmh p"*' nih znamk po p« t rento\ % čast deželam v Evr«»pi k: v. le zasedene «*i Neme i J« Te» znamk bo deart in \ v*k.* » skana v vrč k«« d vrh »Kirvah
prvič v zgod«»vini letite !*rva znamk* k 22 junija, p»vw«ti* I nakar \p«b> slrdil« tenmi t»«i«» j«-*?-«'•« dr/rk Crh**Jo> *kija N
Lukarmburtka H.iaoo
gija Fran«ij* <«r*ija vija. Albanija in
urad za vojno mobilizacijo ustanovljen
Sporazum o vojni strategiji
Važni zaključki sprejeti
v VVashingtonu
Waahlngton. D. C.. 29. maja. Predsednik Roosevelt je naznanil, da je bil dosežen popoln sporazum o bodoči zavezniški vojni strategiji na konferencah med njim, premierjem Churchillom in člani generalnih štabov Amerike m Velike Britanije.
Iz Bele hiše ni prišlo pojasnilo, zakaj ni bila objavljena obljubljena skupna izjava. Roosevelt in Churchill je nista najbrže podala iz razloga, da bo oai&če ugibalo o zaključkih, ki se tičejo vojnih operacij v bodočnosti. Mnenje prevladuje, da se bo borba proti japonski sili na Pacifiku poostrila
To mnenje se očituje v prihodu vodilnih angleških vojaških voditeljev z Daljnega vzhoda v VVashington. Med temi so feldmaršal Archibald VVavell, admiral James Sonierville in letalski maršal Richard Peirse. Churchill je v svojem govoru v kongresu dejal, da ti niso prišli v VVashington, da bi razpravljali o zdravju japonskega cesarja.
Wkeeler zahteva revizijo Rooseveltove politike
Chicago. 29. maja — Senator Burton K VVheelcr, demokrat iz Montane in vodilni izolacionist pred japonskim na|>adom na Pearl Harbor, je v svojem go voru v Palmer Housu zahteval revizijo Rooseveltove notranje in zunanje politike. Dejal jr nuni drugim, da bi moral R<w>-sevelt tr zdaj zahtevati garan eije od Velike Britanije in Ku-Mje, da ne bosta osvojili tujih teritorijev p«» porazu osiščnih mI Na diugi atrani ar Rooee veltova administracija ne »me obvezati, da bo podpitala impe nalistune namrne katere koli zavezniške državr
Predsednik Roosevelt imenoval jyrnesa za dirolforja
KONTROLA NEVOJAŠKIH ACfeNTUR
VVaahington. D. G.. 29. maja.
Predsednik Roqptvelt je ustanovil urad za vojfto mobilizacijo na notranji frqpti in imenoval Jamesa F. Byrnt\>a, bivšega člana federalnega Vrhovnega ao^ dišča, za direktorji. V področje tega urada spada Itontrola vseh vladnih agentur. nevojaškega značaja.
Byrnes je resi čelnik uprave bilizacije in nai M. Vinson, član pelatnega sod skem distriktu. V nes pomožni pradsednik Združenih držav in kot tak ima glavno besedo za predhodnikom Rooseveltom.
t
Roosevelt je v svoji prokla-maciji orisal naloga novega ura da. Te so:	T «
Izvajanje smerflc in progra-
In-
m
ral kot na-omske sta-l ga je Fred eralnega a-v Kolumbij stvu je Byr
Domače vesti
Nov grob v Detroit u
Detroit, Mich. — Dne 17. ma-a je tukaj umrla Mary Majerle, stara 34 let in rojena v Calumc-tu. Zapušča ovdovelo mater, štiri brate in pet sester.
Ia PennsylvanUa,
Conemaugh, Pa — Dne 23. maja je naglo za srčno kapjo umrl John Pike (Pajk), star 65 tat in doma iz Višnje gora na Dolenjskem. Pokojnik, ki je bil znani trgovec z urami, zapušča ženo.
Veatl ts Clevelanda
Cleveland. — Dne 26. maja je naglo umri Jakob Fortuna, star 60 let in doma iz Smrečja, po do» mače pri Kajcu. V Ameriki ja bil 40 let in tukaj zapušča ženo, dva sinova, oba pri vojakih in pet hčera. Svoje čast* je bil aktiven pri dramskem druitvu Triglavu.
ma maksimalne imobilizacija Industrijskih viroV, sredstev if razpoložljive delovne sile sa mi litaristične in diHlnc potrebe ter stabilizacijo« #vilne ekonomije, da bo ta slullls vojnim namenom
eralnlh a iMo», s km
Centralizacija ftentur In depait
terih področje spadajo produk cija, dobavljanje in trans|Mirta cija militariatn nih in civilnih potrebščin.
1/dajanje navodil in določanje smernic v soglasju s programom fedrralne vlade
"Prišli amo v laao, ki zahteva koncentriranje ameriških aktiv nosti," je dejal Ko<>aevrlt v izja vi z naznanilom o ustanovitvi novrga urada "Urad bo skrbel za izločitev duplikaeij, trenja med posamezniki departmriiti in agrnturami in izdajal odloke, da bosta vojaški in civilni ustroj učinkovito funk« odirala "
Clam odbora z*« vojno in eivil no mobilizacijo p"lrg Byrn«iui m Vmaona ao vojni tajnik Stimaon,
Stalin o razpustu komnterne
Težak udarec osiščni propagandi
Moskva, 29. maja. — Premier Stalin je dejal, da razpust ko-minterne postavlja na laž ono, ki trdijo, da skuša Moskva bolj ševislraU ves svet in da se vmešava v sadeve drugih narodov.
Stalinovo deklaracijo vsebuje pismo, isročeno dopisnikom sn gleške časniške agentura Rau ters v Moskvi. "Rsspust ko minterne,M pravi pismo,
šsLm
Rudar ji so spet zastavkali
Rooseveltova intervencija te pričakuje
WA8HINGTON. D. C.. 1. lun. —Nova splošna rudarska stavka ae le pričela danes, ko so pogajanja med rudarsko uaUo UMWA ln operatorji glede sklenUve no. ve pogodbe prišla v sestoj. Stav« ks Je sledila poteku premirja.
Nekaj rudartev le odlošllo orodje, preden le poteklo premirje. Isgleda. da bo stavka se-Jela vse premogovnike. Pričakuje se. da bo Rooaevelt ponovno posegel v konflikt med rudarji ln operatorji In Issllll obnovo obrata.
Učinek stavke se danes. John I* Lewls. nik rudarske unije, ln uradniki so ls J svili, ds rudarji bodo delalL dokler ne bo sena nova pogodba. Samo v West VlrglnUl be v stavki okrog 190.000 rudarjev.
Konflikt v jugoslo'
vanski vladi
i
Zenitev kralja Petra •porno vprašanje
London. 29. maja. V ubež-ni jugoslovanski vladi se na podlagi poročil ls zanesljivih virov rasvija krisa, ker se hoče mlsdi krslj Peter poročiti s gr ško kneginjo Aleksandro, vnu kinjo grškega kralja Jurija, bres odlašanja. Ta afera js povesana
godek bo omogi in mobiliziranje vseh svobodoljubnih ljudstev proti skupnemu sovražniku, ki je hitlerizem in vae, kar ta predstavlja."
Pismo dalje pravi, da je bila oaiščna propaganda postavljena na laž z razpustom kominterne. Ta ne bo mogla več trditi, da komunistične stranke v različnih državah ne delujejo v interesu ljudstva, temveč uamerjajo svoje aktivnosti po navodilih iz Moskve
mornarični tajnik Knox, llarry I. Ilopkina, načelnik municij-skega <idbora, in Donald M. Nelson, načelnik odbora za vojno produkcijo
ti
um« f ifck«
i/K I« I j \k I v k ji -I.- . .sk«
|W ,
francozov napovedana
General Charles do Gaulle odpotoval v Afriko
OSVOBODITEV FRANCIJE JE CIU
29. maja. — General Charles de Gaulle, vodja borbenih Francozov, je v svojem govoru po rfdivi na predvečer odhoda v Afriko dejal, da bodo sile francoskega imperija kmalu strnjene, zaeno pa je napovedal osvoboditev Francije.
"Plačali smo že visoko ceno ia našo absurdno neenotnost," je dejal. "Popolnoma sem uver-jen, ds jo čas sa sdruftitev vseh francoskih političnih grup prišel. Ta sdrušitov bo resuitat našega skupnega dela in naporov, Duhovna enotnoat, podlaga francoskemu imperiju, je bila dosežena kljub poteškočam. Francija se bo dvignila v svoji veri in postala mogočna."
Alšfar. Alšerlja. 20. maja. — Slike in sitaki generala De Gaulla in generala Girauda, vrhovnega komisarja francoske severne Afrike, so bile odstranjpnk s javnih prostorov in nadomelAo-ne s francoskimi sestavami v zveai s priprsvami sa sprejem generala De Gaulla. Znamenja, ki so spominjala na maršala IV talna, načelnika vlšlšk« francoske države, so bila tudi odstranjena.
