Šlev, 281. Posamezna številka stane 1 Din. V limi, v smola te 25 mvenmra 1922. Let« L. — Naročnina « ■> » za driavo SHS: a) pi pošti mese&no DI« IS fc, dosavljenon dom Bitfni ..... „ 10 za inozemstvo: ■eaečao....... Din 20 £ Sobotna izda]a: s v Jugoslaviji.....Din 13 v inozemstvu...... 3> sv Uredništvo j« t Kopitarjevi nllo> klev. 6/111. Ko opisi se ne vračalo; netranklrana pi«mr. se ne sprejemalo. Uredn. telet. živ. 50, apravn. itv. 327. gs Con« inseratom.-Ht Bnostolpna netitna vrsta malt oglasi po Dla.l'— ln Dla.1'50, veliki oglasi nad 43 mm vl-Slu« po Din. i —, poslana :td. po D n. i —. Pri večjem naročilo popust, Izbaja vsak dan tzvzemšl "onedeljka ln dneva po prazniku ob s. ari zjatra). Poštnina plačani v Mini. Uprava ;6 v ioiltarjevl nI. t). — Račun poštne ljubijaa.tke št. 353 zu naročnino ln št. 34G za ~ Kagrob 39.051 snajov 7;"t33, prav elndnnaj ie bran. ' oglase I |. 24.797 j A. B.: Nova vlada v Nemčiji. Monakovo, 21?. nov. Kakor znano je bil kabinet gospoda Wirtha podal demisijo. Vzroki tega koraka so se morali zdeti vsakomur nerazumljivi, kdor dobro ne pozna vseh notranje-in zunanjepolitičnih težav Nemčije. Sa' se je Wirthova vlada naslanjala na zadosti večino nemškega naroda, ki je obstojala v glavnem v delavni skupnosti med zmernimi socialnimi demokrati in centrom z lojalnim sodelovanjem zmernih meščanskih elementov. Kako je torej nastala potreba to parlamentarno vlado zamenjati z novo? Dobro informirani listi centra, katerim je bivši državni kancler pripadal, namigujejo* že delj časa, da je iskati vzroka predvsem v mednarodnem političnem položaju. Dr. Wirth, ki ga zdaj ob odhodu vsa javnost priznava za enega najboljših kanclerjev, kar jih je Nemčija ime'a, si je bil postavil za nalogo, reparacijske zahteve velike antante točno izpolnjevati, da dokaže, da so nejzpolnjive, vsled česar je ravno njegovi takozvani izpolnievalni politiki« sledil strahovit padec marke. Grozeči gospodarski bankerot Nemčije, .{i je neizogibna posledica tega, pa je veliko antanto ze^o vznemiril. Predvsem se je razburila Francija, ki soglasno trdi, da Nemci nalašč provocirajo bankerot, da bi zvalili stroške za vojno nu svoje bivše sovražni-Ye, da kljub padanju marke nemška vele-ipdustrija bogati in da se je treba vendar enkrat lotiti energičnih mer, da se Nemčija prisili k lojalni reparacijski politiki. Ker pa limoni dvomijo, da bi celo kontrola nad nemškimi financami položaj bistveno izboljšala, se Francozi čimdaliebolj nagibajo k (emu, da bi se Porenje od nemške države popolnoma odcepilo in pod to ali. ono obliko priključilo Franciji, ki bi na ta način bila za svoje vojne stroške popolnoma plačana. Francoski nacionalistični krogi se vračajo k politiki Ludvika XIV in menijo, da bi se Porenje dalo lahko pridobiti za ta načrt, ki itak prebivalstvu nuja same velike ugodnosti. Ta načrt sicer ni nov, ni pa dozdaj imel nobenega izgleda, da se uresniči, ker se je Anglija energično upirala takemu povečanju francoskega ozemlja in vpliva v osrednji Evropi. Ta položaj pa se je takoj izpremenil, ko je Kemal-paša izprožil ori-enfsko vprašanje. Zdaj se je namreč Franciji ponudila lepa prilika za trgovanje z Anglijo. Anglija naj privoli v francoski zamisel glede Porenja, zalcar Franci a Au-gležem odneha glede Oricnta in privoli v tozadevne angleške načrte. Nemci so to stvar že precej časa zavohali in resnost položaja takoj razumeli. Prvo vlogo igra lu ravno centrum, ki ma svoje najtrdnejše pozicije prav v Porenju. Začelo se je govoriti o potrebi velike koalicije vseli strank od zmernih liberalnih meščanskih do socialne demokracijo, ki bi torej obsegala zastopnike velike industrije, centrum kot stranko krščanskega gospodarsko-stanovskega solidarizma in zmerno socialno demokracijo, izključivši samo desničarje na eni in komuniste na drugi strani. Ta centnimova misel pa se ni posrečila vsled straliopetnosti socialnih demokratov in njihovega strahu pred odgovornostjo, da se ne zameri o ekstretni-storn in svojim od njih nahujskanim nezavednim volivcem, to tembolj, ker ie v zadnjem času izvršila par'amentama fu-zija med večinskimi in takozvanimi no komunistično levo nagnjenimi ^neodvisnimi--socialisti. Treba pa je reči, da močna manjšina socialdemokratskega kluba 3 predsednikom republike Ebertom na čelu ne odobrava te taktike in se zavzema za veliko koalicijo vseh zmernih meščansko-socialističnih strank, ki je Nemčiji v njenem sedanjem malodane brezupnem položaju krvavo potrebna. Za enkrat se velika koalicija n? posrečila. Zato jc prišlo do tega. da :e moral Prevzeti vlado C u n o, ki si je izbral ministre iz izvenpnrlamentamih strokovnjakov, ki pa so izraziti strankarji. Strankarska torba tega poslovnega' ministrstva je izrazito indufdrialno meščanska, ker bodo imeli v njem glavni vpliv člani nemške (nacionalne) ljudske stranke, vendar sedi v njej tudi en centrumaš in demokrat. Vendar pa se nobena parlamentarna stranka napram tej vladi ni v ničemer vezalo, vsaj centrum ne, socialni demokrati pa očito kažejo v opozicijo proti tej reakcionarni« vladi. Resnica pa je, da ta \la1a nikakor še ni reakcionarna, da bi pa utegnila pri , rivitf reakciji pot, ako bo socialna demokracija vztrajala na svojem demagoškem | stališču, kajti italijanski in angleški zgled kažeta, da izgledi za desničarsko politiko v Evropi niso ravno slabi in da so tudi socialistične mase danes precej drugače raz- položene nego so bile. Socialisti si s svojo .slepo politiko — izvzemši Anglijo — sami kopljejo grob. Centrum si je, kakor rečeno pridržal svobodne roke. On noče prevzemati polne odgovornosti za vlado, katera ni izšla iz parlamenta in koje politične smernice niso točno znane, noče pa tudi že vnaprej kljubovati in podirati dela, ki se lahko izkaže za dobro in potrebno. S tem je centrum zopet pokazal, da stoji na višini položaja in da bi bila za Nemčijo v njenem sedati em strašnem stanju največja nesreča ia, če Jbi ne imela tako izvrstno organiziranih in politično zrelih katoličanov. PREOBRAT PAŠIČEVE TAKTIKE. - PRIBIČEVIČ V ZAGREBU Belgrad. 24. novembra. (Izv.) Tekom današnjega dneva je prišlo do -zelo značilne izpremembe v političnem položaju. Danes dopoldne je bil v kabinetu ministrskega predsednika sestanek med Nikolo Pašičeni, Lazo Markovičcm in Ljubo Jova-novicem. Po izčrpni razpravi o političnem položaju je poročal Pašič o svojih dosedanjih poskusih, da učvrsti sedanjo vlado in sedanji režim. Njegova pogajanja pa niso dosegla zaželjenega pozitivnega rezultata. Poleg tega izgleda, tia krona ne odobrava Pašic-Pribičecvičeve politične taktike, ki gre za tem, da prepreči dohod Hrvatskega bloka v Belgrad, ampak se govori, da je baš s te strani došel migljaj, da se naj ta taktika neha. Ta migljaj je zelo vplival na Pašiču, in na današnjem svojem dopoldanskem sestanku so radikalni vodje sklenili, da ne bodo več ovirali prihoda Hrvatskega bloka v Belgrad. Proti prihodu Hrvatskega bloka v Belgrad deluje edino-le še Svetozar Pribičevie. Radikali so sklenili dalje, da se ne bodo izrekli za nobeno odločitev, ampak da bodo počakali na prihod Hrvatov. Radikali računajo s tem. da se po pri- hodu Hrvatskega bloka položaj kmalu razčisti, zlasti pa položaj v demokratskem klubu, kjer bo moral Davidovič aH popolnoma kapitulirati pred Pribičevičem ali pa bo prišlo do razcepa. V enem in drugem slučaju bi imeli radikali od tega samo korist. Med Pašičemi in Pribičevičem torej ne vlada več soglasje z ozirom na izhod iz sedanjega položaja in o tem dejstvu se je danes v parlamentarnih krogih jako mnogo govorilo. Sedanji nejasni politični položaj je pri- j silil Pribičeviča, da odpotuje v Zagreb, , kjer bo poskušal po svojih prijateljih razdirati politiko Hrvatskega bloka. Tudi svojim listom, ki jih plačuje iz dispozicijskega fonda, je dal nalog, naj dan za dnem pišejo, kako v Hrvatskem bloku prevladuje mišljenje, da ni treba iti v Belgrad. V uspeh te Pribičevičeve akcije pa nihče ne veruje. Belgrad, 24. novembra. (Izv.) Danes je odpotoval v Zagreb dr. Momčilo Ivanič, da se objektivno informira o današnjem političnem položaju v Zagrebu in svoje informacije sporoči Stojami M. Protiču. 8 0 Belgrad. 24. novembra. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta. Na seii je poročal finančni minister dr. Kumanudi o novem zakonskem položaju o neposrednih davkih. Ker se niso mogli zedi-niti, so sklenili, naj poroča dr. Kumanudi o isti zadevi na skupni seji zastopnikov demokratskega in radikalnega kluba. — Nato so razpravljali o izvoznih carinah. Ker med dr. Žerjavom in min. Pucljem ni prišlo do sporazuma, so izvolili poseben odbor, ki naj reši to vprašanje. V odbor so izvoljeni: dr. Žerjav, Pucelj, dr. Kumanudi, Markovič in Vukičevič. Prva seja tega odbora je bila danes ob 4. popoldne. Uradniški 1051« Belgrad, 24. novembra. (Izvirno) Na današnji seji zakonodajnega odbora so razpravljali v členu 2. giede državljanstva uradnikov. Na dnevnem redu sta bila dva predloga: Prvi predlog, da se imenuje narodnost uradnikov :: srbsko-hrvatsko-slo-venska drugi pa so za kolektivni naziv >jugoslovenskk. Od opozicije je prvi govoril posl. B a r i č, ki je naglašal, da je jugoslovansko ime danes že tako globoko ukoreninjeno, da ni dvoma o njega končni zmagi. Govornik v sprejemu naziva sjugo-slovanskk tudi ne vidi nobenega kršenja ustave. Predlog je bil končno z 10 proti i() glasovom sprejet. — Nato so prešli na razpravo o točki 7, člena 4., ki določa, da uradnik ne sme pripadali protirežimski stranki. Jako lepo je orisal poslanec G jo-novič nasprotje med tem vladnim predlogom in med osnovnimi državljanskimi pravicami, zajamčenimi v ustavi. Tudi poslanec Barič (1K) je ostro nastopil j;roli vladnemu predlogu. Do rešitve teh točk danes še ni prišlo. