Poštnina nlar«M v eofovial
Prezzo - Gena lir 0.50
Stev. 85
V Ljubljani, v četrtek, 15. aprila 1043-XXI
Leto VITI.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in t«iega	|	Uredništvo tn oprava; Kopitarjeva 6, Ljubljana
izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A, Milana	|	Redazione. Amrainistrazione; Kopitarjeva 6, Lobiana
Conccssionaria esclnsiva per la pubbliciti dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 1054
Nasprotnikov pritisk s protinapadi zadržan
10 nasprotnikovih letal sestreljenih
Italijansko uradno vojno poročilo štev. 1054 pravi:
Naši oddelki so v živahnih protinapadih zadržali nasprotnikov pritisk, ki sc je na zahodnem delu tunizijskega bojišča ojačil.
Osni letalski oddelki so med nofniini nastopi zadevali cilje po nasprotnikovem zaledju in pristaniške naprave v Tripolisu.
AngleSko-ameriško letalstvo je bombardiralo kraje po Liguriji, Siciliji in Sardiniji.
O	znatnejši škodi poročajo iz T r a p a n i j a. Med temi napadi, zaradi katerih je bilo med civilnim prebivalstvom vsega 25 mrtvih in 30 ranjenih, je protiletalsko topništvo uničilo 6 letal, 4 druga pa naši lovci.
1 Bitka na Marethski črti - nova stran zmagovite slave
v zgodovini italijanske vojske
Gigantska epopeja v boju z najboljšo in najsodobneje oboroženo vojsko sveta
Japonsko uradno poročilo o izidu zadnje bitke v Birmi
Tokio, 15. aprila, s. Iz glavnega stana poročajo o izidu vojaških nastopov na kopnem in v zraku na birmanskem bojišču pri Akvabu. Poročilo, ki se nanaša na dejstva, ugotovljena do 10. t. m., pravi, da je sovražnik pustil na bojišču 4200 mrtvih, od teh 2000 Angležev. Japonsko čete so poleg toga ujele 516 sovražnih vojakov. Zajetih je bilo 156 topov, 374 lahkih in težkih strojnic, 4015 pušk, 50 tankov in oklepnih vozil, 72 avtomobilov in okrog 500 konj. Potopljene so bile: ena tisočtonska in štiri 500 tonske ladje. 14 1000 tonskih in 15 500 tonskih ladij pa je bilo poškodovanih. Pri napadih na angleška letališča, kjer je bila tudi prizadejana lnida škoda, je bilo sestreljenih ali oa vsaj poškodovanih mnogo letal. Na japonski strani sta bila 202 mrtva, 46 letal pa sc ni vrnilo na svoja oporišča.
Boj za premoč v zraku na Tihem morju
Tokio; 15. aprila, s. V tukajšnjih vojaških krogih razlagajo dogodke, ki so se odigrali zadnje dni na jugovzhodnem koncu Tihega morja, ter pripominjajo, da zdaj na obeh straneh nastopajo velike sile, da bi zagospodarile zlasti v zraku. Z japonske strani uprizarjajo poleg tega tudi vznemirjevalne nastope z oddelki bombnikov, ki imajo nalogo uničiti sovražnikove zava-■ rova ne ladijske sprevode, preden bi ti prišli v pristanišče, kamor so namenjeni, in toliko bolj, ker sovražnik že neka j tednov mrzlično dela na to, da bi okrepil svoja prednja oporišča. V pomorski bitki pri velikem zalivu ob Novi Gvine-ji so bile pri potapljanju sovražnikovih ladij uničene velike Količine vojnega blaga ter vojaštva, ki je bilo namenjeno za okrepitev cct. Vse to blago in vojaštvo so nameravali prepe-Ijati lia najprednejše sovražnikovo oporišče ob severovzhodni obali Nove Gvineje.
Zasluge nemškega protiletalskega topništva za varstvo pomorskih prevozov
Berlin, 15. aprila, s. Zaradi zavarovanja nemških trgovskih ladij zlasti pred sovražnikovimi letalskimi napadi nastopajo na teh ladjah oddelki protiletalskega topništva vojne mornarice, ki so v tesnem sodelovanju z zaščitnimi ladjami zagotovili varno plovbo, potopili od začetka vojne do danes nešteto Jadij, natovorjenih z vojnim blagom in vojaštvom, s skupno okrog 20 milijonov tonami. Omenjeni oddelki so v bojih, ki so bili vanje doslej zapleterti, sestrelili sovražniku 128 letal, pomagali razdejati še nadaljnji 102 nasprotnikovi letali. Poleg tega so ti oddelki protiletalskega topništva pri nemški mornarici, ki nastopajo na trgovskih ladjah, uspeli zadeti in potopiti 4 britanske torpedovke ter pomagali potopiti še drugih 29 lahkih površinskih sovražnikovih ladij, po veliki večini torpedovk in topničark.
Knjiga o Rooseveltovih pripravah za vojno
Berlin, 15. aprila, s. Poslednji nemški veleposlanik pri vladi Združenih ameriških držav je napisal knjigo_ pod naslovom »Kako je prišlo do vojne, ki jo je hotel Roosevelt«, v njej piše, kako je sedanjo vojno pripravljal in na-prtil predsednik Severne Amenkp. Sovraštvo do držav trojne zveze in neomejeno Rooseveltovo imperialistično stremljenje je potrjeno z neizpodbitnimi dokazi. Pisec pojasnjuje, kako je spričo tega sovraštva in stremljenja počasi dozorevala sedanja vojna. V okviru te vojne je bilo — flo takšnega zaključka prihaja v svoji knjigi bivši nemški veleposlanik v Washing-tonu — neizogibno, da se je Roosevelt na eni strani zvezal s Stalinom v upanju, da mu bo uspelo premagati Nemčijo in Italijo, na drugi strani pa si je naredil načrt, k®^0 Lvropo žrtvoval koristim severnoameriškega gospostva.
šef opozicije v Jnžni Afriki dr. M«!*111 ie
v parlamentu, da je uporniškega gibanja med južnoafriškimi črnci kriva samo komunistična propaganda, ki jo Smutsova vlada že nekaj časa trpi.
Med bitko ob indijsko-birmanski meji je padel v japonsko ujetništvo angleški general Ca-vendish, poveljnik 6. angleško-indijske brigade.
Rim, 15. aprila, s. Uradno poročilo o bitki pri \ Marethu in o premiku od Maretha do Akarita:
Po topniški pripravi, ki jo je glede silovitosti trajanja, števila baterij in množine streliva moči primerjati samo z bitko pri El Alameinu v lanskem oktobru, sta dve tretjini angleške VIII. armade v noči na 17. marec začeli naskok na Mareth sko črto. Hkratu je tretjina nasprotnikovih sil po malo prikladnih puščavskih poteh grozila obkoliti naše desno krilo, ko je sunila čez gorsko skupino Matmata. Po šestih dneh zagrizene bitke ob obali je nasprotnik dosegel v primeri z uporabljenimi sredstvi in krvjo, ki jo je plačal, le skromne uspehe. Prva armada, ki je do tedaj odgovarjala v glavnem z nepretrganimi, takojšnjimi, strelovitimi protinapadi in s topniškimi manevri, je bitko zdaj prvič spremenila v protinapad velikega obsega. Nemška 15. oklepna divizija (zaradi poprejšnjih bojev na drugih predelih v Tuniziji skrčena na i tretjino) je z drugimi italijansko-nemškimi silami ‘ potisnila vstajajočega nasprotnika, ki se je bil zarinil med naše črte, spet na izhodišče. Ta mojstrsko izvedeni protinapad je izjalovil vse angleške nastope na Marethski črti.
Toda VIII. angleška armada, ki je nedvomno podcenjevala odbijalno sposobnost naših čet in odpornost črte same, so ni odpovedala boju. Ojačila je čete, ki so korakale proti našemu jugozahodnemu odseku in je tako spremenila tisti nastop, ki naj bi bil le postranski, v glavni. Napad so v noči na 22. marec sprožile angleške oklepno prednje straže. Tudi tu je bil boj zelo hud, toda že bo delovali naši protiukrepi, iu sicer točno tako in tedaj, kakor se je razvijal angleški premik. Na bojišče je že pritekel velik del 21. oklepne divizije, tja se jo pa tudi pomikala 161. pehotna divizija, ki se je umaknila s črte. S temi in drugimi silami, vzetimi iz Marethske črte, smo pri priči bili položaju na južnem odseku kos, potem smo ga pa gladko obvladovali. Ko je zaradi splošnega vojaškega položaja prva italijanska armada dobila zapoved za umik, je poveljnik predlagal, naj bi najprej končali bitko, ki jo potekala, in o kateri se mu je zdelo, da bi se lahko izcimila koristno. Ker je pa dobil šo enkrat zapoved za takojšen umik, je prva armada mogla srečno izpeljati težavni premik in zaradi poprejšnjih ukrepov naravnost čudovito natančno.
Treba se je bilo takoj upreti napadu sovražnika, ki je meril na EI-Hamo in je bil negotov ter osupel zaradi neznatnega uspeha, ki mu ga je prinesla poprejšnja bitka na Marethski črti. Zato angleške čete niso mogle uspešno ovirati izpraznitve. 31. marca je ta premik bil končan, ko so zadnje straže prišle čez Akarit po kratkem postanku na črti El-Hama—Gabes. Nasprotnik si je lahko zapisal v dobro skromno ozemeljsko pridobitev ter zajetje nekaj tisočev mož, ki jih je dobil z orožjem v roki in ko so postrelili zadnji naboj. VIII. armada, ki jo je Anglija 34 mesecev krmila z ljudmi, topovi, vozili in z vsem mogočim blagom, je na Marethski črti in pri naslednjem premiku doživela kričeč poraz, ki ga ni prikrival niti angleški ministrski predsednik.
Po tem kratkem obračunu o nastopu, ki je v čast in slavo četam in poveljnikom prve armade, je prav, podati pregled bistvenih elementov, ki šo pripomogli nespornemu uspehu našega orožja.
Ko so se okoli 15. februarja poslednje naše zadnje straže umaknile za Marethsko črto, se je končalo angleško zasledovanje, ki so je bilo začelo pri Alameinu in ki se je vleklo nad 2500 lun daleč. Naše čete so bile nasprotniku povsod kos in so svoje napade zgostile v najodličnejših trenutkih te gigantske epopeje ter so napisale v zgodovini stran, ki jo bodo pomnili še bodoči rodovi.
Toda nespametno bi bilo prikrivati, da to ogromno in mesece trajajoče delo ni globoko učinkovalo ne le na tvarno, temveč tudi na moralno plat naše vojne sile. Poveljstvo prve armade je že
ob začetku to jasno in razločno vedelo. Vsi so z največjo silo začeli živo delovati za tvarno in moralno obnovo. Ni o teh ukrepih moči na široko razpravljati, dovolj bo omeniti, da so največ pozornosti posvečali okrepitvi tistih edinic, ki so bilo 36 mesecev nepretrgoma v koloniji ter so zaradi prestanih težav in potrtosti pomenile prej slabost kakor silo.
