Številka 7. ponedeljek 7. januvaria 1907. Tgftaf XXXII. gtf IiLaJa. -»o&fci dan ^ , «?>! t is tnaitifi ce 5. m. cs peie«etisi* t* m sumi . fitPTl!!:*' ep rrrKiftir, i in; 3 c^č 8 irsfnitri oddelek uprave _1 r-fuif »f- wWi«Čtw> iifJr8v» ..F>-innBTi". Edinost Stesllo političnega društva .,Edmost" za Primorsko V e.ti1rtn*li ie mod. ts vne tec 24 K. pol teta 12 K. :> tešeče »i K. — N« narotTpf* brez doooalane naročnin« «.e uprava ne r-zira V*i dopisi nai »9 r na arpdaiSjvn li--*a Nafronk:)vm 3ifima <»e ne 'n rokonlil te lie vraćaj**. Naročnino. o^Ia^e in reklamacije jo pošiljati r4a ur-ravo :»•»: UREDNIŠTVO: ui tiloivio . Svoje čas no prekinjena po-tjar.ja meil Avstrijo in Ogrsko zaradi ,,-.>dhe in trgovinskih pogodb so se danes P^i nadaljevala. V to svrho so odpotovali v Budimpešto ministri, finančni mi-•Jsur Korvtovski, minister za trgovino dr. - in minister za poljedelstvo grof Aiierspcrg. BUDIMPEŠTA 6. Na današnjem skupim posvetovanju ministrov pod predsed-.-Svru barona Aehrenthala je bilo sklenjeno pričeti čim prej z romunsko vlado podajanja glede sklepa nove trgovinske pogodbe. Boji v Maroku. Faisuli zbežal. TANGER 6. V včerajšnjem boju je M.t. tla izgubil 20 mož, Raisuli pa 50. lissili je zbežal iz Zinata. ki je razdejan. Grška ladija se potopila ANKONA 6. Vsled silnega vetra se je v tukajšnjem pristanišču potopila grška . idrenica „Urama". Utonilo je 12 mož po- - !ke in ves tovor. Hanoveranska kraljica obolela, i iMLNDEN 6. Hanoveranska kraljica ji* j« • noči nenadoma obolela, da sojo mo-t ' operirati. Operacija se je popolnoma mogla sv. Stolica v to privoliti je imenovala provizoričnim-upraviteljem ital. uons. Lucidi-ja, dočim upravlja dandanes faktično v zavodu zaupnik grofa Szechena, j grof Czerni. Avstro-ogrsko poslaništvo se je umešalo tudi v cerkvene razmere ter dovolilo, da se je dalo cerkcv sv. Jeronima razpolago župnije sv. Roka, ne da bi se bilo uprašalo za dovoljenje upravitelja cerkve Sv.Jeronima, pokojnega mons. Friša, niti hrvatske škofe. V visokih rimskih krogih se pripoveduje, da ne bo na željo grofa Szechena upraviteljem zavoda imenovan noben Hrvat, marveč Madjar, ki bo znal le količkaj hrvatski. Govori se tudi, da bo imenovan kak slovaški renegat; zagrebškemu nadškofu dr. Posiloviču so tozadevno baje že s a i i pred'.og Ivonečno pravi dopis, da se mora za slučaj, ako vlada ne odgovori povoljno na interpelacijo posl. dra. Bošnjaka, ki jo je stavil o tem predmetu, po vsej Hrvatski prirediti shode, na katerih naj se zahteva : i. Da Vatikan upošteva zahtevo hrvatskega episkopata ter postavi na čelo zavoda Hrvata, ter da odstrani italijansko župnijo sv. Roka iz cerkve sv. Hieronima; 2. Občine in mesta naj protestirajo proti ume-šavanju ogrske diplomacije v naše pravice v Rimu; 3. Naj se Vatikan opozori, da uveljavi Leonov dekret „Slavorum gentem to je, ustanovi kolegij za višjo izobrazbo hrvatskih svečenikov. Rusija. Reorganizacija ruske mornarice. Iz Petrograda poročajo od 5. t. m.: i'anes se je pod predsedstvom carjevim vršilo posvetovanje, katerega se je vde-Jcziio več visokih dostojanstvenikov vojne Tieinarice. Razpravljalo se je o reorganizaciji vojne mornarice. - ---- Sv. Hieronimsko vprašanje.' ..Hrvatsko Pravo" je te dni priobčilo oyis iz Rima, ki navaja zanimive pobrod-nosti o stanju Sv. Hieronimske afere. Dopisnik pred vsem ostro kritizuje vedenje i. stro-ogrskega poslanika pri Vatikanu, i*: Szechena, povodom znanih dogodkov 11 1901, nato pripoveduje, da je bila po-rjena uprava zavoda za dobo 10 let av->tro-o^rskemu legacijskemu svetniku grofu Cor n:ni-ju, T^led česar da je sedaj zavod anemarjen in da se greši izlasti . : oločbam dekreta pokojnega papeža L- na XIII. „Slavorum gentem". Hrvatski -•olje so za to leta 1905 predlagali, naj ; upraviteljem zavoda imenuje dr. Gji-v , toda avstro-ogrski poslanik, omenjeni S/.echen se je temu uprl ter zahteval, naj postane upravitelj kak Madjar. Ker ni Prijateljeva ljubezen. (Spisal Pino C.an>. K .kor zavoja ne/.en Selest vetra skozi rriladno jutro, ki zanaša naokoli dehteč •.. n rožni vonj. da se naša duša na-a >.e naša prsa širijo ob tem vo-t .ko prihajajo momenti v naše duše, k: obujajo naSe sanje: kar je lepega in - _ra. NTa.ša duša zasanjava o deveti de-. k r je na razkošnem - pirovanju, bo-^ostiji. Čujemo že davno pozabljene j glasove^ nekdaj tako dobro znane me-i i.je, ki jih naša duša prisluškuje vsa očarana. Itr.ei ^c-m prijatelja. Bil je dobra, od-:r'*. nesebična duša. Imel je sploh .. - o-ti ki bi jih dandanes ne smel imeti, , da mu bo dobro na zemlji Gorje : r je dober! Slečejo '^a po njegovi d .» nazegat potem ga oklofutajo .n 1 brcnejo na cesto I tu imaš, ker si bil job'-r in kt r nisi velel, da ne smeš biti Drobne politične vesti. Poljska narodna liga? „Schle sisehe Zeitung" javlja, da je prejela od verodostojne osebe iz Curiga statute neke poljske narodne lige, ki se je ustanovila v tem mestu v namen propagande za preporod poljske države. Isti list prinaša 52 paragrafov tega statuta, ki obseza jako obširno in organizirano delo. Vojni kontingent. Iz Budimpešte poročajo: Minister za deželno brambo