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Za mostove pre!?o Donave. Belgrad, 24. novembra. (Izv.) Ministru za javna dela ie dovoljen kredit 100 bilijonov dinarjev za gradbo mostov preko Donave. češka strojedeSna v sstnja Praga. 24. nov, (Izv.) Češkoslovaška 1 strojedelna industri a se vsled zadn jih iz- ! voznih postav začenja dvigati. Zlasti pride j v prvi vrsti vpoštev izvoz v Jugoslavijo, j Vendar se pa češki eksporterji pritožujejo zoper devizno politiko ministra Kumanudi ja. URADNIŠKO VPRAŠANJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Praga, 24. nov. (Izv.) Po pravkar objavljenih podatkih izdržuje češkoslovaška' država 352.356 uradnikov s 602.000 rodbinskimi člani, tako da država vzdržuje 1 milijon oseb, ki dobivajo skupno 8 miljard češkoslovaških k ran oziroma 8000 kron vsaka. Vsak 20. državljan se vzdržuje na državne stroške. ZADEVA ŠTRAJKA NA PRAŠKI NEMŠKI UNIVERZI. Praga. 24. (Izv.) Senat nemške univerze je sklenil, da se imajo 27. t. m. začeti predavanja. Ako bi se neredi ponavljali, bo univerzo zaprl, vse izpite in promocije ustavil ter tudi ne bo izdajal spričeval. VELIKA EKSKOMUNIKACLTA. Rim, 24. (Izv.) Sveti oficij je z dne 8. tega meseca objavil dekret, s katerim se proglaša velika ekskomunikacija nad duhovnikoma Ksaverijem Dvofakom iu Ludovikom Lalašem, članoma predsedstva > Jennote;. VOJAŠKE OLAJŠAVE V ČEŠKI. Praga. 24. (Izv.) Brambeni odsek parlamenta je sprejel zakon o vojaških olajšavah. Vsi nemški predlogi so bili odklonjeni. Vsled tega so nemški poslanci zapustili dvorano. NADZORNIK NAD AVSTRIJO. Dunaj, 24. nov. (Izv.) Generalni nadzornik nad avstrijskimi financami, rolter-diunski župan, pride prihodnji Jeden na Dunaj, da se informira o svojem lelokiv-gu. Za staln i prid" na Dunaj sredi decembra. Jugoslovansko - italijansko ztiHžanje. Lausanne, 24. nov. (Izv.) Dopisnik Stampe« poroča, da je po razgovorih med Mussolinijem in Ninčičem tesnejše zbliža-nje med Italijo in Jugoslavijo postalo dejstvo. Tudi ostalo časopisje poroča v istem smislu. Dr. Ninčic je zastopnikom tukajšnjih časopisov izjavil, da je zagotovljena čim skorajšnja izvršitev sanmargaritske pogodbe. Kmalu se sklene tudi trgovinska pogodba, glede katere so temeljne določbe že zgotovljene. Nin čir se je v namerah Mussolini ja izjavil zelo povoijno in je odločno demontiral vest, da hoče Jugoslavija na konferenci načeti solunsko vprašanje, ki ie dogovorno z Grčijo že povoijno rešeno. Turške zaSiteve, Lausanne, 24. novembra. (Izvirno) Turška delegacija je stavila v seji teritorialne komisije naslednje zahteve: 1. Meja od 1. 1913. 2. Železniška postaja Odrin naj pripade Turčiji. 3. Demilitarizira naj se cona ob Marici, pri čemur naj način demilitariziran ja določi posebna komisija. 4. Gospodarski dohod k morju ob Marici za Bolgare. Način naj določi posebna komisija. o. Ljudsko glasovanje v zapadni Traciji. VOROVSKI—IZMET-PAŠA. Lausann-e, 24. nov. (Izv.) izmet paša. turški delegat, je imel včeraj daljši razgovor z ruskim delegatom Vorovskim. Vo-rovski je zagotavljal Izmet-paši, da bo Rusija pri konerenci podpirala vse opravičene zahteve, ki se tičejo narodne suverenosti Turčije. Če pa bo Turčija šla za imperialističnimi cilji, bi morala Rusija proti temu nastopiti. Izmet-paša je izjavil nato, da Turčija ne dela absolutno nobene imperialistične politike. PRFD RTJSK0-NEMŠK0-TURŠK0 ZVEZO. London, 24. nov. (Izv.) V adresni debati v zgornji zbornici je O rev (opozicija) izjavil, da je mednarodni položaj zlasti na Orientu poln nevarnosti. More se predvideti zveza med Turčijo, Rusijo in Nemčijo. Proti temu je treba ojačiti enotno fronte držav velike antante. Lord S a 1 i s b u -r y je označil za prvo nalogo vlade, da pod-[)ira prizadevanja Curzona, da so nespo-razumljenja med zavezniki popolnoma odstranijo. Adresa .se je nato sprejela. ANGLEŠKO - FRANCOSKI SPORAZUM. London, 24. nov. (Izv.) Diplomatski krogi računajo resno s tem, da se 16. decembra v Bruslju sestane konferenca velikih sil v zadevi reparacij. Angleški zastopnik v reparacijski komisiji Brandbu-rv je glasom >Chicage Tribune dobil od svoje vlade nalog, da stališče Francije v zadevi vojnoodškodninskib zahtev od Nemčije do skrajne meje možnosti podpira. POč A JANJ A V CARIGRADU NA MRTVI TOČKI. London, 24. novembra. (Izvirno) f z Carigrada se poroča, da se pogajanja med zavezniškimi generali in Refet pašo glede varstva inozemskih državljanov popolnoma zastala na mrtvi točki. Francija in Amerika, Pariz, 24. nov. (Izv.) >Chicago Tribune poroča iz Washingtona, da se tam govori, da bo ameriška vlada v kratkem poslala francoski vladi vprašanje glede was-hinglonskega dogovora o omejitvi oboroževanja na morju. Visoke vladne osebe so z začudenjem sprejele na znanje izjavo Levgnesa. češ da je Francija vvashington-ski dogovor o omejitvi oboroževanja pod-jiisala — s pridržkom. Boston. 24 novembra. (Izvirno) Semkaj jr dospel Clemenceau. Vse ceste so bile okrašene s fracoskimi zastavami. Župan jo izročil Clemenceau razkošno izdelano francosko zastavo in malega tigra iz zlata. Guverner Vassuchusetsa je Clemen-ceaua v daljšem govorit proslavljal. Cle-•r . ncoau je odgovoril, da Francija od Amerike ničesar ne zahtev a, da pa v Evropi ni mogoč pravi sporazum brez Amerike- London, 24. noveml)ra. (Izvirno) V washingtonsketn senatu je opozicionalec senator Borah Clemenceuua vehetnentno napadel. Branil ga je republikanec Stcr-Ung, Prijatelji Nemčije v Ameriki. Lnusnnne, 24. nov. (Izv.) Iz Washing-tona poročajo listi, da je Clemenceauie\ govor, Ješ da se Nemčija pripravlja na novo vojsko, povzročil viharen protest med nekaterimi ameriškimi političnimi voditelji. Ti izjavljao: Oe Nemčija res pripravlja novo vojno, je Francija za to odgovorna. Senator Borah je izjavil, da noben živ človek na svetu ne nosi večje odgovornosti za bedo v Evropi ko ravno Clemenseau, ker je bolj ko vsakdo drugi odgovoren za ostre pogoje verzajskega miru. — Senator Hitchcock je izjavil, da je resnica, da se Nemčija, Turčija in Ihisi a zbližujejo. Francija pa s svojo politiko to zbližanje podpira. Nemčija se vsled reparacijskih zahtev Francije nahaja na robu vstaje. Pariz, 24. novembra. (Izvirno) Kakor poročajo listi, se ja ameriški senator Hitchcock izrazil o Clemenceaujevi izlavi, da so njegovi predlogi nekoliko megleni. Zdi se, da so med Ameriko in Francijo nepremostljiva nasprotja, dokler Francija tako oslro nastopa proti Nemčiji. Senator ne goji sovraživa do Francije ter tudi ne prevelike ljubezni do Nemčije, toda kar |e rekel, je izjavil v upanju in želji, da Francija pride nekega dnne do tega, da spozna svojo zmoto ler začne nairam Nemčiji novo pot prijateljske politike. Glavna ovira sporazuma med Ameriko in Franci io pa je ta, da Francija zahteva od Nemčije nemogoče stvari v zadevi reparacij. Velikanske potrel^čme nemškega butfžeta. Berlin, '24. nov. (Izv.) Državni proračun za leto 1923 izkazuje samo pri postavki: državne železnice 1 bilijon mark napram 100 milijonom markam ieia 1922. To neizmerno povišanje uv-ra vsled tega, ker je Nemčija primorana premog kupovati v Angliji. Vprašanih b^poselnlh v t SIDNEY SONNINO. Rim, 24. nov. (Izv.) Tukaj Je umrl bivši ministrski predsednik Italije Sidney Sonnino. DAGIJRE V PRID DRŽAVE. Piro. ?4. nov. (Izv.) Raznn drugih Industrijskih pnnog so zdaj tudi mlinski delavci v Siciliji ter poštni uradniki v Zadru ir Ktdaniji izjavili, da so pripravljeni vsak dac delati 1 »ro delj v prid države. NEEDTVOST proijjtariata. N".wyork, 14. (Izv.) Leader ameriškega delavstva Oompeos je javil pripravljalnemu odboru za mednarodno strokovno konfernco v Haagu, da se je ne udeleži, ker se je dnevni red sestavil brez ameriške strokovne organizacije, ker je proti generalnemu štrajk u za slučaj vojne, najsibo ofenzivna ali defenzivna in ker se tudi v nacionalnih vprašanjih noče brezpogojno vezati na sklepe mednarodne konference. NOVA IRSKA VOJNA. Pariz, 24. novembra. (Izv.) »Temps« porota iz Londona. V Dublinu so republikanci napadli vojašnico ter otvorili nanjo silen infanterPski ogenj. O polnoči je v irskem glavnem mestu vladala velika panika. POTRES NA M4.ŽARSKEM. Budimpešta, 24. (Izv.) \ Požunu in vseh okoliških komitatih se je ob E. uri zjutraj čutil potres, spremljan od podzemskega bobnenja. vrhu — le o »ublažitvi« ne duha, ne sluha. Pa sem jo le pogruntal: veste kdo je kriv, da je ta blažena besedica Izostala? nihče drug kot tiskarski škrat, kajti kjer je že toliko praznih obljub, bi bilo tudi še za eno prostora. Sedaj pa še eno vprašanje na naslov g. Benedičico, ki ima poleg ministra Gro-ge največ zaslug na tem »uspehu«. Bene-dičica kmo poznali doslej kot odločnega in možatega zastopnika nenradniških kategorij, da včasih s* je skoro malce preveč izpostavljal, da smo se skoro bali za njegovo kožo, dasiravno smo vedeli, da je patentiran demokrat. Ta patron je nastopal kot pravi pravcati policijski boljševik. Pa vam gre v Belgrad ta drzni rabel, evo Vam ga: vrne se kot najponižnejši hlapec svojega gospoda. In ostane prvi, kakor na povelje, ter zdrdra najudanejši hvalo- in slavospev na naslov prevzvišenega gospo la Groge; tistega Grogo, ki ima poleg Reis-nerja največ zaslug nn maksimiranju! Ta nenadna spreobrnite" gccp. Benedičič dokled. Z ozirom na to, da je ^ublažitev. t?iko nesrečno izpadla ln se razblinila v prazen nič. bi predlagal, da so ped okriljem naše O. Zveze snuj-* odsek za postranske zaslužke. T o v n r i š e r^aksimirance pa ooziv-Jjem, da protestira'o že dne 3. mesto decembra, kaili prepriča! -em sc, da -.i -hH-nols pretest .<, gumijevo krogljico /amogel maksimiranj«, ne-le ublažiti, .emveč docela ukin't|. London. 