> \ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE / časopis je izhatal kot »rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita velenje. — od 1. maja 1965 dalje ga Izdaja ob&inski odbor szdl Velenje. glavni in odgovorni urednik' ljuban naraks tehnični urednik ivan itjavž 26. AVGUSTA 1965 — LETO I., ŠT. 9 cena 30 din — poštnina plačana v gotovini SAMOUPRAVNI ORGANI morajo določati cene Poročali smo že, da je občinska skupščina na svoji seji dne 29. julija 1965 sprejela predpis o najvišjih maloprodajnih cenah za moko, kruh, sladkor, olje, sveže meso, mleko, premog in drva ter predpise o najvišjih maržah za nekatere druge pomembne prehrambene proizvode. Te predpise je občinska skupščina sprejela samo nekaj dni po. sprejemu novih gospodarskih ukrepov na podlagi kalkulacij trgovskih in drugih podjetij, ki preskrbujejo območje naše občine z osnovnimi življenjskimi artikli. Čeprav so te kalkulacije preverjali občinski upravni organi ter medobčinski zavod za cene v Celju^se je ugotovita tako kot še v nekaterih drugih občinah, da sO bile prvotno določene cen? za nekatere proizvode previsoko določene. Trgovske delovne organizacije in pekarne so prvotno določene cene naJnter-vencijo občinskih organov znižale že po nekaj dneh, vendar so bile cene in marže prehrambenih proizvodov glavna točka ponovne seje občinske skupščine, ki je bila v ponedeljek, dnfe 16. avgusta 1965. Na tej seji je bil prisoten tudi poslanec Republiškega zbora Franc Si-monič iz Ljubljane. V večurni razpravi, v kateri je so- rdvtiava« kot sestavni del naporov za . delovalo več odbornikov in poprej izvedbb nove gospodarske reforme, omenjeni republiški poslanec, je bilo G!avni cilj te reforme je, da bodo v poudarjeno, da je potrebno sedanjo bodoče vsa gospodarska dogajanja te- splošno akcijo za urejevanje cen ob- meljila na ekonomskih zakonitostih, 20-LETNICA OSVOBODITVE Krajevna proslava h ^ a v Družmirju ne fj^i na administrativnih ukrepih in intervencijah kot so čestokrat doslej. Gospodarska reforma ni bila uvedena zaradi zavoženega gpspodarstva, čeprav so bile storjene mnoge napade zaradi administrativnih in drugih ukrepov na področju investicij, delitve dohodka, osebnih dohodkov itd. Gospodarsko reformo izvajamo zaradi tega, ker je postalo naše domače razmeroma ozko in nerazvito tržišče ovira za vse večje industrijsko Ui ostalo proizvodnjo. Z novimi gospodarskimi tfkrepi, zlasti pa z novo pariteto dinarja in carinsko reformo želimo doseči večji vpliv svetovnega tržišča na ndše proizvodno delovne organizacije. Z zmahjšatijem družbenih dajatev in z vskladitrvijo cen med posameznimi panogami so s« izboljšali ■njihovi delovni pogoji. Gene njihovih proizvodov morajo temeljiti na ekonomskih kalkulacijah in ne smejo presegati nivoja, ki je bil predviden ob začetku uvajanja gospodarske reforme. Zal se je zgodilo, da so mnoge delovna organi/ari ip hotele takoj po opustitvi dosedanjih zmrznjenih cen rešiti vse svoie probleme s povišanimi cenami. Nove cene. io določali na podlagi dosedanje, čestokrat slabe organizacije dola, prevelikega števila režijskih uslužbencev, nerealnega povišanja osebnih dohodkov itd. Z novimi cenami so hotele pridobili tudi takojšnja Sredstva za razširjeno reprodukcijo in za družbeni standard. Tako so žal ravnale tudi nekatere gospodarske organizacije v naši občini. Njihovo ravnanje je občinska skupščina odločno oDsodila ter pozvala vse proiz vodne an trgovske delovne organizacije. naj ctjne sVbjih izdelkov določajo z večjo družbeno odgovornostjo in da naj o novih cehah vedno odločajo samoupravni organi, ne pa\ko-mercialisti in uprave podjetij. Samoupravni organi naj bi čimprej obravnavali kompleksne anafize svojih strokovnih služb *o položaju njihovih podjetij v novih pogojih gospodarjenja, na podlagi katerih naj začrtajo svojo bodočo poslovno politiko in način gospodarjenja. Zvišanje osebnih dohodkov v podjetjih naj temelji samo na povečan: produktivnosti dela in na večjih delovnih uspehih in mora biti v skladu s samoupravnimi predpisi. Vsako zvišanje cen brez samoupravnih organov se naj šteje-za kr-šiterv delovnih dolžnosti, vsako neupravičeno zvišanje cen pa morajo občinski organi predlagali sprožitev • kazenskega postopiefc zoper odgovorne osebe. Občinska skupščina meni, da so takšni ukrepi nujni v sedanjem Nadaljevanje na 3. strani PLESNI TURNIR NASTOPILI NAJBOLJŠI PARI IZ ŠESTIH DRŽAV. NAJBOLJŠI PLESNI PARI NA TURNIRJU SO BILI IZ AVSTRIJE, ZAPADNE NEMČIJE, MARIBORA IN ČEŠKOSLOVAŠKE. Tufističmj društvo Velenje je pod pokroviteljstvom Komunalne banke Velenje in v sodelovanju s kotalkarskim klubom »Partizan-Rudar« 'organiziralo II. mednarodni plesni turnir. Tovrstne turnirje prirejata plesna zveza. Sloveriije in plesni klub Ljubljana. Turnirja se je udeležilo sedem najboljših plesnih parov iz šestih držav — Francije, Avstrije, Zapadne Nemčije, Češkoslovaške, Ho-lanclske in Jugoslavije, ki sta jo zastopala plesna para iz Maribora in Ljubljane. Turnir je vodil mednarodni plesni mojster Ludvik Si-mončič. Kotalkarski stadion je bil tako Drugi večer je potekal v prikazo-prizorišče skrbno pripravljene prire- vanju temperamentnih južnoameriških ditve, ki se je odvijala v dveh veče- plesov — sambe, rumbife, cha-cha-cha rih plesa in glasbe. Prvi večer turnir-s in pasadoubla. Tudi to 'pot so plesalci ja plesnih parov .so izvrstni plesalci navdušili množico gledalcev s svoji- prikazkli standardne plese kot so: počasni valčejc, tango, dunajski valček in'slow-fox. 2e predtekmovanje v •standardnih plesih je pokazalo, da bo težko izdvojiti najboljše, saj je vsak par pokazal odlične plese, kar je bilo svoj s t v ož i vetje, zakar so bili nastopajoči deležni priznanja gledalcev. Strogi sodniki so proglasili za štiri najboljše pare, par iz Avstrije, par Zahodne Nemčije, par iz Maribora in . dvojico Češkoslovaške. Šaleški rudar ne bo dražji Čeprav nekatere delovne organizacije še niso podpisale najemnih pogodb s Šaleškim rudarjem in zltadi tega trenutni gospodarski položaj ni najboljši, ker so sredstva, ki bi jih mo-lale plačati delovne organizacije za najete strani glasni vir dohodkov, je uredništvo, prepričano, da bo finančna plat kmalu dokončno urejena, na zadnji uajetih strani pred začetkom izhajanja glasil? občinskegav odbora Socialistične zveze. Na podlagi teh predhodnih dogovorov, ko smo ugotovili kolikšen bo naš letni dohodek, smo določili tudi obseg in obliko časo-j>isa. Le v primeru, če «e bomo imeli dovolj sredstev za tiskanje in. ostale stroške — torej takrat,'če se delovne organiza- seji sklenilo, da OSTANE CE- -cije ne bodo držale jjogodbenih NA POSAMEZNE ŠTEVILKE ČASOPISA SE NAPREJ 30 DINARJEV. Letno naročnino bomo morali povišali le v primeru, če se delovne organizacije ne bodo držale dogovorov o plačevanju odnosov ali če'bodo odstopile od dogovorov — bomtf morali zmanjšali obseg Stranj ali obliko formata. To pa prav gotovo ni želja naših številnih naročnikov in bralcev! V Uredništvo .S mi plesi, ki so bili polni odličnih figur in živahnosti. Najboljše ocepjeni pari drugega večera'so bili: avstrijski par Helga Taeissl in Hanz itern, nato par iz Češkoslovaške Silvi ja Novoveška in Milan Stiavicki ia mariborski par Marija Bencak in Herman Mirko. Ti so prajeli darila, ki so jih prispevali: Komunalna banka Velenje, Turistično društvo Velenje, »Alko« Ljubljana, »Vinag« Maribor in Delavski klub Velenje. Tolažilno nagrado pa je dobil plesni par iz Ljubljane Marija Vidic in Nfiro Narode, ki sta prav tako odlično plesala vendar nista imela sreče pri sodnikih. Pripomniti moramo, da ,so vsi nastopajoči popolni artjaterjlT to ^pomeni, da "se s plesom ukvarjajo ljubiteljsko in di za nastope ne smejo prejemati denarnih nagrad. Prireditev je spremljal plesni orkester »Srečko Dražil« iz Ljubljane. Naša priznana iu te rpreta torka popevk Marjana Deržaj pVje poskrbela za prijetno razpoloženje med posameznimi plesnimi Jočkami s svojimi odličnimi popevkami. _ Prireditev je v celo'ti lepo uspela, kar potrjuje veliko število gledalcev, saj se jih je zbralo preko štiri tisoč, ki so z navdušenjem spremljali oba nastopa. Ne gre pa