Ql^Jom
//f
/Imeroska Domovina

Jih
A.
■HSj:
AM€RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGG ONLY
NO. 70
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 9, 1963
SLOVGNIAN
MORNING H6WSPAP6B
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Wilson priznava pad
Novi grobovi
ntoči Velike Britanije
“Vi niste vojaška sila, če za-visite od nekoga drugega v pogledu vašega orožja,” je dejal vodnik angleške Delavske stranke.
WASHINGTON, D. C. — Ko je koncem lanskega leta bivši ameriški državni tajnik Dean Ache-son govoril pred kadeti vojne akademije v West Pointu o propadu britanske moči, je bil angleški ponos prizadet v taki meri, da se je oglasil sam predsednik vlade in odgovoril Acheso-nu- Sedaj je izgleda vse to že davno mimo. Sam vodnik britanske Delavske stranke Harold Wilson je priznal, da Velike Britanije ni več mogoče smatrati za vojaško silo prvega reda.
Na vprašanje, kaj misli o britanski vojaški moči in njeni posebni atomski vojaški sili je H. Wilson dejal, da je poskus konservativne vlade predstaviti Veliko Britanijo kot vojaško silo prvega reda “goljufija”, ker ni mogoče, da bi bila neka država vojaška sila prvega reda, če mora prositi neko drugo “s klobukom v roki” za atomsko orožje.
Po besedah Wilsona se je Velika Britanija odrekla položaju prvorazredne vojaške sile v svetu, ko je ukinila 'delo na raketi “Modra strela” in se odločila sprejeti namesto nje ameriško raketo Skybolt. Priznal je, da Velika Britanija nima dovolj sredstev, da bi mogla vzdrževati lastno atomsko vojaško silo in še primerno vojaško silo oboroženo z neatomskim orožjem. Napovedal je, da bo on, če zmaga Pri prihodnjih volitvah, predložil Združenim državam spre-rnembo bahamskega dogovora.
-----o-----
fejašle diktature v Južni Koreji ha vendarle keneo
AEOUL, Kor. — General Park je se pred kratkim trdil, da si bo l2Posloval s plebiscitom poobla stiio, da lahko nadaljuje še štiu jsta z vojaško diktaturo. Sedaj je moral premisliti, ne govori Vee o plebiscitu. Na pritisk ame-^ške diplomacije se je znova Pogodil z voditelji političnih °trank, da naj bodo v oktobru aH novembru volitve v narodno
skupščino, 'dočim naj nova ci-Mltia vlada prevzame posle naj-kasneje do 26. decembra. Ta ter-je namreč predviden v aj veljavni ustavi.
se-
naj
'Politike Poslor
Združene države so zahtevale, a nai 3e vojaki umaknejo iz in posvete poklicnim am, posebno pa zboljšanju Položaja na fronti, kjer so men-^ razmere tako slabe, da bi Se-erni Korejci lahko vsak čas roclrli skozi okope in prešli v ilaPad na Južno Korejo-
družene države so po po-j0cjbi obvezane, skrbeti, da v 2r>i Koreji zavlada prava de-okracija s svobodno izvoljeno ''Uno vlado na čelu.
Vremenski
prerok
pravi:
^Večinoma oblačno in hladno a;|višja temperatura 47-
Joseph Makanec
V nedeljo popoldne je bil do smrti povožen na Superior Ave. 74 let stari Joseph Makanec (Kordič), doma s Hrvaškega Posavja. V starem kraju zapušča nečakinjo. Pogreb bo iz Golubovega pogreb, zavoda v četrtek ob enih pop. na West Park pokopališče.
Avgust Zurc
Včeraj je umri v St. Luke’s bolnišnici 68 let stari rojak August Zurc s 16122 Hunt-mere Ave. Zapustil je soprogo Josepino, roj. Špenko, sina Williama, hčer Mrs. Normo Merril in 9 vnukov. Bil je član Društva V boj št. 53 SN-PJ in American Legion. Pogreb ho v četrtek ob dveh pop. iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Knowland pokopališče pod vodstvom Mary A. Svetek. ---------------o-----
¥ Kmm so zopet menilo a erabskem združevanji*
KAIRO, Egipt. —- Naserjevi pristaši, so poskusili pretekli teden prisiliti vlado Sirije k nagli združitvi Sirije z Egiptom. Pristaši socialistične Baath stran-Ike so se naserjevcem uprli in s podporo vojske njihov poskus zavrli.
Vlada je v soglasju z revolucionarnim svetom, ki vodi Sirijo, imenovala delegacijo 17, članov, da ne gre v Kairo pogajat o novi povezavi med Sirijo in Egiptom. Delegacija je prišla v nedeljo sem, sestavljena je iz pristašev Naserja, zastopnikov vojske in zastopnikov stranke Baath. Zadnji SO' le. za rahlo povezavo arabskih držav, med tem ko bi imel rad Naser trdno v svojih rokah vso oblast ne ramo v Egiptu, ampak v vsem arabskem svetu. Prav ta njegov centralizem je povzročil lani u-por v Siriji in njeno ločitev od Egipta.
Tudi v Iraku, kjer so prišli pristaši stranke. Baath na oblast v pretelklem februarju, ne kažejo nobene vneme za tesnejšo povezavo z Egiptom.
------o-----
Ta teden kar dva federalna tajnika v Parizu
WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik Rusk je že v Parizu in je včeraj obiskal generala De Gaulla. Trdijo, da je bil to samo obisk iz vljudnosti, v resnici je pa to prvi poskus, da se odtaja led na naših zvezah s Francijo. Rusk je šel uradno v Pariz, da se udeleži seje SEATO, ki bo trajala prve tri dni tega tedna. Obiskal bo seveda tudi glavni štab NATO in tam predaval. Jutri se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom Schroederjem, ki pride nalašč zato v Pariz. Federalni tajnik za narodno obrambo McNamara bo prišel v Pariz iz Londona; pričakujejo ga jutri.
------o-----
Bidault pojde v Brazilijo
LIZBONA, Port. — Brazilski poslanik, ki se je vrnil sem iz domovine, je prinesel seboj dovoljenje za vselitev bivšega predsednika francoske vlade in vodnika podtalnega boja proti De Gaullu George-a Bidaulta v Brazilijo.
Podobno kot preje Zah. Nemčija in Portugalska je tudi Brazilija zahtevala, da Bidault opusti nadaljni boj proti De Gaullu. Brazilski poslanik je dejal, da je Bidault pogoj sprejel.
Domov odbor zavrnil pR| VOLITVAH V KANADI
denar m javna dela
Finančni odbor predstavniškega doma je odklonil prošnjo za denar za dopolnitev javnih del odobrenih še lani.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je zaprosil Kongres za 500 milijonov dolarjev za končanje javnih del, ki so bila začeta lani kot sredstvo v fcoju proti rastoči brezposelnosti. Finančni odbor predstavniškega doma je predlog zavrnil z 22 proti 19 glasovom.
Predlog za omenjena sredstva je bil vključen v širši predlog za dopolnilna finančna sredstva v okviru tekočega proračunskega leta, ki se konča 30. junija. Doslej so bila oddana drla za skupno 400 milijonov dolarjev, ki jih je Kongres lani odobril. Program javnih del bi se imel po prvotnem načrtu nadaljevati še skozi prihodnje proračunsko leto. Razna mesta in okraji po vsej deželi so zaprosili v trm okviru za skupno okoli bilijon n pol dolarjev zvezne pomoči. Te seveda ne bo, če ne bo Kongres odobril potrebnih isredstev.
Vlada upa, da bo morda predlog le prodrl, ker je na njem za-.nteresirana cela vrsta kongresnikov v raznih delih dežele. Zagovorniki v a r č e vanja zvezne vlade v Kongresu izjavljajo, da je . odklonitev po! bilijona za javna dela korak, ki naj omegč-či znižanje davkov ob primernem znižanju stroškov v zveznem proračunu.
Z ruskim Lunikom IV. ni bilo nekaj v redu
CLEVELAND, O. — Moskva je napovedovala točno uro, kdaj bo- prišel Lunik IV. v bližino nune in kako daleč bo od nje. Ko se je približala napovedana ura, je ruski radio umolknil in se začel izmikati. Končno je vendarle povedal, da se je Lunik IV. približal Luni le na 5,300 milj in da bo kmalu začel Krožiti okoli Zemlje.
Od Lune je bil veliko bolj oddaljen kot Lunik IH. ki se ji je približal na 4,375 milj in Lunik I, ki jo je srečal v daljavi 4,700 milj. Rusi svoje nezgode z Lu-nikem IV niso mogli zamolčati, kajti nekaj laboratorijev v svo-bodmam svetu je neprestano zasledovalo polet in nekateri med njimi so že ure preje napovedovali, da se instrumenti na Luni ku ne oglašajo več v rednih presledkih.
Moskva je dodala svojemu zadnjemu poročilu, da podatkov o Luniku ne bo več dajala.