Kooperativno izdajanje knjtg v New Yorku
Nrm Y«»rk CV*
|»«»vtaja poroča promet na m«-■logoalavijo in • in Jiif<n.la-Nf-mci in Ita *\r «.1» rr»rji v
• n r inva/i
f- \
h,'i« ski letaki so imrt '•iifali na« ijak^ , [Hm ir ukt-a^ ll >l«rxiiji in na rortxJ* vk> • !.i<> r ipedu na 1 r ipih
k« K r uppr^-e ' prodajala ar .g
* >r |»<)* 7*di usar "t v vi
Y«»rku »r >r U«
• •prrat i\ a pi**' mi zalaga.i ti vali avo)* an.
•fie
razuma
sit ne morejo zediniti o difinitiv ni politiki glede vojne in povoj nih ciljev,
fteat članov kabineta nasprotuje poroki. Zavzeli so stališče da se odloži do osvoboditve Ju goslavije. Njihov argument Je da poroka sedaj izzvala resne politične komplikscije v Ju goslaviji. Trije člani kabineta odobravajo poroko in trdijo, da bi se prestiž kralja povečal In da bi dogodek dobil ugoden tal mev pri jugoslovanskem ljudstvu
Kralj Peter, ki je star dvajset let, bo morda kinalu odpotoval na Hrednji vzhod, da bo v bližini svojega ljudstva v slučaju zavezniške invazije južnovzhodne Kvrope. On želi por<»čiti grško kneginjo pred odhodom na Srednji vzhod.
Člani kabibeta niao proti po roki, Šele pa, fl* se odloži do o avoboditve Jugoslavije. Kraljica Marija, mati kralja Petra, Je /a takojšnjo poroko Drugo vpiašarije o katerem s« člani kabineta ne morejo zediniti, ae tiče vojne |M»lltlke To Je va*no / ozirom na |>oročila, da ar r»ai ščr pnpiuvlja /a splošno ofen /ivo proti četnlški armadi gene iula Mihajloviča in partizanom, katere |>odpita Itusija, v Crm gori
Nekaten krogi trdijo, da Ima jo člani jugoslovanske vlade /adnjo priliko /a končanje tre nja med četmki in partizani MihajloviČ mora dobiti nsvo dlla naj dela /a atrnitrv vseh protloalš/nlh sil v Jugoslaviji itusija v zadnjem času ne na-puda Mlhajlovičevr |*o|itike in |ioi in 11« krožijo, da Je čas zrel /a zblltanje
Vladni načrtni odbor dobi $200,000
Waahington, l> (.' , 29 maja Senat je nprrjel naert, da vladni načrtni 'tflbor, ki ga Je kifctatffvil pre«lM-«lriik Jtoosevrlt, t i« »bi 12001*10 /a kritje finarMi-r arija njegovih aktivnoeti v pri iMidnjem fiakelnern letu Načrt jr UI aprejet a 44 proti 31 gia sov«*m.
po-
izločitve osebnosti ln na-glašenja |xitrebe enotnosti vseh
francoskih političnih grup. "Bolj kot kdaj prej," je dejal Oiraud, "moramo imeti zdaj en ollj pred očmi. Ta cilj sta zmaga in osvoboditev Frsnclje."
(iiraud je dalje rekel, ds geslo Francozov nI več "Vlve Oiraud" ah "Vlve De (Jaulle," temveč "Vlve la France."
Poučeni krogi trdijo, da bodo diference, ki še obstoje med Giraudom in De (Jaullem, isrsvns-ve lilavne potežkoče so Že premagane in to je garsneija, da bodo razgovori v Alžlru resulti-rali v a|Mijitvi vseh francoskih političnih grup, kl so se doslej kavsale med aeboj.
O§voboditev ipanskih političnih jetnikov
Madrid, ftpMnlJit 29 maja. — Člani kabineta ao na svoji aeji, kateri Je piedaedovsl diktator Franclaco Franco, odredili rrsvo-boditev MU4:i |iolitlčnlh jetnikov. Mi-d temi jih je mnogo, ki a<i v /a|>orili <m1 civilne vojne Člani kabineta ao inlobrili načrt za gi adnjo zavetij pred letalskimi napadi v mestih, kl štejejo 20,-000 Ui vrč piebivalcev.
Zauvzniiki uspehi na Atlantiku
I .oi h Ion, 29 majs — Morna-ileni kiogi Ml 1/Javili, da je več /av« /ruških parnikov preplulo Atlantik v zadnjih štirih trdnih kot kdaj prej v lati dobi od za-črt k u v«»jne Ofenziva proti rirmkkirn | mm I mor niča m jr uapeš-na in veliko fctevllo fNidmortilc Je bilo |Kitopljeriih
Odbor odobril zvišanje plače železničarjem
Mm ugo. 29 maja — Vojno-d« lavhki odbor jr odobril zviša* nje pla« e tVH) delavcem, upo širnih pri nailullčni želesnu i Kapi d Tr ansit Co , za devet centov na uro Ti so člani unije Amalgama ted Asen. of Strset. Kle« tru Jtailway it Motor Coach Employees.	„	, ____
l>'siri «r> nih rrMh
PROSVETA
THE ENLIGHTENMEIfT GLASILO m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
of u4 publUhad br Siovene National
IgT
PROSVETA
Naročnina so Zdruiene driara (isven Chicaga) la aa telo. $3 00 aa pol lota. f 1 SO aa tetrt latai aa ChLa#a ia Clcoro •7 JO aa oolo leto. 11.71 aa pol loiai sa laosemstvo 91 JS.
Subacription raloa: for tbo United Siaies (exeept Chicago) aad '--T—*- $• JO por far. Chicago aad Clcero ST Jt par reer.
ie po dogeToru —Rokopial doplaoe ia se ao vračalo. Rokopial literarne vsebine (trttoe, _
Ud.) ae vrnejo poMl)aloJ|u le e slučaj«, če Je peiloŠU
oi
wUl not be rojurned. Other auch es siortes. plars. poems. ot*.. wttl be rsturasd fto wboa sssseipsalail by salf-addreaaed
Naaloe na vse. kar Ine stik s
PROSVETA
ttl7-tt So. Laamdale Aee.
MEMBER OF TKE FEDERATED PREM
asovi iz naselbin
Is preteklik dni—III la svoje kovčege s sabo v vago-McKlnley, Mlnn^-Naj nada- nu. Te smo jim nesli na posta-jujem, kjer sem zadnjic končal, jo v Duluthu in jih tam oddali
Milwaukeeju je vlak stal sa- v "baggage room". Eno toliko časa, da je dal naše- "Glej, Katra, kaj delajo-na-mu rdečelasemu Madžaru prili- že kovčege ao vstran dali!" ko, da je kupil dve košarici Sedaj je prišel moj čas, da grozdja, fino košaro smo Ukoj spregovorim v slovenščini: odprli, ko se je vlak zopet začel "Nič ae ne bojte, dekleta! Vse pomikati naprej. (Kdo bi si U- je tako urejeno, kadar boste šle krat mislil! Danes imam v Mil- naprej proti svojemu novemu waukeeju dve mladi vnuki- domu, dajte<te karte temu fantu nji...)	(in batšt dobile naasJtvtfCkovi
"Glej jih, pobožnlkov—grozdja so al kupili. Kaj nam ne bi ahko dali eno košaro?" se zopet
Datum v oklepaju na primer (June 30, 1943), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavL '
Tedenske kritične misli
Očitek, da "nekateri žurnalisti poročajo le slabo o Rusiji, o dobrem pa molče kot grobovi," nfe velja za uredništvo Prosvete. Vprašanje je, kaj je dobro. Po našem je dobro ono, kar povspe-šuje zdravje, znanje, napredek, zadovoljnost in sploh dobro živ ljenje posameznega normalnega človeka, prav tako čim večje mase ljudi—možnost za dosego dobrega življenje pa je na današnji stopnji razvoja človeštva edlnolc v ekonomski ln socialni demokraciji, katera je največja socialna vrednota.
a a a
Največje dobro, kl je prišlo iz Rusije zadnje dni, je razpust komunistične internaclonale. Ta dogodek z dne 22. maja 1043—pa naj je prišel iz kakršnih koli motivov in pod kakršnimi koli pritiski novih razmer—Je velika zmaga demokracije v teku sedanje svetovne vojne; večja zmaga je, kakor katera koli posamezna vojaška zmaga na današnjem bojišču. Resnično—današnja vojna se ne bije zaman!
•	a a
Komaj pred dobrim mesecem je izšla v New Yorku knjiga, ki sfa jo spisala Geo. S. Oounts in John L. Childs, dva iskrena demokrata. Jedro te knjige je, da je bodoči mir nemogoč brez tesnega sodelovanja s sovjetsko Rusijo, sodelovanje pa ne bo mogoče, dokler ne bo odpravljena komunistična internaclonale; naloga Amerike in Anglije torej Je. da pridobita Stalina za likvidacijo ko-minterne.