Jekelfalussy predloži dne 10. t. m. v ogrskem državnem zboru zakonski načrt o kontingentu vojaških novnicev za 1907. Upori v avstro-ogrski mornarici. Te dni so nekateri listi raznesli vest, da so se mornariji avstro-ogrske mornarice na ladiji „Sv. Jurij" uprli, češ, da so častniki z njimi preostro postopali. O tem javljajo sedaj nastopno: Nekega večera je bilo moštvo vojne ladje „Sv. Jurij" nekoliko živahneje navadno. Tedaj je prišel na krov neki podčastnik, ter jih kaznoval, ni imel zato nikake oblasti. Mornarji so radi tega mrmrali; koje pa prišel na krov častnik, tedaj je nastal mir. Častnik je mornarje formalno posvaril ter jim ukazal, da morajo za kazen enkrat korakati preko krova, potem jih je pa odpustil in vse je zvršik> mirno. Da bi bilo u mornarici nastalo kako nezadovoljstvo, o tem ni v ministerstvu vojne mornarice znano ničesar, sicer se ie pa pričela preiskava. dober! In če jih prosiš, ta bi ti dali vsaj nekaj od onega, kar je bilo nekdaj tvoje, ali kar si jim ti dal po svoji dobroti — te naznanjajo policiji radi beračije in presedeti boš moral toliko časa, da boš vedel, da se ne sme beračiti. Odkritosrčnemu človeku ne gre nič boljše. Iz tebe izvlačavajo vse najintimnejše skrivnosti, obračejo tvoje srce na vse strani, je preskušavajo — potem pa odhajajo na trg in pripovedujejo na glas vsem, kar so slišali in videli od tebe. Ti pa greš z vpognjenim hrbtom okoli in se jokaš, ker vedo drugi za tvoje skrivnosti in se ti posmehujejo, te žabjo. Moj prijatelj ni imel samo te dve lepi lastnosti, on je ljubil tudi ideale, imel je jasne cilje in je zlagal pesmi. A pri vseh svojih lepih lastnostih ni imel sreče. Življenje ga je sovražilo, zametalo. Kamor se je prikazal, so ga gledali zlovoljno, jezni obrazi, hudobni pogledi, polni sovraštva in dobe. Jasno je čital v teh očeh, kako ga črtijo, kako bi najrajše planili na-nj. Kulturni boj na francoskem. Vatikan proti škofu La-c r o i x u. Iz Pariza poročajo : Vatikan je odrekel potrjenje družbi sv. Sigismunda. za podporo svećenstva, ki jo je ustanovil škof Lacroix v Montiersu. Novi shod francoskih škofov bi se imel vršiti dne 15. t. m., najbrž se bo pa teden pozneje. Največa težkoča za prireditev tega shoda je bilo pomanjkanje primernega prostora, ker niso škofom več na razpolago prostori nadškofijske palače. Konečno jSO našli primerno dvorano v gradu Muette v Bois de Boulogne, ki ga je lastnik grof de Franqueviii dal na razpolago nadškofu parižkemu. Med točkami ki bodo na dnevnim redu shoda, je v prvi vrsti omeniti centralizacije vseh dohodkov posamičnih škofij v rokah škofa, kar je predlagal nadškof pariški. Kardinal Ri-cliard se nadeja, da bo na ta način možno vzdrževati bogočastje tudi v siromašnejih župnijah, ker bodo iste prejemale denarne podpore iz prebitkov bogatejih župnij. Podrobneje se bo shod bavil tudi z vprašanji o semeniščih, ker je stavljen predlog, naj bi se za vso francosko ustanovilo le eno semenišče. Domače vesti. Pravoslavni božič. Danes obhajajo naši prdvoslavni bratje Slovani Božič. Želimo jim vesele praznike! Tržaški „Piccolo in naš list. Večkrat smo morali slišati očitanje na naslov našega lista, da se premalo pečamo z domačo kroniko ter da ne znatno domačih malih dqgx>dkov tako spretno >servirati« čitateljem, kakor to zna tržaški »Piccolo, ki s to rubriko dela najboljše »kšefte«. Ako hočemo »napredovatinaj posnemamo „Piccola" v tem načinu pisanja. Priznavamo, da se je ta rubrika doslej nekoliko zanemarjala. Ali v svoje opravi-čenje moremo povdariti, da nam je bil pretesni prostor tiran. Važni politiški dogodki so se vrhovatili in teh nismo smeli zanemarjati. Nu, povedali smo že te dni, da nam bo po novi uredbi možno obračati več pažnje tudi tem dogodkom ter smo jim. kakor so se prepričali naši čitatelj te dni že odmerili posebno rubriko, »Tržaško malo kroniko«. Vsejedno ne bomo v tej rubriki razpravljali o tacih dogodkih na isti način, kakor -Piccolo«, tega naj se ne zahteva od nas. Nalogo slovenskega lista v Trstu umevamo mi tako. da ublažuje zle instinkte, da torej deluje bla-žilr.o in vzgojevalno. V tem pogledu morajo biti naši nameni dijametralno nasprotni onim »Piccola«. Ta list je, četudi ne tajimo njegovega velikega političnega vpliva, vendar-le zasebiio in v prvi vrsti spekulacijsko podjetje in to v toliki meri, da ne pozna prav nikake skrupuloznosti v izbiranju sredstev. Tu se vlačijo v javnost rod- binske tajne, se drzno izpostavljajo zasebne stvari javnemu zasmehu, se fruktificirajo v spekulativne namene najtragičneji do-dodki. Zločini, umorstva in samoumorstva se opisujejo načinom, da se zločini, zločinci in samomorilci obdajajo z nekako glorijoio, tako, da se naravnost vabi v — posnemanje ! Kaj tacega mi nismo in ne bomo delali, ker proti temu govori naša človečka in narodna vest. Razlika med nami in »Piccolom« je ta, da mi hočemo blažiti zle instinkte, rečeni tržaški list pa spekulira nanje. Mi moramo gledati, da naše ljudstvo dvigamo moralno. Zato se moramo izogibati vsemu, kar izgleda kakor glorificiranje nemorale. In menimo, da temu ume-vanju naloge slovenskega lista v Trstu mora pritrjati vsakdo, ki želi dobro našemu ljudstvu. List »Edinost« mora ostati v prvi vrsti naroden list, ki naj vzgaja ljudstvo in vžiga v njem zanimanje za javne stvari in dogodke, ki so žnjimi spojeni naši n a-r ofd ni socijalni, kulturni in gospodarski interesi. Tako razumevamo mi svojo nalogo in dolžnost naša je, da po svojih močeh dejanjski vršimo to nalogo — tudi če nam to manj nese. Umrl je minoli petek v Branici tamošnji vikar g. Peter Božič v staro--ti 51 let. Pokojnik je bil rodom iz Cerknega. 