Številne oddelke so izpopolnili z ljudmi in orožjem, nekatere razpustili, druge obnovili, zamenjali tudi višje poveljnike, ki so sc sicer v preteklosti izkazali, pa se jo zdaj zdelo, da telesno in duševno ne bodo kos novim, še hujšim preskušnjam. Z vsemi sredstvi so zbliževali poveljstva iu čete ter izboljševali tvami položaj vojakov. Odločno so obnovili in preuredili preskrbo ter dali poveljstvom velikih edinic vse taktične, organizacijske in preskrbovalne pravice, ki so se bile zaradi različnih poveljstvenih načinov izgubile. Vojaki in častniki so sami zapazili, da se po slavnih, toda žalostnih dogodkih začenja novo obdobje, v katero lahko zremo, če že ne s prepričanjem o zanesljivi zmagi, pa zatrdno z mirnim zaupanjem.
Postojanke, ki jih je dobila prva armada, slove po krivici kot »puščavska Maginotjeva črta«. V bistvu pa je to črto sestavljalo 30 bunkerjev ter dobre gorske postojanke, ki pa niso nepremagljiva ovira za oklepne sile. Grška cestna mreža, ki sicer daje možnosti za protinapad, ima to pomanjkljivost, da se vsa steka na predel pri Gabesu. Ta predel predstavlja ožino, ki bi njena izguba po zlomu Marethske črte ogrozila vso tamkajšnjo obrambo. Vsa ta dejstva in pa bojna črta, ki ji skromne sile prve armade niso mogle biti kos, bi bila narekovala, naj se odločimo za postojanke, ki leže bolj zadaj (Akarit), če bi bile te o pravem času utrjene, bi bile nedvomno nudile ugodnejše pogoje za obrambo.
Armadno poveljstvo seje pač moralo ravnati po dejanskem položaju, ker ni bilo ne sredstev ne časa za ureditev novih obrambnih črt drugod. Upoštevalo je dobre in slabe strani te črte, jo skušalo zavarovati v globino in jo zavarovati pred nasprotnikom. V skladu z domnevnim razvojem nasprotnikovega jiastopa,_ ki ga je od 6rede februarja bilo mopoče presojati po stvarnih podatkih, je zasedlo m utrdilo gorsko verigo, ki se spušča proti ožini. 1 a naj bi zadržala prvi nasprotnikov napad. Po vsem obrežnem predelu so ojačili utrdbe z žičnimi ovirami in minskimi predeli. Za obrambo jugozahodnega odseka so zbrali in ojačili saharske oddelke, kolikor se je dalo.
Posebna skrb je bila posvečena razporeditvi in uporabi topništva, ki naj bi zaradi svojih ugodnih postojank in najboljših opazovalnic bil eden izmed temeljev našega odpora. Ker pa so lopovi imeli manjši doseg in je bilo manj topov in manj streliva v primeri z nasprotnikovim topništvom, je bilo treba osredotočiti ogenj na važno cilje in streljanje odmerjati v skladu z nevarnostjo posameznega cilja. Ta načrt za streljanje je bil izdelan do zadnjih podrobnosti in je s točnimi zadetki, silovitostjo in udarnostjo pomenil očitno, če ne bistveno oviro za nasprotnikovo napredovanje. Zaradi preroditve tvarnih in moralnih sil je bilo treba spremeniti nekatere bojne načine naše pehote; Ti načini so bili teoretično izdelani, pa so v puščavski vojni zaradi ritma boja, ki so ga narekovali tanki, protitankovsko orožje, topništvo in letalstvo, počasi zbledeli. Pehota, ki je zaradi dolgotrajnega obrambnega bojevanja ohromela, ni nič več uprizarjala protinapadov. Da bi pa zamašili to vrzel in da bi vojakom vlili novega življenja in zaupanja, je poveljstvo posebno skrbno izrabilo vsako sredstvo: od vzpodbadanja do tekmovanja, od pritiska do nagrad. Od prvih stikov z
Na ruskem bojišču samo krajevni boji
Nemška letala napadajo sovjetske postojanke in oskrbovalne zveze 48 ruskih letal sestreljenih — Napadi proti zahodnemu odseku v Tuniziji po protinapadih zavrnjeni
Hitlerjev glavni stan, 15. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo jo včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na vzhodnem bojišču je prišlo samo na nekaterih odsekih do bojnega delovanja krajevnega pomena.
Letalstvo je nadaljevalo svojo napade proti sovjetskim postojankam in dovoznim zvezam ter potopilo v vodah Ribiškega polotoka 2000 topsko ladjo. Pri dveh lastnih izgubah je bilo uničenih 48 sovjetskih letal.
V	Tuniziji je bilo zavrnjenih deloma v proli-sunkih več napadov proti zahodnemu odseku bo-
jišča. V južnem odseku se je sovražnik z močnimi silami prerinil do nemško-italijanskih postojank in izvedel poizvedovalne sunke, ki pa so so izjalovili.
Pri neuspešnih napadih na nemški ladijski sprevod pred norveško zahodno obalo je bilo sestreljenih pet angleških torpednih letal in bombnikov. Ob obali zasedenega zahodnega ozemlja so lovci in protiletalsko topništvo z morja sestrelili še nadaljnja 4 letala.
V	zgodnjih jutranjih urah današnjega dneva so odvrgla sovražna letala nekaj bomb na krajo ob Nemškem zalivu.
Maršal Antonesou na večdnevnem obisku pri Hitlerju
Tudi Romunija se bo z vsemi silami borila dalje ob boku Nemčije
Hitlerjev glavni stan, 15. aprila, s. Hitler je	Hitler in voditelj Romunije sta potrdila ne-
sprejel 12. aprila romunskega državnega pogla-	omajni eklep, odločno nadaljevati vojno proti
varja maršala Antonesca, ki se je nekaj dni mu-	sovražnikom Evrope do zmage brez kakšnega
dil tam na obisku. Razgovori o splošnem poli-	barantanja	in sicer tako,	da se vprežejo v to vse
ličnem položaju ter o vprašanjih, ki so nanašajo	silo. Romunski narod se	bo boril ob boku držav
na skupni boj proti boljševizmu iu na angleško-	osi do končne zmage, da zagotovi e tem svojim
ameriško bogataštvo, ki se je z njim združilo,	zgodovinskim prispevkom za evropsko neodvisnost
so potekali v duhu neinško-romunskega prijatelj-	bodočnost romunskega naroda,
stva in _ nespremenljivega bratstva v orožju, brat-	Maršala Antoneeca so spremljali na tej nje-
stva. ki druži narode trojne zveze. Razgovorov	govi poti predsednik vojne pisarne maršal Davi-
sla se udeleževala tudi nemški zunanji minister	descu in romunski generalštabni častniki. Na se-
von Ribbentrop^ in načelnik vrhovnega poveljstva	Stanku sta	bila navzoča	tudi nemški pooblaščeni
nemških oboroženih sil maršal Keitel.	minister v	Bukarešti ter	nemški general Ilansen.
nasprotnikom sc je pokazalo, da so pešaki. skva* dristi in drugi oddelki odgovarjali s protinapadi v skladu z močjo nasprotnikovega napada, kajti pozabiti ne smemo, da je moral sovražnik napad izvesti prvenstveno s pehoto, zakaj neizpodbitno pravilo je, da velike oklepne sile ne morejo (sicer bi bile lakoj uničene) napasti dobro utrjenih obrambnih postojank, ako poprej pehota, topništvo, tanki iu letala niso naredila razpoke, ki je potrebna za njihov vdor. Sredi marca je naša obramba, čeprav če ni dosegla zaželjene višine, vseeno že kazala nekatere prednosti. Zijale so še obširne praznine, toda armada, prerojena po slavnih junakih, ki so bili pri Alameinu, v Sirtiki in Gebelu, ojačena z novimi ljudmi, ki se je v njih pretakala kri starih veteranov, je imela sedaj svoj slog, imela eno dušo, ki je sprejela bitko trdno odločena, da bo trpela tudi vse sli rajne posledice pa postojankah, ki so bile zaupane našim vojakom.
Sredi februarja so se angleške predstraže, ki so zastonj in ohlapno zasledovale našo čete od Tripolisa do Maretha, prikazale pred našimi postojankami in začele z manj obsežnimi nastopi. Ti so imeli za cilj ugotoviti trdnost in obseg naših črt. Od tega trenutka so nasprotnikove sile v načrtnem napredovanju prihajale čez libijsko mejo in se razvrščale vzdolž in severno od ceste Medenine—Mareth in se zavarovale med to cesto in hribi. Manjši pehotni oddelki so tipali po naši prednji črti tudi na grebenu pri Gebel Ksourju. Medtem pa so se prikazovali prvi nasprotnikovi oddelki, ki so imeli nalogo raztegniti in utrditi oporišča globlje v puščavi, pri Ksar Khilane, zaradi preskrbovanja kolone, ki naj bi o pravem času prišla od Tebakaga in Melaba. Jasno je, da se je nasprotnik takoj v začetku polastil obrežnega predela, ki jo bil zaupan tridesetemu armadnemu zboru, pod cigar nadzorstvom sta bili skoraj dve tretjini VIII. armade: 50., 51., in 2. novozelandska pehotna divizija, 1. in 7. oklepna divizija, Čete armadnega zbora in armade, sestavljene prvenstveno iz 3 motoriziranih brigad (1., 3., 24.), gardne brigade, prldeljene 7. oklepni diviziji, polkov topništva majhne in srednjo mere, ter manjše skupine Indijcev iz 4. divizije. Konec prve tretjine marca je 30. armadni zbor končal z razvrSčevanjem, zdi se pa, da v celoti še ni bila urejena preskrba teh enot, čeprav je zaledje po ponovnem odprtju pristanišča v Tripolisu naglo delovalo. Zelo počasno pa je bilo napredovanje nasprotnika proti Ksarju, proti našim južnim postojankam. Končno sta se tam zbrali dve de-gaullistični brigadi in srednje močno grško zastopstvo s podporo 4. lahke brigade.
Cas pa je pritiskal tudi na 10. armadni zbor. Ogledniška letala so 13. marca ugotovila močan promet na cestah sev. od Gebela. v Tripolitaniji in pri Pouiratu Ksaru. 16. marca na predvečer napada 30. armadnega zbora ni bilo več nobenega dvoma, da neka oklepna divizija (10.) dere proti podnožju Pir Amirja, 40 km zahodneje od Foum Tahouina, in se usmerja proti našim južnim oddelkom, od katerih je bila oddaljena kakih pet dnevnih pohodov. Nasprotnik je upal, da bo s to nenadno grožnjo na odseku, ki je bit za našo čete zelo kočljiv, pritegnil vsaj del naših rezerv, da bi s tem olajšal prvotnim napadalnim silam 30. armadnega zbora nalogo rušenja na odseku, ki so ga Angleži smatrali za odločilnega: na obrežju.	•
Znano je in vredno ponovnega poudarka, da bi bilo preveč drago, ako bi podcenjevali sovražnika, kajti 8. armada, predstavlja najmodernejšo in najbolje oskrbljeno vojaško silo, kar jih je bilo mogoče srečati na različnih popriščih sedanje svetovno vojne. Pehota, ki jo Anglija črpa iz Srednjega Vzhoda, je odlična po telesni odpornosti ter po bojnem duhu, njena oborožitev in oprema je prvovrstna in boljša kakor oprema katere koli drugo pehote sveta. Nihče danes ne razpolaga s takšno ol>o roži Ivi jo, tako mogočnimi protitankovskimi topovi, tako Številnimi in gibčnimi, kakor jih ima britanska pehota. Angleško topništvo ima na razpolago v obilnem številu sijajen top 87,6 mm, ki nni je kos le nemški 88 milimetrski, dalje ima sijajne topove mere 114 in 152. mnogo oklepnih ogledniških oddelkov vsake vrste in nagle radijske in telefonske zveze. Angleške oklepne sile so po kakovosti svojega materiala, po opremi in orožju najboljše oklepno sile modernih vojska. Kar se tiče zvezne službe, kar igra v sodobni vojski važno vlogo, je 8. armada mod prvimi. V vsaki strokovni panogi jo bilo vse odlično: tehnično izurjeno in pripravljeno, da izpolni sleherno tehnično in taktično nalogo. Generali in načelniki glavnih elanov so1 bili preizkušeni in Izbrani z vso strogostjo na bojišču. Niso bili zmešani po zapletenih teorijah, ki so nastale v zaprtih sobah daleč stran od resničnih bojnih terišč.