prezreti, da je prvi večer nastop pričel z^nourno zamudo, kak" je zbudilo upravičeno negodovanje gledalčev. P?i tako organizirani prireditvi se to ne bi smelo zgoditi in Iu ne gre iskati opravičila. Dejstvo je, da bi tovariš Simoričič — mednarodni plesni mojster — kot vodja prireditve, moral bili pri tenl^bolj pedanten. Potrebni so skupni napori ŽE 83 MILIJONOV DINARJEV PRIMANJKLJAJA NA SKLADU ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA PRI KOMUNALNI SKUP- * NOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV V VELENJU VPRAŠANJE, KAKO DO KONCA LETA POKRITI V PRVEM POLLETJU NASTALI PRIMANJKLJAJ NA SKLADU ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN KAJ UKRENITI, DA SE TOVRSTNA POTROŠNJA USTALI, JE BILA OSREDNJA TOČKA NEDAVNE RAZPRAVE NA ZASEDANJU SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV VELENJE. Iz analiz, ki jih je pripravila strokovna služba socialnega zavarovanja, se ugotavlja, da so narastli izdatki zdravstvenega zavarovanja v letošnjem prvem polletju napram istemu obdobju lanskega leta kar za 66,7% in so dosegli visfno 789 milijonov dinarjev. Analiza posamezne potrošnje izkazuje največji riorast izdatkov za ambulantna zdravljenja, kjer znaša indeks porasta 191,34 %, pri čemer odpade na. večje število storitev 37,6 % in na višje cene 38,4 % porasta. Pri stroških bolničnega zdravljenja znaša indeks povečanja 162,4 %. Tu odpade na večje število ležalnih dni v bolnicah le 8,3 %, na višje cene za oskrbni dan pa 44,9 % porasta. Največji po-irast izdatkov je zabeležen na postavki kopališkega in klimatskega zdravljenja, kjer znaša indeks porasta kar 245,1 %,. fretežna večina porasta gre v tem primeru na račun večjega števila dni zdravljenja, kjer jfe indeks 91,5 %, na račun višjih cen oskrbnega dne pa 28 %. Podobne številke bi lahko, navedli skoro za vse postavke izdatkov, vendar so vsi ti podatki podrobno razvidni iz tabele L, objavljene ob koncu tega sestavka. •Kaj ukreniti za stabilizacijo potrošnje? Člani skupščine so odgovorili na to vprašanje zelo jišini, v.posameznih primerih pa kljub , nekaterim podražitvam, zlasti prehrambenih artiklov, obstoječe cene celo nekoliko znižati, vendar ne na račun kvalitete zdravljenja. V zdravstvu 'no nujno pr.;skati vse notranje rev.erve, proučiti vprašanje obstoja nekaterih stranskih dejavnosti. (zlasti v bolnicah) in temeljito pretehtati strukturo potrošnje, v zdravstvu. Spremeniti bo obstoječi praviMfik o koriščenju zdravstvenega varstvet zlasti v določbah. Iu se nanašajo na potne stioške in kopališka zdravljenja. V tej smeri je bilo storjenih že precej ukrepov, katerih rezultati so se začeli kazati šele v obračunu izdatkov za mesec julij 1965, vendar o številkah za mesec julij kaj več v eni izmed prihodnjih številk »Šaleškega rudarja«. Akr.iia za zn.žanie staieža, ki se je pričela že v spomladanskih mesecih, je bila uspešna. Stalež izostankov se je zn fal -,a naš° razmere na zadovoljivo višino in *e znašal v mesecu juliju že izpod 5 %. Pri tejn gre vse priznanje zdravstveni službi in delovnim organizacijam, ki so s skupnimi napori uspele znižati izostanke z dela na opravičljivo višino. S takim sodelovanjem bo nujno* potrebno nadaljevati, ker je le v višini staieža garancija za pokritje ali vsaj občutno znižanje primanjkljaja. Tudi cene raznim zdravstvenim uslugam so bile v posameznih primerih znižane, zlasti tam, kjer $o b!!e ugotovljene znatne notranjg rezerve. Pravilnik o koriščenju zdrav stvenega varstva je bil'spremenjen v določbah, nanašajočih se na potne stroške in kopališka zdravljenja, /la--vaiovc-nim oseba.n se priznajo _,p')tni PRIMERJAVA NEKATERIH FINANCNill IN STATISTIČNIH PODATKOV SKLADA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA OBDOBJE JANUAR — JUNIJ 1964/65 Povprečno število zavarovancev 1964 — 10.492 1965 — 11.082 Indeks 105,62 Besedilo Bilančni znesek 1964 1965 Indeks Statistični podatek 1964 1965 Indeks Povprečni znesek — cena 1964 1965- Indeks Ambulantni stroški 63.443 121.373 191,34 169.847 233.674 137,58 375 519 138,40 Zobna nega 8.057 13.971 173,40 33.426 26.195 118,82 343 533 155,39 Zobna protetika 8.700 14.162 162,78 1.416 2.013 142,16 6.143 7.035 114,52 Stroški bolnic 136.306 216.241 158,64 36.589 40.052 108,29 3.725 5.399 144,94 Zdravila 51.921 62.535 120,44 96.51-6 116.117 120,31 537 538 100,01 Ortopedski pripomočki 3.450 5.181 150,1-9 905 861 95,14 3.812 6.017 • * 157,84 Potni stroški 5.851 7.419 126,79 7.964 11.557 145,11 734 642 87,46 Reš.evalni prevozi , 10.619 17.952 169,05 2.101 2.682 - 127,65 5.054 6.693 132,43 Kopališko-klimatsko zdravlj. 8.385 20.559 245,19 ' 3.166 6.063 191,50 2.648 3.390 128,02 Nadomestilo OD nad 30 dni 42.182 73.460 174,15 31.105 37.983 122.11 1.356 1.934 142,62 Nadomestilo OD nosečnickm 10.025 18.165 181,19 8,866 11.659 131,50 1.130 1.558 .137,87 Skrajšani delqvni čas porodnic 3.235 5.302 163,89 5.688 7.621 133,98 567 659 122,57 Oprema novorojenčkov 2.520 4.907 194,72 280 339 121,07 9.000 14.417 160,19 Zibka — nova trgovina Trgovsko podjetje »Bazen« je pred dnevi odprlo novo specializirano otroško trgovino — Zibko. Trgovina te poleg samopostrežne trgovine na Šaleški cesti 20. Ob tem dogodku' nam je direktor podjetja tovariš Miha Krofi dejal: »Naše podjetje si je že dalj časa prizadevalo, da bi odprli specializirano otroško trgovino. Otroški oddelek v poslovalnici Na-ma ni mogel zadostiti vse večjim željam potrošnikov. Zato DOHODKI IN IZDATKI SKLADA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA CAS OD 1. 1. DO 30. 6. 1965 DOHODKI stroški le do i^Lijbližje ustrezne bolnice ali sp vialisUčne službe, če pa si z; varovanec '"Leit bolnico ali specialista v oddaljenejšem kraju, je dolžan kriti potne stroške in celo razliko v ceni usluge same. Vsi predlogi za kopališka in klimatska zdravljenja se bodo ocenjevali po posebni komisiji in le za tiste primere, kjer so podane stroge medicinske indikacije, bodo odstopljeni ustreznim zdraviliščem zaradi vpoklica zavarovanca na zdrav ljenje. Pri tem naj omenimo še to, da so zaradi izredno velikega števila predlogov za zdravljenje v naravnih zdraviliščih čakali zavarovanci na zdravljenje tudi več kot pol leta. Vse »nerealizirane« napotnice, ki jih je bilo po zdraviliščih precej, je ponovno kritično pregledala posebna zdravniška komisija in jih- izločila skoro .90 %. Le kakih 10 % predlogov je bilo takšnih, kjer je zdravljenje v naravnih zdraviliščih zares nujno in medicinsko vsestranska utemelieno. To to Te nekatere zgoščena misl ;n gotovi tve, povedane in obravnavane na zaseripuju skupščine komunalne sk.oivisl: socialnega zavarovana, 'z-regno pa' je bila poudarjena nujnost vključitve tako socialnega zavarova-, nja V>t zdravstvene si ižbi v napore v.zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi. Le v skupnih napo^in vidijo organi samoupravljanja in upravljanja v socialnem zavarovanju in zdravstvu poroštvo za stabilizacijo potrošnje in garancijo za pokritje ali občutno zmanjšanje primanjkljaja na skladih. Pri vsem ler.i pa bo potrebno nujno .sodelovanje slehernega zavarovanca. Zaradi kritičnosti trenutne situacije sklada zdravstvenega zavarovanja objavljamo tabele I., II. in III., ki nazorno prikažejo številčne podatke. Menimo. da bi morali samoupravni organi v delovnih organizacijah, na podlagi dejanskega stanja, temeljito proučiti vzroke, ki Jih je ugotovila skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in primerno ukrepati. Zato smatramo, da podrobni številčni prikaz v objavljenih tabelah, našim bralcem ne bo odveč. Besedilo za prvo polletje 1965 y Realizacija povprečno mes. za prvo polleltje 1965 v 000 za mesec junij 1965 indeks v 000 Osnovni prispevek za zdrav. zav. po stop. 8 % 498,531.730 Dodatni prispevek po posebnem obračunu 129,529.358 Prisp. za zdrav. zav. upokojencev 48,356.000 Ostali prispevki 3,360.702 Dohodki iz dela prisp. za ,iiv zavarovanje 19,137.637 Dohodki od org. za stroške zdrav. zašč. (čl. 122 in 124 ZOF) 7,723.203 Dohodki na osn. povrn. škode (regresi), obresti in drugi dohodki 53.572 Povračila od obveznega jiozavarovanja 26,400.000 Skupaj kosmati dohodki sklada 733,092.202 