SO ZMAGAH LIBERALCI
Pri včerajšnjih volitvah v zvezni parlament je liberalna stranka pod vodstvom L. Pearsona sicer zmaga? nad konservativci J. Diefenba-kerja, ni pa dobila absolutne večine, ki bi ji omogočila trdno vlado. Za večino v parlamentu bo morala iskati oporo pri eni izmed obeh manjših strank.
TORONTO, Ont.— Po zadnjih objavljenih podatkih je pri včerajšnjih splošnih parlamentarnih volitvah dobila liberalna stranka 126 poslancev, konservativna 94, social credit 24 in novodemokratska 17. Izidi v štirih volivnih okrajih še niso dokončni in odločeni. Utegne miniti še več dni, predno bodo znani uradni izidi tudi v teh volivnih o-krajih. Za absolutno večino je potrebnih 133 poslancev v parlamentu z 265 člani. V komaj šestih letih so to četrte splošne parlamentarne volitve v Kanadi, druge v teku 10 mesecev. Veliko vprašanje je, ali bo uspelo Pearsonu doseči sporazum s katero od manjših strank za trajnejše sodelovanje, ki bi edino moglo prepričiti nove volitve v sorazmerno kratkem času.	---- 'r '	—’
Liberalna stranka je pridebi- tem zavlačevanjem. Opozicija la na moči v vzhodnem delu se Je združila proti konservativ-d&žele, med tem ko je Zahod o- vladi in ta je poražena v stal trdno na strani . kons&rva- Parlamentu morala tega razpu-tivcev. Liberalci so dobili vseh /stilti in razglasiti nove volitve.
7 poslancev v Newfoundlandu Konservativci so vodili voliv-in okrepili svoje zastopstvo na no borbo z geslom proti atom-Prince Edward Islandu in v No- skemu orožju in za kanadsko vi Scotiji. V Quebecu jim je u-, "neodvisnost” pred rastočim a-spelo vzeti nekaj poslancev meriškim vplivom. Pearson je v konservativcem in Social Cre-| imenu liberalne stranke izjavil, dit stranki, prav tako tudi v da bo Kanada sprejela atomsko Ontariu.	(orožje, če bo njegova strank f
Pri volitvah v preteklem ju-!Pri volitvah zmagala. Poudarjal ni ju je debila S?^ Credit Potrebo, po. dobrih odnosih
oa To p o
stranka v Quebecu	- - mod Združenimi državami
slanrkih mest. Njen vodnik Ca-ouette je napovedal, da jih bo tekrat dobila 60, posrečilo se mu jih je rešiti le 20. Ta stranka je imela svoje središče in skoraj edino meč do zadnjih volitev v Alberti, sedaj e e je kar dobro zasidrala v francoskem delu deželo. Predstavlja neke -vrste sredinslko stranko.
Novodemokratska stranka je debila 17 poslancev, nastala je iz socialistične stranke in .politične organizacije delavskih unij. Zastopa malo bolj socialističen program kot angleška delavska stranka. Pri teh -volitvah jo je podpirala komunistična stranka, čeprav je novodemokratska stranka uradno to pomoč zavračala.
Pearson za sprejem atomskega orožja
Konservativna vlada je padla v preteklem februarju zaradi spora o sprejemu atomskega o-rožja. Iz leta v Igto je zavlačevala sklenitev dogovora z Združenimi državami o sprejemu a-tomskega orožja za rakete Bo-marck, ki čuvajo ameriški sever pred sovražnimi letali, pa tudi za svoja lovska- letala na domačih tleh v okviru NATO sil v Evropi. Združene: države so javno izrazile nejevoljo nad
Kanado, ki da so koristni za obe deželi.
OhurcfiH! postane danes šasini državen IM
WASHINGTON, D. C. — Danes bo s posebno slovesnostjo predsednik Kennedy podpisal \ Kongresu sprejeti zakonski predlog, ki podeljuje medvojnemu predsedniku britanske vlade W. Churchillu častno državljanstvo Združenih držav-
K slovesnosti je povabljenih okoli 150 izbranih gostov. Win-stona Churchilla bo zastopal njegov sin Randolph Churchill, s katerim, bo tudi tega sin Winston Churchill. Med povabljenimi so bivša predsednika Eisenhower in Truman, vrsta vojaških in političnih odličnikov, ki so imeli kdaj kake posebne osebne odnose z Winstonom Churchillom, ter oni, ki so se gnali za podelitev častnega državljanstva. (Med temi sta tudi ohijska senatorja S. Young in F. Lau-sche.
McNamara hoče znižati proračun za 1964 za $3-10 bilijonov
WASHINGTON, D. C. — Taj -. i nik za narodno obrambo McNa-
«*	•	«__■	.	»..i.	v« . F j mara je naročil vsem štirim ve-
FžiraZ DU KS S¥0J© S£M0 pSfiplfžlt IC@i?^jCSsC0 VliSiSfO jam narodne obrambe, da rno-
PARIZ, Fr. — Francija je bila, Leopoldvillu in tam sta se do- rai0 izdatke v proračunu za le-stalno proti vmešavanju Zdru-; govorila, kako naj Francija ob- 1964-1965 znižati za $3-10 bi-ženih narodov v kongoške zme-inovi zveze z Adoulom.	j lijcnov. S tem je spravil gene-
de in tudi ni hotela plačevati1 Cilj francoske akcije je dvo- rale in admirale v Pentagonu v prispevka k stroškom ZN za' jen: Pariz hoče dobiti nekaj kon- veliko zadrego, ker si niso na Kongo. Resničen povod za tako goškega bakra in kobalta, na'jasnem, kje naj omejijo izdatke.
stališče je bil seveda gospodar- drugi strani naj bi se pa Kongo ske narave. Francija bi bila rada ^ priključil francoski skupini afri-dobila svoj vpliv na prodajo ba-jških republik, kamor dejansko kra in kobalta iz Konga, zato je. po svoji kulturi in preteklosti držala s Čombejem iz Katange. j tudi spada. V čem naj bi fran-Ko je Čombe propadel, je coska pomoč obstojala, v Parizu francoski kapital moral spreme- nočejo povedati. Trdijo samo, da
niti svojo taktiko. Treba ie bilo v .	.	.	,	^ ,
...	,	* nočejo imeti pri tem poslu no-
najti stike s kongosko centralno	*	■	-	siomuo v pusauicium amecum.
vlado. To je ustvaril Youloilil bone sveže z Zdrusamm, narod,	jn kongresnilih je
predsednik republike Kongo, kiiv New Yorku- ker P° franco j važno samo to, kako bodo v je bila preje francoska kolonija-1 skem prepričanju ne znajo u- pentagonu zmaličiM naročilo taj-Bil je na obisku pri Adouli v(pravljati Afrike.	ništva za narodno obrambo-
Javno še ne upajo godrnjati, kajti še so jim v spominu besede generala Eisenhower j a, dia je popolnoma zadbsti, ako proračun za narodno obrambo znaša samo okoli $43 bilijonov. Ker je pa Pentagon strnjeno proti vsakemu znižanju in ima močno zaslombo v posameznih uglednih
i
Iz Clevelanda in okolice
Žalostno sporočilo—
Kipar France Gorše je dobil sporočilo, da mu je v Slavini v Slovenskem Primorju umrl 70 let stari brat Martin Gorše, župnik v Slavini. Z Rev. M. Jagrom, župnikom pid Mariji Vnebovze-ti v Clevelandu, sta večino let skupaj študirala v Lubljani. Pokojnik je zapustil poleg omenjenega še v Chisholmu, Minn., sestro Pavlo, v Sloveniji sestri Vero in Nežko, v Vzhod. Nemčiji pa sestro Marijo. V petek, 19. t-m., ob 6.30 zj. bo zanj sv. maša pri Sv. Vidu.
Zlata poroka—
Mr. in Mrs. Martin Pernusn s 1500 South Belvoir Blvd., So. Euclid 21, Ohio, bosta v nedeljo, 14. aprila, praznovala 50-letnico poroke z zahvalno sveto mašo opoldne v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave- Zlatopc-rcčenec je delal 42 let pri New York Central železnici v delavnicah v Collimvoodu, dokler ni bil leta 1952 upokojen. Zlatopo ročencema čestitamo in jima želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Za stalno med nas—
Iz Jugoslavije je prišla za stalno k svojemu sinu Niku Segina ga. Katarina Segina. K svojemu bratu Milenku Milivojeviču pa je prišla na obisk iz Belgrade ga. Milena Radovanovič. Vse potrebno za pot je uredila pot. pis. Mihelin- Dobrodošla med nami! Iz bolnišnice—
■Mi:s. Mary Smrtnik s 4918 Gleeten Rd., Richmond Heights, se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darove in pozdrave. Obiski na domu so za-željeni!
Mrs. Mary Novak s 3582 E. 81 St. se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave-Nova mesnica—
Rojaka Jože Hari in Emil Schauer sta ta teden odprla novo mesnico Five Points Meats na 14627 St. Clair Ave. Emil Schauer je bil več let lastnik znane, dobro idoče mesnice v Kranju. V Ameriki je 13 let in je delal kot poslovodja v velikih mesnicah. V svoji novi mesnici imata rojaka veliko izbiro vseh vrst izbranega mesa, svežega in prekajenega ter mesnih izdelkov. — Podrobnosti v oglasu: Zadušnica—
Jutri ob 6.30 žvečer bo v cerkvi sv. Vida sv- maša za pok. Mary Komin ob prvi obletnici smrti.