Poveljujočim generalom je v skladu z odgovornostjo podeljena tudi odgovarjajoča prostost pri uporabi sredstev, kj so jim dodeljena.
Za označbo položaja 8. armade, ki je imela na razpolago na desettisoče vozil in je imela ob sebi veliko mornarico in letalstvo, ni treba izgubljati besedi. Sodelovanje med angleškim letalstvom in kopenskimi silami lahko služi vsukomur kot najvišji zgled. Sloni pa na obilici zveznih sredstev in letal, na praktičnosti načinov, ki so se. izluščili v 34 mesecih dejanskega sodelovanja in iz požrtvovalnega duha pri letalskem osebju, ki se. ne boji nojev v prvih črtah in ki ima enotno poveljstvo in železno disciplino.
< Nasprotnikov maneverski načrt je imel cilj, da bi se ponovil nastop, ki se je bil odlično izkazal pri Alameinu. Tudi tukaj naj bi 8. armada izvedla dva napada: prvega na obsežnem predelu, vzporedno pa drugega na južnem puščavskem delu. Načrt se zdi logičen
Nadaljevanje na 2. strani.
Bitka na Marethski črti
Nadaljevanje s 1. s (ran L
ut ,______ _____________________
ne predstavlja strahotne ovire za sredstva britanske armade. Pred ret je črte bi torej iz prej navedenega _ razloga imelo hude posledice za naše čete, ki so bile razvrščene vzdolž vse črte prav do središča puščave, izguba Gabeske ožine pa bi odprla svobodno pot angleškim oklepnim divizijam, in sicer po načelih globinskih prodorov, ki so prinesli tudi polom pri Alameiuu, in bi istočasni napad na naš južni odsek ne le resno ogrožal sile, ki so bile tam razmeščene, pač pa bi iuicl namen raztrgati na koncu fronte tudi naše borne gibljive rezerve.
Po drugi strani je moral nasprotnik misliti, da bo po 2500 km dolgem umiku naših čet, ki so prevzele obrambo Marethskc črte in se znašle v težkem položaju, ki je bil za vsakogar jasen, da bo naletel na medel odpor. Toda prav tod je moral nasprotnik doživeti trpko presenečenje. Ko so sile generala Montgomeryja po šestili dneh silovitega boja, ko so grmade angleških trupel obležale pred našimi postojankami in so bile uničene prvovrstno čete in ko je šlo v nič na stotisoče topovskih strelov in pol milijona letalskih bomb, nametanih na vse erte in v vse zaledje, pa so uvideli, du je bilo yse zaman in so bili prevarani v svojem pričakovanju, so Angleži odnehali s to »peklenska* ofenzivo na črto Mareth in se umaknili, da bi našli boljši izhod in rešitev in sicer na zahodnem krilu naše razporeditve. Tako je po-poveljstvo 20. marca zvečer odnehalo in ugotovilo, da se Marethska črta ne da prebiti in zato je sprejelo predlog generala Freyberga, poveljnika druge novozelandske divizije, da je treba vreči velike sile na jugozahodni odsek. '1 o je bila rešitev, ki ni bila brez izrednih posledic. Zato so morali vreči v premik prvo oklepno divizijo in drugo novozelandsko divizijo s 24. motorizirano brigado. To je bila mogočna množica 12 motoriziranih bataljonov, šest oklepnih bataljonov, 150 topov. To je bila torej sila, ki je prispela do ožine Mbaga.
Bila je res največja nesreča, da armada ni imela na razpolago močnih letalskih skupin, ki
stjo. 22. marca zvečer je bil sovražnik potolčen in na italijanskih postojankah se je obdržala le še kaka manjša angleška skupina, ki se je obupno upirala. Churchill jo v spodnji zbornici sam posvaril angleško ljudstvo, naj se ne vdaja prezgodnjemu veselju, ker je nemški protinapad uničil mostišče, ki si ga je VIII. armada za ceno velikih izgub priborila. Težišče bojev so jo preneslo na črto med Merlabom in Tebago. Nato so v noči na 22. marca angleške oklepne predstraže vdrle na nekaterih točkah blizu Gebilija in italijanske čete so se morale nekoliko umakniti, da jim ne bi sovražnik prišel za hrbet. Toda položaj je bil zadovoljiv tudi na tem odseku, kamor sta prišli še 21. nemška oklepna divizija ter 1(54. nemška divizija, ki je svoje gorske postojanke prepustila diviziji »Pistoia«. Ta pa je svoj odsek odstopila manjši skupini »Speziec.
22.	marca je protinapad 21. oklepne divizije nasprotnika ustavil. Potem sta prihiteli še 1(54. divizija in 125. pehotni polk »Spoziec. Vse te sile so sestavljale bojno skupino »Liebenstein«, ki naj bi najprej zajezile angleški napad, potem pa z okrepitvami z obalnega odseka prešla v protinapad. Pripeljali so še druge čete iz Marethske črte, kjer je nasprotnik izgubil vso napadalno moč. Nato je italijansko poveljstvo predlagalo, naj bi skupne sile napadle na odseku pri El-JIainmi, toda zaradi jasnih razlogov, ki so bili navedeni, je obveljalo povelje za predvideni umik. Tedaj so v noči 27. marca močne angleške oklepne sile dosegle nekaj uspehov na odseku 164. divizije bojne skupino »Liebenstein« ter te uspehe skušale izkoristiti. Toda pri El-Hammi so bile gladko ustavljene, ker so se morale ogniti italijanskemu protinapadu proti angleškemu desnemu krilu. Pod trdno zaščito desnega krila in prednjih postojank Marethske črte se je 28. marca zjutraj celotna italijanska prva armada v treh obdobjih premestila na bojno črto Akarit in deloma na črto Gabel—El-Hamma. Bilo je treba utrdili bojno črto pri Akaritu; da pa ne bi sovražnik s premočnimi silami navalil na slabotno Črto Gabel—El-Hamma, se je armadno poveljstvo odločilo pustiti tamkaj motorno edinico skupine »Liebenstein«, 90. divizijo, 15. oklepno divizijo ter 125. polk »Spezie«.
28. marca zvečer so bilo te enote izpostavljene silovitemu napadu angleških oklepnikov, ki
Obisk Zveznega tajnika v Kočevju
Ustanovitev prvega Pokrajinskega ženskega fašija
bi tolkle nasprotnikove sile, jih^ razkropilo'ter ' 5h skušali pogaziti. Zaradi te grožnje in spri-'	dejstva, da jc -utrjevanje bojne črte pri Aka-
ritu potekalo v popolnem redu, je armadno poveljstvo tem silam ukazalo, naj se počasi umakne proti utrdbam, toda naj pri umiku zaposluje sovražne enote. Tudi ti težki premiki so potekali prav srečno. Nasprotnik je sam po tajnem radijskem poročilu priznal, da je spet zamudil ugodno priliko. Tudi nasprotni tisk in radio sla morala povedati, da je Rommel imeniten borec in mojster za premikanje svojih čet. Za zdaj bi še bilo prerano sklepati o dogodkih, ki se vrstijo z vrtoglavo naglico. Toda ena stvar je docela gotova: prva armada, ki so je prebudila k novemu življenju, je v teh bojih pokazala vse svoje najboljše telesne, nravne in duhovne sile. Naj je še tako okrnjena v moštvu in orožju, prva armada gre nasproti novim dogodkom z neomajno vero in trdno odločnostjo, da se bo žrtvovala do skrajnosti.
S štajerskega
Razčiščevanje državne pripadnosti. Od drie 27. marca dalje razčiščajo krajevne skupine Hei-matbunda pripadnost vseli tistih spodnještajerskih mož in žena, ki so bili rojeni pred 31. marcem 1927 in doslej še niso včlanjeni v Heimathund. To je zdaj poslednje generalno prečiščenjo vseh nejasnih zadev, ne glede na to, ali posamezniki doslej niso zaprosili za sprejem v Heimathund ali pa so bili odklonjeni. To je poslednja možnost, da se uredi pripadnost k Heimatbundu in s tem nemško državljanstvo •
jint vzelo voljo do borbe. Toda tudi brez le-talske opore je armadno poveljstvo imelo priložnost, da bi silam Montgomeryja prizadejala hud udarce na odseku pri El Ilammi, kamor so Angleži nakopičili vse svoje oklepne sile ter oddelke, ki so jih lahko že pripeljali iz Marethske "črte. Armadni poveljniki so predlagali, da bi se spustili v boj, toda vrhovno poveljstvo predlogov ni moglo sprejeti, marveč je zaradi resnega položaja v zahodnem tunizijskem odseku moralo ukazati nadaljnji umik. Angleški načrt namreč ni obsegal samo S. armade, temveč tudi 5. armado, ki je že 16. marca začela silno napudati na prelazu Ilalfaia med Gebel Asokerom in Gebel Bu Serra, pri El Guettarju med Gebel Bertuo in Gebel Orbadi ter na odseku *Senid-Maknassy. Najhuje so pritiskali pri El Guettarju, da bi prišli za hrbet prvi armadi, ki se je bojevala na odseku El Hamma—Mareth. Treba je poudariti, du je mnogo pripomogla hrabra italijanska divizija iCentauro« pod poveljstvom sijajnega in kar moč srčnega vojščaka generala Calvija Conte. di Bergolo, da se Ale.vandrov veliki načrt ni po6reČiL 12 dni se je boril z omejenimi sredstvi na postojankah pri El Guettarju proti mnogo močnejšemu nasprotniku, tako da že samo ta borba predstavlja popolno vojaško epopejo zase.
Iz vsega povedanega bo potek bojev zdaj jasen. Zato bo dovolj navesti nekaj značilnih podrobnosti, ki bodo dokazale, kako so se bojevale italijanske edinice, ki prihajajo iz tega spojiada ovenčane s slavo močnih borcev.
Tokrat ni v začetku angleške ofenzive nastopilo angleško letalstvo s tolikšno silo kakor v preteklosti. Težko je reči, ali so letala zadrževali za hujše trenutke, ko bi bitka prišla do vrhunca, kukor so je pozneje res izkazalo, ali da ne bi z letalskim nastopom razodeli svojih ofenzivnih namenov. Naj bo kakor koli, gotovo jc, da so bile italijanske čete v Marethski črti na napad pripravljene, kakor jo dokazalo tudi poročilo 1. armade dne 16. marca.