Obvezno izdvajanje 1 % ' v rezerv, sklad 4,763.469 Odvod v rež. dod, za zdrav, varstvo rednih zavarovancev 22,184.661 Cdvod za rež. dodatek za zdrav. varstvo upokojencev — 2 % 967.120 83.088 95.702 115| 1 21.588 8.060 560 24.957 8.084 580 115,6 100,2 103,5 3.190 3.426 107,3 1.287 8 4.400 122.181 2 — 4.400 137.151 100,0 112,2 793 920 116,1 3.697 1 4.285 115,9 161 161 , 100,0 SKUPNI ČISTI DOHODKI SKLADA SKUPNI IZDATKI PRESEŽEK PRIMANJKLJAJ 705,176.952 788,974.959 83,798.007 V IZDATKI 117.530 131.4«5 13.965 131.785 177.759 4- r 45.974 112,1 135,1 Besedilo Realizacija povprečno za mesec za prvo za prvo .. ,„ec . , , polletje 1965 polletje 1965 JUnlJJ?65 mdeks v 000 v00° Zdrav, pregledi in druge * vrste zdrav pomoči 121,373.198 20.228 33.613 166,1 Zdravljenje v stac. zdrav, ustanovah 215,777.143 3i5.962 44.258 123,0 Zdravljenje v stac. zdrav, ustan. z upor. prirodnega faktorja 20,558.762 3.426 6.5^3 190,3 Stroški za zdrav, za katera zavarov. plača gotovi del 56,453.885 9.409 8.507 90,4 Stroški za zdrav, za katere zdrav. ustan. posebej obrač. z zavodom 6,081.079 1.013 820 80,9 Pregled, nega in zdrav. zob in ust 13,971.264 2.320 5.333 229,8 Zoboteh. pomoč in protet. sredstva 14,162.483 2.360 4.79?) 203,3- Proteze, ortop. in druga sredstva 5,180.740 863 981 113,6 Nadomestilo potnih stroškov prevoza za hrano in bivanje 25,321.995 4.220 6.050 143,3 Preventivni stroški (čl. 31 tč. 2 ZOZCf) 51844.167 974 1.000 102,6 Nadom. osebnega doh. earadi bolezni in nezgode preko 30 dni 73,873.258 12.329 14.021 113,8 Nadom. oseb. dohodka v slučaju •poroda in nosečnosti 18,164.788 3.027 3.442 113,7 Nadom. osebnega doh. za skraj. del. čas porodnic 5,301.964 883 1,136 128,6 Del prispevka, ki se prizna org. za nadom. oseb. dohodka zaradi bolezni do 30 dni 123,031.934 20.505 29,690 144,7 Del prispevka, ki se prizna za stroške za nesreče pri delu | in poki. bol. do 30 dni 9,404.351 1,567 2.047 130,6 Pomoč in oprema novorojenčkov 4,904,000 817 11227 150,1 Nadom. pogr. stroškov 2,467.000 411 302 73,4 Posmrtnina članom druž. zavarovanca 518.978 83 205 246,9 Stjoški v zvezi z rehab. in zaposl. invalidov 46,340.509 7.724 9.924 128,4 PreiAije za obvezno pozavarov. 20,154.966 3.360 3.868 151,1 Stroški samoupravnih organov 88.495 14 13 92,8 VSI IZDATKI SKUPAJ: 788,974.959 131.495 177.759 135,1 Nadaljevanje na naslednji strani lltllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllltllllllllllltlllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllilltlllllllllllllllllllllllllllllliM I ZAKAJ PREMOGARSKI MUZEJ? I smo pred nedavnim končno le dobili lokal, kjer imamo vse potrebščine za otroke — konfekcijo do 14. leta starosti, otroške vozičke, vse vrste igrač in drugo. Praksa nam je pokazala, da je v specializirani trgovini način prodaje boljši, prodajalci se bolj zavzemajo za prodajne artikle, potrošniki pa imajo večjo Izbiro, ter so lahko hitreje postrežem. Vrsta tovarn otroške konfekcije pa nam oihogoča, da bo trgovina vedno dobro založena. Lokal ima v kletnih prostorih tudi svoje skladišče in to je vsekakor velika pridobitev. Računamo na promet okoli osem milijonov mesečno. Želimo opremiti še vogalne prostore iste hiše, kjer naj bi bila zelenjavna trgovina. Podjetje si prizadeva, da bi blago široke potrošnje čim bolj približali potrošnikom. Zato smo izboljšali tudi prodajalno v Pesjem. Vendar v tem kraju preskrba še ni v celoti rešena.« Slika: Na Šaleški cesti 20 so odprli specializirano trgovino otroške konfekcije. Splošne značilnosti našega časa — vrsta tehničnih novosti, ki vse hitreje spreminjajo ne s^mo delovno mesto in proizvodni proces, temveč vse globlje posegajo tudi v družinsko življenje, zahtevajo, da vsakodnevno izpopolnjujemo svoje znanje. Vse do nedavnega smo kol izpopolnjevanje in izobraževanje razumeli skoraj izključno, samo redne oblike šolanja ter razne večerne tečaje, medtem ko smo na samoizobraževa-nje posameznika skoro v celoti pozabili, čeravno se s tem ukvarja vrsta nam dobro znanih ustanov kot so npr.: knjižnice, kino, gledališče, galerije in tudi muzeji Morda bo kdo menil, da je manj zamudno in lažje prebrati članek, brošuro ali morda knjigo o premogarstvu kot pa obiskati muzej. Pa ni tako! Sicer pa, kakšni so ti muzeji, si včasih mislimo? Dolga vrsta temnih soban z nepreglednim številom strah in spoštovanje vzbujajočih predmetov, ob katerih se čutimo nevedni in ki nam vsiljujejo misel, da smo v šoli precej zamudili. Ne, ni tako! Sodobni muzej je kot bogato ilustrirano predavanje, ki nas vodi od predmeta do predmeta, oa dogodka do dogodka, od doživetja do doživetja. Ker sodobni človek lažje, hitreje in popolneje dojema to kar vidi kot stvari, ki jih le čuje ali čita, raste v današnjem čašu tudi pomen muzejev. Pomembnost muzeja kot naj-prirodnejši pa tudi najbolj ekonomičen način izpopolnjevanja najlaže spoznamo, če ga primerjamo z neko gospodarsko razstavo npr. z zagrebškim ve-lesejmom. Vprašajmo se koliko časa bi bili porabili, da bi na predavanjih ali pa s knjigo v roki spoznali, kar smo videli na kratkem sprehodu po razstavnem prostoru! • Prof. Jurij Jug, upravnik muzejske zbirke Velenje tribuno vaših mnenj letovali smo v Fiesi i Počitniški dom Rudnika lignita Velenje v Fiesi je letos marsikomu pripravil prav prijetno presenečenje. Tako kot vsa leta nazaj smo se naložili v rudniški globus in že okrog devete ure dopoldne prispeli v Fieso. Vsem, ki so že lani prebili 10-dnevni dopust v tem našem prijetnem domu, se je letos nudila prilika videti in uživati še mnogo več. Kolektiv rudnika se je res potrudil in urbanistično zaključil gradnjo prelepega doma ob morju. Da začnem kar pri postrežbi. Uvedene so bile nekatere novosti pri ser-viranju juhe, ki so jo strežajke pri kosilu prinesle gostom na irfizo, medtem ko je pri prikuhi ostala samopostrežba. Kdor je želel je lahko jedel na lepi zračni terasi s senčniki ob skrbno pogrnjenih prtih, ki so bili čisti in vsakokrat nanovo pogrnjeni, tako da bi nam lahko marsikateri hotel zavida! tako snago in čistočo. Letos smo že tretjič zapored letovali v Fiesi in moram reči, da tako obilni)], okusnih in raznovrstnih dnevnih obrokov v tem domu še nisem jedel. Vsak dan sadje ali pecivo pri kosilu, dobri zajtrki in večerje, tako da je bilo res veselje jesti. Verjetno je vsem bila všeč nova in povečana plaža z lesenimi ležalniki in širok stopničast prehod v morje. Sončne terase z lepimi cvetocimi gredami pa so resnično lahko na vse dopust-nike blagodejno vplivale. Toliko obsojana in kritizirana restavracija pod hribom za večernb zabavo s plesom, je prav posrečeno in stilno zgrajena, tako da je lahko vsak gost bil prijetno presenečen. Vsak večer je igrala godba za ples. Vstopnina za osebo 500 din, kar tudi ni pretirano, če upoštevamo, da se je le-ta ob plačilu računa konzumirala. Ce upoštevamo, da je dom letos prešel na samostojen obračun in d*-je moral v zvezi z delovno silo in ostalimi organizacijskimi težavami fnarsikaj prebresti ter je kljub temu vse tako lepo steklo, lahko izrečemo novemu upravniku kot ostalemu osebju vso pohvalo za njihovo prizadevanje in trud, da bi članom kolektiva rudnika in ostalim gostom nudili prijetno bivanje in letovanje. S temi vrsticami sem hotel samo izraziti zadovoljstvo mnogih članov kolektiva, ki so prijetno preživeli deset dni ob morju. ' Valter KONČAN, Velenje Nadaljevanje s 1. strani obdobju, dokler ekonomske zakonitosti ne bodo prisilile delovnih organizacij k formiranju takih cen! ki so primerne za naše razmere. Sedanji ukrepi za urejevanje tržišča so potrebni, ker so naši delovni ljudje pripravljeni prispevati vsak svoj delež za stabilizacijo gospodarstva, če bodo sedanji ukrepi vodili k postopnemu izboljšanju življenjskega standarda, ne pa k anomaliji in inflaciji na trgu. S tem namenom je občinska skupščina ponovno obravnavala določene cene za prehrambene proizvode in je določila njihove maloprodajne cene takole: ...določati cene 1. MOKA Vrsta B tip 400 — 240 dinarjev tip 600 — 108 dinarjev tip 1000 — 140 dinarjev \ Vrsta C tip 400 — 216 dinarjev tip 600 — 146 dinarjev tip 1000 — 130 dinarjev 2. KRUH iz moke tipa 1000 — 