Ameriški komunisti so ogrizli to knjigo, kakor stekli pel. Nji hovo glasilo je opljuvalo Countsa in Childsa kot "nizkotna zarotnika, ki se vtikata v zadeve prijateljske države in rušita alogo med zavezniki." Skratka: pisateljs sta bila kratkomalo pripopana na tablo doktorja Goebbelsa kot njegova zvesta kužka...
VVell, kaj pa zdaj pravijo ameriški komunci? Pravijo poparjeno, da je bila likvidacija kominternc—potrebna. Zdaj je vse ali right. . . Kar bi bilo zdaj dobro in potrebno v interesu demokracije, bi bilo to, da se ameriška komunistična stranka sama razpust in lepo umre. Ce je bila internacionala nepotrebna, po kakšn logiki je domača komunska stranka še potrebna?---
a a *
nekaj dobrega je bilo poročeno v zvezi s smrtjo kominterne Kongresnik Martin Dies je izjavil, da je zdaj tudi njegov odsek za preiskovanje subverzivnih elementov nepotreben. Ali je treba lepšega priznanja? Ali nI s tem Dies sam priznal, da pri njem so samo komunisti nevarni Ameriki—fašiste, naciste, coughlinovce in druge sovražnike demokracije naj pa Bog blagoslovi, on jih bo pustil pri miru!
Kdo bi si mislil, da bo Stalin z enim mahom ubil kominterno in • Martina Diesu, največjega hinavca in nazadnjaka pod ameriškim nebom!
•	• •
Kuska armada je )>ognala Hitlerja od Volge do Donca in letos g a požene Ae dalj. To je dobro. Amerika in Anglija skrbita, da Ru som ne bo manjkalo orožja, ne streliva in ne živeža, dokler ne po ženejo Nemcev domov. Zadnji teden so poročali iz Washingtona ui Moskve, da Rusija danes prejemu 40% vsega ameriškega "lend leasa." To je dobro. Husija bo po vojni potrebovala silno količino ameriškega živeža, /ilravil, obleke, strojev ln drugega blaga, da l>ofttavt na noge—In to pomoč bo dobila, ker Jo Jc zaalužila s svojo odpornostjo napram nacifaširmu.
Rusija je potrebovala pomoči in Ae je bo potrebovala—in Stalin dobro ve, «iu te )M>tnočl ne more biti od teroristične, zločinske kominterne. pač pa more priti le iz kapitaliatlčne Amerike in Angli Jc. Zato je pokopal kominterno in st« naslonil na Ameriko ln An glijo. . . V zameno »e morata Auieriku in Anglija naaloniti na veliko Kusijo za ohrano bodočega miru, za skupno oranje. Druge (Kiti ni.
• • •
Se večje dobro v Rusiji je |»a prihranjeno za bodočnost. To bo (Oprava totalitarske diktature. In kadar ta pride, bo demokra cija slavila avojo največjo zmago. Likvidacija kominterne Je vzela veter Jadrom naeifašistične internaclonale. Vse kaže, da sta zada vili druga drugo. Likvidacija sovjetske diktature bo pa ubila dušo
kapitalistični ekonomski Intrrnacionali. . . Speed the day!
•	• a
Nacijska dogma "t»ospodskcga naroda" (Hrrrenvolk), ki naj go-spoduje ostalim narodom sveta, je do plčice podobna kapitalistični
dogmi "pi ivutne, individualne iniciative," ki ae lahko preetavt v ' goa|M«Uki ru/nnl" v ^oa|M»darskem svetu. Ta dogma Je prav tako n«*varna deinoki ui iji, kakor je nanjaka dogma. S porazom nacij-
hkr Nem« ije Im i t.i dogma ubita S porazom kapitalizma v vseh <tr/ehih Im» (m u I nt .i dogma i(o»«|>tMUkega razreda, to Je razreda
individualnih 1 >«•>.! 111i v S|Mi<d the (lav! —
•	• •
Sr ena dobra v«-*!' Vojni depaitment v VVashingtonu Je sadnji teden likvidna! Otona Hababurikega. ko je odpravil avstrijski bataljon na \« /ImIimo Atteilanv s Indiani. Bataljona ni več m jteičtca " avstiijskiii"' vojakov v tem bataljonu je bila dodeljena lednim enotam .irn<iiAke armade Neumna aferica je zaključena
S tem je tu.ii /.»kljuiena linbstnirškn propaganda v Ameriki— prav tak«i je /daj k<.n«*< nrrvo/noatl onih, kl so dajali hababur ^ovcem vet va/no*ti kot k< jr \ mini
K likvidaciji iivhtMjskefa bataljona" je pripomogel tudi naA SANS ki jr h Ci ln \n-»i formalno prrtestiral pri vojnem departmentu v VVashirutonu To i«- (>t\a /maga. ki jo lahko alavi naš Slovenski ameriški naiodm »vet	'
oglasi ena izmed naših zanUni- STUS BOŽJI - KATRA, DRŽI vih sosed.	ME — BOM PADLA - OH, -
"Ja, Bog zna, koliko stane MOJ BOG-Kaj ste vi Kranjc?!" grozdje v Ameriki, da bi se kar "Ne veali. Kadar je Ribničan tako dajalo."	'jezen, pravi, da sem prokleti
"Katra, kaj se ti bojiš, da bo'Hrvat." tvoj rdečelascc obubožal, če nam I «q — moj Bog nebeški! — O da eno košaro grozdja? O ne,1 _ ^ti božja! Kako smo me ne-iCatra, tukaj ao bogati. Po umne Kaj ste vse razumeli, Ameriki se samo za kratek čas for smo na vlaku govorile?"
čege."
"OH — AH — AJA — MAMA — JEZUS, MARIJA — KRI-
"Še tlšto sem razumel, ko si rekla, dr mi boš dala brco. Po pravici tl povem, da sem se ta-
| Saj ga tudi ti, Katra, poznaš, kaj
vozijo, da nekaj očetovega denarja zapravijo."
Povedal sem fantom, da bi de-cleta rade grozdje jedle. Rdeče- krat težko vzdržal, da te nisem lasi Madžar mi je takoj dal ne-]vprašal, kam boš šla v nedeljo k odprto košaro, naj jim jo dam. maši —• v DragatuŠ, v Vinico, v "Ne jaz, ti jim daj, ker si že itak Črnomelj ali celo v Bojance." izbran za najboljšega. Daj tej, ki I «o — ti vražja para — jaz te je najbližja pri meni, ker ti že poznam! Ti si doma iz Kvasice itak njeno srce v žepu nosiš,". Kvasiški fantje ste bili vedno mu pravim.	najbolj iz vraga. In še sedaj
"Here* my dear, I give you Ameriki takine 'hece' uganjate! some grapes to sharpen your O — ti neumna moja glava teeth vvith." % J
"Ne, me nečemo grozdja," se'ne?" brani.	| "Kaj tl nisem rekla, da ne go-
"Jaz sploh nič ne slišim, kaj vori takft neumno, ker mogoče ve gospodične govorite;" nada- razumejo, kaj klepečeš. Ja, po-nadaljuje Madžar v angleščini, znam ga, aH kdo bl si mislil, da "Ker pa vidim, da se me bojite, ga bomo V Ameriki na vlaku vam bom pa v usta dajal in se videle." vam morebiti prikupil, da se me j "Od kod oo pa ti trije doma?" ne boste več bale. Paziti pa mo- j "Debeloglavi je iz Roeenhei-rate, da me ne ugriznete. Ako ma, ali vsaj od tam nekje blizu ae kaj takega zgodi,, bo šlo groz- rdečelasi ai je v Budapešti služi dje skozi okbo ven lz vlaka." kruh v ciganski muzlkl; ta, ka-O lepi moj, kako priden si terega ste na vlaku pozabile krti! Kdo ai? Kako se pišeš? Kam atiti, Je pa nai pariških ulicah greš?"	< koze pasel.
"Sedaj vam bom pa po dva da-| "Torej niso oni razumeli, kaj jal, drugače bosta te dve same smo na vlaku govorile?" vse pojedle."	I "Trdo bučo imajo—eden bol;
■"Daj, pokaži mi karto, da bom kot drugi. Pa tudi niso imel videla, kam greš. A-a-a—v Vir- prilike na vlfdui, da bi se bili od ginljo, Minnesota, greš? Kaj je vaa učili slovensko in Uko tud' to daleč od Eveletha? Vidiš mo- sedaj ne raztlmejo, kaj o njih go-Jo karto? Jaz grem v Eveleth, vorimo." Minnesota."	1	I "Vražjo glavo Imaš, Janez, ker
Kakor da je fant razumel, kaj dekle vprašuje. Obrnil se je k meni m me vprašal, kako daleč narazen sU ta mesU. "Z uro jim poltažl, da je samo eno uro hoda od Eveletha do Vlrglnlje. Morebiti te bo ena ali druga razumela."
"Glej ga, glej, Ančka, kako je moder! Z uro nam kaže, da je samo uro hoda od Eveletha do Vlrglnlje."