Odgovor naših čet in našega topništva ja bil bliskovit. Gardna brigada je bila pregažena, le severneje se je angleški 21. diviziji zaradi ugodnega ozemlja posrečilo zasesti našo prednjo postojanko, seveda za ceno krvavih žrtev. V noči na 18. marec je nasprotnik naperil nove napado na divizijo mladih fašistov, bersaljerov in črnih srajc, ki se je borila z nezlomljivim ognjem: vdor nasprotnika je bil začasen. Krvave izgube sta imeli obo strani. Britanski ujetniki so povedali, da je bil odgovor našega topništva silen in je bilo nemogoče priti čez minska polja navzlic posebnemu letalu vrste »škorpijon« za proženje min. Pobiti so pravili, da je bila popolnoma zmotna angleška propaganda, češ da je duh italijanskih čet Že upadel. To je bilo nepričakovano dejstvo, ki ga je moči zaslediti ne le v Montgomeryjevih odločitvah, temveč tudi v razlagah londonskega radia. To je bila krinka, pod kalero so Angleži skrili svoje neuspehe.
18. in 19. se jo bilka malce polegla. Na-
sprotnik jo v bitko privlekel novo divizijo, in sicer 50. s podporo 23. oklepne brigade. Z dovozom svežih sil je upal z zadnjimi napori predreti Marethsko črto, da bi odprl pot oklepnim divizijam, ki jih Je sicer zmerno in v omejenem obsegu uporaljal, ter motoriziranim divizijam in top-niStvu. V noči na 20. marec je prišlo do novega silnega napada na odsek divizije mladih fašistov, dočim so ostale nasprotnikove sile pritiskale na vsem odseku našega 20. armadnega zbora, ki je doslej nastopal le v omejenem obsegu. Nasprotnik je vstopil v boj z vsemi svojimi letali. Ni ga bilo kosca bojišča, kamor ne bi bila padla bomba. In tu se borba za črto Mareth razplete v tisoč manjših epizod. Slehernemu nasprotnikovemu napadu je odgovoril naš nov protinapad, izgube so bile na obeh straneh velike, mrtvi in ranjeni so pokrivali zemljo. Z enako silo se je napad nadaljeval v noči na 21. aprila: bersaljeri, prostovoljci, mladi fašisti in Nemci iz polka »Menton« so imeji prav tolikšne izgube, kakor so bile prizadejano nasprotniku, kateremu so je po šestih dneh napadov posrečilo napasti naše obrambne postojanke na bojišču, dolgem 2 km in v globino 1.5 km.
21.	marca se je 20. armadnemu zboru pridružila 15. nemška oklepna divizija, da bi s četami mladih fašistov, ki so sijajno držali preostale postojanke, po kar se da silni topniški podpori prešla v protinapad. Ta protinapad, od katerega je bila odvisna usoda bitke za Marethsko Črto, so je razvil 22. in 23. marca. Prav tedaj se je na-sprotnik trudil, da hi spravil skozi ozek prehod, ki ga je osvojila 50. angleška divizija, večje število oklepnikov. Toda italijansko topništvo in polet nemških oklepniških posadk ter italijanskih bojevnikov sla prekosila sovražnika, ki se je bojeval — to jo treba priznali ■— z vso zagrizeno-
Ljubtjana, 15. aprila.
Tiskovni urad Zveze fašijev poroča:
V	torej zjutraj, 13. t. m., je Zvezni tajnik obiskal Kočevje. Ilotel se je od blizu prepričati o delu Fašija in okrožnega nadzorstva. Spremljali so ga Zvezni podtajnik, podpoveljnik GlLL-a, zaupnica Zenskih fašijev in zaupnica odseka kmečkih gospodinj.
Inšpekcijska potovanja Zveznega tajnika po Pokrajini si bodo sledila drugo drugemu. Tako bo prebivalstvo čulilo delovanju in zanimanje Stranke na vseh odsekih njegovega življenju v tej pokrajini, ki je še pred dvema letoma poznalo fašizem tako, kakor mu ga jo s slabim namenom slikala v temnih barvali protiitalijanska propaganda beograjske vlado. Neposredni stik najvišjega Strankinega Hierarha s prebivalstvom bo dal nedvomno le dobre rezultate. Toliko bolj, če pomislimo na resnično misijonarsko delo, ki ga opravljajo Fašiji tudi v najbolj oddaljenih krajih, ined katerimi so nekateri čutili komunistična barbarstva in so znali napraviti iz partizanskega bandit-stva nujne zključke tudi glede na nekatere uto-pistične zamisli, s katerimi skušajo moskovski sateliti zakrinkati svoje sramotno delovanje.
Na postaji v Kočevju so Zveznega tajnika in druge llierarhe sprejeli General poveljnik hrabre divizije, okrožni nadzornik in Tajnik fašija. V spremstvu zastopnikov krajevnih oblasti so se gostje podali na vojno pokopališče, da bi počastili spomin tistih, ki so slavno padli v protikomunističnih gverilskih bojih.
Majhen kos obzidanega prostora izven mesta sprejema zadnje ostanke hrabrih tovarišev, ki so padli v izpolnjevunju svojih vojnških dolžnosti. Majhni grobovi se vrstijo drug poleg drugega. Označuje jih samo grobo izdelan majhen križ in lesena ploščica, ki nosi ime padlega. Vsako ime vzbudi v tovariših določen spomin in gotovo bodo šli od časa do časa počastiti hrabro dejanje zavedno žrtev za ljubljeno domovino, enega padlega več za veličino Italije. Sredi majhnega pokopališča straži visok lesen križ s svojini svetim simbolom nad neminljivim spominom tistega, ki zna umreti za domovino.
Predstavnike oblasti je sprejel General poveljnik pehotne divizije, v notranjosti pokopališča pa je opravljala službo častna četa iD oddelek Fašistov s praporom borbenega fašija. Zvezni tajnik in predstavniki civilnih ter vojaških oblasti so počastili slavno padle in Hierarh jc v znaku tesne duhovne skupnosti Stranke z Vojsko položil venec.
S pokopališča so gostje odšli v vojaško bolnišnico, kjer jih je pričakoval upravljajoči častnik. Med obtskom v bolnišnici sta se Zvezni tajnik in General Giardina ustavila pri vsaki postelji, na kateri jc ležal hraber ranjeni uli bolni borec. Obisk Hierarha in Strankina darila, ki jih je prinesel s seboj, so še enkrat pokazuli hrabrim bolnikom bratovsko ljubezen, ki vlada danes bolj kot kdaj v duši vsakega Italijana do svojih borcev.
Na vsukegu bolnika jc bilo naslovljeno vprašanje in vsak je povedal vedno nekaj novega. Nekateri so se spominjali dogodkov, v katerih so bili ranjeni, nekateri so povedali, da so ranjeni na oddaljeni Siciliji ali pa v Abrucih. drugi pa so končno odgovarjali, da predstavlja fotografija, postavljenu zraven njihovo postelj«,-sliko žene in otroka, ki sta tedaj nedvomno drhte pričakovala obvestil o njegovem zdravju. Pred odhodom iz bolnišnice je /vezni tajnik razdelil med junaške ranjence vsoto denarja za najnujnejše potrebe.
Nato so gostje in zastopniki krajevnih oblasti obiskali Uopolavoro Oboroženih Sil. Obiskovalci so se ustavili v dvoranah. Zvezni tajnik pa se je zanimal za delovanje in je dal smernice zn obsežnejše delo na nekaterih področjih.
P1ETRO MASCAGN1
9
PRIJATELJ
FRITZ
Commedia lirica — komična opera
diP. SUARDON
INTERPRETI PRINCIPALI - GLAVNE VLOGE IMAJO:
Suzel ...................Pia Tassinari
Fritz Kobus ..... Ferruccio Tagliavini
David  ..................Saturno Meletti
Beppe, lo zingaro . . . Amalia Pini
Orcbestra Sinfonica e cori deli’ p t a t?
Simfonični orkester in zbori JLi/*
DIRIGE L’A U T 0 R'E — DIRIGIRA AVTOR Maestro del Coro — BRUNO ER5IINER0 — zborovodja
E’ UN’INCISIONE •• JE PROIZVOD
CETRA”
Altra opere precedenlemente edite: Druge predhodno izgotovljene opero:
NORMA — LA FORZA DEL DESTINO (MOČ USODE) — TURANDOT LUCI A Dl LAMMERMOOR
GILL jo pričakoval Zveznega tajnika s svojimi člani na majhnem trgu izven mesta. Navzočih je bilo okoli 350 organizirančev, velika večina v uniformah. Ob prihodu obiskovalcev so pokazali svojo vojaško pripravljenost tako, da so takoj izpolnjevali povelja svojih učiteljev. Poleg otrok so stale tudi družine nekaterih in s svojo navzočnostjo dokazovale svojo hvaležnost režimu, ki vzgaja mladino po načelih higijene in zahtevah rasnega zdravja. Zvezni tajnik je pregledal oddelek in z očitnim zadovoljstvom poslušal petje GILL-ove himne.
Ustanovitev Ženskega Fašija	1
Od lam so odšli gostje in zastopniki krajevnih oblasti v prostore Fašija, kjer so jih pričakovali kočevski Fašisti. Po hitrem pregledu prostorov, ki so poleg urada, je Zvezni tajnik otvoril v navzočnosti Fašistov, zbranih v največji dvorani, kočevski ženski Fašij, prvo skupino fašistk, ki sc jc osnovala v Pokrajini.
, _ Zvezni tajnik je izvršil ustanovitev izgovarjajoč besede vere. »Ustanovitev tega ženskega Fa-«i.|a, prvega, ki se jo oblikoval v Pokrajini, in kateremu bodo sledili drugi, je rekel, pomeni priznanje misijonarske vere Fašistov v prvi črti, ki tudi tukaj v Kočevju doprinašajo polno mero tistega, kar lahko vera doprinaša za dejanja, slediti prebivalstvu v njegovih potrebah, biti borcem blizu z udarnim in bratsko naklonjenim srcem, lajšati bolečine, biti vzor. jo naloga fašistov v prvi črti in med njimi italijanskih žen, ki so »čudovite po svoji disciplini in državljanskih krepostih.«
Za Zveznim tajnikom je spregovorila pokrajinska zaupnica Zenskih Fašijev, ki jo v svojem govoru dala tovarišici Timpano, zaupnici Zenskega Fašija v Kočevju, smernico za delo, ki ga jo treba opravili. lo delo je namenjeno v največji mori borcem in njihovim družinam. Besede tovarišico Oe Vecchi, posebno liste, ki so se nanašale na delo, ki ga jo treba opravi« za družine borcev, so globoko ganile vse navzoče. Tista, ki jih je govorila ,je bila mati, ki jo je prizadela ponosna bolečina izgube sina v Afriki, sina, ki je izpolnjeval vojaške dolžnosti. Bilo so to rimske besedo in vredne časa in Mussolinijevega duha.