135 clinarjuv Iz moke Upa 400 — 200 dinarjev 3. SLADKOR v kristalu 255 dinarjev v kockah 200 dinarjev 4. OLJE v sodih v steklenicah 470 dinarjev 500 dinarjev 5. MLEKO ( za široko potrošnjo za liter 135 dinarjev za široko potrošnjo za polovico litra 70 dinarjev Občinska skupščina ne bo pobirala občinskega prometnega davka od prometa s premogom in drvmt in no za> radi tega znašala bodoča cena lignitu v kosih 6.097 dinarjev, v kockan pa 5.572 dinarjev- cena drv I. vrste 6.783 dinarjeV, III. vrste pa 5.300 dinarjev. Tudi marže za prehrambene proizvode so znižane in bodo v bodoče znašale: za riž 15 ®'0, za sol 12 %, za jedilne maščobe in maslo 10%, za mesne konserve 17%, za mesne izdelke 20 " o, za kavo 15 %; začimbe 20 "„, banane 35 11 Vi, južno sadje 25%, testenine 10" d, krompir do 10 % in za sadje in zele'njavo do 25 %. Najvišje maloprodajne cene za meso so v vsej državi enotne in znašajo po odredbi Zveznega zavoda za cene za s\eie goveje meso: .od goved plemenitih pasem I., II. in }H'. vrste, starih več kot 36 mesecev, povprečno 1.170 dinarjev za kg; od goved plemenitih pdsem drugih vrst, starih več kot 36 mesecev, povprečno 1-.050 dinarjev za kg; za sveže junečje meso: od juncev in junskih plemenitih pasem, starih do 36 mesecev, povprečno 1.000 dinalfev za kg; rd juncev in junic ostalih pasem, slarih do 36 mesecev, povprečno 1.1/0 dinarjev za kg; l za sveže telečje meso povprečno 1.400 dinarjev za kg in za sveže svinjsko meso brez glave in reber povprečno 950 dinarjev za kg. Ce se prodaja meso po kakovostih in kategorijah so lahko cene za najvišje kategorije mesa višje pri govejem in junečjem mesu največ do 30 " j,, pri svinjskem mesu največ do 25 "n in pri telečjem mesu največ do 45 %. Zbora občinske skupščine sta dodatno k tem cenam določila še najvišjo ceno za piščance, ki sme znašati največ lOOOjlin za kg. V zvezi z novimi navodili, po katerih se v gradbene cene za določitev novih stanarin ne računajo stroški za komunalno urejanje mestnega zemljišča, je ohčinska skupščina ugotovila, da so gradbeni stroški za stanovanja v decembru 1964, po kateri« se določajo akontacije na nove stanarine, znašali 92.000 dinarjev. Zaradi leg^ bodo do dokončne določitve s1a-natrine po novih predpisih plačevali l:1900, za 00%, v stanovanjih, zgrajenih leta za 60 %, leta 1962 za 50%, lota 1«*13 za 30% in leta 1964 za 10% .-očje akontacije. S tem so tudi akontacije na povečane stanarine nekolik i nižje: kot so bile prvotno določene. ........i.....imuiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimtimmi......................................................................... ] DELA NAPREDUJEJO ) S I | i Poklicno usmerjanje Služba poklicnega usmerjenja je le izredno dober učinek. Posebni nih šol pa je številčno močnejša od pri nas šc sorazmerno mlada. Nasta- uspeli so imela tudi predavanja ob lanske. Samo v osmem razredu je jala je s potrebami, ki so se pojav- diapozitivih, katerih nainen je bil, i*ončalo šolanje preko 300 učencev. ijale vzporedno z ekonomskim razvojem naše družbe. Na določeni stopnji tega razvoja so se začele pojavljati težave pri zaposlenih zaradi slabe in nepravilno izbire |>w-klica. ter močan porast poklicnih PREURED1TVENA DELA NA CESTI, KI PELJE V BELE VODE, N4.GLO NAPREDUJEJO. MARLJIVI VASCANI BODO KMALU DOKONČNO UREDILI CESTO, KI JIH BO ŠE BOLJ POVEZALA Z VEČJIMI KRAJI V OBČINI IN OSTALIM SVETOM. NA § SLIKI: NEUTRUDNI BULDOŽERIST RUDA. ...............................................iiiiiiiiiiiiiiih................................................................ POTREBNI SO SKUPNI NAPORI (Nadaljevanje s prejšnje strani) PRIMERJAVA IZDATKOV 1964/65 ZA PRVO POLLETJE Besedilo Realizacija od 1. 1. do 30. 6. v letu 1964 v letu 1965 indeks ... Zdrav, pregledi in druge 121,373.196 191,4 vrste zdrav, pomoči 63,401.7i82 Zdravljenje v stac. 162,4 zdrav, ustanovah 132,791.613 215,777.143 Zdravljenje v stac. zdrav, ustan. 245,1 z uporabo prirodnega faktorja 8,385.108 20,558.762 Stroški za zdrav, za katera zavarovanec plača gotovi del 46,513.562 56,453.885 121,3 Stroški za zdravila, katere zdrav. ustan. posebej obračunava z zavodom 5,407.445 6,081.079 112,4 Pregled, nega in zdravljenje 13,971.264 173,4 zob in ust 8,056.551 Zoboteh. pomoč in 162,3 protetična sredstva 8,699.543 14,162.483 Proteze, ortoped, in 150,2 druga sredstva 3,450.188 5,180.740 Nadom. pot. stroškov prevoza 154,2 za hrano in bivanje J 6,419.898 25,321.995 Preventivni istiroški 557,6 (čl. 31 tč 2 ZOZO) 1,048.250 5,044.167 - Nadom. oseb. dohodka' zaradi bolezni in nezgode preko 30 dni 41,956.869 73.873.258 176,0 Nadom. oseb. dohodka v slučaju poroda in nosečnosti 10,008.558 18,164.783 181,4 Nadom. oseb. idohodka za skraj. delovni čas porodnic 3,235.357 5,301.964 1 163,8 Del prispevka, ki se prizna org. za nadom. oseb. dohodka zaradi bolezni do 30 dni 68,354.358 123,031.934 179,9 Del iprisp., ki se prizna za stroške za nesrteče pri delu in poki. bolezni do 30 dni •11,918.354 9,404.351 78,9 Pomoč in oprema novoroj. 2,538.000 4,904.000 193,2 Nadom. pogreb, stroškov 2,692.430 2,467.000 91,6 Posmrtnina članom družine 1 zavarovanca 719.402 518.978 72,0 Stroški v zvezi z rehabil. in zaposlov. invalidov 23,541.589 46,340.509 196,8 Premije za obvezno pozavarovanje 13,992.169 20,154.966 144,0 Stroški samoupravnih organov 28.980 88.495 — VSI IZDATKI SKUPAJ: 473,160.006 788,974.959 166,7 bi dobila mladina čim več po- jihove poklicne odločitve so take, kov o raznih poklicih, oziroma da jim razpoložljive kapacitete ne poklicnih območij. Za potrebe ru- bodo mogle nuditi vključevanja, darstvu so sami izdelali serijo barv- Skoraj polovica učencev je namreč n h diapozitivov. Vzpodbudno je, da namenjena v itk ali v poklicne šole, je ogledalo le diapozitive mnogo v šole 11. stopnje je stopilo 123 učen- nesreč zaradi neprilagojenosti. Z učencev iz nižjih razredov, kar ima eev. ostali pa se bodo zaposlili, če druge strani pa je porasja tudi tež- poseben pomen pri oblikovanju po- jim bo to uspelo. Težave pri vklju- nja za večjo produktivnost dela. ' ličnih želja, ki se praviloma obli- čevanju v uk pa so se povečale po Ta služba je bila osnovana pri kujejo v obdobju okoli 12. leta. novem zakonu. Temeljni zakon o Zavodu za zaposlovanje delavcev Predavanja poklicnega svetovalca delovnih razmerjih v svojem 147. Velenje kot samostojni odsek. V so bila najbolj pogostna oblika pre- členu predvideva, da ne sinejo biti sklop* nje deluje poklicna sveto- davanj. Ta predavanja vsebujejo plačila zanje manjša od povprečne- valnica, kjer lahko dobe zaintere- elemente o kadrih mladina običaj- ga dohodka nekvalificiranih delav- sirani strokovno pomoč. Cilji, ki no le rnal^ razmišlja, so na za iz- cev. v i. letniku za 50%, v 3. let- iih ta služba zasleduje so, da usmer- biro poklica pomembni. Teh preda- niku za 80%. Ta določila posebno ju ljudi na področja, ki jim najbolj vanj je bilo okoli 250 z 8000 poslu- prizadenejo delovne organizacije pri ustrezajo glede na njihove psihične šalci. Aktiviranje mladega, ki sto- nas, kjer je povprečje višje. Tu je in fizične sposobnosti ter da jih ii pred poklicno izbiro, torej pi*ed treba upoštevati tudi to, da učenci vskladi s potrebami gospodarstva, nalogo, ki bi bila tudi odraslemu v zahtevnejših strokah v prvem letu Osnovno težišče dela odseka za .