Pismo ima v uradu—
V našem, uradu je pismo za Josepha Tomšiča, ki naj bi živel nekje na Richmond Heights. Piše mu Emil Tomšič iz begunskega taborišča Capua pri Caserti v Italiji.
Na obisk—
Na obisk s Hriba v Loškem potoku je prišel Alojz Knaus k svojima hčerkama Mrs. Mary Branisel na 844 E. 220 St- in Mrs. Louis Debeljak na Donald Ave. Vse potrebno za pot je uredila pot. pis. General Travel Service. Dobrodošel med nami! Učitelj ubit v prometni nesreči—
Br. Edward C. iijpang, 38 let stari direktor za atletiko in učitelj matematike na St- Joseph High School na 18491 Lake Shore Blvd., je bil včeraj ob 6.45 ubit, ko se je 18 let stari Sam Edge z 251 Woodmere Drive, Willo-wick, zaletel z brzino 8 0 milj z avtom v njegov avto na križi-
šču E. 266 St. in Lake Shore Blvd. Fanta je lovila policija, ker je z veliko brzino vozil skozi rdečo luč. Pokojnik je bil pri svojih učencih zelo priljubljen in spoštovan.
-----e-————
Atomski poskusi nimajo nobenega vpliva na vreme
ŽENEVA, Šv. — Predsednik Svetovne metereološke zveze Andre Viaut je na tiskovni konferenci tu izjavil, da dokazujejo statistične in druge študije o vremenu, da atomski preskusi nimajo nobenega večjega vpliva na vreme.
V kolikor ga imajo, je ta o-mejen na ozko okolico kraja, kjer so preskusi izvajani in la za nekaj ur.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Kiiaj-ci premikajo svoje čete z obale nasproti Fcrmozi na sovjetsko mejo v severozahodni Mandžuriji in v Sinkiangu. SANTA MONICA, Calif. — Gregory Peck je dobil “oscarja” kot najboljši filmski igralec v letu 1962 za svojo vlogo v filmu “To Kill a Mockingbird”, Anne Bancroft pa ket najboljša igralka za svojo vlogo v filmu “The Miracle Worker ’. — Film “Lawrence of Arabia” .,e bil preglasen za najboljši ameriški film leta 1962.
PARIZ, Fr. — Včeraj je predsednik De Gaulie sprejel ameriškega državnega tajnika D. Ruska in se z njim prijazno razgovarjal o vseh obe državi zadevajočih vprašanjih okoli 70 minut- Na krajši razgever sta se sestala tudi angleški zunanji minister Home in francoski zim. minister De Miu -ville. To je biio njuno prvo srečanje od preteklega januarja, kc je Francija zaprla vrata Angliji v Skupni trg. VIENTIANE, Laos. — Komunistične čete s podporo čet iz Sev. Vietnama so prisilile k umiku iz važnega križišča Hieng Khouang čete generala Konga Le, ki podpira vlado predsednika Suvane Fuma. Ta se je obrnil na Mednarodno komisijo ZN, naj posreduje za ustavitev sovražnosti. Združene države so med tem pozvale Sovjetsko zvezo in Vel- Britanijo, ki sta predsedovaii konferenci o Laosu lani v Ženevi, naj poskrbita, da bodo komunisti ustavili svoj napad in se umaknili na stare položaje. SYRACUSA, N.Y. — Potniško letalo Elektra z okoli 50 potniki se je moralo nedaleč od tu v zraku z naglim manevrom umakniti vojaškemu lovskemu letalu. Pri tem je bilo pet potnikov lažje ranjenih, večje nesreče pa ni bilo.
KAIRO, Egipt. — Zastopniki E-gipta in Sirije so se sporazumeli o ustvaritvi nove federacije med obema državama. Sedaj nadaljujejo razgovore še z zastopniki Iraka. WASHINGTON, D. C. — Znani newyorski odvetnik Donovan je prepričal Castra, da 9 ameriških potapljačev, ki so jih Kubanci prijeli pred daljšim časom, ni imelo nobenega o-pravka z napadem na Kubo. Castro je nato odobril njihovo izpustitev. Upajo, da se bodo lahko skoro vrnili v Združene države.
Ameriška Domovina
LJJUBJfcS
6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
ga Zedinjene države:
?14.00 na leto; $8,00 za pol leta; $4.50 za S mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 70 Tues., April 9, 1963
Zakulisni bolj v Kremlju
Poročila iz raznih virov, diplomatskih, časnikarskih, obveščevalnih itd., trdijo, da v Predsedstvu glavnega odbora komunistične stranke Sovjetske zveze ni prevelike sloge in da med kremeljskimi zidovi odmevajo vedno močnejše kritike sedanje politike tovariša Hruščeva, domače in zunanje. Na Hruščeva letijo puščice od vseh strani, posebno iz vrst kitajskih komunistov in njegovih domačih nasprotnikov. Le tako se da razlagat1! vijugasto taktiziranje Hruščeva v zadnjih mesecih, ki,pa ima samo en očiten cilj: obdržati vodstvo komunističnega sveta v Moskvi in razbiti kitajsko opozicijo, ki hoče imeti vodstvo za sebe-Pa pojdimo po vrsti!
Hruščev je bil še jeseni 1. 1961 zelo liberalen v svojih pogledih na mednarodno in partijsko politiko. To je bilo takrat, ko je na Stalinu videl same madeže in ga dal prekopati v navaden grob pod kremeljskimi zidovi. Pogledi tovariša Hruščeva so močno odjeknili v ruski inteligenci.
Začela se je doba tajanja, ki je dala sedanjim voditeljem ruske kulture neverjetno veliko svobode. Toda to ni trajalo dolgo. Hruščev je kmalu prišel v konflikt z glavnimi literati in jih ponovno postavil pod partijsko kontrolo. Zabičal jim je, da morajo verjeti, da Stalin in njegova doba nista bila samo črna, ampak da je na njih tudi dosti belih lis. Stalin je tako danes deloma rehabilitiran, ni več samo črn. Seveda pa ga poveličevati ne sme še nihče, vsaj v javnosti ne.
Na podoben način je Hruščev poostril disciplino v gospodarstvu in v partiji. Centralizem in kontrola sta zavladala na celi črti. Primeroma lahko je bilo in je Hruščeva krotiti pisatelje, pesnike in umetnike kakor tudi partijski aparat; težji je pa posel z generali in maršali.
Hruščev ima že davno tiho željo, da naj Rusija končno začne resno z demobilizacijo, saj je od zadnje vojne poteklo že 17 let in sadovi “mirnega sožitja” s kapitalizmom se morajo končno vendarle čutiti tudi v ruski notranji politiki. Vojaškim poveljnikom demobilizacija ne diši, zato se ne štejejo med pristaše sedanjega režima tovariša Hruščeva. Napetost odnosov med vojaškimi krogi in Hrušče-vim noče ponehati. To se je videlo zadnje mesece na različne načine.
Vpokojeni maršal Jeremenko iz Ukrajine je napisal knjigo o bitki pri Stalingradu in pripisal zasluge za zmago “geniju” tovariša Hruščeva. Kmalu mu je odgovoril sedanji vojni minister maršal Malinovski, da gre zasluga za zmago pri Stalingradu ruskemu generalnemu štabu, ki je v njem delal tudi maršal Žukov. “Hruščev in drugi so samo pomagali dvigati moralo branilcev Stalingrada.” Malinovski je tudi dobil kmalu odgovor v kritiki neke knjige o strategiji. Kritika je napadla knjigo, češ da premalo uva-žuje in ceni odločilno vlogo partije v vseh vojaških zadevah. Radi tega in podobnega pisanja ni bil kaznovan noben viden ruski vojaški poveljnik.
Hruščev ima torej dosti kritikov, dosti nasprotnikov, ki mu nagajajo, pa tudi dosti pristašev, ki ga ne ubogajo.
Vse to dobro vedo kitajski komunisti, ki so v svojih napadih na Hruščeva postali vedno predrznejši, dokler niso pred kratkim postavili zahteve, da naj se umakne z vodstva ruske komunistične stranke. To svojo zahtevo so v uvodnikih svojega vodilnega dnevnika v Peipingu sistematično in obširno utemeljili. Uvodnike so sedaj objavili v posebni knjigi s 400,000 besedami in knjigo prevedli na vse tiste jezike, ki jih razumejo glavne komunistične stranke po svetu. Hruščev jim je odgovoril z obširnim člankom v glavnem praškem partijskem mesečniku, ki je obenem glasilo za voditelje vseh komunističnih strank, kar jih drži z Moskvo.
Razcep o načelih komunizma med Moskvo in Peipin-gom je torej jasen in na videz nepremostljiv. Spremljajo ga pa s kitajske strani tudi ostri napadi na Hruščeva osebno. Kitajski komunisti ga smatrajo za naslednika takih komunističnih razkolnikov, kot so bili Kautsky, Trocky in Buharin, in za izdalajca naukov Marksa in Lenina.