Pokrajinska zaupnica Zenskih Fašijev je ostala v prostorih in sprejemala kmečke gospodinje ter poslušala njihove želje. Zvezni tajnik in zastopniki oblasti pa so odšli na divizijsko poveljstvo. kjer je v uradu Generala poveljnika Zvezni tajnik izrekel prisrčno in bratske pozdrave Fašistov Zveze v prvi črti hrabrim borcem slavno divizije. Odgovoril mu je General Giardini ter mu vrnil pozdrav, zagotavljajoč ga, da so Fašisti kočevskega okrožja poolnoma verni njim zaupani nalogi in da njihovo tovarištvo do vojakov nje-
fovo divizije krepi vedno bolj vezi, ki družijo tranko z Vojsko.
Poleg divizijskega poveljstva sloji poslopje, v katerem se hranijo šolarji. Tja so takoj nato odšli Zvezni tajnik in drugi zastopniki oblasti. Po pregledu prostorov se je Zvezni Tajnik dolgo mudil med otroci in jim razdelil darila. V očeh otrok manj premožnih iz Kočevja, ki uživajo ugodnost prehrane po volji Duceja se je moglo čitati hvaležnost in zahvalo za vse, kar se napravi za nje. Tudi molitev,, opravljeni} preden so so so vsedli U mizi, je dobila v tem'prostoru mnogo večji pomen: otrpej. go se zahvaljevali Bogu za dobrote, ki so^ jim bile dane po Duceju in Stranki.
Z' obiskom okrajnega glavarstva, kjer ,jo okrožni nadzornik in civilni komisar za Kočevje spremljal Zveznega Tajnika po uradih in ga poučil o njihovem delu, se jc zaključil delovni dan Hierarha.
Sestanek vodstva vseučillške organizacije
Pod predsedstvom vsedčiliškega reldorja se je ob navzočnosti zaupnika ljubljansko vseučili-Sko organizacijo sestal diroktorij tukajšnjega vso-učiliškegu drušlva.
Direktorij je z zadovoljstvom vzel. na znanje odredbo štev. 33 Visokega komisarja z dne 26. marca o preureditvi dijaških domov, s katero so »Cirilov akademski dom«, »Dom visokošolk« in »Jegličev akademski dom c prešli pod neposredno odvisnost veeučiliške organizacije, ter je rešil nekatera vprašanja, ki se nanašajo na brezplačno zdravniško pomoč akademikom. Prerešetal je tudi nekatero-prošnjo za podpore, ki so jih vložili študentje ter povečal prispevke Ustim, ki so pomoči najbolj potrebni.
V polhograjskih hribih je bil ubit komunistični vodja in atentator Velkavrh
Z njim so dobili v roke tudi 31 živih članov dolomitske roparske tolpe
Ljubljana, 15. aprila.
Očiščevalne akcijo v Polhovgrajskih Dolomitih so prizadele spet nove udarce partizanskim roparskim tolpam. V torek je bil ubit znani partizanski agitator in terenski roparski vodja Velkavrh iz Vrhovcev pri Viču, strab in trepet notranjskega kota. Velkavrh je bil hudo ranjen ze pri zadnji ofenzivi, nato pa se je potikal po n ii"raJskil.1 ,iribi*i in gozdovih ter dajal tudi od tod nadaljnja navodila za ustrahovanje in ropanje revnega ljudstva.
Včeraj so identificirali njegovo truplo in ljudje so spoznali v ubitem nasilnežu komunističnega vodjo Velkavrha. Velkavrh je spadal med ožje kroge partijskih krvnikov in je organiziraj med drugimi atentati tudi umor pokojnega uslužbenca Vzajemne zavarovalnice Peršuha.
Tokrat so ujeli tudi 31 članov dolomitsko roparske tolpe, ki so jih odpeljali na razno kraje, kjer jih bodo zasliševali. Sodijo, da ,ie « lem zadan dolomitski tolpi pomemben udarec.
Domnevajo, da je pri tej akciji padel tudi Pezdir. (Jen vodij roparskih čet. Mrtvi pa so neki Mesar, Dovjakov iz llruševega in še nekateri.
Iz Cerkniške doline poročajo...
Nevarnost prej psi. Pri nas se je razpasla prav grda navada, da lastniki puščajo pse. da se nemoteno klatijo po ulicah Zadnje čase se je že nekajkrat zgodilo, da so taki klateči psi ogrizli ljudi in celo tako močno in nevarno, da so morali iskati zdravniške pomoči. Zato je oblast že par krat obvestila lastnike psov. da jih morajo imeti privezano, če pa so na ulici, morajo imeti nagobčnike. Todu tudi to pri nekaterih prav malo zaleže. Zato bi bilo najbolje, da bi ee kaj večkrat pojavil konjač, ki bi vse klateče pse pobral in jih pobil.
I
"-iTPTgfTStBl
85.
Minila je zima in na pohorske planine je zopet prišla cvetoča zraladlet, zelena pomlad. In znova je drvarkin pastir gonil drobnico in govedo na planinske pašnike.
Nekoč je prišla k njemu na pašo Drvarka Marija ter mu dejala:
»Zrasel si tako, da sem te kar vesela; tudi tvoj ura se je razbistril na teh dragih in lepih planinah! — Že lani pa sem ti rekla, da pojdeš od tod; no, in zdaj je prišel čas za tvoj odhod iz drvarije, kjer se na vznožju zelenega Pohorja beli hočka graščina. V njej si se rodil; v njej ti je umrla tvoja prava mati. Oče tvoj, hočki graščak, pa še živi, toda prav zdaj jc hudo bolan. V strtem telesu mu trpi bolna dušatc Pastirček jo je verno poslušal.
86.
Drvarka Marija mu je tedaj velela odgnati živino s paše domov ter se nato čimprej vrniti.
Pastirček jo je takoj ubogal in rad storil po njeni želji. V gostem smrekovju ga je čakala Drvarka Marija in ga nalahno vodila skozi planinsko lesovje, skozi katero so prodirali zlati sončui prameni.
Marija pa je gredoč govorila:
»Na hočki graščini boš marsikaj videl in doživel: tudi samo čisto zlato se ti bo nudilo. Toda ti ne maraj zanj, ker si dovolj bogat: zdrav si in tvoja dušica jo čista, medtem ko je tvoj oče hudo, hudo bolan na duši in na telesu. Čeprav je on tvoj oče, te ne mara; ti pa si kl jub temu njegov sin in zato ga moraš imeti rad, kot ljubiš mene. — Seveda se mu ne izdaš kot sin! —Za svoje plačilo pa si izgovori — njegovo dušo!«
šoort
Mars : Korotan
V nedeljo dopoldne bosta navedena kluba odigrala nogometno tekmo. Začetek bo ob 10. Mar« bo preizkusil^ nekaj novih moči, tako da b<> klub lahko v prihodnji prvenstveni tekmi odnesel prvi dve piki. Tudi Korotana smo videli igrati preteklo nedeljo in reči moramo, da je predvedel kar zadovoljivo igro, čeprav je brez treninga. Prijatelji obeh klubov vabljeni 1
Mladika : žabjak
Oba zgornja kluba se bosta v nedeljo na Hermesovem stadionu srečala v borbi za točke. Mladika je po nedeljskem porazu ostala v 11. razredu, vendar bo v njem imela vidno besedo, saj je v borbi s Tobačno tovarno predveclla do-padijivo igro, le da strelcev niso imeli v n!?Pa" du. Ne motimo se, če trdimo, da si bo Mladika v nedeljo pripisala prvi dve točki. Žabjeka ne gre podcenjevati, kaj je to borbeno moštvo, ki se je od 6voje ustanovitve že precej naučilo.
Hermes : Tobačna tovarna
V prvenstveni borbi za točke se bosta v nedeljo srečali moštvi šiškarjev in novega došl^ra v razredu najboljših — Tobačne tovarne, šiš-karji so odigrali dozdaj že nekaj težkih tekem, vendar so bile vse prijateljske, ter dokazali, da
imajo prav dobro moštvo, ki se ne da kar tako ugnati. V nedeljo pa bo šlo zares. Žlo bo za prve točke in za to, če bo Hermesu uspelo, da bo uspešno odpravil Tobačno tovarno ter po razliki golov prehitel moštvo Ljubljane.
Čeprav bo Tobačna tovarna nastopila malo oslabljena, bo vendar nudila trd oreh žilavim šiškarjein. Tekrnu bo v nedeljo oh, 16 »a Her-
Športne vesti
SK Žabjak sporoča, da bo v četrtek, 15. t. m., od 18 dalje na igrišču Tivoli strogo obvezen trening I. moštva. Zaradi sestave moštva za prvenstveno tekmo z Mladiko, naj se treninga sigurno udeleže: Zadel, Doljat, Dolinar, Remic, Slak, Škorjanc, Škrjanc, Muhič, Oven, Jenko, Šinkovec, Sosič, Pušner, Zorič, Urbančič. Kdor še ni oddal potrebnih slik, naj jih prinese na trening. — V petek, 16. t. m., bo v klubski sobi sestanek članstva. Vsi člani vabljeni.
Pri bratih Starmanih doma so zelo veseli, da bodo že v nedeljo začeli s teki na prostem, ker drugače nimajo domači miru pred vnetimi brati — tekači, pri katerih gre doma vse v ritmu hitrega teka. In da vidite kakšna so tlal
Tehnični vodja Tobačne tovarne se vneto zanima in sprašuje prijatelje, naj mu svetujejo, kaj naj stori, da bodo njegovi igralci med igro bolj tihi. Sam se že ukvarja z mislijo, če bi jim ne kazalo natakniti —• Kako preprečiti odvisno čvekanje, je zdaj najbolj pereče vprašanje pri vodstvu Tobačne tovarne.
IZŠEL JE ZNAMENITI PLANINSKI ROMAN
» PILATU* €€ (spisal Federer)
Ta knjiga bo Še posebno sveže branje za vsakega ljubitelja narave!
Kupujte knjige »Slovenčeve knjižnice«!
Radovedni smo, kako bodo to zadevo uspešno rešili.
Da je bil desno Marsovo krilo preteklo nedeljo najl>olj nevaren mož v napadu, se ima zahvaliti Šilcu brinjevca in dvema partijama kegljanja pri »Šesticic pred tekmo. Sam pravi, da se po tem receptu pred tekmo sijajno počuti. Priznul je tudi, da na igra vedno slabo, kadar ga stisne več kot Šilce.	■_	,
Pri zadnjem sestanku Hermesovih lahkoat-letov pri Slamiču je bilo na mizi razen vrčkov niva in nekaj večerij tudi par parov šprinteric. Nepoučeni gostje so se spraševali, kje so Iler-mežani na jedilnem listu našli to »jed s špicami«.
Sandi od Ljubljane se je od nedelje že malo pomiril in je pri srečanju s sodnikom nedeljske tekme izjavil, da ga bo še enkrat preizkusil in mu pustil, da bo sodil njegovemu moštvu. Če na še tokrat ne ho vstega vidci, da mu je pri Ljubljani odklenkalo.
Dve smrtni nesreči
Ljubljana, 15. aprila.
Na postaji v Zalogu se je primerila pred dnevi prometna nesreču, kater.e žrtev je postala 14 letna Lenka šetina, doma iz Zgornjega Kašlja. Preden je vlak na postaji ustavil, je dekle skočilo iz vagona, padlo pod vlak in kolesa so dekletu odrezala obe nogi. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman, ker je dekle že pred prevozom v bolnišnico izkrvavelo.