"Hej, ti tadolgi! In tudi ti, debeloglavi— pojdiu sem. ali pa bežiU k vragu! .O-ja, tl dolgto al prepobožeiv—z duhovniki ae rajši pajdašlš kot z dekleti. Drugega si bom iabrala ln tebi breo daU. Glej ga vraga, kako ae smeje, ko pravim, da mu bom brco dala H
Spanec je končno premagal nas vse in A patov jt bilo konec. Kar v naAih aedeših smo pospall spanje pametnih, dokler nas ni kondukter poklical in oznanil mesto Duluth. Potovali smo skozi St. Paul in Mlnneapoiia, ampak Um smo sUll samo malo čaaa. Naši kovčegi ao bili v vagonu za prtljago in naslovljeni na Vlrginijo, kamor morajo priti brez naše skrbi. DekleU ao Ime-
sl se mogel Uko dolgo časa vzdr žatl ln se niti udal, da nas razu meš. Kaj si ti nas poznal?"
"Vaju dvt aem poznal, tega deldeU pa še aedaj ne."
"Nič novega, če je ne poznaš, saj je tudi me s Katro nlava nikdar prej videle. Pri Mlinarje-vih je v poštnem vozu k nam sedla. Spozhale smo se z njo kaj hitro. Srečat smo, da smo se z njo srečale. Nemško govori bolje kot pa naš fajmoŠter. Po Nemčiji in na morju je nam bila za tolmača. ..
"Kaj ste se kar brez vsakega voditelja v Ameriko podale?"
"Kaj nismo prišle?"
"Kako pa veste, de ste v Ameriki? Kaj b( bilo, da se niste s to Kočevarcf trečale?"
"O—me dobro vemo, kje smo. Za nekoliko ar bomo tam, kamor smo ae podale. Ako bi ae s to Kočevarco nt bile srečale, bi ae bilo nam po-Nemčiji godilo kakor ae je nam tukaj po Ameriki z njo."
"Pomote ps le niti storila, ko al al izbrala taga debeloglavega -Hoj, Fred, vprašaj to dekle v Ukšnem jeziku« kakršnega ai ae naučil v Roganbeimu, ako je
..........j
morebiti sestra one, s katero sta' se "štimala" v Chicagu."
Frcjd in -Kočevarca sta j a udarila po nemški in. takoj sU bila sUra znanca. Delcle, ki ni ves čas na Vlaku dala glasu, odfsebe, je kar naenkrat oživela in se je Duluthu počutila bolj doma kot pa Ukrat, ko je prišla v -Črnomelj, da kupi ftiemik ajde. Madžar Je bil tudi toliko srečen, da je znal malo nemški govbriti. Revni Franooz je bil edini, ki je ostal kakor na samotnem otoku. ■Vprašal sem ga, zakaj se tako žalostno drži. Skoro v solzah je odgovoril, da na tihem očeta preklinja, ker ni tudi on Nemec, da bi se tukaj z nami -pravdal, čigav je kolodvor. Pozneje mi je na trotoarju rekel, da bi Kočevarca ne videla prej svojcev predno bi se z njim poročila, ako bi se znal z njo pogovarjati. (Da sem to vedel tedaj, kar vem danes, bi bil Francozu rekel, naj ga to ne ovira, marveč se naj z njo poroči in naj kar z roko dajeta znamenje drug drugemu, kaj bi kateri rad, kot sem to več let pozneje videl nekega Norvežana, ki se je na Uk način pogovarjal s svojo Poljakinjo.)
Ko smo se malo umirili, smo šli v neko kitajsko resUvracijo na koailo. Naš Madžar, ki je zmeraj gledal, da bi kaj špasne-ga napravil, je dekletom naročil poldrugo porcijp., Gledale so malo postrani, kaj Je to, ker so Mole dosti več na krožnikih kot mi. Rekla pa ni nobena nič in so vse pospravile pod streho.
Ni mi znano, ako je kdaj kateri od teh mojih tovarišev videl Vlrginijo, Minn., kajti delo so dobili v Duluthu še tisti dan. Zijala smo namreč povsod prodajali in ko smo prišli v pivovarno Duluth, so fantje takoj delo dobili. Kovčege, ki so bili naslovljeni na Virginijo, so v Duluthu s postaje vzeli in se nastanili v nekem boarding housu blizu pivovarne. Dve dekleti sU šli z vlakom Great Northern nekam proti Hibbingu, tretja z drugim vltfeom proti Evelethu, Jaz pa z vlakom Iron Range proti Vir^niji. Vsa ta tri mesta so na Iron Rangu in ne daleč drugo od drugega. DekleU me niso vprašale in tudi sam jim nisem hotel povedati, da je bil Usti duhovnik, ki je izstopil v Milwau-keeju, Slovenec.
Pred nekoliko leti sem, kot sedaj vidim, pameti iskal po železnem okrožju. V neki hiši sem našel precej veliko družino. Vsakemu sem dal karto kandidaU, za katerega sem po okolici pameti iskal in jim priporočal, naj glasujejo za tega moža. Ako so me mama te družina spoznali ali ne, ne vem, vem pa, da Je bila U mama ena izmed tukaj opisanih deklet..
K zaključku naj rečem, da sem šele is dopisa mrs. Kathe-rlne Krainz izvedel, zakaj moram sam spati, od $ ksr je moja
bolno ležalo na otoku Rusaellu. ki so ga sasedle ameriško čela.
žena odšla k sv. Petru. Vzrok je menda ta, ker vagam ravno 200 funtov. Kvaliteta je pa izvrstna! Torej bi bilo treba preveč- "pointov" zame. Menda ne bo drugače, kot da se bo treba oprijeti—"black markeU".
John Gersetich. .
■i
O zlaži poroki ln boju rudarjev,
Herminie. Pa. — Že tri tedne se pripravljam, da bi nekaj napisal. To bi bil^e storil, ako bi bila moja roka Uko pripravna za pero kot je za delovno orodje. Človeku se včasih kaj redkega pripeti in tako se je tudi meni.
Dne 2. maja sem se pridružil družini Valentina in Frances Murn, ki sU praznovala zmto poroko ln povabila vse svoje hčere in sinove na veselo družinsko zabavo. Ena hči, Tilka Lamont, je prišla iz DetrolU, Fanhie Be-ste iz New Jerseyja, Mary Baloh je prišla z možem iz Veste No. 5, mlajša in še samska hči iz PitUburgha, dva sinova z* ženami iz Wa8hington Ca, en sin je pa še doma. Fletno smo se zabavali vse popoldne in pozno v noč.
Temu paru želim, da bi živela še 25 let, Uko da bi bil "ženin" potem star eto let, "nevesta" pa nekoliko mlajša. Petem bi se imenovala diamantni par. Ko smo bili že vsi židane volje, pravi matMM^afcla^nevasU'', da bi se slikali vsi skupaj. Res pride moj sin z neko škatlo in vse skupaj "pritisne". Ne vem, kako bo kaj izgledalo. Jaka Baloh bo menda še na sliki šale u-ganjal. Bravo, Jaka! Fajn družbo si nam delal.
Sedaj naj še omenim, da mi nikakor ne gre v glavo, kako da mi majnarji nismo nič vredni. Zmeraj nam eno in isto pojejo: potrpite, potrpite in delajte, zdaj je vojna ... To je res, da je bolje, da delamo in pomagamo našim sinovom, ki se bore za demokracijo, kot pravijo. Tudi jaz imam že tri 6inove v. službi Strica Sama, ki se bore za našo novo deželo in demokracijo, čeprav jaz ne vem, kakšna je. Vem le za revmatizem, ki me je lani precej potlpal.
Tudi to mi ne%re v glavo, zakaj nas vlada tako maže, ne prime pa premogovnih baronov, da bi podpisali tisto, kar bi morali storiti že 1. aprila. Ne gre mi v gUvo, ker nas Uko blufajo in rad bi tudi vedel, kje je naša majnarska demokracija. Tudi te bi potrebovali nekoliko več, kajti blufarija ni demokracija.
Frank VoaoL 87.
Pomoč za stari kraj ln drugo
Library. Pa. — Kakor sem že zadnjič omenil v dopisu, smo tudi pri nas nabrali nekaj denar* ja za sUri kraj. Takrat še ni-aem vedel natančno, kolikšna vsoU bo, zdaj pe je prišel skupaj ves odbor ln dogftal, koliko denarja smo nabrali. Vsega skupaj Je $194.10. "
Ta veoU Je biU noelana na določeno mesto: poklica za pomožno in polovica aS politično akcijo za staro domovino. Želeli bi, da nam pošlftf* iz urada številko našega odbora ali postojanke (katere atStje — pomožna ali politične? Ured.) Sicer bi Jo še imeli 40tt prod par meeeci. toda je našega ujnika pobilo m potem at Ja Uko daleč zavleklo, da ni nJvše ptaal v glavni	UradnAi losa odbora
Bfelk Jsbtfc liTlIsnr
Frank _ Darovala ao
Od
f 1910, št 388 SNPJ $198, skl izobraževalni dom $M)
društvu ABZ, ki je mujhnoffl blagajna izčrpana, smo darovi, li $25. Ni dosti, toda je bolje kot nič. Tam so potrebni ljudje bo vsaka vsota prav prišla
Kot sem že omenil, smo posla-. li vsega skupaj $194 10. Če bodo vse naselbine poslale proporcna toliko kot je naša, potem ge bo že nekaj poznalo. Ker je velika naselbin, ki so veliko večje kot je naša, bodo darovali tudi veq< vsote, manjše pa manj. Vsak naj da po svoji moči. Kdaj ^ mogoče poslati pomoč v sUrl kraj, se'še ne ve; najbrž ne prej dokler ne bodo zavezniki pora žili Hitlerja in Mussolinija.