V čem je bistvo spora? Hruščev se je postaral; vidi, ca ne more z glavo skozi zid. Zato zagovarja “mirno sožitje” s kapitalističnim svetom in način, kako bo komunizem tudi po tej poti počasi premagal svobodni svet. Kitajci obsojajo načelo “mirnega sožitja”, zagovarjajo načelo bojevitosti, kajti preje ali sleje mora med obema taboroma priti do vojaškega obračuna. Ne briga jih pri tem nevarnost, da bi atomska vojna uničila svet. Ako pogine takrat '30C milijonov Kitajcev, jih bo še zmeraj ostalo 30C milijonov živih, dočim se bodo iz vojne rešili samo ostanki drugih narodov.
Vsi smo ljudje, zato bomo lahko razumeli, da je stara iPodPoro med volivci in to tudi komunistična generacija na strani tovariša Hruščeva, mla- ;med demokrati. Republikanska dina pa, ki ljubi po naravi udarnost in ne misli na posle- stranka, posebno v Milwaukee, dice, c-a za kitajsko stališče. Hruščev ve. da ima za seboj bo v letošnjem maju erganizi-tiste komunistične stranke, ki so ali na vladi ali živijo v rala veliko predvoKvno ikampa-
dobro urejenih državah. Toda kam se bodo nagnile komu- j Domača tiskana beseda nam nistične stranke v gospodarsko zaostalih državah Azije, ni draga zaradi novic, pa čeprav Afrike in Latinske Amerike? To vprašanje muči Hruščeva. Zato bi rad čim preje ukrotil kitajske tovariše, zato jim skuša vzeti veter z jader tudi s strožjim režimom v Rusiji.
Ne misli na povratek stalinizma, toda vp-ašanje je, ali bo Rusija prenesla tudi nekaj srednjega med stalinizmom in sedanjim režimom tovariša Hruščeva.
Med tem bodo vodilni komunisti v Kremlju nadaljevali s svojimi zakulisnimi igrami in boji.
Zaiišinfvssiš h iilwankae zf p^oMtev novih članov.
Odprla bo v vsakem mestnem
MILWAUKEE, Wis. — Mladi Karel Strmšek je napisal sledeče pismo: Dragi urednik in prijatelji! Čas leti zelo hitro. Zadnjikrat, Iko sem Vam pisal, je bilo po božičnem, času. Zdaj bom pa pisal, kaj je: bilo od takrat novega. .Slovensko kulturno društvo Triglav je 9. februarja naročila devet tovornih avtomobilov peska in gramoza za izboljšanje kopališča v triglavskem parku. Prišlo je več članov in članic, ki so vozili pesek na led. Zgodila se je tudi mala nesreča. Gcspej Minki Mejačevi se je udrl led in bi kmalu s samokolnico zdrsnila pod ledeno ploščo. Bilo je zelo prijetno v našem lepem parku. S prijateljem Jakošem Frankom isva na večih mestih presekala led in videla, da je še zelo debel. Do večera je bil skoraj ves pesek navožen na določeni prostor na ledu.
V soboto 16. februarja je bil koncert v dvorani sv. Štefana v Chicagu. Naše slovensko kulturno društvo Triglav je organiziralo avtobus in smo se skupno odpeljali na ta koncert v Chicago. Bilo je lepo. Na koncertu sem srečal tudi mojo sestrično Mimico z možem Tomažem Šušteršičem ter sinka Franka in Tomaižlka. Bila je tudi Marica z očetom Jožom Rusom, ki je mož moje druge sestrične Bibe. Ta večer smo bili tudi na obisku pri'-? starem prijatelju Franku Jesenku. Ob polnoči smo se z avtobusom odpeljali nazaj v Milwaukee. Med potjo smo peli, se razgovarjali in se prav pošteno nasmejali. Mlajši, kot Jožko Ornik, Ludvik in Viktor Vesel, Janek Mejač in jaz smo sr pripovedovali razne šale. Na meji Illinoisa in Wisconsina smo ise ustavili in šli v restavracijo na hamburgerje in sladko sodo. Ob treh ponoči smo se srečno vrnili v Milwaukee. V nedeljo, 24. februarja, je naše društvo Triglav priredilo igro ‘Trije tički” v dvorani pri Sv. Janezu. Pri igri, katero je vodil Lojze Galič, sta igrala tudi moja mama ‘in atek. Janez Men-cak, Franci Coffelt in jaz pa smo igrali na harmoniki slovenske pesmi. Igra je ‘bila zelo smešna ter je zadovoljila vse
okraju svoje pisarne, kjer bodo republikanski prostovoljni delavci s telefonskimi klici, brošurami prikazali volivcem nespametno gospodarstvo sedanjega demokratskega guvernerja Reynoidsa. In kar je najbolj važno, tolmačili bodo volivcem, da republikanska stranka s svojo filozofijo in svojo ustavo ni stranka b o g a t aš e v , temveč stranka delavca, kmeta in malega človeka. Skratka, republikanska stranka je stranka vseh slojev in poklicev am er ihanskega naroda.
Društvo Triglav je imelo v nedeljo, 31. marca, v dvorani sv. Janeza lepo obiskani članski sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da društvo priredi materinsko proslavo v nedeljo, 12. junija, z mladinskim sporei-dom, ki ga bo pripravila Dari Strmškova. Na spominski dan, 30. maja, bo društvo Triglav z žalno sv. mašo in primernim sporedom počastilo spomin naših padlih protikomunističnih borcev. Z lepimi spomladanski' mi dnevi se je pričelo društveno življenje v našem lepem triglavskem parku. Vsi člani in članice so naprošeni, da pridejo v prostem času v park, kjer je dosti dela s čiščenjem in ureditvijo parka. Na sestanku je bilo soglasno sklenjeno, da društvo postavi 24x48 čevljev veliko leseno hišo 'OZ. paviljon, ki bo v okras parka in v veliko korist vsega članstva in društvenih prireditev. Ob tej priliki je g. kaplan Tadej Trpin zanimivo razlagal in pripovedoval prijet' ne in neprijetne dogodke iz lanskoletnega obiska svojega rojstnega kraja v Sloveniji. Za prijetno tolmačenje so se mu navzoči zahvalili z odkritosrčnim aplavzom.
Vsem bralcem AD ter rojakom in rojakinjam vesele velikonočne praznike!
L. G.
-------O-------
Tsgjl tisk na radij
Cleveland, O. — K okoli 600,000 Clevelandčanom ne prihajajo novice samo v angleškem, ampak tudi v njihovem domačem, materinem jeziku, ki so ,ga prinesli seboj iz starega kraja. O tem tisku bo jutri govora na radiu zvečer na sporedu “On Location”, ki ga sponzorira Cleveland Electric Illuminating Company na postaji WERE ob 7.05 zjutraj, na WABQ ob 8.25 zj., na WBOE-stranka ima v načrtu več 100- EM cb 10.55 dop., na WGAR ob dolarskih pojedin z raznimi po- 11.55 dop. 'in na WDOK ob 5.25 litičnimi govorniki, ki bi naj pop. vsak dan od ponedeljka do pritegnili s svojo prisotnostjo petka.
in govori ljudi v dvorane, s temi Jutri bo na sporedu August napolnili strankino blagajno ter,Kurdziel, urednik poljskega tako csigursili finančno stran v! dnevnika “Polish Daily Nev/s”, volilni borbi v prihodnjem letu.! Urednik pravi, da je njegov list Demokratska stranka in stran-' ameriški list po vsebini in duhu kini kandidatje se. danes1 naha-1 te kan v poljščini, jajo v zelo slabem položaju, katere je pripeljal radi slabega in nemogočega davčnega sistema seaanji demokratski guverner John Reynolds. Radi njegovega preveč liberalnega mišljenja in nemogočega obdavčenja je demokratska stranka med volivci
navzoče. Po igri je bila v spodnji dvorani večerja in prijetna zabava. Za ples so igrali Veselj-kcv‘i fantje. Do prihodnjič vsem
lep pozdrav od Karla!
*
Politično življenje v naši državi je postalo zadnje tedne zelo razgibano. Demokratska
izgubila veliko simpatij. Nasprotno je republikanska stranka v borbi proti temu krivične-jrnu obdavčenju pridobila veliko
prinaša tudi veliko takih, ki jih v angleško pisanih listih največkrat ne najdemo, draga nam je posebno zato, ker je naša, ker nas veže z našim rodom in z vsem, kar nam ta pomeni. “Ob njenem branju se počutimo doma”, je dejal urednik poljskega lista vodji radijskega sporeda.
Jadranov kmm\
CLEVELAND, O. — Kam pa v nedeljo, 28. aprila? Prav gotovo v Slov. del. dom na Waterloo Rd. na Jadranov koncert!. Koncerti in igre so za letošnjo pomlad že skoro pri kraju. Ne zamudimo torej priložnosti in pojdimo poslušat slovensko pesem, katero se trudi za nas o-hraniti Jadran.