Druga smrtna nesreča se je pripetila pri železniškem podvozu v Zeleni jami. V vevški papirnici zaposlena 25 letna Francka Zajec se je v ponedeljek peljala na tovornem avtomobilu iz Vevč v Zadvor. Avto je vozil skozi železniški podvoz v Zeleni jami, ki je precej nizek in zato morajo vozniki biti zelo previdni, da ne pride do kake nesreče. Francka je pozabila pri podvozu skloniti glavo ter je tako z njo zadela ob rob zidu. Sunek je bil silen. da se je dekle nezavestno zgrudilo, ko je dobilo na glavi smrtonosno poškodbo. Ko je bila prepeljana v bolnišnico, je podlegla poškodbi.
Velik proces v Celovcu
Pred ljudskim sodiščem v Celovcu ie bila nedavno razprava proti 37 osebam iz Železne Kaplje, Beljaka in okolice, ki so bile obtožene, da so pomagale komunističnim teroristom in jim prinašale pošto in da niso izvršile predpisov, po katerih bi morali bandite in podobne zločince naznaniti oblastem. Senatu je predsedoval državni tajnik in predsednik dr. Frejsler.
Od obtožencev je bilo 13 oseb, med temi 12 moških in ena ženska, ki £0 pripadali terorističnim in komunističnim oboroženim tolpam, strahovali prebivalstvo, morili, požigali in plenili, obsojenih na smrt. Ostali obtoženci so bili obsojeni na zaporne kazni od 12 let navzdol.
Ljubljana
Koledar
Četrtek. 15. malega travna: Helena, kraljica; Peter Gonzalez, spoznavalec; Bazilisa. mučenica.
Petek. 1C. malega travna: Benedikt Laber, spoznavalec; Bernarda Subiru. devica.
Obvestila
Opozarjamo na današnjo 6. javno produkcijo
gojencev šole Glasbene Matice, ki bo drevi ob G v mali filharmonični dvorani. Produkcija ima naslov »Koncert v družini« in gojenci bodo izvajali na njej tri različne koncertne sporede, ki so prav lahko izvedljivi, če se združi več različnih gojencev na enem domu in izvaja tam različne skladbe. Pokazati, kako se vršijo taki koncerti, je namen nocojšnje produkcije, zato vljudno vabimo starše in prijatelje. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Miftice.
Velik vokalno-iustrumentalni konccrt Glasbene Matice in simfonični orkester. Troje imen: For-tunat Bergant, Vida Tauferjeva in Malija Tomc, je povezanih v najnovejšo slovensko kantato za soli, zbor in orkester: Križev pot. Slovenski baročni 6likar Fortunat Bergant je naslikal I. 1706. križev pot za samostansko cerkev v Stični. Njegove slike so navdušile pesnico Vido Tauferjevo, da nam je dala prelep tekst, ki je izšel v posebni knjigi v založbi Ljudske knjigarne pred dvema letoma. Vse skupaj pa je vzbudilo zanimanjo skladatelja Matija Tomca, da nam Je komponiral veliko umetnino, ki se bo prvič javno izvajala na koncertu na veliki četrtek, dne 22. t. m. ob 7 zvečer v veliki unionski dvorani. Pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča bodo izvajali delo: pevski zbor Glasbene Matice, altislka Franja Golobova, basist Julij Betetto iu simfonični orkester. Koncert bo ponovljen na veliki petek ob istem času in v isti dvorani. Predprodaja je že v teku v Knjigarni Glasbene Matice.
Umetniška razstava prof. Irana Kosa v salonu g. Antona Kosa (prehod nebotičnika) se je obogatila za šest novih, lepih akvarelov, tako da šteje zbirka sedaj skupno 18 umetnin. Poleg portretov bo občinstvo« zlasti zanimalo, da so razstavljene nove krajine iz ožje domovine prof. Ivana Kosa. Ljubitelje umetnosti opozarjamo na to zbirko nežnih in umetniško dovršenih akvarelov.
»Župnik iz cvetočega vinograda« v nedeljo,
18. aprila, ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Frančiškanska prosveta vabi vse, da se to krasne igre udeleže v čim večjem številu. Vstopnice dobite v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1.
Ljubljanski kvartet bo izvajal na svojem drugem letošnjem koncertu, v ponedeljek, dne
19. t. m., med drugim tudi Mozartov Kvartet št. 6. To je zadnji iž serije kvartetov, ki 60 med seboj popolnoma različni, vsak zase je celota za sebe. brez vsake sledi, da je delan po kaki šabloni Ta kvartet je napisal Mozart 14. januarja 1785. leta in kritiki pravijo, da je najlepši del kvarteta njegov drugi stavek, t. j. Andante. V celoti je napisal Mozart 27 godalnih kvartetov. Poleg Mozarta bomo slišali Čajkovskega kvartet v D-duru. Respighijev Quartetto dorico in delo domačina Petriča, njegovo Fugo v a-molu. Koncert se bo vršil v veliki filharmonični dvorani. Začetek ob pol 3 zvečer, konec malo nred 9 uro. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Četrtek, 15. aprila, ob 18.50: »Veliki može. Izven. Cene od 15 lir navzdol.
Petek, 16. aprila, ob 18.30: »V času obiskanja«.
Red A.
Sobota, 17. aprila, ob 18.30: »V času obiskanja«.
Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Opera:
Četrtek, 15. aprila, ob 18: »Evgenij Onjcgin«.
Red četrtek.
Petek, 16. aprila, ob 15: »Sirota Marko«. »Obuti maček«. Prireditev GILL-a.
Sobota, 17. aprila, ob 18: »Madame Butterfly«.
Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Edgar VVallace:
65
Zahar s krinko
Dick je stisnil ustnice. »Veste, dragi Elk, prav sedaj ni najboljši čas, da se čutimo nekako vzvišene nad deželno policijo, ki bi nam mirne duše lahko očitala nesposobnost v zadnjem Času. Pomislite le, kake neprijetnosti nam je nakopala zadeva z Millsom, ter še ostale druge stvari, ki so v zvezi z Žabarji?«
»To bi zares mogli, je dejal malce zlovoljno Elk. Davi sem spet videl John Bennetta, ko je izstopil iz vlaka, tokrat na postaji Paddington. Vedno imam srečo, da naletim nanj na kakem kolodvoru. Ta možek je gotovo trgovski potnik. Tokrat sem ga pa nagovoril. Pripovedoval mi je, da je filmanju zaspal, v spanju nehote sprožil sprožilno napravo ter tako zapravil veliko množino filma. Zaradi tega je bil ves obupan. Rekel sem mu, da sem v zadnjem ('asu bral članek o njegovih posnetkih. Saj to je bil zanj res nenavaden uspeh, kaj ne?«
»Jaz bi mu ga iz vsega srca privoščil je rekel Dick mirno in nekaj v njegovem glasu je Lika napotilo, da ga je pogledal.
»Ali se spominjate, da sera od prijatelja Johnsoua prejel pismo, v katerem sprašuje, ali mu ne bi mogel povedati Rayevcga naslova? 2e tele-
fonično ga je klical v Heronovem klubu, toda dobil je odgovor, da ga že : dalj časa ni bilo tam. Ponudil bi mu 'namreč lepo službo. Res, zelo dobro |službo. Ta Johnson je pa res dober možakar!«
»Ali ste mu dali njegov naslov?«
Elk je prikimal. »Dal sem mu naslov in še sam sem obiskal Raya, toda tega ni bilo doma. Pred nekaj dnevi je odpotoval in se ne bo kmalu vrnil. Bilo bi res preneumno, če bi zaradi svoje odsotnosti izgubil dobro name-sčenje. Mislim,	da	je	bilo Johnsonu
hudo ko je videl, kako se je mladenič obnašal. Morda pa je temu vzrok tudi kaka druga oseba.« Dick je razumel, da je Lik mislil, da je ta oseba, zaradi katere hoče Johnson pomagati Rayu, njegova sestra Ela. Po kosilu sta se podala v kadilnico.
Medtem ko	je	Elk lepo	v miru
vlekel smotko,	ki	mu	jo je	ponudil
Dick, je ta pisal Eli dolgo	pisemce,
na kar je že ves dan mislil. Bilo je dolgo pismo, rekel hi skoraj predolgo. Kot opravičilo za pisanje, naj bi služila novica, ki mu jo je prinesel Elk, namreč, da želi stari Johnson Ray-a dobro namestiti.
Elk je začel razkladati Dicku novo teorijo.
U
It
j _ »Danes sem poslal enega mojih ! ljudi, da malo pregledajo kemično to-> varno, na katero so bila naslovljena pisma, ki smo jih našli pri Balderju.
; Jo je namreč fjoljufiva družba. Le j dvanajst ljudi je nastavljenih in še ti celo od slučaja do slučaja. Nekdaj je to bila stara tvornica strupenih plinov, ki so jih uporabljali v vojni-Tvornica ima zelo dobro električno uapeljavo. Sedanji lastniki so jo ku-lili zu par grošev in dva možakarja, ju imamo zdaj na varnem, sta lastnika, kot je bilo razvidno iz kupne
I pogodbe.«
»Kje sta zdaj?« je vprašal Dick. »Med Newburyjein m Didcotom. Ko je bila tvornica še pod državno kontrolo, je morala plačevati letno določeno vsoto nevvburški gasilski četi. In ko jc tovarno kupila sedanja družba, je tudi v pogodbi prevzela to plačilo. Sicer je večkrat izjavila, da nima nobenega interesa na varščini gasilske čete, toda ker se slednja nahaja v precejšnjih denarnih zadregah, uoče od-j stopiti od triletne plačilne pogodbe.« I Dicka nikakor m zanimal spor, ki je nastal med gasilsko četo in tvorni-• ro, toda prišel je čas, ko je bil zelo Elku hvaležen za to razlaganje,
i	Približno štirinajst dni po Raye-vem izginotju je sprejel Elk Ijubez-' nivo povabilo na kosilo. Povabil ga je Anierikanec — Joshua Broad.
Elk. ki se ni dosti oziral na čas, je prišel s četrturno zamndo.
»Četrt pred drugo je,« je dejal, ko
je prišel. »Oprostite, ker nisem prišel. točno. Toda zaradi priložnosti z delom ne pridem na noben sestanek t točno Sedaj je nekaj napak pri mojem novem safe-u, ki sem ga dal narediti potem, ko je starega uničila bomba Celo strokovnjak, ki sem ga poklical, no ve, kje bi našel napako.«
»Kaj ga ne morete odpreti?«
. »Da, to je ravno čudovito. Moral bi ga odpreti ter vzeti nekatere akte, pa ne gre in ne gre. Ti akti so največje važnosti ter jih nuino potrebujem. Mislil sem si, ko sem oil na poti semkaj, da mi boste morda vi, ki imate gotovo skušnje v taki stvari, lahko dali kak pameten nasvet, s pomočjo katerega bi mi bilo mogoče odpreti omaro Menda bi bil potreben za to kak inženir: in če se ne motim, ste pred kratkim dejali, da ste inženir, kaj ne?«
»Tokrat pa vas vaš, sicer tako dober spomin, močno vara,« je odgovoril Amerikanec mirno; vzel je prtiček, si ga položil na kolena ter z mirnim pogledom zrl detektivu v oči.