Kakor sedaj izgleda, gre naci fašistom bolj slabo. Želeti je, da bi bil čim prej konec tega strai nega klanja. Čas bi že bil, da b ljudje zopet začeli živeti v min in svobodi. Pred par leti si do bil, kar si hotel, če si imel denar sedaj pa že ne dobiš tudi za denar, čeprav ga imaš, kajti mnogo stvari je že zmanjkalo na tr gu. Toda, kakor se vidi, bo ie slabše.
Čudno se mi vidi, Uko bogaU dežela kot je Amerika, toda bo vojna trajala še par let, bo še slabše kot je sedaj. Ampak pomislimo, tudi ni čudno, kajti naša dežela mora zalagati z živežem in orožjem vse zavezaike, zraven pa še Hitlerja in Mussolinija. Tako znajo kapitalisti samo da revni narod trpi in preliva kri zanje.
Kakor izgleda, bo po tej vojni še več milijonarjev kot jih je bilo pred votao, kajti kapitalisti kujejo ogromne profite na račun vojne in naroda, na drugi strani pa skrbe, da pade čim večje breme direktnega in indirektnegi davka na delovno ljudstvo. Pod kapiUlističnim sistemom je pk ta ko* da se mora navadni človek ubijati vsfe svoje življenje. Dokler je mlad in zdrav, piora garati za profit drugih, če ima delo, ko pride v leU, ga pa vržejo na cesto in ne dobi več dela ne tukaj ne Um. Potem pa živi kakor veš in znaš. Tako se je zgodilo že neštetim delavcem in se bo tudi po Uj vojni
Par let po Uj vojni se b« mogoče še dobro delslo, ds bodo malo popravili, kar so rszbili m napolnili Izpraznjene magazine Potem se bo pa zopet pričelo ila-bo; Še po vsaki vojni je bilo slabo in bo tudi po Uj. Kompanije bodo zopet odslovile milijone de
Zadnjič sem ome^ir, ds »o * majnarji vrnili nazaj ns delo a 15 dni. Po preUku teh dni « prišlo do ponovne sUvke, M® "premirje" je bilo podsljšsno <><> konca maja. Ne vem. ksj bor Um, če ne bodo jpodpush r godbe. Ne vem, zakaj vlada * prisili kapiUliste, ds bi opdpiaa-11, ali pa naj bi vlsda prevzel premogovno Industrijo zs rtsiso. da bl že enkrat določili Pr,inern plačo majnarjem Sedaj ne vr (Dalje na J. «trani)

Pred dvajsetimi leti
(Iz ProaveU, 1. junij«
Dcaaače vm* V
Idaho, je bil pri delu ubit 4i£ ni Joe. Košir iz Borovnice, c^
SNPJ.	_
DoUvoko veeti- Uradna ^ is kava v Vancouverju. B t T krivdo za snastrelb« ^rovs smrt 63 rudarjev prisodi nr dar jem ...	^ ^
Eašut0)|
■notranjo
Sr^
vlada Je e*eaai»V izdaj kanec vaak* naak* ^ pri'sij za obnovo trgovina
r
TOREK. 1 JUNIJA
Vesti z jugoslovanske
Poro&l* Jugoslovanskega informacijskega centra iu 4rwh virov
moOSLOVANSKI LETALCI ^ SREDNJEM VZHODU
v svoji številki od 7. maja piie bilten United Nations at War: -Grški letalci na Srednjem v,hodu se že bore v vrstah an-I*ke RAF. Najnovejši pripad-
: k zavezniških letalskih oddelkov ki tako odHono sodelujejo v vrstah RAF, pa je Jugoslavija.
Njeni letalski oddelki do sdaj še nastopili, toda moštvo se fce
prav pridno ^vežba.
BOJI V JUGOSLAVIJI Sion«* vojakov osišča napada jug oslov ax>ake patriote
London, 25. maja (AP).-Jugo-»lovanska vlada v izgnanstvu poroča danes, da so se boji v štiri, okrajih Jugoslavije poostrila ker Nemci znova poskušajo dobiti popolno kontrolo nad Jugoslavijo, kjer jim groze zaveznika izkrjcj»ianja.
po teh vesteh operira v Crnl gori, južni Bosni, Hercegovini in Sandžaku sedem nemških in italijanskih divizij, katerih moštvo šteje približno stotisoč vojakov; pomagajo jim tudi močni oddelki nemške "Luftwaffe".
Vesti z bojišča pa naznanjajo, da se je začela vojaška kampanja velikega obsega. V bližini Mojkovca sta imeli obe strani velike izgube o priliki bitke, v kateri so uporni Jugoslovani dolgo časa zadrževali sovražnikovo prodiranje.
V . . . — Dr. Maček premeščen' v Gradec
London, 22. maja. (AP).—Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je izjavila, da je bil vodja hrvaške kmetske stranke dr. Vlad-ko Maček, "premeščen" v Gra« dec v Avstriji.
Dr. Mačka, ki je odbil vse p<* nudbe, da sode^je * osiščem, bodo držali v Gradcu skupaj t drugimi aretirane!.
V...-
PREKO ITALIJE IN BALKA« NA- NAJ»OU*A POT V BERLIN
London,^ 20. maja (General Sir Doujjlas Brownrigg v Chrlstian Science Monitorju).—Ta list po-navija vprašanje, kakšen vpliv bi imelo na strategijo Zedirijenih narodov eventualno spoznanje Italije, da je vojne sita.
Sedanja situacija je taka, da je Italija izgubila svoj imperij in ima pred' seboj onstran ozkega pasu Sredozemskega morja »ovrazno armado, dočim ji vsa kodnevni zračni napadi zadsjsjo Občutne udarce v širokih predelih njenega lastnega ozemlja
Odr svoje nekdaj številne armade ima zdaj Italija na svojih bitnih tleh le še 15 divizij, do-«m stoji na Balkanu v podporo "jenih partnerjev še dodatnih približno 30 divizij. Preostanek italijanske armade pa polni britanske in ruake ujetniike tabore.
Na papirju je italijanska bojna mornarica še vedno močna, Vida dogodki bodo morda pokadi' da je reakcija na morju slabotna.
Italijanske zračne sile ps so *»ele v bojih velike izgube in «" zastarele tako v pogledu pl-Jotov kot V pogledu letal samih.
Kritlbaa ura ... Na >e\ 11 noafriški obali se pripravljajo zavezniki na prehod P" k« ožine. V tej obupni uri ,V"J< zgodovine ima Iulija le m*l« j/j;ledov na pomoč izNem-<')« /.daj je nastopil trenotek, ko J<- po|>olnoma izčrpana in Hni«IJU bolj škodljiva nego koristna
A ko hi za verniki zaaedli Itali-I "čile Balkan od Zedinje-narodov le le 60 milj mor-adine v Otrantski ožini. >tanco prelete z lahkoto ce-»" i ' Ska letala, nastanjena v {u"» I'ali ji. pot v Grčijo bi bl-[* t"'nana—niti otoka Kretene bilo treba predhodno zaeeeti Polo/aj Krete pe )e težji, ker te-M "'"ka lovska leUl«. nasUnje-... t.alah Severne Afrike, ne n«"j<> doseči. To so zavetniki y )" škodo morali spocnati v in Juniju leta IM1.
' «iiranje Woti severu bi bilo po mo-
jem mnenju mnogo ugodnejše nego poskus napada na Nemčijo skozi Italijo, kjer bi bilo treba prelezti Alpe, ki zapirajo to pot. Res je, da bi severna Italija nudila važna lsfrlišča za napade v osrčju južne .Nemčije, toda alpske prelaze braniti bi Hitlerju ne bilo težko.
Balkanska pot je bila že zavezniška cesta v pretekli vojni; tudi Grki in Jugoslovani bi hitro dobili nekaj podpode. Podpora Grčiji je že leta 1841 globoko vplivala na odločitve britanskih strategov. Tudi v letu 1943 bi mogla pomoč Grčiji in Jugoslaviji vplivati na odločitve zavezniške strategije.
Zavezniki morajo računati tudi z vprašanjem bencina. Ru munski petrolejski vrelci niso preveč oddaljeni oa glavne ceste z Balkana v Nemčijo; nobenega dvoma pa ni o tem, da je Nemčija popolnoma odvisna od ru-munskega petroleja za nadomeščanje svojih zadnjih rezerv bencina.