Pevski zbor Jadran ima za seboj že lepo število koncertov in operet. Letos smo se namenili odlomke iz posameznih, že; podanih operet, povezati v nov šopek za naše prijatelje. Kdor je bil kdaj na katerem naših koncertov, ve, da so Jadranovi nastqpi dobro pripravljenli in prijetni. Tak bo tudi ta!
Vsi nanj prisrčno vabljeni!
Jennie Primc
'otrok, štiri dinove in dve hčeri. Vsi so poročeni.”
Mrs. Jakich je bila ves čas zelo delavna pri društvih. Dolgo vrsto let je bila predsednica Slovenske Ženske Zveze št. 15, Društva sv. Ane št. 150 KStKJ in Oltarnega društva fare sv. Lovrenca. Dokler je bila še bolj pri meči, je dolgo delala, kot kuharica v bolnici sv. Aleša na Broadway. Sedaj pa lepo doma počiva lin hodi v cerkev, ako ji je le mogoče.
Mrs. Jakich, zahvaljujemo se Vam za Vaša veliko delo med newburskimi rojaki. Naj Vas ljubi Bog na priprošnjo Marije, katere zvesta častilka ste vedno bila, še dolgo ohrani med nami.
Jakob Resnik
Bz žifljesija isašlii pionirja?
Cleveland, O. — Ko sem se oglasil pri Mrs. Anna Jakich, 4716 Lester Ave. za obnovitev naročnine, sem jo tudi vprašal, odkod je doma. Pa mi je takole začela pripovedovatti:
“Rojena sem bila v Dešeči vasi, fara Šmihel pri Žužemberku na Dolenjskem. Ko sem dopolnila 11 let, so me sorodniki vzeli seboj v Ameriko. Leta 1902 so me vpisali v šolo pri Sv. Vidu, kjer je tedaj župnikova! Rev. Vitus Hribar. G. župnik in tudi sestre so bile zelo dobre z menoj, ko nisem še dovolj razumela' angleščine. Marsikdaj sei spomnim nekdanjega sošolca, sedanjega senatorja Franka Lauscheta. Ker je on že od mladosti znal slovensko, mi je večkrat pomagal in mi bil za tolmača. Tudi še sedaj, če se srečava, me kar po domačei pozdravi: Hallo Ančka, jaz pa Hallo Frank in se kratko spominjava šolskih let. Leta 1905 sem že dobila službo na 62. cesti. Bila /sem za služkinjo:, ker so imeli gostilno in poleg tega še več fantov na stanovanju. Plačana sem bila 13 dolarjev na mesec. Ko sem prosila za večjo plačo, so mi rekli, da ne morejo dati. Delala sem; veliko od ranega jutra do poznega večera. Veliko postelj je bilo treba post-Ijati, vse pomesti, veliko perila oprati, seveda vse na roko, 'ker takrat še ni bilo takih strojev kot danes. Po treh letih službe sem dobila po en dolar na dan in s tem sem že mislila, da si bom prislužila doto.”
Tako je pripovedovala zgarana žena. Potem sem jo vprašal, če je leta 1906 še služila v isti hiši. “Seveda sem,” mi odgovori. “Torej ste Vi meni skuhali prvo kosilo v Ameriki.” “Kako to,” mei vpraša.
Jaz sem prišel v Ameriko 21. oktobra 1906 in me je neki rojak peljal tja, ko sva se pripeljala s cestno železnico in izstopila na St. Clair lin 62. cesti. Na istem mestu sedaj stoji tovarna. Ker je bilo ravno pred
poldnem, nas je mlada in brhka To velja v blistvu tudi za vse deklica poklicala h kosilu, se ostale tujejezične liste, ki de- spominjate? “Se ne morem jansiko povezuje dva svetova, spomniti, ker je tam bilo vedno onega, iz katerega so njihovi či- dovolj tujcev.” Vseeno lepa tatelji prišli, in tega, v katerem hvala za prvo postrežbo, Mrs. žive. Na eni strani skušajo o-.Jakich!
hraniti vrednote starega sveta, “V okolico St. Clairja,” nada-na drugi pa seznanjati svoje či- ljuja Mrs. Jakich, “je prišel
tatelje z novimi razmerami, z njihovim izvorom in ozadjem. Tega domači, angleški časopisi ne morejo nuditi; izhajajo iz druge osnove in ne razumejo
mlad pa prijazen fant Jože Ja-
kiich, doma
iz Iga pri Ljublja-
ni. Slučajno se seznaniva in tako je prišlo, da naju je Rev. Pe-mkvar v cerkvi sv. Vida dne
¥ Winnipsgn i deism hfSe
duha priseljencev, ker jim je j 30. oktobra 1910 poročil. Žal, neznana njihova domovina, nji-j naju je smrt ločila malo pred hova preteklost, njihova kultu-! zlatim jubilejem. Umrl mi je ra in njihovo izročilo.	,9. junija 1930. Imela sva šest
Ko sem bil na misijonu v Edmontonu, Galgaryu, Lethbrid-geu, Regini, sem v duhu spremljal svoje ljudi v Winnipeigu pri predelavi cerkve. Ob odhodu so mi obljubili, da se bodo potrudili, da bo malo presenečenja ob vrnitvi. Iz Edmontona sem jim pisal, iz Calgarya zopet, v vzpodbudo. Kljub obilnemu delu človek le najde primeren trenutek za nekaj vrstic. V Regino je prišel njih odgovor. Ni šlo vse gladko in izražali so željo, naj se že vrnem ... Marsikaj se je v tistih trie/h tednih naredilo, a še malo ne vse, kar so predvidevali. človek naleti na zapreke, ki jih ne predvideva. Kdo je mislil, da firma ne bo pravočasno dobavila zaprošenih traverz? In ko so bile končno te položene, kdo je predvideval, da ne bo na razpolago tramov, ki so bili zaprošeni že pred enim mesecem? Človek išče, kje bi dobil kaj bolj poceni, a ga neredko potegnejo za nos. Obljubljajo, zraven pa prosijo, naj še male počakamo. Ni kazalo drugače, kakor da smo tam odpovedali in šli iskat drugam, še isti dan smo jih imeli v cerkvi. Sedaj se pa žaga, nosi, tolče in zabija, da je kaj. Hiteti moramo', dokler ■imamo ljudi še brez dela. Saj mi je hudo, ko to pišem efo misli, da so nekateri že tri mesece ali celo več brisiz dela. Ti prav gotovo ne bodo mogli ničesar prispevati v denarju, zato pa radi z delom odslužijo svoj delež pri cerkvi. Bog ve, kateri je Bogu bolj všeč?
Našim ljudem ise pridružujejo tudi zunanji delavci. Nimamo svojega “plumberja”, zato smo morali to delo oddati drugemu. Prav tako je z napeljavo kurjave. Zato je .sedaj v cerkvi kakor na mravljišču: nekateri polagajo tla za cerkev, drugi še kopljejo v dvorani, da jo še malo zinižamo; tretji zidajo in ometa-vajo, četrti pa delajo oder in se že stegujejo po stropu cerkve. Moja blagajna je pa žs' prazna in res ne vem, kako bo z dobavo novega materijala in s plačilom zunanjih delovnih moči. Je ši->m ameriškega kontinenta še kaj plemenitih naših ljudi, ki bodo pogledali tudi proti Winnipeigu in se nas spomnili s svojim darom?
V enem izmed prejšnjih poročil sem omenil, da nam je nemški podjetnik odstopil svojo delavnico in stroje, da si napravimo cerkvene klopi. Tukaj je pa šlo rieis silno hitro vse od rok. Pripravili so mi res pravo presenečenje. V tednih moje odsotnosti so fantje napravili klopi za 220 sedežev. Toliko jih homo verjetno potrebovali. Vsa čast in hvala jim! Kljub njihovemu brezplačnemu delu pa stane sedež vseeno $10, cela klop pa $100. Naročili smo tudi tabernakelj ($250), stranske oltarje (vsak po $100) — glavnega bo jDa daroval plemenit Slovenec iz Winnipeiga — kipe, obhajilno mizo ($100), prižnico ($75), .krstni kamen ($100), križev pot (vsaka postaja $25), o-mora za zakristijo ($300) in še kopico drugih manjših stvari. Na harmonij še misliti ne upa-
mo. Pač pa bo nabavil spovednico nekdo, ki v svoji ponižnosti pravi, da jo je že velikokrat potreboval in jo še bo.
V	velifccim tednu smo. Spominjamo se Kristusovega odrešilnega dela za nas. Ali mu moremo na lepši način pokazati svojo hvaležnost kakor da s svojim darom pripomoremo, da se bo njegova milost čimpreje delila še na drugem ‘kraju med naše ljudi, če te je Bog doslej blagoslavljal z zdravjem, stalnim in dobrim delom, s srečo v družini: pošlji košček svojega blagostanja tja, kjer ga tako potrebujejo in ga bodo tako veseli. Pa ‘tudi ti sam boš' vesel, ko se bo na tebi spolnjevala Kristusova beseda, “da je lažje — v večje veselje — dajati kakor pa sprejemati”.