^osto prezahtevna, kaj šele komu, učenja ne ustvarjajo ckvivalentne- poklicno usmerjanje je v sodelova- ki ga v obdobju preraščanja iz ot- ga učinka. Republiški sekretariat •Vju pri izvrševan ju programa po- roka v fanta ali dekle pretresa kup za šolstvo je v zvezi s tem priporočil klicnega usmerjenja na šolah. Tc-to dogajanj in spoznanj, je v tem tre- ->oklicnim in odgovarjajočim stro- obsega poklicno prosvetljevanje in nutku, morda pomembnejše od mar- kovnim šolam naj jeseni vpišejo poklicno informiranje vseh onih sičesa drugega. V ta nameri organi- maksimalno možno število učencev, ilčcncev, ki končujejo šolsko obvez- zjrajo še razne ekskurzije, ki mladi- četudi nimajo učenci sklenjenih po- nost. ni odpirajo širino v svet in spo- godb z delovnimi organizacijami, V preteklem obdobju treh let so znavanja proizvodnih poklicev v kar je sedaj večinoma pogoj za spre- sodelovali z dvanajstimi šolami na podjetjih. Otrok si mora izbrati jem v šolo. Zamisel nekaterih de- področju občin Velenje in Mozirje, svoj poklic sani. Od ras h pri tem lovnih kolektivov, ki nameravajo Na vsaki šoli so imeli spočetka po- le pomagamo z nasveti in drugo ak- vajence štipendirati tako kot druge verjenike za poklicno usmerjanje, tivno pomočjo. Nikakor pa mu po- dijake srednjih šol, je zelo umestna pozneje pa so na vseh popolnih šo- klica ne moremo vsiljevati iz svojih in tudi v skladu reforme vajenskih luh osnovali komisije za poklicno gledišč, ki se večinoma naslanjajo šol v poklicne šole. usmerjanje. Vodi jo pedagog, ki na osebna razočaranja ali na izpol- qj, p0giethi na poklicne šole, šole opravlja to nalogo, to je v vsakem njene lastne- želje. druge stopnje gimnazije in teh- šolskem letu. Za poglabljanje dela yso mladino, ki letno dorašča nične šole — Vidimo, da se kapaci- elanov komisij prireja odsek za g„iskini klopem tudi anketirajo. Iz tete le-teli manjšajo^ Letos so se poklicno usmerjanje vsako leto dva podatkov, ki jih tako dobijo in ki zmanjšale povprečno v naši repub- sestanka, katerih nainen je, da do- Vsebuieio razen osnovnih spoznav- liki za okoli 15 odstotkov. Glavni sežejo čiin boljšo koordinacijo dela in sestavijo letni program. Ta program je sestavljen iz dveh delov. . rvi del realizirajo same šole, dru-gi del pa odsek za poklicno usmerjanje. Oblika dela je zelo uspešna, j je prilagojena možnostim in potrebam posamezne šole, oziroma posameznega območja, ki se medsebojno precej razlikuje. Vsebinsko in organizacijsko so ti programi se- vsebujejo. razen osnovnih spoznavnih podatkov šc precej gradiva, ki vzrok za zmanjšanje kapacitet je je primerno za statistično obdelavo, poleg pomanjkanja prostorov pred-izhaja jb ^>ri 'nadaljnjem operativ- vsem neurejeno financiranje teh šol. nem delu. Po sedanjih napovedih bo v letoš, V našem območju ki jc karakte- "jem letu najmočnejše čutiti zmanj-risticno p™ svoj? mladi strukturi je šanje možnosti za neposredno zapo-opaziti vsako leto večji priliv v šole. shtev. oziroma Vsako leto se vpiše novincev za ovna mesta približno 3 razrede več, kot jih jc bih računih bo obseg bilo v predhodnem leW Torej iz- mladine v primerjav, z lanskim pa- sto vni del programa, šole. Izvajajo stopi vsako .leto več otrok, ki jSe del za 60 do 70odstotkov. Pri tem i pri pouku posameznih predme- ^'bjo Vključit« v toicuu u^««. "n"-J "kongane osnovne šole tov.'ki se skupil vežejo pri pouku ^ »t in J je pri nas praktično vsak drugi v šole ali 'uk. del so najbolj prizadeti tisti mjadinci. svobodnih dejavnostih. Posebno po- 5olsH° -------!■»;„ nri nost. mOC "a ^^''SLSiifS k&j ^t« oni! pri upoštev&nju vseh ugotovite,. z osemnmi prizadevanj pi. * popolno osnovno šolo, saj bo v ]e ošnjern letu ostala tretjina vključevanju mladine v poklic v M majo P proizvodnjo Mladincev brez možnosti, da bi se v šota drugc^opnj^all^pri iskanju S v nekaj>okli novo leto pričakali tam. Toda, kje smo še! Zadnje dni decembra ni nikjer miru. Kamor se obrnemo naletimo na Nemce. Sedaj smo še nekje na Bi-zeljskem, pot nazaj na Graško goro je še dolga. Po poti Tnoramo še dvigniti municijo in nekaj orožja, ki se nahaja v bunkerju. Prebili smo se že do Konjiške gore. Ta nam je bila Vedno sovražna. Tudi takrat so jo Nemci obmetavali s topovskimi granatami. Ze dva dni nismo zatisnili oči. Vedno nas je zmotil kakšen sovražni napad, ravno, ko smo se spravljali na počitek. Zato le brž ifciprej preko Vitanja in Doliča na Graško goro! V jutranjem mraku smo prečkali konjiško cesto v bližini Stranic. Potem pa mimo Vitanja in Lošperka proti Doliču. r Malo pred jutrom je utrujenost vedno najhujša. Mnogi so kar stoje in v hoji spali. Najtežje je bilo, če so sedli. Z veliko muko smo potem kolono zbudili in spet premaknili naprej. Težak tovor municije je šibil kolena borcem, ki so postala že vsa mehka od napora. Mnogi so imeli privide kako stopajo v tople sobe in spijo. Pri tem so zaspMi. Šele po dolgem dreganju so 6e spet zbudili in se vlekli kot jesenska megla naprej po viranjski cesti. Cesta jih je še posebno izmučila. Partifcan se je že navadil na mehke steze in poti. Ta cesta pa se vleče in vleče v nedogled. Ob vsakem koraku imaš občutek kot da ti nekdo zabija žebelj v noge. Lošperk je za nami in bližamo se Doliča. Tam je treba spet prečkati železnico in cesto Dravograd—Celje. Postavili smo zasedo ob cesti in železnici. Na takšnih nevarnih mestih so tudi tisti, ki so že komaj hodili, pospešili korak in prav hitro smo bili na poti proti Šentvidu. To je bilo že polosvobojeno ozemlje. Po izhojeni snežni poti smo hodili na obronkih Graške gdre. Še dobro-uro hoda in že smo se gnetli okoli Klančnika. Stari IjClančnik je z zanimanjem štel prihajajoče, a Klančnica je sklepala roke v nebo in vpila: »Koliko vas je!« Oba sta bila vesela domače vojske. To je zanju pomenilo tudi mnogo mesa in vesele praznike. Partizani jih nikdar niso pozabili. Tudi pred nekaj meseci, ko so izpraznili nekaj trgovin v Velenju in okolici, so družino obuli in ji dali precej tekstila. Terenske organizacije so bile tiste dni zelo aktivne. Iz Velenja in Pesja so kar v koših nosili potice, klobase, meso in pijačo. Na Klančnikovi mizi je stal Štefan domačega tropi-novca, ki je vidno hlapel. Veselja ni bile konec. Vse je plesalo. Zunaj so se kepali in postavljali na glavo v sneg. Niso vedeli ali se postavljajo za šalo ali zaradi »kačje sline«. Pozno v noč je trajalo rajanje in partizanska pesem je prebijala lesene zidove planinskih domačij. Vsi smo bili prepričani, da je to zadnje leto vojne. . S težkimi glavami smo se znašli v 1945. letu. Zimska burja je bila najboljše sredstvo proti mačku in seveda še malo protistrupa, ki ga je ostalo od silvestrovanja. »Klin se s klinom zbija,« je modro svetoval bataljonski kuhar in mi tiščal čutarico pod nos. V. V. iiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii niinniminintHiiiNiiHHiiiHHmKnmnn i i ■ i Jt lA #1 'i - £ DOMA IN V SVETU ZDRUŽENI NARODI NA PRAGU TRETJEGA DESETLETJA i i Ce bi hoteli strnjeno in naj. krajše določiti poglavitne funkcije Organizacije združenih narodov, bi morali reči, da so te funkcije dvojne, namreč v tem, da je svetovna organizacija varuh miru med narodi m v tem, da morajo v miril zagotavljati razvoj syeta k novim. Višjim oblikam življenja. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da je OZN imela svojo prvo nalogo, da vselej odstrani iz meclna-rodnegh življenja silo in nasilje. da onemogoči vojno med narodi iu hkrati postane splošni, univerzalni instru-nienl sodelovanja in odnosov, kakršne zahteva svet, se stalno spreminja giblje v svoji nezadržni težnji, da bi v nacionalnih in mednarodnih okvirih zgradili pravičnejši in stdbilncjši red. Organizacija Združenih narodov je brez dvoma edinstvena stvar v zgodovini. Njena ustanovitev je bila odsev volje narodov sveta, da se strnejo okoli ustanovne listine in svetovne organizacije za uresničevanje nalog, ki jih lahko označimo š prizadevanji, da dosežemo neogibno in._ vsesplošno" sožitje. Niti v namenih ustvariteljev organizacije. liiti v besedilih ustanovne listine ni nobenega znamenja. |ti bi lahko zanikalo tako razlago in ki bi moglo negirali tako naziranje. Celo v zvezi v. vprašanji, ki se v tistih dnfli niso pojavljala tako akutno kot v poznejših letih (sem sodijo problemi s kolonialnega in mednarodnega atomskega področja), imajo besedila ustanovne listine pečat časa, v katerem je svet. po gigantski bitki in zmagi nad silami mednarodtfega nasilja na tako rekoč- revolucionaren način uperil svoje poglede 'k novim vidikom in spoznal nujnost prilagojeva-nja novTrh odnosom. Organizacija Združenih-na-, rodov je svojo funkcijo branilca svetovnega miru opravljala v preteklih 20-letih brez prekinitev ter uspešno, ta uspeh'pa se zdi toliko večji; ker je pri tem zadevala ob stalne in včasih zelo velike težave. Cfe bi ta uspeh presojali po tisfPmi, kar je bilo storjeno, da bi premagali krize, kakršne, so bile korejska, sueška, kubanska in