24. novembra. (Izvirno) V spodnji zbornici je Bonar Law na vprašanje Labour-Pary, zakaj da noče sprejeti deputacije brezposelnih, odgovoril, da je •zmanjšanja brezposelnosti pričakovati izključno le od izboljšanja angleške trgovine. On deputacije ni sprejel, ker je njemu osebno nemogoče pove'lati, kaj bi mogla vlada v danem momentu storiti, da to vprašanje učinkovito reši. — Brezposelni razmišljujejo zdaj o sredstvih, kako priti do Bonar Lavva, da ga prisilijo h kakšni izjavi. Sklepi posvetovan;a so tajni. LL0YD GEORGE. London, 24. novembra. (Izvirno) Llovd George je bil izvolien za leader ja ■nacionalno-liberalne stranke. KRIŽ IN KRALJ ZOPET V ŠOLE! Rim, 24. nov. (Izv.) Fašistovski drž. podtajnik za prosveto Lucchi je poslal vsem prefektom okrožnico, da se imajo križ in kraljeva podoba zopet namestiti po vseh šolah, kjer so ih svojčas sneli. Lucchi izjavlja, da vlada ne bo delj »rne]a brezstid-nega žaijenja vere in simbola narodnega edinstva. KAKO SO MAKSIMIRANJE ^PLAŽTTJk. Ko so se vrniti delegatie iz uredniškega kongresa v Belgradu, nam prinesli radostno vest, da js maksimiranje ukinjeno. Kma'u nato pa po časopisi prinesli že manj veselo poročilo iz vodstva O. ?yeze, v katerem je med drugim rečeno: 2. Maksimiranje rodbinskih doklad zn nižje drž. uslužbence ?-c ukine. Iz maksimiranja se izvzamejo osebne draginjske doklade omeji pa se iznos rodbinskih doklad na določeno š i c v i 1 c članov. Ko smo brali to orekeljsko 2. točko, smo takoj rvideli, da pomeni mblaženjec veliko mani kot nkinjenje. in da bn pravzaprav le maksimiranje v drugi izdaji. Te našo domnevo je docela potrdil Bek, ki je na sej; širšegfi odbora O. Z. pojasnil, da ie human ud i obljubil maksimiranje ublažiti za polovico,, reci, beri in piši: polovico otroka, torej za borih 300 kronic na družino. Predsedniku Li-Jeku pa tako Bekšovo razodetje ni bilo po volji, u videl ja njegovo napako, pa mu jo segel v besedo in zvišal družinske doklade se za 1 otroka. No, smo si mislili, nekaj bo pa le, vsaj za ocvirke na nezabeljene žgarice. »Slava Tebi in čast, o groza, ki tako skrbiš za nas najbednejše med bednimi.« Ko pa danes zjutraj mesto zajtrka požiram »Jutrove« novice in ko zadenem pri tem na tisto volivno bombo, ki sipl!e s papirnatimi milijoni okrog, da je strah in groza in iščem med tistimi darovi, ki nam jih za 3. december obeia Jutrovski Miklavž, ne najdem nikjer niti ene besedice o »ublažitvi« maksimiranju. Vse je bilo v tistem bombastičnem poročilu, kar si poželi izmučeno uradniško srce: Zvišane draginjske doklade začenši s 1. decembrom, nabavni prispevek, 13. mesec in še Zerja-vova posebna skrb za nižje uslužbence po SHOD KRŠCANSS} SOCIALNEGA DELAVSTVA tn rlAMESCENSTVA. Sinoči en jo ■/ .»Unionovi« dvorani vršil lepo obiskan shod kršč. socia'nih delavcev in nameščence-. Domala vsa dvorana je bila zasedeno, zadaj \n ob straneh pa je stalo še polno pcshtšavcev. Kdor pozna ' Unionov> dvorano, bo lahko presodil, da je bila udeležba vkljub zgodnji uri res le-/>a. Izvzemši 15 žensk so bili na shodu navzoči sami volivci. Shodu ie predsedoval tov. Ruta .*, ki ie podelii besedo poslancu tovariši G o s t i n f a r j u, ki je burno pozdravljen razvijal načela, po katerih se ima vršiti delo v občini in državi. Odgovarjal je na napade nasprotnikov ter ired velikim orlobravan em poživljal kršč. soc. delavstvo naj kot. en mož 3. decembra stori svojo dolžnost. — Za njim je govoril zasebni nameščenec tov. Orehe k, nato pa tovar;š Ž u m e r. Shod je kratko pozdravil državni poslanec dr. G o s a r, viharno pozdravljen, ter klical na skupen boj za določene skupne soc'alne in gospodarske smotre. Kot zadnji je govoril tov. Krem ž a r, ki se je pečal z volivno agi-tncijo nasprotnikov in z njhovimi lažmi, ki so vzbudile viharno veselost. Gromovi-to rr.trjevanje ie sledilo vprašanju, ali bo kršč. socialno delavstvo stori'o svojo dolžnost. Shod je pokazal, da bo kršč. soc. delavstvo svoio dolžnost si ajno izvršilo. — Shcd je pa pokazal tudi discioliniranost kršč. socialnega de'avstva in nameščanstva, ki je v tak;h množinah prišlo na zborovanje brez plakatov in brez vabil po listih. SHOD JAVNIH NAMEŠČENCEV, SOMIŠLJENIKOV SLS. Sinoči se je vršil v Roko-lelskem domu dobro obiskan shod javnih nameščen- cev, somišljenikov SLS, ki mu je predsedoval poslanec dr. G o s a r. Prvi govornik prof. dr. Rožič se je bavil v svojem govoru z vprašanjem zboljšanja gmotnega stanja državnih nameščencev. Naglašal je nujno potrebo, da se zadovolji potrebam državnega uradništva, ako hočemo priti do urejenih razmer v državni upravi, ■ katerimi se bo odpomoglo tudi splošni nezadovoljnosti. Današnja plača državn. uradništva ne za Jostuje niti za najnujne še življenjske potrebščine, medtem, ko se o drugih potrebah kulturnega človeka niti ne more govoriti. Državno uredništvo nima niti bolniškega zavarovanja, glede rešitve stanovanjskega vprašanja pri urad-ništvu pa se dosedaj sploh Se ni nič ukrenilo.^ To so 3tvari, ki silijo državnega nameščenca, da gre z ono stranko, ki socialno čuti in dela. Zveza delovnega ljudstva druži vse one, ki črtijo, rta se Jim god? krivica, fn med te spadajo tudi državni nameščenci. Poslanec G o s t i n č a r Je v -vojem govoru označil dolžnosti države napram njenemu uradništvu ter razvil komunalni program Zveze de'ovnega ljudstva glede oa zadeve, ki se tičejo uredništva. Govorili so nato še drucri zastopniki tradništva. Kandidat Josip Pire pa > med drugim govoril o vprašanju bolniškega zavarovanja uredništva, odnravi maksimiranja in petdinarske omejitve. Prof. tir, P u n t a r ie pobijal neutemeljene trditve nasprotnikov, da je SLS rroti uredništvu. Ko je bi'a SI S v bivšem deželnem odboru v večini, ie znala zadovoliivo urediti tedanjemu deželnemu uredništvu emotni no-loža j. da je bil boljši knt pa položaj drž, uredništva, izenačFa njihov pravni po'o> žaj, ter dokazala tudi praktično, da priznava za pošteno delo tudi pošteno plačilo. Končno je protestiral proti omeevanjts nolitične svobodo državnega uredništva* Poslanec dr. G o s a r je končno poročal v političnem po'ožaiu s ?)osebnitn ozirom na vprašan;« službene rragmatike, ki se sedaj rešuje v skupščini. Zborovalci so po DO'(ioni< na dokazovanje, da se je krščanstvo čisto naravno razvilo iz poganstva, ali točniše: iz hetenistično-riniske kulture. Kakor vse'.ej pri novih odkritjih je bil tudi tu v začetku velikanski hrup in triurni; danes — so že bolj ponižni. Članek »Iz ver-stvcno-historičaih vprašanj starega krščanstva (dr. Fr. Ks. Lukman) nam pripoveduje, kako prvi strokovnjaki v tem vprašanju, svare, dasi nasprotniki razodstega krščanstva, pred prenaglimi sodbami in zaključki. »Niti ena osnovna ali gonilna ideja krščanstva se ni izkazala kot izposojenka iz poganstva...« to priznavajo sedaj vsi tozadevni učenjaki. »Kjer smo trdili, da si je krščanstvo kakšno svojo gonilno ide;o (treilesde Idec) kar izposodilo od lie-lenizma, uno se motili«, priznava E. Nord^n (Die antike Kunstprosa 1918, II, str. 4G6). — Zelo hvaležni smo »Casii" za članek: »Orel« (Jernej Hafner). Med nami je, gledamo njegove nastope, čitemo o njegovih uspehih, toda v čem je njegova moč, kaj je njen pravi namen, smo komaj vsi vedeli; zdaj nam je Io povedal veščak, ki to organizacijo pozna; razpršil je tudi končnoveljavno vse predsodke, ki so se čuli semtertja med katoličani proti Orul. Članek jc informativen in bo le pobuda vsem drugim društvom, ki stoje na temelj u krščanstva. — Nič nas Slovence tako ne boli, kot divjanje našega soseda Italijana zoper naše brate, ki smo jih zaenkrat izgubili; Italija s<> vrnii- Vikor d?, so ^k^vani vedno ns tleh. Kak- šna usodna zmotal Statistik« nam od čisto nove strani kaže, kako je bodočnost Evrope ob Črnem morju, v tikrajini, v Južni Rusiji, 'io narodnogospodarsko iu politično sliko nam podaja velezanimi-vi članek: »ležiiče prebivalstva Evrcpe 1. 19">0« (sp. prof. V. Saraton). — Za vsakega izobraženca je zelo podučilo, proučevati vire velikih slovstvenih del. Ze celo stoletje jih iščejo za Dantejevo veliko pesnitev dantologi vseh narodov. Doslej brez uspeha. Zdi se pa, da se je najbolj približal pravemu viru Spanec Lon Miguel Asin Palacios, ki je pred 3 leti (1919) presenetil dantologe z edkritjem, da bi muslimanska eshatologija utegnila biti najvažnejši vir Divini Commedii. O tem odkritju poljudno poroča članek »Nov« pota v dantologiji« (St. Lebcn). To vidimo že zdaj: marsiktero mesto v D. C. bedo komentarji morali vsled te razprave španskega učenjaka revidirati. Pri nas je krog dantologov pač majhen; pa čanek nam nudi še nekaj drugega: tu imamo kos muslimanske verstvene kulture; to pa Jugoslovana pač zanima. Ako se bo odkritje dokazalo kot resnično, ne bo sicer Dante nič manjši, ker je kot katoličan, kot skoleslični filozof, kot politik vso snov po svoje obdelal (kakor često Sekspir), ampak ironij« zgodovine bo spet enkiat pokazala svoje prste: dečim Danteja vsi kulturni narodi čitajo in prevajajo, ga samo Arabci (Turki) ne, ker je Mohameda D. postavil v Pekel, med sejavce verskega ' razkola. — V listku »Časa« nahajamo tri večje kritike: Dr. Fr. Štele razpravlja o zgedovinski razstavi ! slikarstva na Slovenskem ter ugotavlja katera nova I spoznanja nam je priiuria, to, da so utemeljitelji slovenstva v umetnosti: Jelovšek, Mencinger, Ber-gant. Vsled neke opazke dr. Manluanija pojasnjuje dr. St., zakaj je v katalogu sliko sv. Cecilije pripisal Plannerju. — Velezanimiva je kritika knjige Fr. Vebrove: Sistem filozofije, I., izpod peresa dr. Al. Ušeničnika. Fr. Veber je prisiaš Meinongove »pred- metne lilozofije«, katero je deloma izpopolnil. Be seda »predme,na f.