V	mesecu maju, Marijinem mesecu, bi radi blagoslovili cerkev in začeli s službo božjo v njej. Dnevi hitro ibeže, a upamo, da se nam ho posrečilo. Za vsak dar, naj bo še tako skromen, ise priporočamo. V izdatno pomoč nam bo pri uresničevanju našega ideala.
Veselo in blagoslovljeno veliko noč želi vsem
Jože Mejač CM 341 Selkibk Winnipeg 4, Canada
“Snubaš” na akademiji SŽVE v OSiioagii
Chicago, 111. — ičehova enodejanka “Snubač” bo podana na akademiji, ki jo priredi SAVA skupno z družabnim večerom v soboto, 27. aprila, pri Sv. Štefanu v Chicagu. “Snubača” bo podala igralska skupina iz Milwaukee pod vodstvom spretnega in talentiranega režiserja Vlada Kralja. Njegove umetniške sposobnosti so imeli Slovenci v Chicagu že priliko občudovati, ko je ta igralska skupina odigrala pri Sv. Štefanu Moli-erovega “Namišljenega bolnika”.
Poleg omenjene enodejank® bodo na programu akademij® tudi pevske točike, tako solo kri zborne. Še nadaljne točke so na programu, toda, da nam jih n® bo treba tukaj naštevati, pora' bimo to priliko in vse Slovenc® od iblizu in daleč vabimo, da se udeleže našega družabnega v®' čera ter si tako program na svO' je lastne oči ogledajo.
Po akademiji nam bo za pl®s igral Joe Kovich s svojimi fan' ti. Vsem tistim, ki so se udel®' žili našega prvega družabne# večera, ni potrebno njegov® kvalitetne plesne muzike pes®' bej povdarjati. Zanje je že or kester sam dovolj, da se udelež® naše prir editve. Ostale P3 vljudno vabimo, da se o tem £a' mi prepričajo.
Ob pogrnjenih mizah se po akademiji razvila prosta 23' bava. Kakor je pri prireditvi SAVE navada, bomo tudi t°' krat pri mizah servirali, nam®' sto, da bi bila treba iskati P°" strežbe; pri “baru”. Člani SA' VE bodo tudi poskrbeli, da dvorana prijetno okrašena. R0" plačajte njih trud in pokažite svoje razumevanje za delo SA' VE in za slovenstvo sploh!
Vsi še enkrat iskreno vabijo ni v soboto, 27. aprila, v dveri3' no Sv. Štefana na 22nd Plačo & Wolcott Street.
Odbor SAVS
Iskali bodo potopi jen0 mesto
iJ1
uti
morje.
Zgodovinski podatki zbrani, zemljevidi in rri pripravljeni, te 'dni se . začelo. Upajo, da bodo ^et°l našli mesto in spravili z tfi°
tisti11
S°
ČJ,{
b°
Zgodovinarji iz Aten Hamburga bodo skušali nriP ob severni obali Korinta ned3 leč od Patrasa ostanke stareA mesta Elide, ki se je v tretji1' stoletju pred našim štetji1 med potresom pogreznil0
skega dna vsaj nekaj -	^
umetnin, zaradi katerih ie antiki slovelo mesto Eliis-
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Zakaj slovenska knjiga med nami umira?
Dragi prijatelji!
Slikar, kipar, igralec, komponist, pesnik in pisatelj — vsi streme za istim v svojem umet-rii&kem delu — ujeti življenjski utrip, hip, dobo in jo vrniti jz preteklosti v sedanjost. Čas so bežeči hipi, prav za prav že trgajoči drobci bodočnosti, ki v sedanjosti samo zasvetijo in so že v preteklosti. V teh časovnih drobcih iso ljudje z vsemi svojimi zunanjimi in notranjimi mukami, z vsemi hrepenenji, z vsemi strastmi in nagnjenji, s svojo surovostjo in s svojim kesom, z vsemi načrti, ki jih žele uresničiti. Toda človekovo življenje je enkratno in enkrat se izteče. V vsakem umetniku pa je goreča želja, da bi to življenje obnovil, da bi ga oživil, čeprav je že mrtvo, da bi ga na novo rodil v drobcu ali v celoti. Tako so nastale pesmi in romani, tako so nastale slike in kipi, -gre in kompozicije. Tako smemo reči, da je umetnost rojevanje življenja, ki se je izteklo ali se izteka — vsak umetnik življenje ujame, ga spet pričara in ga ogradi s paleto, z dletom, s tonom, z mimiko ali s peresom. Tako ostane negibno začarano v umetnino včasih dolga stoletja kakor v kipih slavnih grških kiparjev, včasih samo za desetletje v povprečni umetnini.
Vsako leto ob razstavi sloven-sega tiska, zlasti slovenske knjige, globlje čutim, da se je mnogo spremenilo. Prešlo je zanimanje, ki je bilo nekoč v nas živo in močno, mirno hodimo ob časopisih in knjigah, jih prelistavamo in odlagamo. Nekaj v nas počasi in vztrajno umira. Iščemo vzroke, gledamo za rešitvijo, premišljujemo usodo založniških družb, ki so v deficitih, usodo dramatskih skupin, usodo umetnikov, ki ob robu življenja zaman kriče v množino, ki hiti mimo.
Nekaj se je spremenilo.
Ko ®te me naprosili, da bi govoril na današnjem večeru, mi je prvo prišlo na misel, da bi »n'lo vendar prav, če bi nekoč govorih vsaj malo o vzrokih, zakaj slovenska knjiga med nami umira. Ne moremo skriti, da je eden vzrokov v nas samih. Iz-sušili smo se v notranjosti, sok starega idealizma ne prihaja Več v deblo. iNajhujši sovražnik vsake emigracije je čas. Mirno Prične svoje delo, ne mudi se Tu, dela kakor računiski števec.
oliko let je treba, da zakrni Tladina in toliko let je treba, <ra odnehajo stari. Kopica idea-lstov> 'ki še po desetletjih osta-UO; dolbi patino starostne one-Toglosti, otroške smešnosti, ki . odpravljamo z vzgibom roke T s posmehom:
Ge so pač tako neumni, pa naj ženejo. Se bodo že unesli, rugačne razmere so kakor so
de. nekoč. Le kako- da ne uvidijo?	j ,
de pa še eden vzrokov, ki je °leč in se ga neradi dotaknejo, pa bi iga nocoj vendar rad fačel. Večno se mu ne moremo
izmikati.
iče odgrnemo zaveso s preteklosti in pogledamo po umetnikih, ki so nam obnavljali življenje nekoč, lahko vidimo, da je bilo življenje, ki so nam ga čarali, pestrejše. Razmerje med njimi in ljudstvom je bilo tesnejše, i is krene jše in globlje. Cankar, Finžgar, Meško, Pregelj — bili so umetniki, ki so čutili, da je srčika narodne sile v preprostih ljudeh. Čeprav so pisali na svoj način — vzemimo Cankarja, vzemimo Preglja — so vendar čutili, da se ne morejo povsem odtrgati od ljudskega čustvovanja in od tradicije, ki je dolga desetletja priklepala ljudstvo h knjigi. Od časa do časa so se sklonili k ljudem, jim dali modernejšo večerniško povest in jih na poseben način približevali svoji poti, moderni poti, toda po nizkih stopnicah in ne z velikimi skoki. Zavedali so se, da pišejo rodu, 'ki bo sicer šele prišel in se šel® nareja, zavedali pa so se tudi, da ni slovenske umetnosti in da je ne bo, če bodo izključili vse izrazite sloveruskie prvine iz svojega pisanja.
Danes je v tem pogledu marsikaj drugače. Odprl se nam je svet in stopili smo vanj takoj z velikimi koraki. Velik del naše umetnosti noče. čez noč nadomestiti za st ar ek, ki nas je mučil skoraj celo desetletje, mladi umetniki nočejo s silo, tako rekoč čez noč doseči, kar smo zamudili. In če bi povedal v sliki: zadrevili so v vrhove in pozabili so, da jih ljudstvo še išče na poteh, ki jih je bilo navajeno. Na mah je utihnila večerni-ška povest — premajhna, prenizka. To je umetnost drugega razreda. Bili smo zunaj, mnogo nas je bilo — toda Mohorjeva družba v Celovcu je zaman iskala rokopis za povest, ki naj bi izšla iz razbitin vojnega časa. Nismo jo zmogli, pa so jo nekoč zmogli umetniki, kakor so bili Cankar, Meško, Finžgar in Pregelj. Zavcnjali smo novo umetnost, svet se je razširil in nenadoma se je pričelo trganje med umetniki in ljudstvom. Morda je ljudstvo hodilo prepočasi, toda umetniki prehitro — razdalja se j® večala in večala in kmalu se.je zgodilo, da so naj-šifekejši onemogli. Ne razumemo.
(Bo še)
II. RAZSTAVA SLOVENSKEGA TISKA
Lanski poskus, razstaviti čim več slovenskega1 tiska, Iki izhaja izven meja domovine, se j® razmeroma dobro obnesel. Obiskovalci so izrazili tedaj misel, naj bi podobna razstava postala vsakoletna prireditev.