nekatere druge — bi lahko upravičeno ugotovili, da se je svetovna organizacija izkazala za edini splošni instrument politike miru. Enakega pomena je prispevek. ki ga je dala s tem, da je omogočila, da so številne krize prehiteli ali ublažili, preden so «se Tazvile do akut-nosti. Svetovna organizacija je bodisi s tem. da je omogočila konstrnktivnejše obravnavanje sporov ali s svojimi intervencijami ali pa s svojim stalnim splošnim vplivom večkrat preprečila, da bi se posamezni spori ali nesporazumi izrodili, olajšala je premagovanje že razplamanelih kri- tičnih položajev — kot to velja za krize okoli Berlina, Cipra, Kube in v posameznih azijskih primerih, povezanih z nerešenimi problemi ijud-' ske republike Kitajske. Svetovna organizacija je v celoti tudi na področju tako imenovane dekolonizacije, ki je ena izmed največjih pridobitev preteklega obdobja, bistveno vplivala tako na hitrejši proces osvobajanja odvisnih narodov, kot tudi na pravilno usmerjanje pro-tikolonialnih sil pri odpravljanju kolonializma in pri odpravljanju , osvobojenih držav v viharnih ter — čestokrat — zapletenih odnosih obdobja hladne vojne. Sposobnost. da je neustrezna besedila ustanovne listine v zvezi s kolonialnimi problemi razlagala v skladu z duhom celotne ustanovne listine in da je kolonialnim silam vsilila take nazore, pa tudi sodelovanje pri osvobajanju kolonial-_ njh narodov — je vsekakor najboljše 7.nanje, kako velika je življenjska moč svetovne organizacije. OZN se je spričo moči protikolonialnih in _ naprednih dežel v t6j zvezi sčasoma spremenila v učinkovito orodje protikolonialne preobrazbe. To ne pomeni, da se zmanjšuje pomen boja v kolonijah ali pa pomen stalnih akcij protikolonialnih in nevezanih dežel tudi izven Združenih narodov. Te dežele so svoj poglavitni učinek dosegle prav s tem, da jim je na tem področju uspelo pritegniti Združene narode in s tem smer za likvidacijo kolonializma spremeniti v del splošne mednarodne politike svetovne organizacije. Tej nepopolni in ne dovolj natančni bilanci moramo dodati vlogo svetovne organizacije za aktualizacijo svetovnih in gospodarskih vprašanj, ter prispevek, ki ga je ta organizacija dala s tem, da je omogočila uspešen prodor na fronti bitke za demokratizacijo gospodarskih odnošajev v svetu z važno konferenco v Ženevi leta 1964. V tej zvezi lahl^o ugotovimo, da izkušnje 20-letnega obdobja ne dajejo povoda za nikakršen pesimizem. Še manj bi lahko upravičili razpoloženja, ki se ponekod pojavljajo in po katerih bi morali razmišljati o ustanovitvi nove organizacije, ki ne bi dovolila, da bi ponovili dejanske ali dozdevne napake, kakršne je imela organizacija Združenih narodov. Svetovna organizacija je seveda od vsega začetka imela svoje napake in ni v celoti vedno bila na višini svojih nalog ali tistih potreb, ki jih je pred njo postavljal svet. Ne bi bilo niti pametno niti primerno, da bi to tajili, najmanj pa ob prikazovanju bilance ob njeni dvajsetletnici. Nasprotno, prav sedanja priložnost je najprimernejša, da bi za napake, zlasti pa za nji- . hove vzroke našli pojasnilo predvsem zato, da bi določili pot in ukrepe, ki bi svetovno organizacijo usposobili, da bi v prihodnje delovala učinkoviteje in v polnem soglasju s svojim poglavitnim poslanstvom. Kljub vsem uspehom se organizacija namreč ni razvila kot poln izraz mednarodne oziroma ji ni dovolj uspelo, da bi svojo strukturo in politiko prilagajala potrebam in odnosom, ki so se spremenili. To je razvidno predvsem iz dejtsva, da še nismo dosegli popolne univerzalnosti. Pri tem mislimo predvsem na to, da je ljudska republika Kitajska še vedno zunaj Združenih naradov, to pa se vedno negativno zrcali na razmere v Aziji in v svetu in v naporih, da bi premaknili z mrtve točke številne probleme, predvsem vprašuje splošne razorožitve. Vzporedpo s tem naj omenimo še to, da je ostala struktura poglavitnih organov Združenih narodov — varnostnega sveta, EGOSO in drugih odločilnih organov — tudi po dvajsetih letih^ nespremenjena, čeprav se je -članstvo organizacije več kot podvojilo. Pridružili so se novi člani — v glavnem iz Azije in Arike, vendar pa ti niso ustrezno zastopani v organizaciji in upravičeno sodijo, da z njimi ravnajo pristransko. Očitno pa je tudi, da tako okrnj"eni in neuravnotežni poglavitni organi niso sposobni, da bi ustrezno delovali, zlasti še, ker v največjem številu primerov delujejo glede vprašanj, ki neposredno zanimajo te pokrajine. \ Rešiti ta vprašanja, to je brez odlašanja doseči polno univerzalnost in deinokratizi-rati strukturo Združenih narodov — to je danes življenjska potreba same organizacije. To je tudi poglavitna na-jloga vseh tistih, ki žele njen nadaljnji obstanek in so zainteresirani na tem, da opravi svoje zgodovinske naloge. Hkrati s tem je široko sprejeto prepričanje, da so dozorele okoliščine, da l>i tako ali drugače Združeni narodi izvedli operacijo za uzakonitev načel sožitja z razglasitvijo teh načel za zakone, po katerih bi se morala vsaka država in vsak narod brez razlike ravnati v mednarodnem življenju in pri urejanju medsebojnih odnošajev. S tem in takimi ukrepi se bo svetovna organizacija znebili svoje poglavitne slabosti, ki je vir vseh drugih pomanjkljivosti — razvijala se bo namreč vzporedno s spremenjenimi odnošaji in novimi potrebami sveta in bo sposobna, da bo uspešneje kot do zdaj, kot univerzalni in verni odsev volje narodov sveta iskala in našla nove možnosti in nova sredstva za ukrepe pri izpolnjevanju svojih nalog. Dvajsetletnico praznujemo v času, ko je svet zajel mučni nemir, ker se je povampi-rila politika sile, katere brzdanje je bilo že od vtsega začetka prva naloga Združenih narodov. Združeno nastopanje kolonialnih in nekolonialnih sil od razcepljenega Vietnama, preko Afrike do karibskega območja ustvarja nevarne krize in lokalna vojna žari- Primerjamo cene... > CO o CD M ~ H oo M CJ -1 C 0) tu e U-S a £ "3 "3 >> g § m > Krompir Čebula Česen Zelje — glave Solata — glave Kumare Korenjček Peteršilj Paradižnik Ohrovt Limone ' Jajca Fižol Jedilne buče Rdeča pesa Breskve Hruške Jabolka Sveže slive Grozdje Paprika 88 85 160 180 240 260 80 90 150—180 200 120—150 135 180 200 220 250 210 180 140 150 420 430 39—48 43 260 — 100 — 130 150 300 320 280—400 200—400 170 — 250 180—350 360 460 280 280 130 '132 150 135—246 370 375 Marelični džem 1 kg — 430 Jetrna pašteta 100 gr »Gavrilovič« i m Ribe 127 gr Hrenovke 3 pari 1 kg marmelade navadne < 330 400 Zdenka sir 360 370 Kava surova >.Minas« 1.900 1.800 Poper 10 gr 25 1 20, Mast svinjska 452 407 Mast rastlinska 514 507 Špageti jajčni 520 558 .''olžki jajčni 490 473 Polžki navadni 390 380—390 Fidelini jajčni 520 530—615 Riž domači 1 kg, pakiran 465 395 Olje bučno, pakirano »Pram« 760 704 Grah 870 gr, »Crvena zvezda« 280 — Gorčica 800 gr 280 270 Goveji golaž 300 gr, »Podravka« — 280 Hladilnik »Georgi Naum« — 110.000 T elevizor RIZ automatik 220 186.120 — Loščilec »Elektromah« — 40.960 Štedilnik električni 412 74.230 Radio aparat Triglav »De luks« 85.730 86.640 Radio aparat, UKV 44.670 45.000 Tranzistor »Orfej« Tranzistor »Otelo« 37.000 V^IJ.V' • • • CJ i 2 p. o v u —1 3 C •s s A ' 10 ro no-merkator je — Šoštanj ni « .t« (0 o No, npr. a 50 je po 50 din. a. a., ad acta — (lat) odložiti spis (dopis) med rešene spise, ker smo ga rešili ali ga ne želimo rešiti ali je postal nevažen. abonent (fr) naročnik ali stalen odjemalec, ki plača naprej, npr. v menzi, pri časopisih, knjlž/nih izdajah, v gledališču itd. — Abonma (fr abon-nement) napl-ačilo, naročilo za (abo-nentno) ceno, ki je 'navadno nižja od redne cene. a/c (it) a eonto — na račun. — Akontacija: znesek, lahko tudi količina blaga, ki ga damo naprej. To ni isto kot ara. adekvaten (lat) anaik, .primeren, ustrezen, skladen, enakšen, npr. po kakovosti. administracija (lat) uprava, pisarna, vodstvo, skrbništvo, administrator:-oseba, ki mu je poverjena uprava,-upravnik, oskrbnik, adresa (fr) naslov, napis, nadipis. V prenesenem pomenu besede lahko tudi izjava, spomenica, npr. adresa državnih voditeljev svojemu ljudstvu. adresant (fr) odpošiljatelj dopisa ali kake druge pošiljke; kdori