Konirakt s Rusijo
Poleg tega bi ta balkanska smer privedla Zedinjene narode tudi do neposrednega stika Rusi. .
Ker leži nevtralna Španija na enem koncu Sredozemskega morja, a Turčija na drugem, preostaja zaveznikom za prodiranje v Evropo preko Sredozemlja samo dvojica cest—preko Italije in preko Grčije.
V...—
SOVRAŽNI RADIO O BOR BAH V JUGOSLAVIJI
Associated Press poroča, da je berlinska radiooddaja, govoreč o bojih v planinskih predelih juž ne Bosne, naglašala, da se ta« mošnjih akcij udeležujejo tud hrvaški in italijanski oddelki. O jugoslovanskih gerilcih pa jav Ija berlinski radio, da izvršujejo 'napade na kraje in vasi ter na prometna sredstva'.
CBS je zabeležila oddajo rimskega radia, ki citira poročilo, naslovljeno Mussolini ju pd šefa generalnega štaba prostovoljne milice za narodno obrambo. Gre za Šest bataljonov, ki so bili poslani domov, štirje iz Dalmacije ln dva iz Slavonije—poročilo pravi, da so se te edlnice morale boriti z upornim sovražnikom, ki se bori 'neupogljivo in brez vsakega ozira na svoje lastne žrtve in izgube'.
V .
JUGOSLOVANSKI GERILCI V
ČRNI GORI UNIČILI ITA L1JANSKO POSADKO
London, 22. maja (AP)-Tu-lcajšnja jugoslovanska vlada poroča o srditih bojih v mnogih krajih v Bosni in Črni gori. . Nemci so v naglici poslali italijanskim četam ojačenja, ker ao jugoslovanski gerilci pobili ali ujeli celokupno posadko fašistov, ki je štela nič manj nego 713 mož.	' 1
Ta italijanski oddelek so uničile sile upornikov, ki operirajo ob reki Morači in so preteklo so-boto obkolile mesto Bloče.
Isjava dodaje, da jugoalovan-ske sile sdaj celo ogrožajo mesto Podgorico, kjer se nahaja najmočnejša italijanska garnizi-,ia vse Črne gore. Podgorica je oddaljena od Bioča komaj 8 milj.
Severovshodno od Podgorice v predelu Bijelopolje - Mojkovac, iribližno 40 milj od omenjenega mesta, je bilo med 12. in 16. majem ubitih še dodatnih 309 vojakov oaišča.
V . . . — ' ITALIJANSKE ČETE SE VRAČAJO IZ JUGOSLAVIJE London, 23. maja (UP).—V uondonu jc bila zabeležena ita-ijanska radiooddaja, ki poroča bataljonih "skvadristov", izbranih fašističnih vojakov, katere zdaj prevažajo iz Zare na dalmatinski obali, približno 100 milj južno od Reke, v neimenovane kraje.
Tukajšnji krogi si razlagajo to vest italijanskega radia tako, da ;e za Italijo zdaj postala obramba domačega ozemlja bolj važna, nego zatiranje in pokoritev Jugoslovanov.
PROSVETA
ko. Nekateri delavci imajo svoje cunje kar po atehl obešene, ali kjerkoli ie, take tudi jaz, ker nl omar za obleko. Tam v stranišču je pa t»sta stokrat prokleta umivalnica — neke vrste korito.
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanja s t. tirani.)
do nič, pri čerp so, to je, če bodo dobili, kar zahtevajo.
Zadnjo soboto so tukaj ostali doma vsi delavci. Pravijo, da ne bodo več delali ob sobotah, ker super" in bossi silijo udayme-ne", da morajo čez teden ostati doma en dan, potem pa morajo priti na delo ob nedeljah. To delajo samo zato, da jim ni treba plačati šihta in pol. Seveda se delavci temu upirajo. Je res nespametno, da bi bil doma na delovni dan, v nedeljo bi pa moral delati. Če kompanija neče plačati kakor določa začasna pogod ba, naj bodo ljudje toliko pa metnl, da ne bodo delali zastonj.
Če jim pustijo, bodo kompani je z njimi delale kakor bodo same hotele. Toda dovolj o tem.
Zopet Imamo novega bolnika v Mercy Hospitalu v Ptttsburghu. To je Primož Člč, ki se Je mors* podvreči operaciji za kilo na O-beh straneh. Operiran je bil 21'. maja. Sedaj bo moral Iti še en krat, da mu bodo vzeli nekakšne žile iz nog. Želimo, da bi kmalu okreval.
Nick Trller se še nahaja v bolnišnici, toda mialim, da bo kmalu prišel domov, kar Je že vstal iz postelje. In kadar bolnik vstane, ga več dolgo ne drže v bolnišnici.
Jakob Zupančič. 386.
Z dešja pod kap Monroe. Mlch. — Kot vse Izgleda, sem prišel z dežja pod kap. Tukaj v Monroe ju sem že pred leti delal v raznih papirnicah, toda v tej, kot delam sedaj, še nikoli prej. Nekoč, ko sem Iskal delo, sem šel skozi to tovarno, toda takrat nisem vprašal za delo, dasi bi ga bil lahko dobil..
Ta družba ima v tem mestu sedem tovarn. V dveh tovarnah delajo papir lz slame. Tri tovarne so blizu mojega stanovanja— le tri bloke proč, toda ta, v kateri delam, Je pa deset blokov daleč. Ta tovarna Je bila najprvo zgrajena in je stara že nad 40 let. V njej so slabe naprave za umivanje in glade omar za oble-
Take korite smo v starem kra-u imeli za prašiče; razlika je le tem, da je to korito železno, v starem kraju je bilo pa leseno. Ko se hočeš umiti, se bušiš z glavo ln nosom v tiste cevi. Da bl vrag pocitral tako umivalno korito! Tam ob strani je pa neke vrste cigansko narejena pršna kopel. Ko odpreš, ti sopara piha na vse strani, tako da te para o->ečc po vsem životu. In sopare e toliko, ko se umivaš, da nikamor ne vidp. Vse skupaj spada med staro šaro.
2fcdaj se umivam doma, dasi ni dosti bolje ko! Jc tista ropotija tovarni. Odvadil sem se takega pranja ln mi ne gre. Tam Buttu, Montana, so lepe, moderne pršne kopeli. A tu, če hočeš v bano, se ps valjaš po nji kot bl se hotel ošopat. Ribaš tisti Šmir in se mažeš v bani, potem stopiš ven, Ispustiš vodo ln zopet natočiš drugo in tretjo, pa si še vedno skoraj tako umazan kot prej.
Da bi vrag pocitral vse tiste iznajditelje, ki ao si prvi umisll-11 te bane. Vse one, ki jih izde-lujejo in prodajajo, bi bilo treba postaviti pred sodišče in jih kaz novatl, ker so pravarili delavce za novce. Danea postavijo mar si kaj na trg samo zato, da je cvenk. Vse te bane bi morali po-ruvatl iz vseh stanovanj ter jih nadomestiti s pašnimi kopeli, kajti le te so praktične ln sani tarnc. Pršne kopeli odmivajo u-mazanijo s človeka, nakar jo voda odnaša v c^vi. V bani pa človek brazda kot psašič v gnojnici. Kje je kaj boljšega pod soln-ccm kot je pršna Jfropel?
Nekoč sem potoval s tovornim Ko je pričelo močno deževati, sem stopil iz "bakskare" in se postavil v Adamovi obleki pod dež ter se dobro opral. NaravnS pršna kopel je istotsko dobra. Če bi se šel kopat v kak graben, kjer se voda ns orfteka, bl Imel baš Uko kopel kot Jo imajo prevarani ljudje po hišah. Torej proč z nesnago! Postavite po hišah pršne kopeli, ki so tudi petkrat cenejše hot pa tista korita.
Frank Kroti.
Orupa ČeAkik vojakov pred neko hišo v osadju rusko-namške fronie.
— ' ■ .....* • ------- ' ...... =
Vojni ujetniki delajo v Afriki
Alšlr. Alšerila, 29. maja. ~ Čez 40,000 namških in ttslljsn-ski h vojakov, ki so jih ujele francoske čete v zaključni fazi vojne v Tuniziji, dela v francoski se-verni Afriki. Robert Pelletler, član Giraudove administracije, je dejsl, "da bodo ti ujetniki s svojim delom prispevsll k naši končni zmagi."
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
lsda) a svoje publikacije la ie posebno list Prosveta aa koristi' ier potrebno agitacijo svojih društev la Članstva ln aa propa gando svojih Ide). Nikakor pa no sa propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka or-ganlsaclja Ima običajno svoja glasilo. Torej agltstosfttal dopisi ln nasnanlla drugih podpora" organisacll ln a Jih društev na) ae ne pošiljalo liana Prosveta.