48&Q mrliče v je bilo leta 1906 pokopanih na katoliškem pokopališču pri sv. Ani. Povodnji mož s svojimi dvorjani, povabljen od odbora tržaških gospa, bo gostoval v prvič pri nas v koncertni dvorani „Narodnega doma" v soboto dne 12. ja-nuvarja t. 1. Kdor ga ni še videl, naj ga pride poslušat. V žnpniji pri Sv. Ivanu se je v minolem letu rodilo 178 moških in ijK ženskih, skupno 336. Umrlo je 141 oseb. in sicer 62 moških in 79 ženskih. Poročilo se je 79 parov. V rojanski župniji pa se je rodilo 483 otrok (56 več nego 1. 1905.). in sicer 142 moškega, a 141 ženskega spola. Vmrlo je 194 oseb (26 manje nego 1. 1905.), a poročilo se je 111 parov. TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Zabave paglavcev so vedno škodo-nosne. Včeraj opoludne so nekteri paglavci dirjali z nekim štirikolesnim vozi-čem po ulici della Sorgente. Hkratu so pa z vozičem zadeli v svetiljko, ki je na vogalu ulic della Sorgente in del Tor-rente, in jo zdrobili. Urednik „Indipendenteja" (?) ki se vmešava v delovanje c. kr, redarja. Predsinočnjim pozno po polunoči je neki redar šel v kavarno „Tergesteo", ki je na trgu sv. Jakoba (ob vhodu v sta- mu opraskali obraz, ga raztrgali na dro b-ne kosce in te kosce vrgli psom za hrano. Ni imel srečne ure moj prijatelj, a nikomur ni tožil. Pravil je le o sreči, katere ni poznal; o svojem zlu, nesreči pa ni zinil nobene besedice nikomur. Prigo-dilo se je pa, da se je zaljubil in takrat m; je pisal sledeča pisma. I. Dragi prijatelj. Čudil se boš, ko dobiš pismo od raen'i! Ali ne čudi se. Po dolgem spanju se je vzbudila moja duša, vstala je k čilemu življenju. Zadobila je svoje nekdanje krasne ideale, si začrtala jasen cilj, ki ga hoče doseči. Nastopila je | moja duša po dolgem sanjarenju in blo- : denju belo cesto, ki me privede na jasne ! višave. Vem, da prežijo ob cesti razni hudobneži, ki me napadejo in prav lahko; umore — ali to me ne plaši, boriti se ho- , čem do zadnje kapljice krvi, do zadnjega vzdiha za njo..... ' t j Za njo, pobratim moj, za njo! Ah, da bi jo ti videl, da bi jo ti spoznal to rajsko krasno devo, Vem, da bi me blagrovljal. da smem ljubiti to devo. njo. — — — Ne čudi se, brate, da pišem tako naivno zaljubljeno, da sem takšen kakor nekdaj v tistih lepih mladih dneh, ko smo biii tako navdušeni za vse lepo in idealno. Lepo, nad vse lepo je bilo takrat — in plakal sem odkritosrčne solze, ko sem dal slovo onim dnem, ko smo nastopili trnjevo pot življenja. Z nastopom življenja smo pozabili vse one misli in želje vse one po-ljubljene poglede i.t.d. — a duša, naša mlada duša ni bila srečna. Vsaj moja ne! Manjkalo jej je nekaj, manjkalo jej je ciljev, ideala. A živel sem dalje v en dan in nisem upal, do zadobi popret svoj cilj, ideal, kakor sem bil prepričan, da se ne vrnt.*j-> nikdar, več moja mladostna, nepozabna leta. Ali, prijatelj, prišlo je drugače. Kakor zablešča z oblačnega neba, i/, temnih oblakov jasno zlato solnce, tako se je zalesketala v meni jasna, vroča neodoljiva ljubav. (Pride se). "VgTrstu dne 7. jami var ja 1!K)7. »EDINOST« sr. 7. Stran II. ■ Tovarna pohištva Metat Mizi ulica delte Sesa št. 46 | Z A L(MjA : i Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. -T5S6-____ I ii —■lil. I ^..V/VJ-JftCTI *«■ '- Wo nft*nr!ii ca • ena hiša v ulici S. ild prUUdJ bO - cilino s !50 sežnji zemljišča ; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zemljišča ; stavbišče na Greti 110 sežnji zemljišča ; zemljišče v ulici del Eremo. voda iz Brojence. plin. vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivai:u, nova hiša. prosta davka za II let. vrt voda. plin. ob glavni cesti. - Obrniti seje na RAFAELE BIZZA.T TRST, Corso št. 22, !!. nads+r Velika izdelovalnima nogovic na stroj naročila in poprave se tako] vsorejemajo Jamči po za najveće T^sr hitrost in točnost r/.n naroči *? sejo oglasiti izdelovaleici nnw. -ic g <;»•• Fanny Jakob — [vessich ulica Rnoicio št. 4-, IV. nadst". HLBERT BROSSH Trst «1. Sv. Antnnn o. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap t.dlikovan na razstavi v Trstu leta 1882. Vel^a T:\rn Mntonn i« Iren n vojate !n Rinliste j lzvr'uif r 'tira*rp l»itrn 5n 7.h nizke cei.e : *pre;fm» v phrainl <-. /i" kož-iIioHrif ter ianiči za škodo ! ;>r >v»rnc^nf> po moljih in po pnž*ru. j ANTON SKERL maJia^ik. zapriseženi zredeaoc. Trst - C ar h» Gol do n ij p v trg rr. - Trst j ZasloBoik tovarne koles in mototolss :,Fnch' | fcr Napel "ara in zaloga električnih zvon'kov. lju.'i j •n prodaji* gramofonov, zonofonov in fonoejrafov j Zaloga priprav za točiti pivo. L*stna mehanični j delavnica za popravljanje Šivalnih strojev. kole« 1: okoli - itd- Velil-a taloga pripa.peller DijaŠRO Tri nakupovanju tezi pri/-iano ujizrntDfjcga, bolublaiajočega nndn ni«nn m*dla. k «• 'l«'»i » v*t h It-Siaruah U UU U-J lil U " -" ~ naj se vedno t azi ha m ZZT društvo dr. RIOHTE3JA y TRSTU I -V % PH44 ' i U 2P« urar K ^^Mtk 7JiM - l1. feetr nanre A'. 