< je sicer nova, ali pokazalo s« bo morda, piše dr. U., da »ta teorija ni nič drugega kakor teorija o pojmih v objektivnem smislu, ali teorija o ide.ah in bi se Meinung ter dr. Veber srečala s i omažem Akvinskini in Ur. Mahničem.c — O. F. Sanc D. I. (Zagreb) zelo pohvalno razčlenjuje dr. Ušeničnikov Uvod v filozofijo, ki g* toplo priporoča tudi Hrvatom. (Urednik dr. Srebr* nič nam zadaj mM »Kult. drobtinami« navaja sodbo češkega fuo/.ola dr. Kraiochwila o Ušeničniko vem Uvodu; češki učenjak pravi, da je dr. Ušeničnikov Uvcd danes gotovo najboljši uvod v filozofijo v vsej svetovni literaturi.) — Končno izvemo — oddrugod ne bi vedeli, ker človek vseh raznih revij ne zmore — da sta dr. Štele in dr. Iz. Cankar Cehom priredila monografijo o blovenski moderni upodabljajoči ume.nojti; dalje vsebino H. Wendcl« knjige »Von Belgrad bis Baccari« (Dr. Pregelj)! čitamo pohvalo o župnika A. Mrkuna »Cerkveni priročnik za kat. Jugoslovane«, oceno o Fr. Goršicevi »Socialni zaščiti dece in mladine«, o Pavla Butorca socialnih mislih, zbranih v »Z« napretkom«, o dr, Kimovčevi Pevčevi Pesmarici, I. — V »Kulturnih drobtinah« je vreden posebne pažnje posnetek »J Nove Evrope 1922, II. okt. »I apirnala Jugoslavija« nmogo knjig, a malo idej — to je uničujoč« sodbJ o naš dobi. Drobtlna »o okuženosti v Nemčiji« j' dopolnilo k poglavju o matcrializaciji naše kultur« Končno z mirnim srcem rečemo: »Cas« se n ved« svoje naloge, da bodi ogledalo časa, odjek vsel obupnih krikov naše dobe in naporov najtoljšil mož v svrho pomoči. Ta snopič novega letnika zne va dokazuje, da urednik na.edi list. Ne dvornimi da vsi naročniki ostanejo »Casuc zvesti in da s še novi oglasž. List stane 40 Din. Naroča se: Jugoslovansk tiskarn«, kolporlažni oddelek, Ljui^Mna, j- i Stev 2R1. SLOVENEC, dne 28. rtovemEra 1922. Stran B. Narodom« priznava, da liberal.l niso storili prav nič za regulacijo učiteljskih plač, dokler so imeli v rokah deželni odbor kranjski. Samo norci poljubljajo bič, ki jili tepe. Temu mnenju »Jutra« se mi popolnoma pridružujemo, čeprav bo »Slov. Narod« proglasil, da smo z »Jutrom« v zvezi. Ker pa mi državni nameščenci nočemo več biti norci, ki bi poljubljali demokratski bič, ki nas tepe, zato imamo svoj lastni bič, lkapucinarje in druge patre in fratre«. — Revež mora biti malo časa v Ljubljani, da tako izvrstno pozna njene volivce, katere hoče v občinskem svetu zastopati. Sicer pa ga bo to nedolžno veselje minilo 3. decembra, ko bodo Ljubljančani pokazali, da taki trapasti in gnili vici nanje že zdavnaj več ne uplivajo. -I- »Još nekoliko sednica.« Belgrajska /^Jitika«, ki velja splošno za jako dobro [informiran list, poroča o uradniškem vpra-Išanju, da se bo reševalo »na još nekoliko I sednica«. ' -f- Poglavje o pameti. Včerajšnje »Jutro« pravi, da »Slovenca« srečava pamet. _ Obžalujemo, da tega poklona ne more-|mo vrniti. -f Mussolini in Slovenci. Belgrajska I: Politika« objavlja razgovor svojega dopisnika z Mussolinijem. Tekom razgovora le Mussolini silno slavil Srbe. Ko ga je do-Ipisnik opozoril, da žive v Jugoslaviji tudi I Hrvatje in Slovenci, je Mussolini rekel: |>Moje simpatije niso enake. Na prvem me-1 stu so pri meni Srbi, na drugem Hrvati, Izadnji pa Slovenci.« — Če nas sedaj ne bo Ikonec, potem nikdar. Toda svet se ne suče I po željah mesarskih pomočnikov. -j- Fašistovska vlada proti ljudski Istranki. Kakor je razvidno iz italijanskih (listov, gre fašistovska vlada za tem, da Irazbije ljudsko stranko. Z vsem poudar-Ikom podpira težnje desnega krila, ki bi Iga rada odkrhnila o dostalega dela in na-Ignila do tega, da bi se organiziral v lastni 1 katoliški stranki. Zaenkrat pa stvari v po-Ipolarski stranki nikakor še niso tako Idaleč. + Italijanski parlament. Dne 23. t. m. Ise je v italijanski poslanski zbornici zače-Ila razprava o zakonu, ki daje vladi polno lmoč v stvareh upravne reforme. Zastopnik Isardske delovne stranke Mastino se je iz-Ijavil proti zakonu, ker njegova stranka se-Idanji vladi ne zaupa. Govoril je proti sedanjemu centralističnemu režimu, ki Je lustvaril ugodna tla za razne oligarhije. (Zahteva decentralizacijo, za južne kmetske Ikraje in otoke pa avtonomijo, ki edina mo-Ire obnoviti njihovo gospodarsko življenje. |Za Sardinijo posebej zahteva v imenu av-lonomistične stranke carinsko svobodo. — froti zakonu se j eizjavil tudi zastopnik (socialistične stranke Riboldi, ki je rekel, se hoče uvesti osebna diktatura. Razprava se nadaljuje. -f Turška politika. Kakor poroča »Ha-jvas«, angorska skupščina te dni vodi jako Ij&nimivo debato o orientskem vprašanju. (Gotovega se še nič ne ve, zdi se pa, da |Wke skrbi zlasti agresivna politika Mus-jsolinijeva. Menda se nekateri angorski politiki nagibajo k balkanski zvezi, da na ta [način zavarujejo Orient proli vsem zapadlem silam. O Mussoliniju se poroča, da bi Pe rad približal Rusiji. Sploh igra neka-Itaga Napoleona, od katerega se pa zelo Razlikuje že v tem, da je izredno gostobeseden. -f Kulturna vprašanja na čoškem. i^pomenica češkega episkopata na vlado llede pravične ureditve vprašanja odno- sov med cerkvijo in državo in proti različnim naredbam vlade, katere žalijo versko svobodo, je napravila na vse kroge velik vtis. Kakor se vidi iz odziva v oficiozni »Prager Presse«, jemlje vlada spomenico resno v pretres in uvažuje njeno stališče. Zelo se hvali patriotični ton spomenice. Gotovo je, naj se odnosi med cerkvijo in državo na Češkoslovaškem urede po tem ali onem sistemu, kulturnega boja v ostri obliki ni pričakovati. Metode češke vlade so pač znatno drugačne in kulturnejše nego metode kompanije Pašič-Pribičevič-Kumanudi. Dmvm ppe, — S. Kunigunda Zavcrnik t. V torek 21. novembra je umrla v Marijanišču v Ljubljani sestra Kunigunda Za vernik. Tiha in skromna, v široki javnosti nepoznana, tembolj pa znana in spoštovana povsod tam, kjer je neumorno delovala, kakršne so sploh naše redovnice. Kdo bi si mislil, da .'e v taki-le skromni redovnici, ki služi vse svoje življenje Bogu in bližnjemu, brez vsakega hrupa in šuma, združeno toliko ljubezni, neizmerne požrtvovalnosti, samozatajevanja in skromnosti. Malo je ljudi, ki poznajo delovanje redovnic in je znajo prav ceniti Večini se morda niti ne sanja, kakšna dobrolnica je vsaka redovnica, ki se tako ostro razločnie od današnjega zmaterializiranega sveta, ki hoče biti za vsako, tudi najmanše delo plačan. Take misli so nas navdajale, ko smo stopali za krsto blagonokojne sestre Kunigunde. S. Kunigunda je delovala v kongregaciji šolskih se«ter 22 let. Dičilo jo je izredno blago srce, ki so je znali ceniti akademiki, za katere je uporabljala svoio kuhinjsko spretnost. V začetku vojne ji je njeno predstojništvo radi bolehno-sti poverilo službo v dnevnem zavetišču v Rokodelskem domu, pozne.ie pa 'e bila pri-cJeljena v bolnico in sicer ranjencem, ki so imeli najhujše poškodbe na glavi in v prsih. Tu je revica z neumorno postrežlji-vostjo in sočutjem lajšala trpinom gorje, dobila pa je brez dvoma hi kal svoje bolezni, za katero je umrla, za srčno ohromelostjo. Iz bolnice je prišla leta 1917 za kuharico v bolnico deželnega dvorca. Po prevratu je šla v obrtno šolo, da Je v in-valiclnici uredila kuhino. Ko je tam glavno delo končala, je morala spet nazaj v Marijanišče, da je tam prevzela kuhinjo za bolnike. Spomladi 1. 1920 je bilo ustanovljeno zdravilišče za bolne na plučih in na prošnjo zdravnikov je bila zopet s. Kunigunda poslana tja, da je uredila kuhinjo. Še isto leto je bila poklicana nazaj v Ljubljano, da prevzame kuhinjo v garni-zijski bolnici. Šolske sestre so bile v vojnem in povojnem času z delom preobložene, tako da je njihove telesne moči presegalo in je bilo predstojništvo primora-no odpovedati nekaterim oblastim pomoč sešter. Za dobro s. Kunigundo pa ni prišel čas odpočitka, dasi ga je bila silno potrebna. Predstojništvo ji je moralo poveriti gospodinjstvo v akademski menzi, ki je bila otvorjena v Marijanišču. In boljše gospodinje in spretnejše kuharice vodstvo ne bi moglo dati. To svojo službo e pokoj-nica opravljala z največjo točnostjo in uprav materinsko ljubeznijo do svoje smrti. Akademiki so jo pa tudi spoštovali in ljubili ko svojo mater in jo na njenem zadnjem potu spremljali na pokopališče. Dasi bolehna, ie bila do zadnjega delavna in vedno vedrega srca. Dobri duši bodi Bog obilen plačnik! — Kaj si žele ministri za Miklavža? Njihove želje poroča zagrebški »Večer« v sledečih verzih: »Pašič, sjeta Baja: Koku zlatnih jaja. — Timotije Kosta: Samo vinca dosta. — Ninčič diplomata: Izložba palata. — Doktor Kumanudi: More, plati, a šuti! — Pribac Svetozare: Svakog u žandare! — Lazar Pečatan: Cio svet: šantan (chan-tant). — Pašič, Parlamenat, civil-regime-nat! — Ideal Žerjava: Pasji škandal, slava! — Pucelj snjeva o grbu: Golem svinjski trbuh! — Mešana vlaka 931 in 932 na progi državnih železnic Ljubljana — Trbiž sta ustavljena med postajama Jesenice—Kr. gora, namesto njiju pa vozita mešana vlaka 931a-932a in sicer iz Jesenic ob 9.35 in iz Kranjske gore ob 17.04. — Strašni ljudje! Zanimiva kazenska razprava se je vršila te dni v Zagrebu. Pred sodnika pripeljejo žeparja. Ime mu jc Kiso. Gospodin Kiso pripoveduje prav otroško odkritosrčno, da se v Zagrebu silno lepo živi, ker se v Zagrebu lahko »dela«. — »Pa zakaj ne greš v Belgrad?« ga vpraša sodnik. — »Tja, kjer ti žandarji s puškinim kopitom polomijo rebra? Ne, ne, v Zagrebu Je lepše.« — »Pa pojdi v Ljubljano!« — »Jok, bre! Tam je strašen red. Par sto ti jih pride na kolodvor k blagajni, pa nobenega drenja! Lepo drug za drugim gredo in odhajajo. Ampak v Zagrebu je boljše. Tu so zajete kot kozli na blagajno in takrat mi »delamo«. O, tu se da »delali«. Pa tudi več denarja imajo v Zagrebu. V Sloveniji sem bil osem dni, pa nisem »zaslužil« niti 100 dinarjev.