»Ne, dragi gospod Elk, vlamljanje v safe pa ne spada k mojemu poklicu I«
»Saj tega tudi nisem trdil,« se je opravičeval Elk prisrčno. »Toda prišlo mi je na misel, da imate vi Amerikan-ci mnogo spretnejše prste kakor mi in naši zemljaki. Torej mi res ne morete dati nobenega dobrega nasveta?«
»Spoznal vas bom z nekim mojim znancem, ki je poklicni vlomilec,« je
odvrnil Broad resno. Pri tem sta se pa oba zasmejala.
»Sicer pa, kaj mislite vi o meni?« ga je vprašal Anierikanec nenadno in nepričakovano. »Ne zahtevam, da mi poveste svoje mnenje o mojem značaju ali o moji zunanjosti. Ne. Zanima pa me vedeti, kaj mislite, zaradi česa sem tukaj ▼ Londonu, kjer ne delam nič drugega, ko da se igram malo policista-amaterja?«
»Da vam prav po pravici povem; nikoli hisem mnogo razmišljal o vas,« je odgovoril Elk — seveda ne po pravici. »Toda ker ste Amerikanec, pričakujem da ste nekaj nevsakdanjega.«
»Vi mi pa res laskate!« mu je dejal Broad.
»Ah, tega pa res ne nameravam, da bi se vam laskal!« se jo branil Elk.
Med pogovorom je razgrnil z opravičilom časopis, ki ga je prinesel s 6eboj.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■UM
Najlepša knjiga, ki vam lepo razloži prikazovanja v Fatimi, to
ŠMARNICE
ki jih je spisal dr, Ivan Ahčin.
Tndi vsem laikom je knjiga najlepše duhovno branje. — Stane 6amo 10 lir.
Knjigo naročite pri: Odbora 5 prvih "kotijo Ul. Pisarna KA. Dobite jo tndi v knjl-
sobot. Pred škol Ljubljana, garnah in
gamah in pri vseh župnih uradih.
»Plemenito« judovsko delovanje v Severni Afriki
- obnovljeno
Tunis, 15. aprila, s. V francoski Severni Afriki je general Giraud z odpravo proti judovskih zakonov, ki jih je bila svojčas izdala vi-chviska vlada, omogočil, da ie 500.000 Judov iz te dežele in iz Maroka znova začelo z zlobnimi špekulacijami, s katerimi bodo ob an-gle.ško-ameriški podpori lahko gospodovali nad vsem početjem v teh krajih na škodo ostalega prebivalstva.
Vichviski proliscmitski zakoni so bili izdani. da bi se zavrlo razširjenje judovske oblasti. Ko so Judje šli iz svojih judovskih okrajev, se jim je posrečilo dobiti v svoje roke tisk.
banke, gledališča, hoiile, trgovino in industrijo, medlem ko sc je yciik del njih posvetil tudi vsem vrstam nezakonitega in nemoralnega trgovanja, kakor ic na primer trgovina z ženskami. Okoriščali so se skoraj z vsemi mornarskimi krčmami, javnimi hišami in kinematografi s pohujšljivimi filini. S pomočjo Angležev in Amerikancev so se Judje v francoski Severni Afriki zdaj znova lotili tega svojega »plemenitega« posla.
S tem svojin^ korakom je general Giraud izročil deželo Judom in njihovim zaščitnikom od onstran morja.
Morgan - »trgovec s smrtjo«
Simbol tistega, kar se v Ameriki še danes dogaja
»Le Ultime Notizie« prinašajo dolg članek o severnoameriškem mogotcu Johnu rierpontu Morganu, o katerem najprej pravijo, da je bil značilni zastopnik tistega, leur moramo danes imeti pred očmi, ko govorimo o ameriškem bo-gatastvu. Z Morganom je legel v grob res nekak simbol, — pravi člankar v svojem sestuv-ku — simbol tistega, kar se v Ameriki še danes dogaja. Bil je to nekak »trgovec s smrtjo«.
On je pognal Ameriko v prejšnjo vojno
Pred leti je preiskovalni odbor, ki ga je imenovala ameriška poslanska zbornica, ugotovil, da je vprav finančna politika Morganove hiše bila kriva, da so se Združene ameriške države udeležile prejšnje svetovne vojne. Morgan pa je bil tudi tisti, ki je s svojo veliko močjo dosegel, da so uspehe omenjene preiskave ameriški časopisi objavili le silno na kratko. Celo najvplivnejši časopisi niso mogli povedati ameriškemu ljudstvu resnico o tej stvari.
Ni dosti znanega o tern, kuj je Morgan delal pred začetkom svetovne vojne, dovolj znano pa je usodno delo, ki ga je ta mož opravljal v letih od 1914 do 1917. Tudi zadnja leta sc je Morgan, ki je užival vso (moro v Rooseveltu, zavzemal zn to, da bi šle Združene države v vojno in je z denarjem zalagal pomembne družbe.
Edini »zasebnik«, ki ga je Jurij VI. leta 1939 obiskal
John Pierpont Morgan nima sam zaslug, da je postal tak denarni mogotec. Ko mu je leta 1915 umrl oče, je po njem podedoval največje premoženje, kar ga je kdo kedaj imel v Združenih državah. Morgan ml- prej pi bil morda kak pomemben mož, a po vsei verjetnosti tudi ni zaslužil, da so ga imenovali »finančni veleum«. Bil je samo okrutni zastopnik ogromne sile, ki mu jo je bil zapustil oče. Pravi voditelj »Banke Morgan« je bil Thomas Lamont, edini družabnik podjetja »Morgan et Comp« po letu 1940. Lamonta bi v nekem oziru lahko imenovali zunanjega ministra Morganove hiše, dočim je J. P- Morgan igral vlogo suverena. Njegova palača na aveniji Madison v New Yorku bi se res dala primerjati čisto mirne duše s kakšno kraljevsko palačo- Zadostuje, če omenimo, da je bil Morgan edini »zasebnik«, ki ga je angleški kralj Jurij VI. počastil s svojim obiskom, ko je leta 1939 potoval po Ameriki.
Za denar so se tuje vlade obračale edino nanj
Ogromna moč Morganove hiše, ki je vladala že pred prejšnjo svetovno vojno nud največjo industrijsko družbo na svetu, nad ameriškim jeklenim trustom, se je še povečala leta 1914, to pa spričo dejstva, da so se najprej angleška, potem francoska in slednjič še vlade drugih zavezniških držav obračale edinole nanj zaradi nakupov vojnih potrebščin v Ameriki. Z drugimi besedami: Morganova hiša je pomenila nekako isto kot zdaj »urad za posojanje in dajanje v najem« pri nmeriški vludi.
Morganova družba je na eni strani plasirala v Ameriki posojilo za angleško in francosko vlado, na drugi strani pa je z dohodki od teh posojil razdeljevala vojna naročila, ki iih je dobivala v tistih letih ameriška vojna industrija. Od dveh in pol milijard dolarjev, naloženih v letih od 1915 do 1917 v Ameriki v posojila, je imela tvrdka Morgan nadzorstvo nad 1.8 milijard dolarjev.
Skoraj vsa ameriška industrija pod njihovim vplivom
»Zasebnik« Morgan, agent angleške vlade, je v notranjosti Združenih držav lahko svobod-
no razpolagal s to ogromno vsoto. On je odločal, katera podjetja naj dobe naročila in katera ne. Na ta način je Morgan s svojimi družabniki lahko posredno vplival z denarjem svojih bunk skoraj na vso ameriško težko industrijo, zakaj vsa nešteta podjetja, ki so hotela dobiti naročilu, so se morala podvreči Morganovemu »trustu«.
Napačno bi bilo smatrati Morgana zgolj za bančnika. Imel je nadzorstvo nad velikim delom ameriške industrije. Ko je bil tik pred izbruhom prejšnje svetovne vojne umrl Morganov oče, so družabniki banke razpolagali že s 341 zastopniki v 112 industrijskih organizacijah uli posameznih tvrdkah, ki so imele tedaj že nad 22 milijonov dolarjev delniške glavnice. Tem so se pridružile še druge banke, zavarovalne družbe ter železniške in paroplovne družbe, težka industrija, trgovska podjetja, petrolejske družbe, vodovodna in električna podjetja itd. Vsa ta moč se je zbirala v eni sami hišici, ki nosi številko 23 in stoji na Walstreetu. Vsaka ameriška vlada je morala računati s to silo. Po letu, 1900 ni bilo nobenega predsednika Združenih držav, pri čigar izvolitvi ne bi bila igrana odločilna vloga Morganove hiše.
Edina izjema — Roosevelt
To pravilo pa je poznalo eno samo izjemo. Bil je to Franklin JL). Roosevelt. Ko je Roosevelt leta 1932 prvič kandidiral za predsednika Združenih držav, se je oprl na družbo finančnikov, ki so bili v srditem boju z Morganom. Bila je to skupina ljudi, ki v dolgi dobi, ko je bila na oblasti republikanska stranka (1920—1932), ni imela nobenega vpliva. Leta 1932 pa je zaslutila, da je prišla njena ura, ura, ko bo padel Hoover, ter je verovala, da je našla v Rooseveltu svojega moža.
Ko je bil Roosevelt potem leta 1952 prvič, leta 1936 pa drugič izvoljen z veliko večino za predsednika, je Morganova hiša doživela hud
udarec. Preiskovalni odbor, ki smo ga zgoraj omenili, in ki je imel nalogo ugotoviti krivdo, da so se Združene države udeležile prejšnje svetovne vojne, je to odgovornost naprtil Mor
  ________________ ega	p
ko je on skušal vzbuditi vtis, da je napovedal neizprosen in odkrit boj proti monopolu visokih financ.
Sklenila sta mir, da bi izzvala vojno...
To pa 'seveda ni bilo res, zakaj Roosevelt je bil odvisen od neke druge skupine finančnikov. Bilo pa je gotovo, da je skusal premagati Morgana. Po hudem šahu, ki so ga Rooseveltu napovedali na polju notranje politike leta 1937, — svoj višek je dosegel v sporu z vrhovnim državnim sodiščem — je predsednik Združenih držuv spremenil svoje vedenje. Leta 1938 je prišlo do dolge konference med Thomasom La-montom in Rooseveltom, ki se je končala s sklenitvijo miru med predsednikom in Morganovo skupino. Tisti, ki bodo pisali zgodovino druge svetovne vojne, bodo morali ugotoviti, da je bil ta sporazum temelj vojne, zakaj od tistega trenutka sta se ameriška vlada .in najmočnejša ameriška finančna družba borili skupaj za to, da izzoveta vojno. Leta 1939 se je zveza Roosevelt—Morgan pokazala v pravi luči. Morgan je ukazal svoji podružnici v Londonu, naj z denarjem podpre tisk v Veliki Britaniji, da se bo čimbolj zavzemal za vojno.