9 S pn,cočs ^elik* izbor ^r: Orr.egu. © ^BL^sl scl.ef hausr. Lon&.nes. Tavtr.es »td j » kater tudi z Sate, »rebrne in kovinske H^^ ure za g ti t, te. Izbor ur 7.0. ovruo Sprejema rr previjanja po oizkift cenah. . —mmmm——■—■ 11 n nmmm—m.—mmm——m-^mm ■■■■ i mMA CGL^SS. |>'»iii »>v:•:••! računaj** ft* » 3 fto*. ji*»rit at- tin». ' : • h«;H. ta5c»;|. ^ ---------- Jdor ivtr Trsri p.trr.cno r.artći Uk .KALI 031AS... •oiij> t!»nar v rsj;r*j. k;r Sruaači« ne Do ejegov oglas fibiivljei • r oieba pe^nara Upr^v* ii&ia. Tarifa Je natlsnj™« n čelu „RALiH OGLASOV" in vsak«!« • i-ic prtračur.i. ktlio kb f ita. Ca prešteje bsa^ii j 'D;:ate treba natlcvli: ra ,.:K3£RATK! OODELEa- „E^ircst!". I, vprašar.Jr peten pi*.^ b-J Cljal ,.I«SERAT!I1 ODDELEK • .nfcr*acl)e cđiro le. če bo y.twj prioiora *r.-:mlta sa oJjovor Pnhfčtun svetlo »iii temno, Ke pro<ŠHja : po lUlliolVU jioiiif ^oi>e in v-f *:iiisezm k'-niH'ii I lzUpr:i Hiolic t'en**, *Jn ni hnii tekni'»vnn R Ulica i Farneto 12 [nj.sprnti < »kr. Isoin bla/.] A. (iullieh. j----- ' 7plia rePfl w Kranjske, je v vseh let ; l\!otU A.CIJC uiJi dobah v zalogi Josipa ; 1) o 1 Č- i č. ulita Forgente 7, telefon 1465. | '27 ! Krčma ,.AI Trifoglio" j h) j>-1:< . \ipavftko in (Ihlmaunsko vinu. Dober kra>ki I 'f r: n. Izvrši n ji kuhinja P.iporoOa se s»l občinstvu ■ K:u^rina ViiU*vec. QfannuonĆQ (2 8i»bi, sobico, kuhinjo, vodo OiallUvCMljU v,lin) ne daleč od kavarne Fi«bria. ' 14-^5 _____ _____ Slavnim društvom I..TS Z \ ćunov in hilanc, revizijo zadružnih knjig. prp korici in 471 ^nad rojan.->ko cerkvico) • pri Trstu. 13 4 ! Prva slovenska naloga AND11EJ JUG — Trst, ulica sv. Luciie št. 18 (/.a ' ieželnnn sodiščem). Cene brez konkurence. -- voji k svojim ! Radi odpotovatiia ^ nov z 1>0 kovinskimi ploščami: izbrani, večinoma ru--ki komadi. Igra mehko :n harmonično, primaren za : društvo in rodbino. Cera 55 gid , vreden 90 gld. ; Via Nuova št. M, IV. ra h, devrKtno ure. (2K2) Ove gospodićnf'So^'hl" ; Naslov p,, t- Inseratui oddelek „Edinosti4* po 1 l.'j'i'J. i Dvp ilrtivlm (skupno S oseb; iščej» za fe | U> 15AIEI! bruvar ali avgust) dve sta u o- j } var ji (."»—7 sob, dve uu' inji), vodo, ako možno plin : j in to v kskem dvorcu (viila) ne preveč oddaljeno «:d glavne pušie. Ponudbe pod -,1>. I>. S na InHf»rat«ii ; i oddelek Edinosti". 17'«5 ■ ;- 7nilhil **"e -*1 nK ' Prošeka do Bar- | j fctjllUII ko\eli do pr pe-», čuvuj. volčje pasme:; i pepelna-te barve. Kilor ga ua,dc, ali ve po>etwti, kje i lire nahnja, dohi ^rime n nagra io pri .losiou G r i - j ;1 a n c. krč uarju v -aležu št. 1(5 pri Prošeku. 1 *■ [ : i-Vnpn on dobro ohranjeno moško kolo (bi- j i i Uud OC cikel) Naslov pove „Inseratni o I-j : delek Edmosti'4._1547 ; T Q ^r hll r (B:ač prvi go!o) dohro ohranjen i I aiUUUt i Od je ua prodaj. Ulica Nuova Štev. ! j 32, ^ ra ar. i 550 j i-j Pf Čfonn HdI/Io dobre družine, izućena ku- I ri OfCIIU UCMC harica išče službo pri kaki i slovenski družini. — Nas'.ov pove „Inseratni od iclek E linoati'-.___lf>:>2 Vinnnrarlnilii kupite jako lepe cep.jeae trte ! ¥ fiiuyi duiiiiM VSftke vr3.e l>0 ^^jjj ren5 dokltr jih je še kaj. Cenik na zahtevo. — F o r ć ijj j A P i pan — Komen-Preserje. HhS' Sprejmem takoj n,i70f r„r; ulj ca GruSia št 10. 1559 == SALON ===== O AH I*£L FONN Trst. ulica Geppa št. 18. I. nad. Jzdt-luje kur najhitreje toalete za ples in gledišče ar ter angiežke obleke ki jili izdeluje poseben krojač. Najveća točnost, hitro izvrševasje po najnižih cenah. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA lil RISPARMIO S. KATALOGI BREZPLAČNO. ro mesto), in tam direktorja kavarne vprašal. če ima dovoljenje držati kavarno od-i prto preko predpsiane ure. Neki Viktor Z., ki it* izdal za urednika listn In-i . j pendenl-''4, se j<- vmešal rekši redarju, da ! naj odide, ker nima pravice priti v ka-j varno in da je j>riš^l v kavarno z drugim: | nameni. Redar ga je pa aretoval in odve-j del na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga potem izpustili. Netrarno je pretil 39 letni zidar Ljudevit T. svojemu tovarišu zidarju Antonu Zucco. Ta poslednji ga je dal vsled tega aretovati. I^ezgoda na delu 18 letni kurjač : Jakob Franetovič službuje na nekem re niorkerju. Včeraj mu je odtrgalo polovico ; mezinca in mu zmastilo prstanec leve i roke. Moral je v mestno bolnišnico, kjer 1 so ga vsprejeli v X. kirurgični oddelek. Koledar in vranam. Danf •<: Lucian. sve-' čenik in mučcnec: Svetoslav; Vukmira. — Jutri: Marcelin škof: Itadoshiv; Liljana. — Temperatura 1 v.vm : «>!) 'i. uri popolu ine -j- 7' Ce-.Nu:-. Vreme vćersj : lopo. Društvene vesti in zabave. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda sta darovala E. Pegan i K, 1 kakor kazen, ker j j pogledal petak s s;jo 1 minskim napisom, kurat Rozman pa k ° * . 