SKP društvo “Baraga“ si je osvojilo to misel in tako smo imeli letos že II. razstavo slovenskega tiska in sicer v soboto, 30., in v nedeljo, 31. marca. Letos je bilo vreme bolj naklonjeno; mogoče celo preveč, ker je bil obisk vsaj v nedeljo popoldne manjši.	, .
Rekel bi, da je bila letošnja razstava večja, po obsegu, lepša
SO 52$22D S2 ll&ii 2D
VELIKONOČNA VOŠČILA
Uredništvu in upravi “Ameriške in Kanadske Domovine”, vsem dopisnikom, naročnikom in bralcem, vsem Slovencem po širnem svetu in v domovini, želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Naj nam bodo poroštvo, da dobro in pravica zmagujeta nad zlom in krivico.
Slovenci iz Toronta
po razporeditvi in preglednejša. V ospredju dvorane na odru je bil podstavek pokrit s slovensko zastavo. Na njem pa kip misleca Mahniča, delo kiparja Gorše-ta. Pred kipom so bile razvrščene štiri knjige: Sv. pismo, Pregelj, okrožnica “Mati in učiteljica” v slovenskem prevodu, in poezije K. Vladimirja Truhlarja.
Na levi strani od tega središča so se vrstile sledeče založbe: Slov. Kulturna Akcija. Razstavljene so bile vse njene, publikacije. Naslednja je bila Svobodna Slovenija, kjer je bilo razvrščenih vseh 15 Zbornikov z vsemi drugimi publikacijami. Tej je sledila Družba sv. Mohorja, ki je bila letos zelo močno zastopana; čez 40 različnih knjig je bilo razstavljenih. Zastopana je Ibfia tudi Celjska in Goriška Mohorjeva družba. Nadalje je bilo razporejenih 14 časopisov. V nadaljevanju je. imela svoj kotiček Slovenska država. Zaključni odsek tega dela razstave pa so napolnile: Družabna pravda, Slovenska pravda, Studia Slovenica in tisk iz Avstralije.
Drugi del razstave, desno od zgoraj omenjenega središča so tvorili štirje odseki. Prvi je bil razstava vsega verskega in nabožnega tiska. Drugi odsek je vsebovhl t. zv. knjižni semenj tega tiska. Ta dva odseka j® pripravila Marijina Legija pod vodstvom preč. g. S. Boljka, C. M. Verskemu tisku je sledila razstava različnih irevij; 15 jih je bilo. Zaključni del pa je pripravilo društvo SPB, ki je razstavilo ves protikomunističen tisk.
Nekaj podat kov številkah.
staga dela mesta, iki jim je slovenska dvorana na Manning Ave. postala že “bolj od rok”.
Razstava slovenskega tiska je bila res čisto kulturna prireditev. Veliko sodelavcev je žrtvovalo mnogo prostega časa in to iz čisto idealnih nagibov. Naj jim bo na tem mestu izrečena zahvala in priznanje. SPK društvo Baraga kot prireditelj ni gledalo na dobiček; iz blagajne je .krilo čez $50 stroškov. G. župnik je. odstopil dvorano zastonj. Pri vsem tem bi človek pričakoval, da bodo tudi drugi činitelji po svoje prispevali k uspehu. iSpodobilo bi se in tako prispevanje bi služilo k skupnemu razumevanju.
KULTURNI VEČER SKAS-A
V soboto zvečer, 30. marca, je v dvorani, kjer je bila razstava slovenskega tiska, SKAS pripravil kulturni večer, posvečen slovenski beisedi.
Razstava je bila prav idealno okolje temu večeru. Se. tako u-metniške kulise ne bi mogle nuditi lepše okolice večeru, kot so to storile knjige, revije in časopisi. Iz vsega tega je odseval duh idealizma in .samožrtvova-naj tistih, ki v uporu protu sovražnemu in tujemu okolju pišejo in ustvarjajo slovensko knjigo.
Poleg ambijenta je bila tudi publika večera izbrana. Skoraj bi rekel, da ni manjkalo nikogar, ki se trudi na našem skromnem kulturnem področju v Torontu.
Idealnemu okolju in izbrani publiki je odgovarjal tudi program večera. Bil je naravnost odlično izbran. Večer je začel predsednik SKAS-a g. P. Markets, ki' je v pozdravnem nagovoru na kratko omenil pomen razstave in kulturnega večera. Nato je prvi spregovoril g. prof. Z. Jelinčič o pomenu sv. Cirila in Metoda. Letos namreč poteka 1100 let, od kar sta prišla med slovanske, narode. Njegovemu predavanju je sledila pesem, ki jo je spremljala melodija. G. S. Lamovšek je zapel “Tam, kjer beli so snežni,ki”. Na klavirju ga j® spremljala gdč. Ponikvarjeva. Pesmi in melodiji je sledila razlaga Karel Truh-larjeve poezije, ki fo je podal prof. L. Ambrožič. Dve Truh-
Slovenska šola je izgubila dobro in vestno učiteljico; slovenska mladina pa poleg učiteljice tudi odlično vzgojiteljico in knjižničariko — skratka osebo, ki je ves svoj čas, vse znanje in sposobnosti posvetila naši mladini in skupnosti. Človek čestokrat ne pomisli na malenkosti in na delo, ki ni takoj vidno, toda včeraj smo- slišali iz poslovilnega govora, ki ga je imel gospod ravnatelj, kaj vse je sestra delala. iSkrbela je za otroke v dnevnem zavetišču, učila v šoli, nakupovala vse šolske potrebščine, vodila otroško knjižnico ter učila verouk. Pri vsaki šol-cki prireditvi je sodelovala. Takrat, ko so ljudje uživali ob lepem izvajanju na odru, je bila ona skrita za kulisami, oblačila otroke in jih opominjala, kdaj morajo na oder. Temu ali one-
mu je priskočila na pomoč s šepetanjem besedila in še mnogo takih in podobnih reči, ki so komaj priznane, pa vendar nujno potrebne. Sestra je vse to delo opravljala z veliko skrbnostjo, veseljiem in ljubeznijo. Vedno je imela kako dobro idejo, ki bi nudila otrokom in staršem novo veselje. Pred kratkim je zbrala za šolo otroške narodne noše, o katerih smo že pisali. Otroci so komaj enkrat nastopali v njih in sicer na zadnjem Glasbenem festivalu.
Zelo smo ji hvaležni za vse, kar nam ob svojem odhodu zapušča. Sadovi njenega dela se bodo ohranili med nami še mnogo let in nas vedno spominjali nanjo. Vsi želimo, da bi na novem mestu doživela iste uspehe in si kar najhitreje u-stvarila v tujini spet košček domovine.
Draga sestra, poslavljamo se od Vas z željo, da bi prišel dan ponovnega srečanja. Bog daj, da bi se naša želja uresničila!
Mili Intihar, tajnica
Neivtorontske novice
Toliko Slovencev kot za letos- ] lepem uspehu čestitati in to še

•i
$
DERMAŠTM MEAT MARKET
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN OSTALIM ROJAKOM
gf|
«£1
03
01
$
01
03
VOŠČIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
Imamo vedno sveže ter doma prekajeno meso, prvovrstne kranjske klobase ter pristno bučno olje. Naša posebnost za Veliko noč so domače šunke in prekajen želodec. Sprejemamo in izvršujemo tudi naročila po pošti.
194 Augusta Street Toronto 2-B, Ont., Tel.: EM 8-0490
ŠT
&
if
B
r
B
r
B
if
B
ff
B
ff
B
if
’	’	Ig
Razstav! j enih je bilo okrog 200Tarjevi pesmi je občuteno recitiral g. H. Šuligoj in sicer “Golobje v dežju” in “Fragmenti o desnem ražbojniku”. Govorjeno besedo je zopet prekinila melodija. Na klavirju je zaigrala gdč. šantej. Za večino navzočih je bila novost “Pismo Poncija Pilata”. Napisal ga je pisatelj Karel Mauser. Na večeru ga je s posebnim povdarkom prebral g. S. Brunšek. Za konec veče-ra pa je govoril pisatelj Karel Mauser sam, ki je prav za to priliko prispel s svojo, go. Mimi med svoje prijatelje v Toronto. Njegov govor objavljamo na drugem mestu. Vsaka točka posebej je bila sprejeta s toplim aplavzom.
Po splošnem mnenju navzočih je bil ta kulturni večer res prijeten in lep. Da bi le ne bil zadnji.
Dr. p. K.
------o------
različnih knjig, 15 revij in 14 časopisov. Razstavo je obiskalo najmanj 500 ljudi. Denarnega prometa je bilo približno $400.