napiše (določi) naslov, adresar (fr) seznam naslovov, abecedno urejena zbirka naslovov, adresant (fr) oseba, na katero je naslovljen dopis ali pošiljka: naslovnik, prejemnik pošiljke, agenda (lat) seznam vsega kar se mora storiti, tudi delovno področje,1 obseg dela, delo, zapisnik; dnevnik, agentura" (lat) zastopstvo; agent ,— zastopnik, agrarni (lat) poljedelski, kmetijski, agrikultura (lat) kmetijstvo; agrarni proizvodi — kmetijski pridelki; agronom — tometijskii sibrakiavrnjatk. akcept (lat). sprejem. Npr. akceptiram (sprejemam, sprejmem) pogoje; akceptirati menico — podpisati menico kot glavni menični zavezanec — akceptant — ko menični pozvanec ali trasat menico akceptira — postane glavni menični dolžnik ali akceptant. akcepcijski (tudi akceptni) kredit, kredit, ki temelji na menici in pri ka-^ tereni prevzame banka obveznost plačnika, ta pa ji da v poroštvo menico. Menice s poroštvom (žirom) kake znane banke zelo uporabljajo, posebno v mednarodni trgovini, akord (fr) dogovor, domenek, da se plača po storjenem delu in ne po času; dogovor za enega delavca je individualni akord, dogovor za skupino je skupinski akord, akreditiv (tir) poverilna listina. Dokumentarni akreditiv. Kfdar med kupcem in prodajalcem hi takega zaupanja, ki bi dovoljevalo plačilo blaga frnaprej ali pa šele po prejemu blaga, se sporazumeta o akreditivu. Kupec naroči pri banki akreditiv, to je, naroči ji, naj dobavitelju ('prodajalcu) izplača vrednost blaga. Kuipec natančno določi, katere dokumente mora prodajjflec predložiti, to je, .kako dokaže, da je izpolnil pogodbo glede dobave. Navadno so ti dokumenti: faktura, tovorni dokumenti, zavarovalna polica, potrdilo o poreklu blaga .itd. — Z dokumentarnim akreditivom si je prodajalec zagotovil plačilo po pogodbi; to ga sili, da blago hitro odpravlja, da se drži dobavnih rokov, kakovosti in sortimenta. Veljavnost akreditiva je časovno omejena. — Permanentni dokumentarni akreditiv sili dobavitelja, da blago redno odpremlja, kajti neizkoriščeni akreditivni zneski zapadajo, ko poteče akreditivu rok. — Ce ni drugače dogovorjeno, lahko naročitelj akreditiv vedno prekliče, zniža ali zviša znesek, spremeni roke itd. Sevecla je za dobavitelja nepreklicen akreditiv več vreden. Bcšed preklicen (tak, ki ga, naročitelj lahko prekliče) .alf, nepreklicen pa ne smeino zamenjati s_ pojmi; potrjen ali -nepotrjen. Če je akreditiv nepotrjen, tedaj izplačilna banka (domicil) koristn.iku le sporoča rla je akreditiv odprt. Če ie potrjen, tedaj za izplačilo jamči. Z nostro akreditivom plačujejo naši uvozniki svojim inozemsk/im dobaviteljem. V nasprotnem primeru govorimo o loro akreditiv u. — Osebni akreditiv ali kreditno pismo je listina, s katero lahko 'dvigaino zneske (tudi deljeno) in cesto tudi pri raznih izplačilnih bankah (cirkulativm akreditiv). Pri izplačilu banka legitimira koristnika in dvignjeni znesek vpiše na hrbet kreditnega pisma. Cesto kontrolira tudi njegov podpis, kajti na"~posebnem listu ima banka vzorec podpisa. Temčj vzorcu pravimo specimen. Naša Narodna b^nka ne dela več tega, ten^več le legitimira koriistnika.. — Osebni akreditiv"je zelo pripraven za poto-vainje, da ne nosimo velikih zneskov s seboj. Pri nas poznamo še posebno oblakio akreditiva: proračunski akre- ditiv. V obliki proračunskega akreditiva so odobreni uradortl in zavodom proračunski zijeski (mesečne kvote); uradi in zavodi jih za tekoče potrebe črpajo .s proračunskimi čeki ali z nakazili, aktiva (lat) imetje, požit/vne vrednosti premoženja oziroma sredstva podjetja, npr. gotovina,' imetje pri bankah, terjatve, zaloge blaga, premičnine, nepremičnine itd.; aktiva razvrščamo v osnovna (z.gradbe, poslovni inventar, stroji itd.) obratna (zaloga bi-i, su/ovine, terjatve, gotovina itd.) in o,imenska ali izločena sredstva; srt č I va amortizacijskega sklada, i zervnega sklada itd. aktiven —ko aktiva presegajo pasiva. Razlikuj aktiven od likviden; delaven. — aktivni konti so tisti, na katere knjižimo posamezna aktivna sredstva pot!,olja. :tivni posli so ^ za banl^o tis::, kjer ta nastopi kot upftik: dajanje- posojil (liipotekar-■nih, lombardnih itd.), aktivni tekoči račun, diskont menic, naložbe v delnice in utje papirje itd. — Podjetje je aktivno tedaj, ko aktiva presegajo pasiva, ker dela z uspehom (clobic kom). — Aktivni'kraji so taki, ki pridelajo več kot sami potrošijo. , akumulacija (lat) a)"zbiranje, kopičenje česarkoli (vode, elektrike itd); —■ b) akumulacija je gospodarsko-političen pojem. Pri nas pomeni del narodnega dohod-a, ki je namenjen za razširjeno reprodukcijo. Če je oblika . teh sredstev materialna, ki ' je v ta namen potrebna, tedaj govorimo o realni akumulaciji. — Ni pa nujno, da se realna akumulacija (Naidailj. tna nasl. strani spodaj) RAZPORED TEKEM JESENSKEGA DELA PRVENSTVA I. SNL Od leve proti desni — stojijo: trener Hudarin, Vladisavljevič, Kujan, Kuret, Hrnčič, Rednak, Tomšič, Koren, Devič, tehnični vodja — Radovanovič. Čepijo — Lukač, Topčič, Gojevič, Bizjak, Vodeb. Letošnje tekmovanje rokometašev bo zelo zanimivo, saj v istem tekmovanju poleg Velenjčanov tekmujejo tudi Šoštanjčani. Ti pa imajo v svojih vrstah kekaj bivših igralcev Rudarja, zato bo borba za prestiž v občini in za boljšo Uvrstitev v ligi tembolj zanimiva. ŠE O LEPIH KAKTUSIH MALI OGLASI Če kaktuse pravilno negujemo in če jim lega ugaja, poženejo po^določe-nem času nove poganjke, katere lahko potrgamo in posadimo, kar smo opisali že v prejšnji številki našega časopisa. Sicer pa lahko poganjke tudi .pustimo, da se razrastejo, kar daje ro-govilastemu kaktusu še poseben čar. Po dveh ali treh letih, ko postane lonček premajhen, moramo lak razrasčen kaktus presaditi. Če pa se zemljdski-sa, kar vidimo po zelenkasto-črni barvi zemlje, ali pa če se na lončku pojavijo bele lise, moramo kaktus presaditi čimprej. Da nas bodice ne bi ovirale si pomagamo tako, da kaktus ovi-Iemo s cunjo ali pa si nataknemo stare usnjene rokavice. Ko smo rastlino vzeli iz lončka, moramo koreninice zrahljati in s palčko previdno odstraniti staro izrabljeno zemljo. V kolikor so nekatere koreninice predolge jih lahko tudi skrajšamo. Nov lonček naj ne bo prevelik, mora pa vsekakor imeti luknjico, kar je nujno za odlok vode. Opozarjamo, da loščenl lončki za kaktuse niso primerni,, ker ne propuščajo vodo. Na dno najprej nasujemo plast rečnega peska, nato plast zemlje in zatem rastlino, kateri koreninice enakomerno porazdelimo. Z eno roko držimo rastlino, z drugo pa okrog in okrog nasi-pamo svežo zemljo, jo nalahno potlačimo, da v lončku ne nastanejo praznine. Če želimo, da bo rastlina dobro uspevala, uporabljamo pri presajanju mešanico iz eh akega dela rečnega pesjta, vrtne zemlje in gnojila iz gozdnega listja. Za kaktuse je svetloba važnejša od toplote. Najprimernejši prostor za kaktuse je okno ali poleti balkon, ki leži proti jugu, jugovzhodu ali jugozahodu. Ce je to okno kuhinje, spalnice ali dnevne sobe, je rastlini povsem vseeno —* važno je le, da ni prepiha. Povsem napačno pa je, če kaktus poleti takoj izpostavimo žgočemu soncu. Po zimskem obdobju jih moramo postopoma navajati na svetlobo, sonce in zunanji zrak, sicer se ■ nam lahko zgodi, da jih žgoče poletno sonce opeče tako, da postanejo, posebno listnati kaktusi, rdeči in zbolijo. Sicer pu je treba kaktuse py)eli od meseca maja pa do konca avgusta, ko so v polni rasti, dobro zalivati s prestano vodo, ki si jo natočimo dan pred zalivanjem, kajti trda voda za kaktuse ni priporočljiva. Povsem zmotno je kaktuse zalivati samo po kapljicah, ki niti ne pridejo do korenin. PraV tako podatke o količini (prejeto-oddaiio stanje), ceni in vrednosti (debet-kredit-saldo); potrebna je tudi analitična evidenca osnovnih sredstev, surovin, odjemalcev, dobaviteljev. aneks (f.r) priključek, priloga, privesek, dodatek. Npr. trgovinski pogodbi je dodan seznam proizvodov. in jih pospešuje do potrebne brzine in — Nevtralizatorja, ki po iztekanju nevtralizira ione nazaj v nevtralne atome. Principielno se lahko plin ionizira na tri načine: z elektromagnetnimi valovi visoke energije, električnim lokom in z postopkom »kontaktne ionizacije«. Med temi je najpnvlač-nejši tretji način, ki je danes v glavnem osvojen že zaradi svoje enostavnosti, sigurnosti in dobre ekonomike. Laboratorijski eksperimenti so pokazali, da bo verjetno pogonska materija teh raket cezium, ki se ob dotiku z razžarjenim wolframom kot ionizatorjem, skoraj 100% ionizira. Tak ioniziran cezium se nato V električnem polju, ki ga ustvarja čebulo in drobtine, dodamo gobe. jih malo potencial 10.000 — 20.000V -pospeši z»l'iemo in osolimo. nato pa zdušimo. Ni-in doseže lahko v principu brzine ^Sd^irEuČ?"' """"" iztekanja, ki so že blizu svetlobne___ hitrosti. Čeprav so z gledišča po- ' | trošnje pogonske materije velike hitrosti zaželjene, se praktično ne izplačajo večje hitrosti iztekanja kot 100 — 200 km/sek, ker bi to zahte-' valo neekonomično povečanje elek- zabelo uporabljamo ocvirke, jih razstopimo in še vročim dodamo smetano ter vse skupaj zlijemo na fižol. Lahko ga pa zabelimo kar z mrzlo smetano, če je fižol zadosti vroč. PEČENI JAJCEVCI 4 srednje debeli jajčevci, 4 stroki resna poper. 