« — Gospodin Kiso bo imel mir en mesec dni. x I — Jugoslovanski špelulanti v Berlinu. Novosadski »D. Volksblatt« princa berlinsko vest, da je Pašičev sin Rade kupil v zadnjem času v Berlinu 23 hiš v vrednosti 200 milijonov mark. Drugi jugoslovanski državljani so pokupili v Berlinu 600 hiš. Na polju špekulacije potemtakem Jugoslovani uspešno tekmujemo v svetu. ^ — Pregled javnih lokalov radi snage vrši zadnji čas v Zagrebu posebna komisija. Vsi prestopki se kaznujejo z občutnimi denarnimi globami, v posebno kričečih slučajih se odvzame koncesija. — Moderne preo&nove v policijskih zaporih v Zagrebu. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je izdalo statut o organizaciji nadzorstvene službe v policijskih zaporih. Po novih določbah se dele zaporni oddelki na prostore 1. za politične aretirance, 2. za aretirance kriminalne policije, 3. za osebe, ki so bile obsojene zaradi prestopka policijskih predpisov, končno 4. za mladostne aretirance in za osebe, ki so bile obsojene zaradi reverzije. Za bolne jetnike se pri-rede posebne celice. — Zaplemba lekarniškega blaga v uo-vosadskih drogerijah. Na pritožbo novo-sadskih lekarnarjev je oblast po drogerijah izvedla preiskavo in zaplenila vse lekarniško blago. Proti tvrdkam se uvede kazenska preiskava. — Prehiti v italijanskem senatu? Italijanski listi poročajo, da bosta o priliki prihodnje izpopolnitve italijanskega senata poklicana vanj tudi dva prelata, in sicer nadškof v Pisi kardinal Maffi in kne-zoškof v Trentu msgr. Enrici. — Beležimo zgolj kot kronisti. •— Boj za šolo na Dunaju. V dunajskem občinskem svetu so socialni demokrati vložili predlog, da se iz drž. šolskega zakona odpravi določba, glasom katere morajo biti voditelji na ljudskih šolah tiste vere, kateri pripada večina učencev, kakor tudi določba ki šolskim vodstvom nalaga dolžnost, da se vdeležujejo verskih vaj. — Ukraden konj in voz. V Divači je ukradel trgovcu I. Jančarju njegov hlapec Miha Strah, star okoli 45 let in grbast konja in voz ter zbežal z vsem v Jugoslavijo, najbrž v okolico Cerknice. Konj je sive barve. Kdor izsledi tatvino dobi 300 Din nagrade. V slučaju izsleditve naj se poroča najbližji orožniški postaji ali polic, ravnateljstvu v Ljubljani. — Za upravitelja bolnice v Murski Soboti je imenovan g. Anton G o r e 5 a n doslej upravni asistent celjske javne bolnice. — Kamnik. Dramatični odsek društva »Kamnik« v Kamniku ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo 26. t. m. točno ob pol 4. uri popoldne v Kamniškem domu SchiSnherrjevo draino v treh dejanjih »M r a k«. — Odbor. — Za tobakarje in financo. Prejeli smo: Pred nekaj dnevi je bilo citati v časopisju, da je tobačnih izdelkov v skladiščih naloženih za par let, v majhnih prodajalnah se jih pa ne dobi, ker da mali prodajalci za nakup vedno dražjih izdelkov nimajo dovolj denarja. To je deloma les, vendar na pomanjkanju tobačnih izdelkov v malih prodajalnah ne nosijo vso krivdo samo mali prodajalci, ampak tudi — in morda največ — tobačni založniki. Vsled visoke cene tobačnih izdelkov najbrž tudi založniki ne razpolagajo z dovoljnim kapitalom, zato čakajo nekateri, da jim mali prodajalci nanosijo nekaj denarja, in šele potem gredo v tovarno dobaviti. Založnik čaka z novo nabavo tako dolgo, da razproda staro zalogo, in pride tako do denarja, tako delajo pa tudi mali prodajalci, zato pa včasih po več dni ni dobiti po trafikah nikakršnih izdelkov, vsled česar trpi škodo mali prodajalec in založnik, največ pa država. Ljudje so radi pomanjkanja razjarjeni in obkladajo male prodajalce z raznimi nečednimi besedami in priimki, mali prodajalec pa sedi v trafiki in mora to poslušati in tratiti dragi čas, zasluži pa ničesar. Pred nekaj tedni so dobili oddelki finančne kontrole neki odlok, po katerem se lahko trafikanti pritožijo, če ne dobivajo ob vsakem času in vseh tobačnih izdelkov. Kaj pa pomagajo take pritožbe? Kdo bo pa prevzel zalogo, če se potrebuje na mesec 250.000 in še več dinarjev za tobak. Kdor razpolaga s takim denarjem, sc loti rajši česa drugega, kar mu več nese. Kazalo bi ustanovti tudi več zalog, da bi trafikantom ne tre-balo hoditi tako daleč po tobak in pri tem zapravljati čas in denar. V občini Trbovlje n. pr. je 16 trafik, ki razprodajo mesečno za nad 150.000 Din tobaka. Ves ta tobak se vozi iz Ljubljane mimo Trbovelj v od Trbovelj 4 postaje oddaljeni trg Laško, trboveljski trafikanti pa hodijo ponj v Laško, in ga vozijo nazaj v Trbovlje ter s tem zapravljajo čas in denar. Zaprosili so sicer za ustanovitev zaloge v Trbovljah, pa se jim je prošnja iz do sedaj neznanih vzrokov zavrnila. In tako bo romal tobak še zanaprej iz Ljubljane v Laško, iz Laškega pa nazaj v Trbovlje, trafikanti bodo pa z dobavami izgubljali čas in zapravljali denar, tralike bodo pa radi pomanjkanja tobaka samo 14 dni v mesecu odprle. Taka je preskrba invalidov S trafikami. — Vesela vožnja. Kapitan ameriškega potniškega parnika »Minnesota«, ki je nedavno odplul iz Ncw Yorka v Evropo, je kmalu po svojem odhodu dobil brezžično brzojavko, da naj odstrani z ladje vso »mokroto«, to je vse alkoholne pijače. Kapitanu sc je zdelo škoda, da bi alkoholno »kapljico« izlil v morje ter sc je odločil, da odstopi pijačo moštvu :n potnikom da jo »ugonobe«. Sedaj sc je začelo na ladji veselo življenje. Ljudje so pili noč in dan in pijanost je bila proglašena v pcrmancnci. A kakor so se trudili, pijače ni hotelo biti konec. Ko je parnik pristal v Plymuthu, je ostalo potnikom, ki so se vozili dalje v Hamburg, šc dobršen kos naloge, da »osuše« ladjo. — Tatvine la vlomi. >Obnovi< ua Fužinah M ukradeno štiri odeje in več zabojev žebljev. >Obnovo« so tatovi oškodovali za 2700 kron. — Na mošanjskem polju je bil ukraden z njive Vin-cencijeve družbe plug v vrednosti 8000 kron. — Feliksu Deisingerju iz Podgore št. 10 pri Kamniku ukradeno 6800 kron. — 200 kg krompirja je bilo ukradeno gostiji Frančiški Oražem v Vol. Mengšu. — Od letošnje Velise noči naprej je bilo posestniku Francetu liajdotu v ČernuSah ukradeno 280 ameriških dolarjev. — V Spodnjih Domžalah je bilo vlomljeno v stanovanje Antona Graške. Vlomilci so odnesli raznega blaga v vrednosti čez 27 tisoč kron. — Olivesni polletni tečaj na državni podkovali! šoli t Ljubljani se |iričnc ilne 1. januarja 1923. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne pod-kovske šole v Ljubljani do lit. decembra 1922 prošnje ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. učno spričevalo, 5. ubožni list, 6. nravstveno spričevalo. Pouk v jiodkovski šoli je brezplačen; r.čeuci dobivajo re.dno državno podporo ter imajo prosto stnnovnnje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg pod-kovstva se poučuje kol neobvezen predmet ogledovanje klavne živine in mesa. Prošnje je kolekovati 7. Din IU vsako prilogo pa 7. kolekom za Din 1. Vodstvo državne podkovske šole. — Prijet tat. Kovaškemu mojstru Urhu Po-gačarju je bilo ukradeno veliko kovaškega orodja. Kamniški orožniki so pridno sledili tatu in so rea našli pri bivšem njegovem vajencu kovaškega orodja v vrednosti 7232 kron. Vajenca »o zaprli. — Naznanilo otvoritve. Podpisana tvrdka je prevzela z današnjim dnem trgovino s špecerijskim in kolonijalnira blagom ter zalogo rudninskih voda od tvrdke Julij Elbert v Ljubljani, Kongresni trg 14. Prodajala bodeva vse te predmete po brez-konkurenčnih cenah. — Za obilen obisk se slavnemu občinstvu najtopleje priporočava ter beleživa z velespoštovanjem. —• Černak & Komp. 5047 — Čajne mešanice v srebrnih zavitkih 7. znamko »Buddlia« so priznano najboljše. Dobe se povsod. Zahtevajte navodila. štajerske novice. š Na golih tleh. Nismo zaman že lani opozar jali, da bo stanovanjska kriza v Mariboru vsled popolne gradbene pasivnosti in še bolj vsled znanih in neznanih korup-cij pri porazdelitvi stanovanj, čez leto did prikipela do vrhunca. Komaj je začela po-slovnica Mar-Stan, prvotno namenjena za preskrbo stanovanj v novih zgradbah, raziskovati po pravih vzrokih stanovanjske krize, že je naletela na slučaje, ki se zde nepoučenim naravnost neverjetni. Bolne, slaboumne ženske, ki v Mariboru nimajo ničesar opraviti, begajo od hiše do hiše, in srečne so, če dobe kje toliko ukmiljenja pri hlapcih, da smejo prenočiti na golih tleh v hlevu poleg živine. Drugi se nahajajo v napol odprtih lopah, v zatohlih kleteh itd. Kako strašno trpi pri tem morala, si lahko vsakdo sam predstavlja. Ampak za to stran se v Mariboru več ne brigajo. Saj so znani slučaji, ko se je javno in ponovno zahtevalo, naj se saj rešijo šolske deklice. Saj je Maribor v tem oziru tako škandalozno nepreskrbljen, da ne vedo kam s človekom, ki nima svojih ljudi in se onemogel zgrudi na cesti. Na policijo? Tam so prostori prenapolnjeni in taki, da nas mora biti sram pred celim kulturnim svetom. Policije ne zadene tu nobena krivda; že leto dni apelira pri mestni občini, naj se ti prostori osnažijo in popravijo, vse zaman. Kakor čujemo, je že omenjeni zavod Mar-Stan započel tudi na tem polju človekoljubno akcijo za odpomoč takim revežem. G. okr. glavar dr. Lajušič je dal na razpolago slamnice in odeje, tudi se išče primeren prostor, kamor se bodo spravili saj največji reveži, ki so zdaj primorani pre-zebovati na golili tleh, tuje reveže pa odpošljejo v domovinske občine. š Smrtna kosa. V Selah je umrl vzoren krščanski mož Anton Hovnik, p. d. Vrčkov-nik, star 59 let. Pokonik je bil 25 let član občinskega sveta in več let tudi župan. Bil je velik prijatelj ubožcev, nasproti katerim je imel vedno opdrte roke. Svojo družino je vzorno vzgojil v verskem duhu. — Vi Oplotnici pri Konjicah je umrla vrla krščanska žena in mati 68 letna Antonija Me-jovk. Blagopokojnima svetila večna luč! s Smrt pod vozom. Posestnikov sin Pulko od Sv. Lovrenca nad Mariborom je peljal les v tovarno v Majšpergu. Na hudem klancu je skočil z voza in padel pod kolo, ki mu je glavo popolnoma zdrobilo. š Stenografija in telovadba na šolah v Celju. Celjski mestni šolski svet je sklenil, da se na meščanski šoli takoj zopet uvede pouk v stenografiji ter sistemizira mesto telovadne učiteljice na dekliški osnovni šoli. š Srebrno poroko je praznoval v Žalcu bivši poslanec in župan g. Fr. Roblek' s soprogo Ano roj. Zanier. š llmrla je v četrtek dop predobra, obče spoštovana mamica Ajta S i b a 1 iz ugledno Jožekove hiše v Slatini, župnija Ponikva ob j. ž. v starosti 72 let. Pogreb se vrši danes. Lani ob Svečnici je obhajala zlato poroko s svojim preostalim možem. — N. p. v m.! š Zgodba o 300 kronah. >Slov. Gospodari poroča to-le resnično zgodbo: Neki mož iz radgonske okolice si je bil svoj čas s trudom in stedenjem prihranil 300 kron, ki jih je vložil v nemško »šparkasoc v Radgoni. 