2 K, ker mu 5a je pokazal. Denar je pri ; uredništvu. Za „Božićnico" so nadalje darovali sledeči gg. Kristjan Lajale 2o kron, dr. 1 Pertotova in dr. Mandio po 10 K Katinka : ICenda o K Vrjekoslav BrozoviC Cermoa, 1 Ivan Kokalj, Katica Zorn po 4 K An:j Pog-orcic, Ivan Kuš tr po K Josip Novak , I Po vir 3 K , Fran Svara Devin, Karol l''a-' j velli Puia, Josip S-jtlar, Oglej, Fra nji ca j Brade I j po dve kroni, Fran Vendramin j Dutovlje i krono. Gospića Gilda Lux t 11 i Pros.-ku je r nabrala 44 IC 20 stot., in sicer so darovali: ,|Felicita Goriup 4 Iv Viktorija Luxa 4 K. j Sv. M. Mart'lan c 3 K Anica in M. K j 20 st. J. Koren K Kranja SicoLj. Zvon* 26. leto svojega obstanka ; častna doba je to zanj, ki dokazuje, da je znal vsa leta, odkar visi visoko v hramu slovenskih muz, zvo-n ti s srebmočistim in polnim glasom, klicati oorce na slavno bojišče in oznanjati domovini resnico in prosveto V nemirnih časih, ko so se prelivale in so zaganjale viharne valove literarne struje, ko so se križala mnenja in so kritiki z nabruše-nimi peresi branili svoja prepričanja in ! sekali skeleče, čeprav nekrvave rane, je znal »Ljublj. Zvon« ohraniti objektivnost, ter je sredi med bojujočimi se strankami mirno in veličastno pel svojo pesem : F u' gura frango. Vedno j' znal harm -n r. uravnati svojo pot in je v rnzburkanih •! -hovih blažil strasti, bistril p.cm • in k. samo na delo. Vseh 26 let, odkar izhaja »Ljubljanski /Cvon«, si j'' znal f)hraniti prvenstvo : slovenskimi leposlovnimi listi. V t<-j udi.; dobi, ko so se menjavali mzori in pr pr -t anja, ko so vihrale literarne pravile nv.-ti • romantičnimi idealisti in modern -ni je vedel »Lj. Zvon« si ohraniti nele . ^ ^ 'stare pristaše, temveč je povečal kro^ svojih sodelovaicev z vrstam; najb" |ši novostrujarjev in reformatorjev in ;; t zvenečimi fanfarami j" vodil l j* / • svo;o četo po poti večne lepote v ljestvo novih idej. »Lj. Zvon« je list. visoko prizn. ri j. 1 vseh narodih, vele prt si"v ns';;:i, k nepristransko sodijo naše knji e\ r,t -j mere. Ponesel je ^las o naši kultui : i ledeni sever in pod tropičn«> solne .-, p »•• -! sodi jja cenijo kak -r literarno rev.j , je dosegla tekom let vi> >ko mero :» ] nosti in ki se še popolnjujc h*to >Lj. Zvon t je naš najstarejši 1 ; -J slovni list, a vkljub temu j - rlandanes j vodja slovenske moderne. Ni e pos^ jz leti, ampak se je razvijal in znova / -I cvetel z mladino kakor organsko, živ> i Danes je v njegovem okrilju ovc slov. : j /.evnikov, vsi: kai je utnnikov, kar ;ii j voditi lepo pero, so sotru lniki »I.j. Z> 0:1 I Ni efa lista na Slovenskem, ki bi imel t<- > j prijateljev in sodelovaleev kakor »Lju : Zvom. Pri njem sodelujejo vsi naši f j c- s' ■ i lin pisatelji, kar jih je svobodomi li 1 : idej in modernih nazorov. Leto za ! t n • se množi krog njegovih pisateljev, k 'čaroben klic deluje njegov poziv: \ ! voco. Vprav zaključeni letnik »L;. Z•. i priča jasno, koliko privlačno sii > i::, t in i koliko krasnih blestečih plodov v vez i : in iievezani besedi hrani v svojih prt • Xuam navajati nikakih imen. nikakiii siovov slovenskih pisateljev, saj našteli !>i moral malone vse od prvega tlo z i'lnj k.ir jih je izvolil svobodni geni;. Zbrmi so tu vsi od najmlajših do najstan šiit in ; vsi se kosajo med seboj, da podajo slovenskemu občinstvu čim popolnejše s i'»vc svx»jega duha. In z novim letom kiice »l^J. Zvon« v>o našo inteligenco, da stop. v njegov svetli hram, da se naslaja ob njegovih jasn h čistih zvokih: Vabi vas m naročbo. lani več naročnikov i nel »i^j. Zvon«, t . j lažje :io vršil svojo nalogo pravi ur«.d-! ništvo v vabilu na naročbo. Zalo naj bi vsi prijatelji sloven>k-j lepe knjige in zlasti "Lj. Zvona« gledali I na to, da se čim bolj razširi krog njegovih I naročnikov, da bo »Lj. Zvon« prihajal med ! najširše sloje našega naroda, da najde pot tudi med priprosto ljudstvo. Xa krov, mor-narji narodnega čolniča! Širimo prosvet seznanimo se z našo lepo knjigo in podp;-rajmo jo da bo nam v čim večjo čast. -»Lj. Zvon« stane za vse leto 5 kron _ stot., in se naroča: Uprava »Lj. Zvona«, Ljubljana. Gospodarstvo. Kataster vodnih sil. <.'. kr. ministerstvo za notranje stvar" je izdalo naredbo, glasom katere naprav hidrografična centralna pisarna kalasi r vodnih sil. \* slovenskih deželah je 111110^ vodnih sil, ki jih pa ne znamo izkoriščati. V katastru vodnih stl bodo našli tujci t -naše vodne sile; čudili se bodo. da vodu h sil ne porabljamo ter jih bodo pokupili izkoriščali in pri tem bogateli. Ogrska trgovska zbornica v Ameriki. Ogrsko ministerstvo ^a trgovino d In na to, da se v New-Yorku ustanovi o_;r-sko-ameriška trgovska zbornica, ki bi imel nalogo, da povspešuje trgovske zveze meri Ogrsko-Hrvatsko in Združenimi Državam . To bi bila prva ogrska trgovinska zbornica v inozemstvu, kajti sedaj obstojajo avstroogrske zbornice v inozemstvu, kako~ n. pr. v Parizu, Londonu, Carigradu, Mcl-bournu in Aleksandriji. Živinorejske zadruge na Preda-relskem. Leta 1903. je bilo na Predarelsk kj živinorejskih zadrug z 903 členi in 17^5 deleži. Meseca maja je bilo uknjiženih ■ ________________________ _____________________ __________ ______________^ dobiva sk v vseh