Stanovanja za vojjie delavce
tvorijo prevalen problem
Vladna «agencija za stanovanja (National Housing Agon-cy) poziva lastnike zgradb ii-rom dežele, naj pomagajo preskrbovati s stanovanji delavce, ki sodnj trumoma prihajajo v produkcijsko pokrajine v eni največjih notranjih selitev v zgodovini Združenih držav.
Toliko materiala, ki se more odtegovati od direktne vojne produkcije—produkcije ludlj in topov in letal in tankov—*e potrebuje kolikor mogoče v svrho, da se zgradijo stanovanja. Nl mnogo tega materiala, ali, kar ga je, se more porubljati precej na široko, ako ljudje v teh pokrajinah vojne produkcije bodo odpirali svoje hiše vojnim delavcem, ki prihajajo v te pokrajine. Kajti tega materiala nl za doatl, da bi so s njim zgradile nove hiše za vse.
Da se od pomore temu pri manjkljaju, je NHA izdala U trojni poziv v vseh kritičnih pokrajinah;	«- l*
1.	Nujno poziva lastnike ne-)remlčnin, naj stavijo na razpo* lago vojnim delavcem ln njihovim družinam vse prazne hiše, apartmente in sobe, ki so pri merne za rabo, ne da bl bilo po* trebno izvršiti popravila ln rabiti kritični material.
2.	Nujno poziva lastnike drugih nepremičnin, ki niso sedaj primerne za splošna stanovanja, naj jih izpremenc v dodatne stanovanjske enote s svojimi last* nimi sredstvi ali s pomočjo fi* nsnčnih zavodov.
3.	Ako laatnikl nepremičnin niao v stanu ali nočejo toga storiti, jim NHA stavi ponudbo, da najame njihove hiše ali poslopja v imenu vlade ln jih teoreme* ni z vladnimi sredstvi. Ta program najemanja je omejen le na nekatere "nadkritlčne" pokrajine. Pod tem programom Home Owners Loan Corporation (HOLC) upravlja in vadržujo lastnine. Prevzema hipoteke (mortgages) ln plačevanje davkov za dobo najemninske pogod* be in tudi plačuje lastniku čisto stanarino, ki je bila dogovorje na vnaprej.
Stanovanjski problem pu se ne more rešiti brez sodelovanja ljudi v občinah vojne prodtikri Je. To pomeni sodelovanje vseh ljudi, ne le onih. ki ao lastniki ali upravitelji hiš in drugih po alopij, dasi morejo ti aevoda naj bolj direktno sodelovati. Drugi morejo prispevati s svojim de lom in s svojim vplivom k bolj splošnemu razumevanju proble ma s strani vse občine
V teh fiadkritičmh pokrajinah Je NatMmal llouaing Agewyj ustanovila stanovanjska središča (War llouaing Centers) ki Jih upravlja s posvetovanjem ln so* delovanjem posebnega odbora (War Houstng Committee). so« stavljenim od zastopnik** lokal* ae vlade in od raznih meščan* skih in drugih privatnih organi* saclj raznoterih nariranj, kar se tiče stanovanjskega problema Ta lokalna kooperacija pomaga prilagoditi stanovanjski problem sredetvom. potrebam in šel jam dotične občino
Poglavitne nalogo vojnih stanovanjskih sredi* ao poleg tega, da služijo kot	informacij gUdr stanovanj L Voditi eesnnm vseh pres-
nih hiš, apartmontov in sob, ki bl mogle biti na rsspolago voj* nim delavcem.
2.'	Povedati vojnim delavcem, ki prihajajo v dotlčno občino, kje so kaka stanovanju na razpolago.
3.	Pozivati občine, da zadosti* jo naraščajočim problemom vojnih stanovanj z drugimi moto* dami, primernimi dollčni občini.
4. Pospeševbtl takozvani "Wi|r Guest" program, ki ne potrebuje kritičnega materiala.
5.	Nasvetovati hišnim lastnikom, da Izpremene poslopja v dodatne stanovanjske enote za vojne delavce ln to z lastnim denarjem.
6.	Pospeševati, kjerkoli Je |X>* trebno, lzpremembo poslopij V dodatna stanovanju z javnimi skladi.
Tujejezlčnl stanovalci morejo biti neprecenljive pomoči v teh kritičnih pokrajinah. Prvi korak bi moral biti za njihove vo« ditelje v vsaki občini, da pridejo v dotiko z vojnim stunovanj sklm središčem v svrho pogovora o splošnih problemih pokra ,jine, s posebnim poudarkom na posebne problemu tujejezlčnega elementa v dotlčnl občini. • Jz tega pogovora se utegne razviti shod, na katerem bi upra vitelj War Housing centra in drugi primerni govorniki razložili zbotovalcem stanovanjsk program in vlogo, ki jo tujejo žični ljudje utegnejo igrati V nJem.
Člani te skupine morejo nudi ti hiše, apartmente in sobe v na jem s posredovanjem War I lotiš-ing centra onim novodošllm delavcem, ki govorijo Isti jezik; shajati se In živeti z rojaki isto narodnosti bl pomenilo mnogo za novodošiece, ki bi se čutili kmalu domača v novem kraju; zadovoljiti te delavce, tako da morejo dati vso svojo energijo vojni produkciji, Je ena Izmed svrh primernega vojnega stano-venjskega vprašanja,
Oil morejo tudi delovati na Ui, da se premagajo nasprotstva strani mnogih ljudi proti sprejemanju družin z otroki in ženskami, ki so same. Vojno delo dostikrat vabi može z družinami vojne pokrajine in ti možje bodo kmalu pustili delo in se povrnili domov, ako ne morejo najti primernega stanovanja za svoje družine v pokrajinah voj« no produkcije. Treba Je na ji i stanovanje za več in več žensk, ki jemljejo dela, katera so pa prej opravljali moški—kar po meni drug problem, ki ga vsaka občina mora rešiti.
Mod tujejezičnim prebival stvom ao oni, ki Imajo svojo hI šo In morda druga poslopja. V mnogih slučajih se ta morejo konvertirati, da se ls njih napra vi več stanovanjskih enot za družine vojnih delavcev Material se more dobiti, ako h<jčejo konvertirati, bodisi z lastnim denarjem ali S denarjem, Izposojenim od privatnih posojilnic Ako tega nočejo storiti, b» vla da vzela v najem njihove rgrad bo in Jih sama konvertirala v
Če kdo hoče izpremeniti svojo nepremičnino sli oddati prostor v najem za rabo vojnih delavcev, bo doMI popoln«- informacije od upravitelja Wsr llouaing con* trs, ki bo spretno in veselo po-atrogel vsakomur-<OWI).
Najzanesljivejše Hrasti aa vi
Ail liki
"Pro-
Pošiljanje paketov vojnim ujetnikom
Ameriška pošta bo do 10. Junija t. 1. »prejemala zavoje za zavezniške in torej tudi za Jugoslovanske ujetnike v Nemčiji in Italiji. Tu gre le za zavoje, katere pošiljajo privatniki.
Zavoji za Nemčijo ao sprejeti io, ako ima pošiljatelj v rokah tukosvanl "label" (nalepnlco) od dotičnoga ujetnika.
Za Italijo ta nalepnica nl potrebna; vsakdo more odposlali zavoj vojnim ujetnikom.
Poštnina je prosta, kakor Je to . določeno v mednarodni ženevski konvenciji.
Zavoji ne smejo tehtati več ko 11 funtov. Vseblns mora biti spravljena v močno škatlo, zavito v močan papir ln vse skupaj mora biti dobro povesano. Naslov ujetnikov mora blil čitljivo napisan ln sicer dvskrat zunaj ns ssvoju. Poleg tegs pa J« treba sprsvltl tudi v ssvoju samem ikat naslovs za slučaj, da bl se zunanji papir ns potu poAko-doval. Od pošiljatelj mora oana-Čl t i na zavoju svoje Ime in svoj naslov.
V zavoju ns ime biti nobenega pisma, niti najmanjše opombe aU tiskanega teksta. Ako šali od pošiljatelj naznaniti ujetniku, dA mu ja poslal zavoj, mora to storiti a posebnim pismom.
Zavoju je trebs priključiti "customs dedorution", na kateri bo označena točna adreea odpo-šiljstclja, seznam vsebine ter naidednje besede: If undeiiver-a bl« as sddressed, deli ver to Be-nlor Vugoslav prlsoner—eamp leader—in the same camp." Formular za te customs decla-rstion je brezplačno dobiti na pošti pod številko: form No. 2966.
diode vsebine savejev. to je glede vprašanja, katere stvari se sme poslati, obstojajo s strani "Board of Economic VVarfare, Office of Esports" natančni pred|dsi v takozvanom "Current Controls Bul letin No. 66", revi* xlja z dne 1. februarja 1943 Pošiljati se sme: Tobak ss cigarete. Prepovedano je pošiljati gotove cigarete aH pa papir za cigarete.
Milo. zobne krtačice In krtače za laae In obleko, ki pa ne smejo biti kovlnaste Mir, bodisi ameriški, bodisi švicarski, zsvit v celofan,
Suho aad Je. suhe slive, posušeno g road je, mar«-lice, breskve in jabolka, zavita v celofanu v za vojIJi po funtu ali pa pol funta
Juho v prašku, zavito v vročico iz celofana.