300 K jo bil tedaj že lep de-' nar. Ko je mož nedavno umrl, je ta svoj zaklad zapustil nekemu sorodniku. Le-ta je šel v Radgono, da dvigne denar. In pošteno so mu našteli 300 K — toda sedanjih nemško-avstrijskih. Mož .'e okamenel. Toda izpremeniti se žalostna stvar ni dala. Poprosi le, naj mu izplačajo vsoto v jugoslovanskih kronah. In dobil je natanko 1 K 35 vinarjev — niti za eno žemljo. Na podoben način so udarjeni vsi tisti Nemci in Slovenci, ki so vlagali denar v nemško šparkaso in ga niso pravočasno dvignili. Primorske novice. p Fašisti zasedli zgradbo Ciril Metodove šole. V nedeljo 19. t. m. so fašisti zasedli šolsko zgradbo Družbe sv. Cirila in Metoda v selu Martinčiču pri Goržnjanu in jo izročili občinskemu predstojništvu, da otvori v njej italijansko šolo. p Bomba na ulici. 21. t. m. zvečer je v nlici Foscolo v Trstu eksplodirala bomba in ubila eno osebo — 60 lelno Marijo Segnar — dve pa ranila. Eden obeh ranjencev je kr. stražnik Nirzaro. Kdo je vrgel bombo, se še ni dognalo. p Smrt 9letne paslirice. V mali vasi pri Kanfanaru je služila zo pastirico Dietna sirota Marija Čabran. Ko je bil te dni hud mraz, si je dekletce na paši zakurilo ogenj, da bi se grelo. Pri tem ji je burja potegnila krilo proti ognju in otrok je bil v hipu ves v ognju. Klicaje na pomoč je deklica tekla proti domu, a je na potu omagala in se zgrudila Ko so pastirji in jo prinesli domov, je bila že tako ožgana, da je kmalu v strašnih bolečinah umria. p Italijansk učiteljski kogres o ureditvi ljudskih šol v novih pokrajinah. Vprašanje o ureditvi ljudskih šol v novih pokrajinah si je italijanski učiteljski kongres v Trstu prihranil za zadnji dan svojega zborovanja. Bila je to pereča točka, ki je zanimala vso italijansko nacionalistično javnost. Kakor poročajo italijanski listi, je bila dvorana nabito polna občinstva; navzoči so bile šolske avtoritete, poslanci in politiki ter veliko število učiteljev-fašistov. Poročilo o tej točki je imel Pasqualis. Njegovi predlogi so vzbudili najostrejše nasprotje fašistov in drugih nacionalistov. Seja se je morala prekiniti in šele v kasni uri so našli kompromisno formulo, ki je bila nato sprejeta. Dnevni red zahteva v glavnem: da se nemudoma razširijo na ljudske šole v novih pokrajinah vsi zadevni šolski zakoni prejšnje kraljevine; da se vsi dosedanji šolski sveti razpuste in nadomeste z zgolj tehničnimi organi, ki naj skrbe, da se šolska obveznost izvršuje in da se šolski pouk redno vrši; šolska dolžnost velja do 14. leta; izpit za usposobljenost se odpravi; pravni in gospodarski položaj učiteljstva se uravnaj po sedaj veljavnem italijanskem zakonu. Po tem sklepu, ki se je hvršil pod očividnim pritiskom fašizma, se je kongres zaključil. p Položaj slovenskih vojakov v italijanski armadi. Tržaška ^Edinost« poroča, kako se slovenski vojaki v svojih pismih ne pritožujejo samo nad tem. kako težke vaje imajo in kako so lačni, ampak tudi nad tem. kako jih vsak večer stari italijanski vojaki neusmiljeno prelepajo. Ako se drugi dan na komamll pritožijo, se jim smejejo in po-smehujejo. Ob vsaki priliki morajo slovenski vojaki požirati psovko »porci sciavi«. — Dobro delajo Italijani, pa ne za Italijo! p Velika poneverba na državnem kolodvoru v Trstu. Blagajnik na državnem kolodvoru v Trstu 451etni Rihaid Oesterreicher je poneveril 402.214 lir državnega denarja in pobegnil neznano kam. p Roparski napad o b lem dnevu v Trstu. Sluga pri mornariški bolniški blagajni te minoli torek kakor običajno dvignil v Trgovski banki 25X00 lir in sc vračal v svoj zavod. Na ulici se mu je približala trojica moških, katerih eden ga je prosil za ogenj. Ko je sluga tej zahtevi ugodil, so ga moški napadli in mu skušali iztrgati ust^eiio torbo, v kateri je imel denar. Sluga se je branil in klical na pomoč. Lopovi so bili močnejši, iztrgali so mu torbo in zbežali. Vendar so še pravočasno prihiteli ljudje, ki to beleče talove zasledovali in tistega, ki je imel ukradeno torbo, tudi ujeli. Zavod ne trpi škede. Politično gibanje koroških Slovencev. Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je priredilo v Ledincah javen shod, na katerem je poročal drž. poslanec Poljanec. Shod je bil prav dobro obiskan in so prišli ljudje razen iz domače občine in sosedn ih krajev celo iz Loge vasi, Marije na Žili in St. Lenarta pri Sedmih studencih. Poslanec Poljanec je v svojem govoru bodril ljudi na samoizobrazbo in treznost, podal sliko o položaju v Avstriji in končno pozval Slovence, naj ostanejo zvesti svojim narodnim svetinjam in brez strahu zahtevajo svojih pravic. Iz Tin j na Koroškem. Za župno cerkev v Tinjah zbirajo prispevke za nove zvonove. Enkrat se je v ta namen priredila tombola, potem so sklenila dekleta prirediti predstavo z dvema igrama: slovensko in nemško. Občina in okrajno glavarstvo sta predstavo dovolila in župnik jo je z leče oznanil. Tedaj se je pa začelo hujskanje proti slovenski igri od hiše do hiše — gonjo je vodil učitelj — in končno je šla de-putacija z županom na čelu k župniku ter ga rotila, najvigror prekliče, ker bo drugače pretep in poboj. Župnik se je radi ljubega miru udal in je prihodnjo nedeljo oznanii, da »igret ne bo. Uboga slovenska raja na Koroškem I Izplačevanje življenskih zavarovalnih polic dunajskih zavarovalnih družb. Usoda pri dunajskih zavarovalnicah zavarovanih glavnic prizadjal je po prevratu zavarovancem v naši državi radi nizkega tečaja avstrijske valute mnego težkih skrbi. — Tisoči zavarovancev so bili mnenja, da so njihovi dolgoletni prihranki ogroženi. Največji del zavarovanih glavnic, katere so od leta 1919 zapadle v izplačilo, ostal je do danes neizplačan, ker se v tem pogledu na večkratnih mednarodnih razpravah ni meglo v zaščito zavarovance^ dosedaj d seči nobenih pozitivnih uspflv^v. V tem slučaju nastala je sedaj razveseljiva sprememba, katera bode gotovo obradovala mnogoštevilne zavarovance. Kakor nam zavarovalna družba za življenje »Fenix« poroča, deponirala je ista celotne premijske rezerve za svoje zavarovance v kraljevini SHS brez vsake državne pripomoči v zakonito predpisanih vrednostnih papirjih jugoslovanske veljave. Jednako založila je zavarovalna družba na življenje »Fenix« premijske rezerve za vse one zavarovance v naši državi, kateri posedujejo polico naslednje navedenih zavarovalnih družb: Allianz, Atlas, Allgemeivr Beamten-verein, GiselaVerein, Janus, Universale, IViener Stiidtische Versicherungs-AnctaU, vse na Dunaju in Erste Militiirdienst-Ver-sicherungsanstalt v Budimpešti. Skupne premijske rezerve znašajo približno 20,0u0.000 jugoslovanskih kron. Vsled tega je v naši državi dvignjen se-kvester nad imetkom zavarovalne družbe na življenje »Fenix«, ier se je njenim podružnicam v naši državi podelilo dovoljenje za sklepanje novih življenskih zavarovanj. Vsi zavarovanci zgoraj navedenih zavarovalnih družb, katerih police so vsled smrtnih slučajev ali dospelosti medtem v izplačilo zapadle, — pozivajo se tem potom, — da se zglrsijo pri ravnateljstvu zavarovalne družbe na življenje »Fenix« v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 1., oziroma pri njeni začasni poslovalnici v Zagrebu, Frankopanska ulica št. 2., kjer se jim bodo na temelju predloženih potrebnih dokumentov zapadlo glavnice v celoti izplačale v jugoslovanskih kronah. Vsi drugi zavarovanci zgoraj navedenih družb, katerih police še niso dospele, ,aaj se istotako javijo pri omenjenih pcslo-| valnicah zavarovalne družbe za življenje >Fenix« — v svrho oznake na policah, da se jim bodo zavarovane ghnnice sveječes-i no v celoti izplačal^ v naši državi v jugoslovanskih kronah. 5064 • * • g Žitni trg. Na ncvopidski produktni borzi so bile ccne žitu sledeče: pšanica 16.10 -10.20 K, oves 10.70—11.20 K, ječmen 10.60 K, koruza 12.90— 13.00 K, pšenična moka (št. 0) 23.00 K. — Tendenca nespremenjena. g Letošnja letin«. V Jugoslaviji smo pridelali j letos za 11.498.000 met. slolv žita, 1. 1921 pa 14.180 ! met. stotov. g Pridelek češkega hmelja. Na Češkem je bilo letos posejane 7839 ha zemlje s hmeljem. Računajo, da ga bodo pridelali 2058 centov. g Stanje papirnatega denarja v Češkoslovaški. Od 7. do 15. t. m. Bo je zmanjšalo stanje papirnatega ! denarja v Češkoslovaški za 213,243.(i00 na 9 milijard , 708,291.000 čsl kron. g Stanje papirnatega donarja na f -gl. kom, Dne 16. t. m. je bilo v Angliji za 121,902.000 funtov šterlingov papirnatega denarja v prometu. g Carinski aggio v Nenčiji. Od 22. do 28. t. m. znaša carinski aggio v Nemčiji 145.900%, nasproti prejšnjim 112.4007o. g Železniški mntcrijal h Rusije. Prometno ministrstvo je prejelo od Nemčije iz naslove vojne odškodnine 30 tovornih ln brzovoznih lokomotiv in 180 normalnih vagonov. g Sporazum med Trsiom in Benetkami. Italijanski listi poročijo, da se je med tržaškimi Jn beneškimi pomorskimi interesi dosegla solidarnost ter se za obe luki Izdela enoten jadranski pomorski program. Benečani vztrajajo samo na svoji progi za Kalkulo, ostalo prepuščajo trž.