10 dkg trdega sica, 5 dkg drob-tin, sol. zelen peleršilj In 4 žlice olja. Otupljciie jajčevce razpolovimo In zloži, mo v dobro pomaščen pekač tako. da so prerezi zgoraj Potresemo jih z naribanim sirom, s sesekljanim zelenim pcleršiljem z drobtinami, poprom in soljo, jih poko-pamo z oljem in pečemo 20 minnt. Pečene denenio na krožnik' in serviraino s solato. MEŠANA SOLATA Z JAJCI 1/4 kg svežili paprik, pol kg svežega paradižnika, 1/2 kg krompirja, dve čebuli. leten peteršiij trdo kuhana jajca, deciliter kisa, pol del olja. 1 stroki česna in sol. Opran krompir skuhamo, olupimo in ga, ko se ohladi, zrežemo na kocke. Na kocke zrežemo tudi oprano papriko fn paradi!-nik dodamo drobno sesekljan zelen peteršiij, 4eetnilo iu na tanke rezine .zrezana trdo kuhano jajca. Prilijemo olje in kis, dodamo s soljo strt česen in vse dolin premešamo. PALAČINKE Z GOBAMI ' 2 jajci; 4 dl mleka In vode, 25 dkg moke, sol, zličkn olja ,maščoba za pečenje. 1/2 kg gob, 2 dkg masti, čebula, 2 žlički drobtin, sol, poper, zelen peteršiij in moli smetane. * Jajca razžvrkljamo v mleku ali vodi ii jih med žvrkljajrjem prilijemo moki. Dodamo še sol in olje. Te,sto mora biti gladi; in tekoče. Iz njega spečemo tanke omlete, jih namažemo z nadevom, zvljemo in aer-virumo vroče. Očiščene in oprane gobe na drobno se-sckljamo. Na masti prepražimo sesekljan) trične energije. Na izhodu iz motorja je treba ione nevtralizirati. Ce se to ne bi naredilo, se bi v predelu za raketo stvoril oblak pozitivnih ionov, ki bi preprečevali iztekanje zaradi odbojne ^ile med delci istoimenskega na-* elektrenja. Z ionskim motorjem niso izčrpane vse možnosti elektrostatičnega pogona. Razen ionov je mogoče načelno koristiti tudi druge naelektrene delce. Kot so npr. naelektreni ka- loidi (grupe molekul) itd. Uporabnost teh bo pokazal šele razvoj. Zaenkrat pa imajo raketni strokovnjaki ZDA in SSSR že dovolj problemov z razvojem atomskih in ionskih motorjev. Verjetno ni več daleč čas, ko bo človek pošiljal vesol jske ladje na planete našega osončja z raketa' mi, ki jih bodo poganjali atomski ali ionski motorji. Takrat bomo bližje kot kdaj koli doslej izpolnitvi živ-Ijenskcga gesla K. E. Ciolkovskega — očeta moderne astronavtike, ki je napisano na njegovem grobu v Kalugi: Človeštvo nc bo večno osla lo na Zemlji... Tekavec Jože, štud. kemije ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame, stare mame, sestre in tete ELIZABETE LAP* roj. MUCHER se iskreno zahvaljujemo za zdravniško pomoč in nego dr. prim. Rajšpu, dr. Mesletovi in vsem sestram bolnišnice Slovenj Gradec. Iskreno se zahvaljujemo tudi dr. Gams Zdenku. Naša zahvala pa velja vsem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti in zasuli njen grob s cvetjem. Žalujoči: sinova Mitja in Stane z družinama, sestra Mici, brat Tone'in Filip ter ostalb sorodstvo. Velenje, 24. avgusta 1965 — Aneks k zakonu, dodatek. — Aneks k prevozni tartfl lahko vsebuje izjemne tarifne postavke, anketa (fr) poizvedovanje, zbiranje podatkov o neki zadevi v obliki javne debate (cesto pismene). Skupno razpravljanje o neki stvari oziroma važni zadevi. Glagol anketirati. Anketni odbor, npr. v ljudskih skupščinah, anonsa (fr) oglas v časopisu, knjigi itd., objava, oznanilo, oklic; anon-sirati, objaviti, antictpacija (lat) plačilo naprej, prevzem naprej; v knjigovodstvu postavke, ki so bile realizirane v tekočem letu. a spadajo v naslednje leto, npr. če v decembru plačamo najemnino tudi za januar. Anticipl-rati — v naprej vzeti; narediti pred določenim rokom; v naprej plačati, anuiteta (fr) pri posojilu — redni letni obrok, ki vsebuje obresti in delno odplačilo dolga. Anuiteta je navadno vsako leto enaka. Za kolikor se obresti zmanjšujejo, se veča odplačilo. anulirati (lat) razveljaviti, uničiti, npr. anulirati naročilo, pogodbo itd. aprovizacija (fr) oskrbovanje z živili, prehrana, preskrba, ara (it) naplačilo pri sklenitvi pogodbe. Ce tisti, ki je aro sprejel, ne izpolni pogodbe, je dolžan vrniti dvoji«5 aro. Zaarati: zagotoviti si kaj z aro. Pri navadni akontaciji ni teh posledic, aranžirati (fr) pripraviti, urediti, npr. izložbo, lazstavo. Aranžma, tudi aranžman (arrangefnent) — priprava, ureditev, sklenitev, sporazum, pogodba, Aranžer — oseba, ki ureja izložbe, oiganizira prireditve itd. arbitraža (fr) razsojevanje, razsodišče, cenitev v sporih. Gospodarsko sodišče je obvezno razsodišče v premoženjskih sporih med državnimi podjetj., med državnimi in zadružnimi podjetji ter podjetji družbenih oiganizacij, po predhodnem sporazumu lahko tudi med privatniki. Arbiter, razsodnik. Arbitraža pomeni tudi izkoriščanje, razlik v cenah v raznih krajih in časih. Kupovanje tam, kjer je ceneje in prodaja tja, kjer je dražje. Oseba, ki to opravlja, je arbitražer (fr). arhiv (gr) shramba, zbirka spisov; a) zbirka važnih listin, npr. državni, mestni arhiv; b) shramba rešenih spisov v podjetju ali uradu, ki jih hran.mo določeno dobo. arondiratt (fr) zaokrožiti, npr. arondi-rati zemljišče, pomeni urediti tako, da se bodo parcele držale druga druge. Arondisma (arrondtssement), v Franciji manjša upravna enota, okrožje. asanacija (lat) ozdravljenje, izboljšanje, npr. kmetijskih gospodarstev, naselij. astgnacija (lat) nakazilo, tudi naše pismeno naročilo nekemu dolžniku, naj prevzame naš dolg, namesto, da bi plačal 'nam. Mi smo v tem primeru. asignant, naš dalžnik je asig-nat, naš upnik pa je asignator. Asignant — oseba, ki nakazuje, ki izda asignacijo, asignatar — oseba, ki ji nakazujemo, novi upnik, asig-nat — oseba, ki mora plačati asignacijo (dolžnik). — Asignat — tudi razvrednoteni denar v francoski revoluciji. asortiment (fr) tudi sortiment, izg. sor-timan, 1. zbirka blaga, ki tvori zaokroženo celoto, 2. zaloga v trgovini, ki je toliko pestra, da lahko za- dovolji vsakega kupca. avans (fr) akontacija, predujem, naprej prejeto blago ali denar. Na uri zna* A(vant), smer za regi liranje. avizo — aviza (it) obvestilo; npr. af za o dospetju blaga; sporočilo, ni potilo, opozorilo. avkcija (lat) javna dražba, razproda javne in prostovoljne prodaje b ga, kjer konkurira več oseb v isti času, za isti predmet na istem mei zato, da se ugotovi najboljši pon nik. — Z avkcijo se redno.doloj vrednost premoženja pupilov (otrd sirot), vrednost dragocenosti. -mednarodni trgovini z avkcijo čes določajo ceno blagu, redno npr, avstralsko volno. Prednost avkci je v tem, da se blago proda po m višji možni ceni in da se vse ta proda. Avkcijski posrednik, broker imenovan, vodi avkcij Predmet, avkcijske prodaje i lahko različne kakovosti, zato morajo avkcijski posredniki j( brati na kakovost, nato pa preta no blago klasificirati. Kakovosl dele imenujemo tudi lote'(angl.lo ali kavelinge (niz. Kaveling), ki oštevilčijo in vpišejo v- avkcijs sezname. Ta seznam prejme vs interesent skupno z drugimi važii podatki o avkciji: kraj, čas in predmeta avkcije. ažur (fr) a jour. — V administri pomeni ažurnost, da smo v p« vanju'1 na tekočem, brez zaostal (npr. v knjigovodstvu). Izvor tujk je označen: (fr)' — francosko (lat) — latinsko (it) — italijansko