lekarjsah. Najvspedneje sredstvo proti dobiva se v vseh lekarnah. r evmatizmu in protinu TFKfiriMR rnniMfl p^^j^ v Tkiu ^^ tekama„^ltaJ«adonnad«llaSalatc"pri 1 Ll\U vil 111 uUUlllil od lekarnarjev : sv. Jakoba in Josipa 6o5ina, lekarna ,f\ X Igea', farneto 4. ^iž-kieuica stane K 140. Iz Trsta »e ue odpošilja rnauje od 4 steklenic proti požt. povzetju ali proti aaiicipatai pošiljat vi zaeska 7 K fraako poštnine in zavojS^ 1 ^^--^-_-^—iV-jpjj^ - htra;; lil „EDINOST" štev. T V Trstu 0 s tem da so proti volji svojega župni-ka-madjarona odprli cerkev in zvonili pri . ogrel'u nekega nekrščenega otroka. O-trok ni bil krščen radi tega, ker noče ljudstvo, da visi pri njem cerkvene obre- j de duhovnik madjarom. Civilni pogrebi in I nekrščeni otroci postajajo tudi med Slovaki narodna stvar, vzilie temu, da so bili zelo I pobožni, odkar se je pri njh probudila narodna zavest. Mokronog. Ime prvega župnika pa ni znano, ker so dotična pisma, knjige i t. d. leta 1681. 14. a; rila zgorele v strašnem požaru, ki je nav-1 stal o polunoči. Upepelil je bil oni požar; skoraj ves Mokronog. Župljanska hiša je stala do tistega rasa v trgu, a od onega časa stoji; 11a grič« nekoliko nižje nego cerkev Žalostne | gore. — Cerkvene kronike ni. ki bi segala v : pozne čase nazaj. Iz minolega stoletja imamo še to dodati, j da je bilo gospodarstvo v mokronoškem trgu tako oslabelo, da je vlada sama morala (1775.). prenoviti tržno oskrbništvo. Naj sledi tukaj, kar se tiče cerkve na Žalostni gori. Vrh Žalostne gore je ovenčan z romarsko cerkvijo Matere božje. Kaj je bil povod, da se je tukaj cerkev zidala, ni znano, i ker so stare listine zgorele. Tudi leto zidanja se ne ve natanko. Valvazor piše. da je bila cerkev naše ljube Gospe na Žalostni gori pred kakimi 18 leti sezidana (torej okoli 1.; 1070.). L. 1797. je bila popolnoma dodelana, ker ta letnica je vsekana na malih vratih ob, ženski strani. Morda so se potam vrata prebila. ker je ravno ob istem času več romar- \ jev dohajalo. Da se je med tem časom znotraj cerkev vedno bolj zalšala, se vidi iz tega, da jc bil veliki altar postavljen J. 1675. Daroval ga je Materi božji baron Daniel Kajzel s svojo -•oprogo, takrat lastnik Mokronoške grajščine, kar spričnje napis na tablici za oltarjem, ki se glasi: In honorem Dei et B. M. V. Matris Dei, KI. D. Joannes Kaisel Lib. B. D. G. et. A. c-t. N. cum sila coniunge hoc altare ere-i xit. 1G75. Ime njegove soproge je zapisal Valvazor ob priliki, ki pripoveduje žalostni konec tega barona. Temu Danielu Janezu Khevssellu (pozneje ga zopet piše Kliavscll) je njegov svak gosp. Hans Jožet Scheeren-burg. že imenovanega Ernest Mihaela (ustanovitelja mokronož. župnije) brat. pred 14 leti (t. j. ravno okrog 1675.), ko sta za gradom kegljala, v jezi nož zabodel v vrat, da je čez pol ure umrl. — Ta Scheerenburg pa je bil ne samo zelo jezi podvržen, temveč ! tudi ne prav zdrave pameti. — Trg in grad je dobila potem v last tega umorjenega Kaj-I zela ostala udova baronovka Marija Marga-j reta, roj. pl. Scheerenburg. — Kje je bil oltar izdelan, ne kaže nobeno znamenje. Dokaj lično delo je iz črnikastega marmorja. — Na jugovzhodni strani od cerkve nižje so Svete stopnice r« Upaiio čpritiskaluo močjo ; zajam' -110 najbolj?«* delovanje. ki prekaSa druirc stiskalnice. I! ID KAV U C X A STISK V LNICA. Naji-olife autciuatično patintovjiu? fjtno brizgalni-v, !a ane nI tel v, no tli*. ! i j:l) tr«b:i goniti, .SyphGti:&" »litji stroji, za gm/dje. sadje .11 uijk«', tr.l.n miri g « zdje. Piugi za vinograde. Stroji za susenje sadja in drugih vegetaln h, življenskth in mi-i ; - rahlih pridelkov. Stiskalnice za son», ; . Bhmo itd. na roko. Mtatilmeo za žita, AlMi&i Mgfflff! . J : ' č Ftilnice r« šetalnico. — Slumoreznica, rueni mlia za / ■ \ v it/.ni h vt likost-ih in vsi dragi s roji /i nolj -lelstvo. v^^mr*- I/delujejo in pobijajo nn jamstvo ko? poseb o naja5vej2 > izbirnega ureaniČeDega, caibo'j i;ripoz:?»aegH i.m Stiskalnica za grozdja PH. MAYFABTH & Co. tovama za pofjedciske in vinsko stroje. DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 7!. OdiikoviJni v vseh državali sveta z ntul 530 zlatimi, srebrnimi In Častnimi koI:„...... Cenik: z mu of oMcinimi pobranimi p'suii brezplačna. Razprodajalci m zastopniki se iščejo povsod; kjer nismo zastopa :l" FILIJflLKfl BRHKE „ONION" u TRSTO" se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami prejema vplačila na tekoči račun, plačevaje 2s/,% obresti na leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime T kronali: po 3*L'U Proti 4 dnevni odpovedi • 3 V/. »» 30 » S«/ °/ na fiest mesecev -laino v Napoleonih: po 3 °lc proti 30 dnevni o J povedi ., 31/,®/. na Sest meeccev stalno „ 3*/»"/» na eno leto stalno ; na bančni žiro plačevaje bree nikake omejitve zneska 23UX letnih obrestij, izvzemSi slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila z dnem avrSiviega ae vplačila. Isvrioje sa avoje korentlate inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic ta Trst. Dunaj, Budapest in za druga giavna mest- monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržiSCa ter jih ovlaSčuje, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto naknh-koli troSkov. Izdala In kapuje po dnevnem kurzu, prosto vsakoršnlh troškov, meujičae vredaete italljaaske banke (Banea d' Italla), neapeljske banke (Banca 4i Napoli) in na sicilijansko banko (Banea di SicHia). , . .. . ... .. Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup in prodajo Javnih kreditnih UWJ dri* v ne renta, delnice, obveznice, srečke, naj se iate kvotirajo na tržaški borzi ali na kaki druei tu- ali inoaemski norzi, deviz in vredn st. t Odpira tekoče račnne z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tuđi proti rastavljenu karatov ladij ali proti drugačeciu jamstvu po dogovoru. Odpira kredite proti listinam o nakrcanju za tržišča v Londonu, fanzu, mm- bureu, Berolinu itd. po prsebnih pogojih , Izdaja in prejema men ice in nakaznice oa katero koli evropako ali izven- evropsko tržišče ter prevzemi izplačila tudi potom brzojava. .... Tzditja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-U tuzemsko ali inozemsko tržiSče. Depo&itni oddelek. Prejema in hrniii depozite, sestoječe iz vrednotnih papirjev kakor tudi iz ^vinskih vrednostij kakoršne-koli vrste. Povzema točno upravljanje zaupanih lej1 depozitov, PJJ«"® pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk ,n izplačevanje iMnovratnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejžimi pogoji, Filijalka Banke Union - cddelok za bUffO - preskrbljujt nakup in prodajo blaga t komisiji, dovoljt.je predujme ua blago, police o nakrcanju, warrante itd m jam« za —j plačilo carine. Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa In lepo obdelanega, kupite dilje (sffoi) v zalogi BART. BIDOLI - TRST uliea SS. Martiri štev. 19 Razpošilja »c tudi na dežel j. Fratelli Rauber S^^vi skladišče ustrojenih ko/, kože za čenjari^ in sedlarje. Lastna tovarna ustrojeuih gomj b kož rn?tvo ustanovljeno letu lSol.i To druitvojt- raztegnilo svoje delovanje iu. v -zavarovania, posebno : na zavarovanja pr^ri požaru, zavarovanje na* morju in po kopnem odposlanega biaga in zavarovanje m živlier.jc - ----. - r Stenje društva dne 31. dec. :gos : Društvena glavnici in rese rva dne 31. decembra 1005. . K >70,052.0J-Glavnica /.:i zavarovanje živijo.ija do 31. decembra 1005. . . - 771 *70."<«7.M Plačana povračila: a) v letu 1005......n 71 t., 9-og- Prihod v Trst. Pula—Rovinj— (Dunaj) -•43 0 z Dunaja—Divače—Herpelj iu medpostaj. -♦•46 P iu Pule—Rovinja- Herpelj in medpostaj. 11-05 0 2 Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 6 0 iz Pule— Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in m< dpostaj. t B iz Pul-, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : 9'gH iz Herpelj in Divače. Poreč— Buje—Trst. . 20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 1 0 iz Pereča, Buj, Kopra in medpostaj. 9 > > 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovo—Praga— Celovec—Jesenice—Bcrica—Trst 5 — 0 iz Monakova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 5 0 i r. Gorice in medpostaj, 12.— B iz Prage, Dunaja, Celovca Gorice. 12-^j 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, OpČin. 6 0 iz Monakova, Beljaks, Jesenic, Gorice, Opčin. B iz Pra^e, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice. T 0 iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin. OIj ued«ljah in praznikih: 9~*o 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami. Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V aiijo preko Červinjana in Benetk : 5 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor-mons) preko Nabrežine. i ; 50 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 5 _ B preko Červiojana v Benetke, Milan, Rim (se zveso na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma. ■25 B preko Nabrežine v Kormin. Videm, Milan, Rim. 0 v Koi nin (se zvezo na Červinjan in Ajdov-ščino) Videm. Bcn ke. 4'^ 0 v Kcrmin (se zvezo v Ajdovščino) Videm-Milan itd. Do Gor.ce—Kormina—Červinjana. ' 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) t-t--' 0 do Kormina preko Bivia. 9 ™ B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta) Ostende. 7 55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto 1-55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6 £2 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 11 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb. BudimpeSto. Ci'u nedeljah in praznikih : 0 preko Bivia do 'vormina in medpostaje. 4"®2 0 Miramar, Grinjan, st. Kriz Nabrežina. _ Prihod v Trst Iz Italije preko Červinjana in Kormina. 4 : 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. >- - B Iz Kormina preko Nabrtžine. IC-3S B iz Kormina (rveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. ii-^S 0 iz Kormina preko Nabrežine. 4 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer vinjana. 7'iž 0 Červinjana. B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. B iz Korraina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. 10"^ 0 iz Kormina in B iz Červinjana.__ »b nedeljah in praznikih : 11'JJ 0 iz Kormina in n-.edpostaj preko Bivia. Z Dunaja tOetende in Londona) Ljubljane, Zagreba Bu i m peš e in Reke. . 