šltemu LIoydu, čigar važnost za trgovsko ekpanzijo Italije v Le-vanti in na Vz' odu priznavajo. g Šampanjec preostaja. V kleteh za šampanjec v Reimsu se je nakopičilo zaradi majhnega povpraševanja toliko te imenitne pijače, da so tvorničnrji sklenili letošnje leto izdelovanje ustaviti. Kakor je proglasil načelnik družbe fracoekih producentov B. Mum, je padel izvoz šampanjca, ki je znašal pred vojsko 30 milijonov steklenic, zadnja leta na 20 milijonov steklenic. Zbog tega se bode vino, ki je bilo sicer določeno za izdelovanje sampnnjca, prodajalo doma in v tujini kakor običajno vino. g Kovinska industrija v Braziliji, Braziljska ima jako bogale železne rudnike in se tej industriji obeta najlepša bodočnost. Pridobivanje železne rude je knj luliko, ker je najti železne rude plasti skoraj nn površju ali pa vsaj v neznatni g!o-bočinl. Omenjeni železni rudniki so tem večjega pomena, ker so v njih bližini veliki vodopadi. Vo-dopade bodo porabili v pridobival je elektrike, ki bo nadomeščala doslej rabljeni ko' s. Za redukcijski proces rabijo drva kakor na Švedskem. Ali proli Šve toki ima Br.-r,i'fj-j to veH!:o ugodnost, da dorasle eokaliplus v j.liu letih, doitn j 'jo- buje drevo na Švedskem 80 let preden je porabno za oglje. Pomembno je tudi dejstvo, da se dobi na 1 ha zemlje na Švedskem samo 80 ton drv, v Braziliji pa nad 60 ton. Vlada podpira kovinsko industrijo s tem, da vzpodbuja domače kapitaliste za industrijska podjetja. In zato se je brazilska kovinska industrija poslednje leto tako razmahnila, da se izvažajo velike množino kovinskih izdelkov v sosedne dežele Južne Amerike. BORZA. Curih, 24. novembra. (Izvirno) Devize: Budimpešta 0.22l/a, Berlin 0.07»/» Italija 25.10, Lon-don 24.17, New York 537.50, Pariz 38.45, Praga ■J.0.00, Dunaj 0.0075, Bukarešt 3.45, Sofija 3.85, Zngreb 1.00, Varšava 0.03'/a, Holland 212. — Va-luie: n.-a. krone 0 0076. Zagreb, 24 novembra. (Izvirno) Devize: Budimpešta 2.45—2.95. Beilin 1.05125, Italija 2.92, London 280.50—285.50, Ne\v York 62.——63.25, Pariz 4.485.—4.58'/a, Praga 1.88.--2.01'/!, Dunaj 9.25—9.73, Curib 11.63-11.78, Bukarešt 39.75, Sofija 47, Kris.ijnnija 11.575, Amsterdam 25.—, Varšava 0.50- 0.60, Stockholm 17, Bruselj 4.17'/>• — Valute: čehobl. krone 1.05'/a—1 98'/=, leji 40, dolav 61X0 62X0, i tal. lira 2.90 -2.94, nemške marke 1.05-1.25. Dunai, 24 novembra. (Izvirno) Devize: Budimpešta 30.25, Berlin 10.25, Italija 8254.—, London 330«.—, Nc\v York 72425, Pariz 5154, Praga 2277, Curih 13460, Sofija 539.50, Be:graGo-spodje! Mislim, da si lepšega prostora nisle mogli izbrati za svoje zborovanje kakor sejmišče. To pa zaradi neposredna bližine klavnice in krasnih krvavih klobas. Stari ljub-ljančanje, ki so 40 let modro vodili mestno upravo, so imeli čisto prav, da je niso razširili. Le poglejte okrog ogla, kako se žlahtna svinjska kri odceja v debelih curkih v umazani »cesarski graben«. Ali je to prav? Jaz pravim, da to ni prav. Ljubljančanke brez godle in brez krvavic ne morejo živeti. Tega so se tudi oni gospodje, ki so gospodarili na magistratu 40 let, dobro zavedali in ker 90 bili veliki ljubitelji in spo-štovalci ljubljanske godle, niso razširili klavnice, ampak so skrbeli, da se žlahtna svinjska kri polovi v sklede za svetovno-znnno ljubljansko godlo. Ti gospodje danes sede v »Jugosl. Zajednici« in z~to je sveta dolžnost vsakega ljubljanskega meščana, da glasuje za »Jugosl. Zajednico« in za ljubljansko godlol Z glasnimi k'H: Živola go-dlal — so zborovlci zapustili sejmišče. ij Cecilijitio društvo žu> n je sv. Jakoba v Ljubljani irra v nedel o 25. t. m. svoj redni letni občni zbor, ki se vrši ob pol enajstih dopoldne v pevski sobi šentiakob-ske "a župpišča. Vsi člani so vljudno vabljeni. Ii J. Fv. Krekovo zadnjo i^ro »Ob vojski« bo v Ljubljani prvič upr'zorPa »Zveza služkinj« v nedel o dne 26. t. m ob petih popoldne v Rokodelskem domu. — Vstopnina 5 in 2 Din. Vstopnice se bodo dobile istetam cd druge ure naprej. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Gremii trgovcev v Ljubih!*! vabi vse svoje člane manufakturne, modne in konfekcijske stroke na razpravo o novi uvozni carinski tarifi, ki se bo vršPa v soboto, dne 25. t. m. ob sedmih zvečer v premijami pisarni. — Naočnikov namestnik. lj Prrda>ar.je Stolne Prosvete. Prihodnji ponedeljek, dne 27 novembra, fco v dvorani lio!;o-delskega doma predaval preč. g. monsijmor V. Steska o iRimu in njega zrr.menitos.itK. Začetek kot običajno ob 8 uri zvečer. lj Miklavževi večeri Šintpeterskega Orla vzbujajo vsled svojopta izrednega sijaja vsako leto veliko pozornost. Pričakovati je, da bo letos po svoji bogati opremi in sijaju presegel vse dosedanje. Vrši se v torek, dne 5. decembra ob 7. uri v veliki dvorani Umona . lj Šentjakobski »Orel« vabi k predavanju gospoda Jerneja Hafnerja o vseslo\anskem orlovskem zletu v Brnu v nedeljo, 26. t m. zvečer ob pol 8. v Šentjakobski Prosveti. Predavanje bo pojasnjevalo nad 60 lepih, barvanih skioptičnih slik. Ij Dovoljen uvoz amerikanske moke. Oddelek za socialno politiko objavlja: Tvrdka Šarabon v Ljubljani je dobila dovoljenje, da sme upeljati dva vagona amerikanske moke. Cena, ki se je uradno ugolovila k'it prime; na, znaša pri prodaji na drobno 23 kron 50 vin. Ij Razpis Dragotin Zagarjeve ustanove. Mestni magistrat razpisuje ^agarjevo ustanovo. Razpis je na! it na deski na mestnem magistratu. lj Orcmlju trgovcev odgovarja 7. oziram na njegov sklep o uvažanju blaga |k> tujih trgovcih neki trgovec: Gremij tigovcev grozi Irgovcem s kaznijo kateri bi se drznili že zaci.rinjeno uvoženo blago nakupovati, češ da se s to komoditeto podpira inozemske trgovce, jo domači trgovini v kvar (seveda vele kapitalistični trgovci) in proli postavno. Oremij trgovcev in.i Ia način preganjalci malih trgovcev) naj nam blagovoli pojisniti. po kal rem >.a'or.u bi bilo protiustavno, če uvozi itio/.euijki tiguvec ali kdo drugi blago, od katerega pr Redni občni zbor »Društva slovenskih leposloviey-< se bo vršil dne 18. decembra ob petih zvečer v posvetovalnici »Slovenske Matice«. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor. pr Kurz iz zgodovine umetnosti. Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v zimskih mesecih ciklus predavanj iz zgodovine umetnosti. Ciklus bo obsegal poleg glavnih faz razvoja svetovne umetnosti, zaključni temi o umetnosti na Slovenskem in o modernih umetnostnih stremljenjih. Pogoji udeležbe in natančen program se objavita prihodnji teden. pr »Vrtec« in »Angelček«. Izšla je 11. tn 12. številka. Toplo priporočamo mladinska lista staršem, vzgojiteljem in izobraževalnim društvom. Dobi se še ves Mnik 1922, in sicer »Vrtec« za 6 Din, »Angelček« za 3 Din (vezano primerno dražji). — Za leto 1923 bo stal »Vrtec« 7 Din, »Angelček« 3 Din Naroča se pri upravi »Vrtca« v Ljubljani. Sv. Pe.ra cesta št. 80. Jugoslovanska knjigarna ima večino letnikov od leta 1906—1922. Naroda Hetfisce. Drama. Sobota, 25. novembra: PLOHA. Red E Nedelja. 26. novembra, ob 3 popoldne. KRO-JAČEK-JUNAČFK. Izven, ob 8 zvečer: ŽIVI MRTVEC. Izven. Ponedeljek, 27. novembra: R. U. R. Red C. Torek, 28. novembra: Zaprto. Opera. Sobota, 25. novembra: PRODANA NEVESTA, Red C. Nedelja, 26 novembra: BUTTERFLY. Gostovanje ge Ade Poljakove. Izven. Ponedeljek, 27. novembra: Zaprlo. Torek, 28. novembra: Sevilski brivec. Red A. Ljudski orfer. Nedelja, 26 novembra: »Kirk«;* (Veriž-niš'' a komedija) Noviteia. Pre 'prodaja vstopnic vsaki veier od 5. do 7. ure, v nedeljo od 9.—12. dopoldne in po-poli ne od 3. ure napre: do zaietiia predstave v fisi;tni Ljiir^VegB odra. Iz pisarne Ljudskega odra. - >Kirke«, veriž-nišlta komedija. Spisal Dr. Aloj..ij Remec. Pisatelj slika v ostrih pote/ah miselnost vojnih dobičkarjev, ki na škodo družlre in d.žave b e/ vsakih ponnVle-! kov grabijo denar, le denar. V to družbo nade mlad filozof-idealist, ki kljub vsem spletkam in vabam reši svojo vest in čast. Turistka in šport. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR. Dunaj, 24. nov. (Izv.) Rezultat devetega krožka: Alješin zmagal proti Konigu, Griinfeld proti Kmochu, Tarrasch proti Spielmannu, SHmisch proti Taka«zu, Ma-roezi proti Rubinsteinu je remise, Bogoljubov proti Retiju neodločeno, \Volf je zmagal proti Vukoviču. Po 9. krožku je stanje bilo sledeče: dr. Tartakower 7, I Wolf 7, Alješin 6 (1 ia;ra še nedovršena), ■ Rubinstein 6, Griinfeld in Maroszi I 6, Reti 2 in pol (1 nedovršena), Samisch 3 in pol, Bogoljubov 3 (1 nedovršena), Vukovič 2 in pol (2 nedovršeni), Konig 1, Kmoch in Takacz pol. Poizvedovanja. Zgubila je v nedeljo popoldne revna prodajalka denarnico s srednjo vsoto denarja in žensko uro. Pošten rjojditelj se prosi, da odda najdene | stvari v konsumu, Zaloška cesla št 11. Mefieoroiogično poročilo. LlubMana 306 m n. m. vls. cus U|>HEU- 28. 11. -1 b rt« 1 u-m»'tB v mm 747-9 , ^ I L -717.* ; 7 h 7475 iirinu-mutei » l' - 1 1 l'n r . U' ' no t U 1 34. 11 I 14 h <44 6 -3-3 2B 02 a .N ©uo, otn v megla meg a lasno l'« avli" v mm Stev. 261. nair ta. Dvocevka ka>. 