Leta 1939, ki je bilo polno težkih dogodkov, je bil eden najuglednejših ameriških diplomatov za poslanika v Varšavi. Bil je to Drexel Biddle, ki izhaja iz neke filadelfijske rodbine bančnikov. Tocla tvrdka Drexcl et Comp. v Filadelfiji je le Morganova podružnica, kajti Morgan ima pri njej 60 odstotkov delnic. Ta ameriški veleposlanik, ki je vsaj deloma tudi kriv, da Poljska ni hotela sprejeti predlogov
HENRIK S1ENK1EW1CZ
ROMAN V SLIKAH
1
§
333
2manjkalo ji ja diha Vinico j° j® objel s tresočimi se rokami in odgovorih
»Pri tvoji sveti glavi — obljubljam!«
Njeno obličje se je v otož ni mesečini razjasnilo Še enkrat si je vzdignila njegovb • roko k ustnicam in zašepetala »Tvoja žena sem!« Prelorijanči pred ječo, ki so kockali, so se na glas prerekali, ona pa sta pozabila na ječo. na straže in nai ves svet ter začela moliti
Miffi *
TRI DNI IN TRI NOGI NI NIC /VVJTILO ‘ NJUNEGA MIRU IN SREČE.KO JE VINICE! KONČAL DEIO V 3EČ). IN JE MRTVE ^LOČIL OD ŽIVIH 1EODHAJAL V KLET,
- IOER JE BILA ligiJA in JE ostal ON D) DOKLER NI ŽoRA POGLEDALA ‘| SKoilMPEiO VOKNU. LIGI JA MU JE NASLONILA GLAVO NA PRSI IN , T TAKO STA SE POGOVARJALA O , LJUBEZNI IN SMRTI. BOLJ 'N BOLT STA SE
^'oddaljevala od življenja in izgubljala smisel ZANJ. BILA STA KAKOR ČLOVEKA NA LADJI, Včl JE ZE DALEČ OD DRE GA IN KI Počasi "tone v neskončnost. Bolj in bolj sta SE SPREMINJALA V 0T02N) DUŠICI LJUDITA IN MISLITA ODLETETI KRISTUSU. V VUVlCiJEVEM SRCU SE JE VČASIH OGLASILA BOLEČINA KAKOR VIHAR,VČASIH SE MU Jt ZASVETILO OPAMJ0 IZ VERE V USMILJENEGA GOGA TODA SICER. GE 3E TUO) ON 8olj in DoLj UOA.lAL V SMRT . ŽIVLJENJE SE MU Jt 7-1)510	OOO^Uf NO IN /\AlNl3lVX>
6OV0R.UA STA,KAKO SE BOSTA LJUBILA IN -.,2/VELA. ONSTRAN GR.OBA NE TUKA3. (3ILA STA KAKOR, dva SAMOTNA STEBRA, rt‘ Pogrsžnjena v tišino puščave, r '
- NJUNI PUSl STA POSTAJALI
ČISTI KAKOR SOLZE.,  .......
.•&v■;V. 'A
za mirno rešitev vprašanja svojega hodnika k morju, je bil torej tudi Morganov agent.
Grobokop imperija, od katerega je zaslužil milijarde
Leta 1940 je Morganova banka dobila od Anglije veliko finančno nalogo. Velika Britanija je potrebovala denarja. Ker je tedaj zakon še prepovedoval dajati vojna posojila vojskujočim se državam, je Morgan postal agent za angleške nakupe, istočasno pa tudi likvidator vprav tistega imperija, ki mu je dal zaslužiti milijarde.
Nobena druga stvar ne jprikazuje tega simbola kapitalizma v lcpši_ luči kakor dejstvo, da za časa gospodarske stiske Morgan ni plača! niti enega vinarja kakšne takse, ker »ni imel nobenih dohodkov«. V času, ko sta si bila Roosevelt in Morgan še v laseh, je vlada sprožila na račun slednjega
velik finančni škandal
češ da je poneveril velike vsote državnega denarja. Morgan pa ni bil preveč rahločuten mož
in ni čutil niti najmanjše dolžnosii do države in naroda. Prav nič ga ni skrbela ogromna odgovornost, ki si jo jc nakopal spričo svoie velikanske mednarodne moči. Vlade 'so bile zanj lutke, ki so se morale sukati tako, kakor je on hotel, pu nič drugače.
Zgodovina ga bo preklela
Njegovo zasebno življenje je bilo prazno. Bil je čisto drugačen kakor njegov oče, ki si je počasi nabral lepo zbirko dragocenili umetniških del in zanje nikdar ni štedil denarja. A njegov sin se zdi, kakor da jc junak kukš-nega Balzacovega romana. Davno pred njegovo smrtjo ga je zadel mrtvoud. Prijateljev ni imel-Zdi se, da je ameriško časopisje o njegovi smrti pisalo z nekakimi pridržki. Časi, ko so jim
možje, kakršen je bil Morgan, ^vtisnili svoj pe 'i. Mi
čat, so minuli. Morda bo le kdnj prišel cas, ko bo njegov lik opevala le še legenda, kakor je na primer tista o kralju Midasu, ki je vse, česar se je le dotaknil, spremenil v zlato in je zato moral umreti od lakote, toda Morganovo ime je eno tistih, ki jih bo zgodovina preklela.
TONE
‘Žemljaje,
■ m vl212 ^
IZVIRNI ROMAN tu
Jerneje je spet čakal, 1oda ne dolgo. Prišla je mlada ženska, ki si je zapenjala obleko, z drugo roko pa si je mencala oči, ker je uienda spala.
»Kakšnega? Belega, rdečega?«
»Pol litra rdečega.«
Zenska se je leno obračala sem in tja in med zehanjem in zdi-hovanjem natočila vino ter postavila pred Jernejca.
Jerneje si je natočil in hotel izpiti, toda duh vina jc bil tako zoprn, da ni mogel piti, a vendar so je posilil, da jo izpil samo požirek. Več ni mogel.
»Tfej!« je izpljunil. »Taka smrajal Ali je to vino?«
»Kaj pa počnete?« se je zadrla ženska nad njim. »Če vam ni kaj prav, pa pojdite drugam. Saj vi niste naš gost, prvič vas vidim v naši gostilni.«
»Poslušajte,« je obrnil pogovor v drugo smer, »kje pa je Boštjan?«
»Kje je gospod Boštjan?« mu je popravila.
»No, pa gospod Boštjani Zame je in bo samo Boštjan,« se je tudi Jerneje pikro odrezal.
»Spi.«
»Rad bi govoril z njim.«
»Ga ne smem zbuditi. Prepovedal mi je2 da ga budim pred sedmo zvečer, če ne bo joj.«
»Pa ravno zbuditi ga boste morali. Mudi se mi na vlak.«
| Zenska je pristopila k mizi, si odstavila stol in sedla ter gledala gostu zvedavo in na pol zaničljivo v oči.
»Kdo pa ste sploh?«
»Jaz? Njegov oče, on pa je moj sin.«
Tedaj je babnica planila v smeh, ki kar ni hotel ponehati.
»Ha, ha, vi ste torej tisti zaletel, ki je mojega moža učil ljubezni, l pokorščine in svete pameti. 0, kakšna časti Klanjam se, gospod j Jerneje, čast mi jc, jaz sem njegova žena, tako rekoč, saj poročena : nisva, ker to danes ni potrebno. Živiva kar tako. Čemu bi se človek vezal, ko ne ve, če se ne bo jutri skregal in odletel kakor čevelj brez podplatov na cesto.«
Jerneje je zijal od začudenja.
»Kaj me tako gledate, gospod Jerneje? Mar tega še niste vedeli? Kajpak, vaša vas je za deveto goro in glas o tem gotovo še ni segel do nje. No, če vas zanima, vam lahko povem, da se sijajno razumeva, da imava lepo življenje. Pijeva, jeva, sprejemava goste in spolnjujeva zakonske dolžnosti kakor drugi zakonci. Mislite, da sva midva kaj manj? 0, no! Motite sel Zelo se motite! Veste, jaz sem
Lojzka.«	.	,	i
»Hm, Lojzka ne, ampak vlačuga,« ji jo vrgel Jerneje v obraz,
pričakujoč tudi najhujšega.	_
»Kaj?« je tedaj ona zakričala na	vso grlo.	»Mars	ven	iz	nase
hiše! Marši«
Skočila je k vratom in jih odprla na	stezaj.
V tem so se odprla zadnja vrata	in	nekdo	je	pogledal	v	sobo.
»Kaj pa je?« je vprašal glas.
Jerneje je prepoznal sinov glas.
»Boštjan!« ga je poklical.	_
V sobo je stopil Boštjan, oblečen v hlače in srajco.
»Bog daj, oče!« mu je šel Boštjan takoj naproti in mu prožil roko v pozdrav. »Kaj pa vi tukaj?«	f
Stisnila sta si roke.
»I, po opravkih,« je povedal oče, ker ni hotel povedati, da jc pričel samo zaradi njega v Ljubljano.
»Tako, tako,« je kimal sin. »Prav, da ste se oglasili.« Obrnil se je k Lojzki, ki je medtem zaprla vrata in stala poleg njih kakor pritepen berač. »Lojzka, prinesi najboljšega!«
Lojzka je molče odšla, Jerneje jo je spremljal z očmi ih zagnusila se mu je v mozeg.
Oče in sin sta molčala. Gledala sta se in sin je v očetovem pogledu bral očitanje in nejevoljo.
»Boštjan, Boštjani« je zmajal čez čas z glavo.
»Kaj je?« jo postal tudi sin nejevoljen.
»Ni lepo, kar počenjaš. Že zaradi mene, zaradi pošten«. 0..	.....
in rodu ne. Pomisli, kaj bodo rekli ljudje, tvoji otroci, Novakovi. Vsa naša kri te bo obsodila.«
»Oče.. je mislil Boštjan ugovarjati, a ga je Jerneje takoj prekinil.
»Nič, vse vem, tvoja ženska mi je vse povedala. Vse vem, nič ne govori, sram te bodi, ničvrednež!«
Potlej sta molčala, ker sta videla, da bo najbolje tako. Lojzka je prinesla pijačo in na	Boštjanov migljaj zapustila sobo. Boštjan	je
natočil in oče	in sin sta	trčila, ne da bi so pogledala z očmi	.. Sj«
je zvrnil kozarec do kraja, oče ga je samo pokusil.
Po nekaj trenutkih je spregovoril Jerneje:
»Veš kaj, Boštjan, vrni se iu vse bo dobro.«
Boštjan je	molčal in	lepo so mu je zdelo očetovo vabilo
»Vrni se,	vse bom	pozabil. Znova bomo začeli živeti, ti,	jaz	iu
naša zemlja, ki čaka močne roke.«
Boštjana je omamljalo očetovo vabljenje. V mislih je videl zemljo, sonce, domače bregove... Lep je dom, lepa zemlja, prijazna očetova hiša..,
Za ljudsko tiskarno v MnbljooU Jola Kramarič. - Izdajatelj: tol 8od|o - Urednik: dirka Javornik - Bokoptvo« no vročamo - »Slovenski dom« ivbal. ob doio.olblb »b It - Mo.e#n» noreč niso 11 Ul. M UMenuIft ZS Ur, - CiednBuo: Kopitarjem (Uto & 01 udgtrvpjo - Oproto: Kopit«!*« lUc» L Uebllonn - Ivici« Kot.	de «0 04 - Podjetnico do« »ort*