Coreala' tipe farina ali 'eream of wheat' v škatlah ls kratona
Vaportslraao mleko v celofan-akth zavojih po funtu ali po pol funta
ireeileki oreški, neolušdsni ali
slani v celofanakih vrečicah.
Čokolada v kosih ali v prahu
s porušenim mlekom Največ I
funt v papirnati škatli ali celofanu.
Sok t makaroni ali špageti. Kava v vročicah. Največ po I funt.
Ča) v vrečicah ali v zavojih od pol ali četrt funta.
Sladkor v papirnatem zavoju ali škatli, največ en funt
Sobo ateee v proaornem voščenem papirju ali oalalanii. največ en funt.
iz urada delegata aa Ideči krit v Ameriki.—JIC.)
torek. 1. jun:
PROSVETA
MEJAŠI
PoveH ix davnih dni
Miljenka je stresla z glavo. Solze ao se ji udrle po licih. Naslonila se je na kapelico in zaihtela.
Godeslavo je dulllo v grlu. "Stopi doli, dete, da te ne ugledajo oni tam doli na vrtu!"
Miljenka se je zravnala ali tedaj je krik-nila:
"Prihaja! le prihaja!"
Zasmejala se je na glas, skočila s klopi in objela Godeslavo, da bi jo bila skoraj podrla.
"Morda pa ni Adalvin? Ali si ga spoznala?"
Miljenka je izpustila Godeslavo in jo prestrašeno pogledala.
"Tri konje sem videla, pa enega samega jezdeca --"
"Tri konje?"
Godeslava je otresla glavo.
Pa Miljenka je silila:
"Pojdiva, morda je vendarle Adalvin!" •
In dekletce je vleklo varuško šiloma v gozdič — prav do konca, kjer je visok neometan zid zagrajal posestvo.	«
Miljenka je nastavila nogo v luknjo med kameni in se vzpela na zid. Nepremično je zrla proti cesti, proti dolnjemu koncu dolgega zidu.
"Tu je! On je!" In že je zdrsnila preko zidu na travnik in pomignila z roko proti cesti.
Kmalu je .pogledala tudi Godeslava čez zid ln Miljenka ji je pomagala, skočiti doli.
Zdsjci sta stekli za zidom proti cesti in si po poti pripenjali kapuče čez glavo.
Adalvin ju je pričakoval s tremi konji. Oblečen je bil v obleko, ki jo je nosil nekdaj, ko je spremljsl meniha Teofila. V roki je držal dolgo sulico.
"Z vsms pojdem," jc dejal, ko ga je Gode-slsvs pogleda vsa začudena.
Devojka je prikimala in sc z njegovo pomočjo vzpela na konja.
Miljenka je že sedela na konju, preden ji je mogel Adalvin pomagati. V naslednjem trenutku so zdlrjali po cesti proti Nadiži.
Ljudje, ki so delali na polju, so se ozirali za čudnima jezdecema v temnih plaščih in s kapuco na glavi. Ali videč za njima stražnika s sulico, so mirno nsdsljevali delo.
TRETJI DEL
HOIMNO THBt NANOS HNMI, tha Gsrman soldiers pktured at the left seem onijr tdb glsd to surrender
to a British tank creer ln FreodJ, naar Tunii. Tha photo, which wss Just recehred from Cairo, wu made ahcrtljr before organ tred Asis forcea surrendered ali of Tunisia to the Allies.	-
Nato je vzel nož, počenil k kupu ter se urno lotil dela.
Skušala sem ga napeljati v pogovor:
"Ce te le ne bo zeblo, Jernej."
Za hip je prejenjal z delom in se otožno zrl vame:
"Ti, zakaj mi pa praviš Jernej?"
"I, zato, ker ti je tako ime. Kako pa ti naj rečem?"
"Drugi ml pravijo Kurent."
"Ker so hudobni. Pameten človek ne bo nikogar obkladal z žaljivimi priimki."
Skomizgnil je z rameni ter se zopet lotil dela.
"Veš, zato mi tako pravijo, ker sem norec." • ^
"Kdo pravi, da si norec, kdo?" Le bolan si včasih. Bolezni so pa raznovrstne. Eden jo čuti v životu, drugi v nogah, tebi se je pa vtihotapila v glavo. Pa zato Še nisi norec, ampak revež, kakor je revež vsak bolnik."
"Revež sem res, toda jaz sem tudi zločinec."
Plsho sam se ozrla vanj, misleč, da ga a pet zapušča razum. Toda njpgove oči so bile mirne in nenavadno otožne.
"Ti si zločinec? O Jernej, kaj ti še ne pride na misel."
Popravil je klobuk, ozrl se kvišku in globoko vzdihnil.
"Vfdiš, kadar sem pri pameti, bi tako rad jx>vedal komu, kar me tišči tu notri v prsih. Pa ne najdem človeka. Tebi bi razodel vae, prav res da hi ti, ko bi vedel, da znaš molčati. Ali smem zaupati?"
"Le govori, Jeraftj! Ce želiš, da to, kar mi zaujpaš, ohranim zase, potem hočeift' molčati, kot )i mi zaprl usta s trojno ključavnico."
"Dobro, potem, ampak dekle —"
Zavzdignll je prst ter mi grozeče zažugal.
"Brez skrbi, Jernej! Kar mi poveš, pojde z menoj v grob."
Ogledal se je pazno na vse strani, primaknil se bliže k meni ter začel, ne da bl prejenjal z delom, s pritajenim glasom:
"VeŠ, to je bilo v onem času, ko sem bil jaz še tak, ko ste dru-ki ljudje. Bll sem zdrav, veael, čvrst in pogumen, da bl ae šel metat s samim medvedom, če bi bilo treba. Večkrat sem zašel
DELO DOBE DEKLETA IN ŽENE
V STAROSTI 17 LET ALI VEČ NUJNO VOJNO DELO SKUŠENOST NI POTREB NAUČIMO VAS MI LEPA, MODERNA DELAVNICA IZVRSTNA PRILIKA ZA POVOJNO DELO CHICAGO ELECTRIC MFG. COMPANY
6333 West 65th Street, Chic (Clearing dist.)
Na tolminakem gradišču je vihrala stoletna lipa z vejami, šumela ln troslls suho listje po vsem dvorišču in po tisočgjavi množici, zbrani na njem.
Pod lipo jc sedel na vojvodskem prestolu pravkar iznova potrjeni ' vojvoda Trudapolk sredi vseh starejšln svoje župe. Beli lasje so mu plapolali v vetru.
"Živel nsŠ vojvoda!"
"Dokler nas bo vodil Trudspolk, bomo zmagovali."
"S Trudapolkom so bogovi!"
Ljudstvo, zbrano okrog starejšinstva je navdušeno vzklikalo. '
"Kar zdajle naa vodi na Forojulce! Vse po-tolčemo, kolikor nam jih pride pod roke!" je klical najmlajši starejšlna, Vojnomlr lz Kobarida.
Ob širokem deblu košate lipe pa je slonel mrkega obraza Olomlr in nejevoljno stresel glavo.
"Ssml jih ne zmoremo!" je zakllcsl.
Z glsvo je zmajal tudi Trudopolk. Vstal je, oprl nekoliko aključano, a še vedno krepko postavo na meč in ispregovoril:
(Dalja prihodnjič.)
BOOKS BY
"Pa ga prinesi!"	1u vrnila z nožem, kruhom in
"In en kozarec mošta, kajne?"	moštom. Kurent je hlaatno se-
"Lc prinesi, no!"	gel po kruhu ln ga hitro apra-
Pohitela aem v hišo in ac kma-	vil, enako je napravil z moštom.
(Nadaljevanje.)
KURENT
Drugi dan pri tem dogodku amo sr še vsi pridno ukvarjali z obrezovanjem. a tretjega dne ao me pustili samo pri tem delu. Hlapec, dekla tn pastir ao ta dan kopali na njivi veliko jamnico, da zasujejo vanjo ono repo, ki naj oatane čez zimo shranjena n« njivi.
Ravno *em natihoma računala, v kolikem času bom s delom gotova, ko primaha k meni Kurent Tisti dan ni bil nič naše marjen tn lo Je bilo znamenje, da ae mu Je za nekaj t asa sopet (»vrnil razum.
Obstal je pred menoj in ogledoval precejšen kup še neobre-/ane repe
"Dane* si pa kar *ama. danes'"	^
"Da, Jt rne). kar aapfo ao me IHjfcUll te ttrdobe." '
"Prianeto Je Ae velik kup Ko t>< mi dala not, bi ti pomagal nekoliko M
Takoj \\ ga prinesem, Jernej. Ali hotel morda kos kruha?"
YANKS ON SOUTH PACIFIC ASSEMBLY LINE
From Many Landt. ...
Grandšons ..........
Laughing in tho Jungle
Two*Way Pa—ago
Order from
South LawacUle Avenue Chicago, 111.