16 dobro ohranjena, se proda Ogleda »e od 2 do 1 ure popoldne. Kje, pove J. _ _ uprava »Slovenca« pod Številko 5053. | H. B E. SLOVENEC, dne 25. neremfere 192?, flisgo za pniloke dimov in irozefo yM- il.avveii.iiizieri.iljim.iciDpteiftjBis za iupiii i»t, udlarji iti BP.piir«ja tvrdka Strun R, Iščem boljšo SOBARICO za boljšo hišo Plača 500 kron mesečne ali po pogodbi — IULKA RADANOVIČ, Osiiek \ Slavonija, Cerkvena ulica 22, Anlal trs 10 Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 l)in ) SPKDH IJ«KA PODJKTJA; Vabilo na izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice t Ribnici, reg. zadrurje z neomejeno zavezo, ki se vrSi v nedeljo, dne 3. dccembra 1922 ob 15. uri v uradnih prostoiih. Dnevni red: t. Izprememba pravil, — 2 Slučejnosti. Ako bi ne bilo zadostno število članov navzočih, se vrši pol ure pozneje na islem prostoru in z. islim dnevnim ic-dom drug občni zbor ki brezpogoino sklepe ODliOR. Prvo žrefev ' F*. - • • u y U4i 2. in 3. januerja 1923 5 p erali nun m-Mižite Absolutna sigurnost in državno jamstvo. V teku petfli me secev izžrebali bodo brez vsakega odbtka v gotovem denarja. Z eno srečko morete dobiti 4 miliione kron, 2 miiiiona 400.000, 1 milijon 600,000, 800.000, 6G0.000, 400.000, 320.000, 280.000, 240.000, 200.000, 160.000, 120,000, 80.000 itd., itd-Cena srečk za vsako izbiro: Gela srefiha Dinarjev 48'- Um sredini Dinarjev 24-— Ostri na srcChc Dinarjev 12 — Li*ta dobitkov brez odlaganja takoj po vsakem žrebanju! Hitra in točna postrežba. Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije. (Oddelek razredne loterije) MM ll. 1. * Zagreb - Bi. B. Telefon 11-1», 23-08 Ia 27-96. Originalne srečke odpošiljamo samo pa prejema odposlanega zneska. ftTSk7n9niCn P- n- občinstvu iz Ljub-rc0£.l!finilU ijane in okolicc r-zna-njava, da sv* nrevzela staroznano v gostilne »FRI VITEZU« Na BREGU ST. 18. Po« ' f'ova ob vsakem čusu z iz- bo .ii gorkimi in mrzlimi jedili ler s ptiziirtno najboljšimi vini. — Abonenli se sprejmejo — Za obilen obisk se priporočat« r. velespoštovanjein Pavel in Marija Jemc. Spalno opravo skoro novo, mehki mehegoni, imitacija, PRODAM za 16.500 kron. Radeckega cesla 12, dvoiišče. Rcm**»p 4 **tn»-fknt I-Milanska ul 13 CrutlNklitim smlrusu Mt>p»'ti>>. lagala U>r|«-» knllurif« m lir>i>rrt , |.(tib|janl, KmI'mi iru *■(•» iu. KONKEKC1ISKA TROOVINA: Olup losip, Pod liunčo l*»HN% PKKINN43 1 Jenn Srhte«* uasL Jikub Gra liAff ifpv ST*VB IN OM.4NT KI.CPARSTVO: teiMic & ► urh«. Ljul>»»tia. Mitje St 2. »Orienl« d d. Sn-lua uiira U. leL 4H8. Kiiuiiniccr K.. (>*i» on nit tele/niiio 1—9. TRGOVINA Z JELEZNINOi Sušnik A., Zaloška cesta it 21, Ljubljaaa. TKIiUV l lil/ M Ki IN SOI,M MIKI; Miku* L, Me»ltil ira 15. TttliOV z ZKI P/.MNO IN CEMRNTOMf Krjntrr Si I ml, pri nltli lefiatif. Valva« torjei. ir« iiev. 7. /S UH. A POHIŠTVA: P. Pajiliita «ia. Sv Petra ee^a 17. avtomobili, defi ,:n oprema pnevmnti!a najceneje p na <'robno na de^el» .ii, <3 C< t '■m & g H LdspoMMa res a .tei. 41 Lastne garaže n delavnice. 52.fi; Pri sor©.,11 slonlien loj po n.jjvišjili 70 osebo naprodaj. - Sv \ rinevnih cenah. 3071 pe,ra cest« krojačnica. 50521 Lojterski voz saniec zelo dobro ohranjen, vporaben tudi za Uar konj, proda FRAN KLEMENCiČ, Dol pri Ljubliani. 50/4 i Mizarska žaga-Tračnica !tBANDSAGE), še v dobrem stanju,1 na prodal. AVGUST POVSE, mi/ar,' Vič pri LJubljani. 507/ j 25 ODSTOTKOV plača zelo solidno potjeije zn i POSOJILO 1CO.OGO. DINARJEV tovarnar \ Slobu, poCla Domžale. Orevzemajo se tudi stari klobuki m slamniki v popravilo pri KOVAČI VIČ. i n?SAN v 1 JURI |ANI, Piešernova ulica »I. 5 Sprejemanie v sredo. V oga v Celiu. Gosposka ulica ieinan za rodo ns o in obrtno T>ao ie v e pasa zu vse »isieiue. Edino le pn ANDREJ KRANJC kot soprog in SILVO KRAN)EC, gimnazijski piotesor, kot sin, naznanjata v svojem in oslalih sorodnikov imenu, da je njuna soproga in moli. ozir svakinje in lela. gospa Marija Kranjc soproga posestnika in trgovin dne 23. f m. ob 11. uri zvečer po dolgem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 72. lelu ^tarosli miino v Gospodu zaspala. Pogieb piedrage pokojnice bo v nedelio 26. 1. m. ob poj 4. uii popoldne iz hiše žalosti, v Trnovski ulici št. 13, ne pokopališče k Sv. Kiižti. Sv meše zadušnice se bodo čitole v Irnovski iupni cerkvi. Piiporočamo jo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 24. novembra 1922 Miiraito sobo J0S P PETELIKC, UrjUBUdAMA Sv P«f» nas p 7. s posebnim vhodom v sredini mesta oz . . . .v smeii proli juž kolodvoru. ISC^MO zna de.a ol.e, igle m mirnC(,a gospoda. Ponudbe ie takoj nasloviti na upr<;vo tega lista pod štfio »SOBA 5030« fodult v ve etn.u brezi>lai°au. i-io tata iiaiauten a, •ra|ce, kravate, lO.rabSi n j za s v>l|«, urojace, iir.v.;arje se d ar-o, gumb , il ce, nož . i\a veliKO in malo. Večletna KuanejB. Cene naj nitje. suft prodaja MtoiSii m a Lfo'ii!finr po K r>-40 za kg. Istotam oddamo tudi večjo ko ličino pet 1.Irskih b&llfo kozarcev po K 30" za komad V..... Zadružna Gospodarska banka d. d. 1 Ljubljana, Duna!ska cesta štev. 3S\i (začasno v prostorih Zadrutne zveze). Telefon št. 21. Podružnica: DJA.0V0, MARI 0R, SARA i EVO, S0M33R, SPLIT, SI3ENIK. Ekspozitura: CLED. lataraana skupnoa s hveapčo Zanatliiako banko d. d. v Zagrebu in njeno podružo.ca w Kar-lovcu lei Gospodarsko banko d. d v Novem Sadu. Kapital In rezerva skupAO nad Ees K SC,000.090*-. Daje trgovske kredite, eskompMrn menice, lombnrdira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod tiajugodnejšimi poboji. Pooblaščeni pro(ia'a*cc srečk Drž. razr. loterije. Krrfln fl. SLOVENEC, dtfe 2K 1823. 8tev. 261. HIŠA v sredini Ljubljane pripravna za trgovca, zo 800 000 kron takoj naprodaj. — Naslov v »pravi »Slovenca« pod šiev. 4974. L. Mikuš Ljubljana, Mestni trs IS privolit svojo zalogo dežnikov in solnftnlkov SVEČKE MAGNETI RAZSVETLJAVA SIGNALI DELI ZASTOPSTVO ir sprehajalnih palic. Panrsvfla Isčno Ic solidna! P. eno vi je vanje In popravo GRAMOFONOV in drunih oodbcnlh strojev izvršuje strokovno in ceno delavnicn za precizno mehaniko l GfiPEf l mm BHI80 Rasberger, Ljubljana J» M^likVi t^UlJIJMllHlSodna ul. 5. - Dobijo se posamez. deli VAVUt !7Kit! 'KlIVrMK— PopoEnoma varno naioSite svp; densr v VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI r. z. z o. z. sedsS poleg nunske cerkve, 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg* hotela „ UNION". Hranilne vloge se C S obrestujejo i?r- «9 j 2 brez odbitka rentneaa iu Ž3? invalidskega davka. Vloge ? tekočem račnnn »e obrestujejo po § % Hranllns vloge vezane na dobo pol leta po o! Dr. ing. MIROSLAV KASAL ObIr.iviM pc?fir)«nl porubliato moja rai^olie prelikaiena in splošno hvaljena sredei-vn. Kot psuti poljskim in hiimrn mišmi K 38, uii podgane K 38 za u6ucke K so, k. nI«. nloe 14 5S unlieviUeo moljev K 10 iu 30) proti rarooioi) K. 10 in io maailo proti n&em on ijuileb K 10 — ; in živini K tO-—; ra alti v oblelil in terlln K 10 in 20; proti určinn nn sadjn in selenjadi proti mravljam )•> in !0 1C. Poiilja po povfctin ŽftTon ia eksport H. Jttn^cr, PetrinJslja »I 3. Zagreb 39. Trgovosm »ri veAIem odlomu »opust. „TITHMITM D. D. ZHSREB, RIHZURFJfilCElf TRG 8, I. Tirnica: maHJC&O s»rl KH3L0UCU. Proizvaja: pod kontrolo Ministra vojne in mornarica. „TITANIT" eksplozivna sigurnost v jakosti dinamita. S „TITANIT" je mesto podkopa takoj pristopno. Ker „TITANIT" ne povzroči nikakih zastrupljivih plinov. Naročila se lzvrŽ9 hitro, od 20 kg naprej v vsaki množini. Naročilu jo treba priložiti dovolilnico pristojne politične oblasti prve stopnje. Dovolilnico Komande IV. armijske oblasti v Zagrebu proti naplačani monopolni taksi, preskrbi nu željo naročnika, društvo. Za monopolno takso plača se za vsak kg K 16 — (šestnajst kron za kilogram) brez razlike, jeli naročnik rudokop ali kako drugo podjetje. Kapsule ln štaplne dobavljamo po naroČilu in prejemu dovoljenja pristojne oblasti in to prvorazredni proizvod po tovarn, conah. Veliko zalogo imamo stalno v Zagrebu in v Karlovcu — Mahično. v vagonskih množinah z« izdelovanje tanina (1'20 m d.) pr* kupuje „Nabavna centrala" Celle, JSStaerfeva ul. 6. Velika dobro vpeljana, nova mizarske tovarna 7. lastno moderno sušilnico ne jako prometnem kraju išče ZAGREB s kapitalom nad Din 200.000 za takoj- 506 šnji vstop. Ponudbe pod „KapitalK na upravo ^Slovenca". Potniki v Hmeriko pozor! prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Hamburga-Southampiona inCherbourga v Haw- Vozne 'iste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: Simon Kmetec zastopnik za Slovenijo Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 26. BEOGEAD Bjelovar. Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Merska Sobota, Osijek, Rogaške Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, škofja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). Budapest: Balkan Bank r. t. iifilacife: Split: Jugoslavenska industrijska banka. ..,......-...imiMMiii Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander. Delniška glavnica in rezerve 2oo.ooo.ooo K. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. m ♦ ♦ f ♦ mestni tesarski mofsier Mutofljjana, Linhartova ulica isl. 35 kupuje po najvišjih dnevnih cenab razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. « remefni zaoid za premog čm»m prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in do- kovaški in črni premog ter jajčne brikete Prometni zavod u premen i I. v LliHlnl Mikio^iceva cesta 15/11. Naslov: Časi ca tega delikatnega L1KERA je nepopisen užitek! Priporočamo: COGNAC DALMATIA MED1C1NAL in druge \z-:-: brane likerje, žganja, ekslrakle in sirupe. PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARNA DESTILACIJA V. MORPURGO, Split. ••Zastopnik: Adolf Kordin, Ljubljana, Beelhovenova ulica šl. 9. Zahtevajte Zahtevajte P?iporoSa se PREOBMKOVALNiCA kSobukov za dame In gospode BRR80RIC-ZAVRSAN, Ljubljana, Mestni trg 7. J ^Mecticirial konjak^ j i S i z znamta Blho-inodri hrižcc in najfinejše hrevn likerje! mm wAlko" Ljubljana - K o II se e J. i ni mmmmmmmmm® Delniška glavnica: K 60,000.000 - PODRUŽNICE: Marllior, Novim«!«, Rakek, Sltvii||fr4n TIieOVSEA BA.MICA O. O. preje Slovenska eskomptna banka Ljubljana, Šelenburgova ulica Stev. 1. Izvršuje vse bančne posle najiocneje in najkuiantneje. Rczcrvn' zakladi: Ohroa K 10.000.000 Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: TRGOVSKA Izdaja konzorcij >Slovenca«, Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarno v. Ljubljani.