30 B s Dunaja, Ljubljane, Osiende in Londona. -■20 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba in Budimpešte B z Dunaja, Ljnblianc, Zagreba, Budimpešto in Reke. 1.- -5 0 z Dun-ija, Ljubljane iu Reke. 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. 8* B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. 5!> nedeljah in praznikih : 10*35 0 IZ Nabrežine, sv Kriza, Grinjana in iz Miramara. Opazke: Debele in podčrtane številke zcaćijo pvpoiifJnc. 0 = Osebni '.lik in B •— Brzovlak. Električna železnica. «»PHOl> iz TRSTA : b.o2*\ 7-™**,8, 8.42,9-07**, 95* 10.44, 11 -3°» 12.20, 12-52**, 1.32*. 1.26, 2.12* 2.28*, 2,44, 3.08% 3-32*% 3-56*. 4.32**, 5.07 5.56, 6.28*, 6.44, 7.32, 8.20, 9.07.956**, 11.20 i>l»R0D iz OK'IJi: 5 30» 6 26, 6.51**, 6.56, 7.36 8.19, 9.07, 9-5°**» 9>56. 10-44» '1-42**, 11.47 12.20, 12.44*, »-32*. 1 -44**. 1.49, 2.04* 2.20*, 2.44, 3,08-, 3.56, 4.26^, 4.32, 5.07,5.31* 5.59«, 6.04, f .44, 7-32, 8.07' , 8.12, 9.07, I0.39**, 10.44. * fcaiuo ob nedeljah ^»»»ztuiiili it-r lepcai vreusiiuv *' Jhj kolodvor* clriavur železnice ozir. odhod z iste postaje. Vozni red parnikov. ODHOD in PRIHOD. Istrska proga. (Parnilci odpotujejo vsaJct dan) TBST-MlLJE: (par. „Esmlo" in „Gianpaolo") 8 — 12-is 4'^J, 6*jj2 *) S. MARC$ MIIJE "(ob"nedeljah in praznikih} 8—, 1"2*—. 2*'!0. 6^. M1LJE-TRST :"7 O5."V-30, 3 MILJE P. M * RCO : (ob nedeljah in praznikih) 7 05, 8-30. l-so TRST-KOPER: (par. -Fartoro", „S. Ciusto1- in „Ca-po«li.«tria<') T-20, 12'—, 12'^, 2 (on ne- nedfliah in paznikih); 7-60. ' 1 —. 12.^, 2^. 5. Kc>PER-TRST: C 4=>, 7*45. 9-—, J ^. (ob nede-tj«h rn prflzn.) : G'1-j, 7"45, 9*—, I'—. 4*—. TRST-I-OLA PIRAN 10 30, 4 —. PIRAN TRS T : 6 30, 12 22. TRST-U.MAG: (wmo ob delavnikih) 3'^. UMAG-TRST: 6 —. TRS 1-ROVINJ: (Vstavi se: v Izoli, Piranu, Umagu, Cittan >vi Poreču ia Versaru) torek, četrtek ii pohoto : 6"—. ROVINJ TRST: v ponedeljek, sredo iu petek 730. TRST-PULJ: Po5tni paru k. (Vstaji se: v Piranu. Saivore, Umairu, CittJinovi. Poreču in Versaru. vb ki dan : 7"30. PULJ-TRi o rt- O < b»« P O -t a. •JO s o CD P O 3 •■i 09 p sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. iti od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjeue obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. £>a je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico" tudflsodišea denar maloietnih otrok in varvancev. Denarne vioge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4%% na leio. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 02 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto (i°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, ?voj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. SOI Podjetje Gasspar po zistemu Wouweriiia| Halbmayr & Co., Dunaj Izključni zastopnik z zalogo za Trst: E aUPAN, Via golši št, 3 — Telef. 1889 „Avtorizovana vinska agencija Crst — Zrg Cavatta 6, i. nadstr. — Trst. se bavi: z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin, olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krč-marjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišča, prodajalnice, stano-nja, v mestu in zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro-= dati vino. naj pošljejo vzorce in cene. = £ k Amerikanska proga: Trst-New-York ) .liifttro-Ameiieauu Delniško paruisko društvo \ Parnik Dan odhoda: , GERTY"..........12. Januvarja 1907 „FRANUESCA".......29. „ „GIULIA*4....................0. Februvarija ., .,tsOFIA HOHENBERG'- ... 16. t " Promene niso izsljučeue. Konceui meseca februvarija in aprila 1907. i bosta stavljena v službo dva najmodernejša transa-tlanta z dvojno vrtenico, katera 8e sedaj gradita v najprvib bro logradnjih Razpored odhodov imenovanih najmodernejših parnikov bode tem preje naznanjen. J KUPITE Ii le AMERIKAMSKI STROJ za pisanje prve vrste z vidno pisavo, MODEL 1907 fPP STE4RNS' 9 »S" Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, m le oglase in v obče kakorsno koli vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v ulici GiOrgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polonadstropje, levo. Urad je odprt od 9. »jutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost*' Pisalni stroji za poskušnjo brez zaveze nakupa. Decimalna tabela je všteta v ceni. Rabljeni stroji vseh zistemov se kupijo po visokih cenah. 9 ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zk-tema. nastopne popolnosti in vrednosti. 1. Decimalno tabelo, ki je ni zamenjali z narodnim vrstami Številk; 2. Pomikaća, ki ga more ^eaklo takoj odstraniti ; 3. Črke v enem jek enem komadu z vzdigali (niso spojeni z vzdigali) ; 4! Možnost odstrani; ti. Pomikač se giblje na krogljah in ne na koldscih, zato teče gladko ; 7. Možno»-t da se lahko pomnožuje, ne da bi biio treba oditranjati trak ; 8. Mnogo bolj \idljivo piBavo ; 9. Piiprava, da se lahko napi§9 dopisnice cd kraja do konca 10. Premikovalec ae pomika vsied predstavljanja kolese in ne potom trakov, za to je mnogo trdneji in laglji. Izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, ter Reko Trst, Via delle Poste štv. 6. Telefon 1682