Nekatere posebnosti: Na raz-
Nekaj podatkov v številkah, časopis “Slovenski Vestnik”, ki je tiskan začel izhajati meseca januarja letos v Avstraliji. Prvi izvod v slovenščino prestavljene Okrožnice Janeza XXIII. Mati in učiteljica, ki je prišel v Kanado. Razstavljena je bila tudi knjiga iz Slovenije “Svet med vrhovi”, ki jo je lani izdal v Ljubljani Jaka Čop. Knjiga vsebuje 232 fotografij iz narave Julijskih Alp. Ljudje pa so najbolj segali po najnovejši Kar po domače”.
Še ena opomba:	Prireditve,
kot je omenjena razstava, zahtevajo veliko dela in časa, skribi in truda. Zato se ne morejo o-mejiti samo na en popoldan ali celo samo na en večer. Sobota popoldne in nedelja cel dan ni preveč. Prav bi bilo, da bi ob času takih prireditev vse druge stvari odpadle. Čas za razstavo je bil dovolj zgodaj določen in objavljen, da se ne more nihče izgovarjati, da ni vedel. V nedeljo popoldne bi si bil še marsikdo ogledal razstavo; obiskovalci bi prišli predvsem iz ti-
Sesfri Oeciiiji oh odhodu
Toronto, Ont. — V nedeljo, dne 31. marca, se je zbral celotni učiteljski zbor z ravnateljem gospodom Tonetom Zrncem CM in župnikom gospodom Andrejem Prebilom, da se zahvali in poslovi od častite sestre Cecilije Prebil, ki je nepričakovano i premeščena v Francijo.
NAJNOVEJŠE
SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE
iz starega kraja
Zahtevajte katalog v svojem jeziku.
COMET RECORD’S DISTRIBUTOR CO. ________555 st- Clair, W. Toronto, Canada
nji veliko noč nismo misijonarji sv. Vincencija Pavelskega v Kanadi doslej še nikdar zajeli na velikonočnih duhovnih obnovah ih na misijonih. Imeli smo duhovne obnove in misijone skoraj po vseh slovenskih naselbinah v Kanadi in še pri največji slovenski župniji v Zdru-žeriih državah, v župniji sv. Vida v Clevelandu. In naša iskrena želja je, da bi mir in milost vstalega Zveličarja napolnjevala srca vseh Slovencev ne le za lepe velikonočne praznike, ampak tudi sicer v vsem. njihovem življenju. In Bog daj, da bi našli pot tudi še do vseh tistih razkropljenih Slovencev po Kanadi, ki morda še niso prišli v stik s slovenskim duhovnikom, odkar so v Kanadi; ali pa so morda prišli, pa jih milost Kristusova, ki so jo tudi njim prinesli, še ni osvojila.
m
Posebej želimo slovenski misijonarji v Kanadi vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem požrtvovalnim delavcem- pri uredništvu in upravi nam tako priljubljenega katoliškega dnevnika Ameriška domovina. Čim več bo- v Ameriški domovini dopisov iz življenja Slovencev v Kanadi, tem laže borno pridobivali med Slovenci v Kanadi nove naročnike. Tako so stalna poročila iz Winnipeg a zelo dvignila zanimanje za ta dnevnik med mnogimi Slovenci v Kanadi. To sem zapazil na misijonih. Ko slavimo o veliki noči K r 'i s t usovo zmagoslavj e nad smrtjo in zlimi silami, ne pozabimo, da se moramo tudi mi boriti za zmago dobrega med nami. In čim več slovenskih družin v Kanadi bo naročenih na Ameriško domovino, tem bolj se bo med njimi utrjevalo dobro. Prav talko bodo tudi u-redniki Ameriške domovine laže izboljševali ta list, ako nas bo več sodelovalo in bo imela
vedno več naročnikov.
*
Med prireditvami, Iki .smo jih imeli v postu v dvorani Brezmadežne, je gotovo postnemu času najbolj odgovarjala Ksa-ver Meškotova igra: Mati, s katero je nastopilo Slovensko gledališča iz Toronta v nedeljo, 31. marca. Idejo igre je Itpo pona-zorjevala žalostna Mati božja z mrtvim Zveličarjem v naročju v učinkoviti razsvetljavi. Scenerija in igralci so pričali, da jih je vodila spretna roka režiserja in scenarista g. Vilkota Čekuta. Za to priliko je Slovensko gledališče izdalo tudi Gledališki list, v katerem je prikazalo oris Ksaver Meškotovega življenja in glavno misel njegove drame: Mati. Priobčili so tudi pismo Msgr. Ksaverja Me-škota, iki ga je za to priliko pisal g. V. Čekuti, in kompozicijo Pieta preč. g. Zrneca, C.M. G.
V. čekuti in igralcem je treba k jevim in Lovšinovim muzikan
toliko bolj, ker j® bil obisk igre skromen. So pa tisti, ki so prišli gledat igro, res odšli, duhovno Obogateni in skoraj nihče brez solze v očesu. Glede islabega o-bislka župljanov nimam bolj primerne besede' kot jo je imel a-postol Pavel za svoje Korinča-ne, ki jih je tako rad pohvalil, ker jih je rad imel. V včasih so se pa Korinčani le slabo izkazali, tedaj jih je pa apostol ljubeznivo in obzirno označil:
“Ali naj vas hvalim? V tem vas ne hvalim:
Ponovilo se je isto, kot pred nekaj leti pri Sleherniku. Misterij sta Ponikvarjeva sijajno pripravila, udeležba je bila pa skromna. Naša župnija ni številna, zato se padanje smisla za kulturne prireditve preje zapazi. Pri župniji Marije Pomagaj jih je vsaj trikrat več, zato je vsaj Videz manj porazen, ko pride na igro kakih 150 ljudi. A če vzamemo procente, je uspeh še bolj skromen. Pred 10 leti je bilo Slovencev v Torontu vsaj trikrat manj kot danes; pa so bile dvorane polne pri sleherni gledališki predstavi. — Treba se je sprijazniti z dejstvom. Ne gre, da bi kulturno delo, opustili, da treba se bo v marsičem prilagoditi novemu okolju in vse storiti, da bo naša mladina še imela smisel za kulturo; zato starejši: še ne smemo takoj v pokoj. In vsaj to naj bi starši storili, da bi pripeljali: svoj® o-troke na sleherno večjo kulturno prireditev. A če otroci niti v svojih starših ne bodo več videli smisla za slovensko kulturo, potem tudi duhovniki in učitelji v šoli ne bomo mogli dosti doseči.
*
Sicer pa moram župljane pohvaliti, da so bili ves post zelo resni. Nedeljske postne pridige so bile dobro obiskane 'in tudi popoldanska pobožnost križevega pota kar zadovoljiva. Resnobe j® bilo med njimi toliko, da so bile celo prireditve brez plesa v postu slabo obiskane. Zato bo pa verjetno toliko več veselja sedaj po veliki noči na prvi spomladanski veselici v soboto, 20. aprila, Za to priliko smo dobili sijajne godce g. Blumauer-ja, g. Ludvika Lovšina ter ostala dva njuna partnerja. Na festivalu v dvorani Marije Pomagaj so ti muzikantje tako dobro zaigrali, da je po dvorani kar valovilo od navdušenja. To pot bo pa njihova muzika še bolj prišla do izraza. Pred nekaj tedni mi je g. Foyis tožil, kako se mu zdi škoda, da festivala nikdar ne ponove v naši dvorani, ki je veliko bolj akustična in bi vse glasbene točke prišle veliko bolj do izraza kot v dvorani pril Mariji Pomagaj. Upajmo, da se bo dalo to popraviti drugič, saj bi nudili dvorano skoraj zastonj. Smo Blumauer-
tom hvaležni, da so se odzvali našemu povabilu in bodo zaigrali kot se spodobi na prvi spomladanski veselici v naši dvorani. Upam, da tudi okoliških Slovencev ne bo manjkalo: iz Actona, Guelpha, Oshawe, Batawe itd. Veselica bo v priredbi cerkvenega odbora.
*
Novo župnišče ise hitro bliža svoji dokončni obliki. Znani kontraktor g. Jože Kastelic delo spretno vodi in ga poganja naprej, ker se nam mudi. Mislili smo odpreti in blagosloviti novo župnišče zadnjo nedeljo v maju. A ker je nadškof Pocock zadnjo nedeljo zadržan pri blagoslovitvi neke nove šole, smo sprejeli njegovo ponudbo, da nam pride blagoslovit župnišče v nedeljo, 19. maja. Kardinala McGuigana smo že imeli v novi cerkvi, prav tako pomožnega škofa Alena; nadškofa Pococka pa še ne. Zato mislimp za to priliko pripraviti slovesni banlket in zelo nas veseli, da bomo tudi ob tej priliki imeli v naši sredi slovenske romarje iz Clevelanda, ki jih bosta pripeljala g. J. Resnik in g. A. Jeglič. — Pleskarska dela je prevzel pri župnišču g. Jože Vojska, priznani tenorist pri cerkvenem zboru. Tudi on bo mnogo dela opravil pri župnišču brezplačno. Tudi g. Jože Kastelic vodi delo zastonj. Tako bomo le izvozili tudi finančno, čeprav nam zelo trda gre.
*
Naši župljani se zelo zanimajo za zdravniška predavanja. Največkrat nam pride predavat dr. Franc Porovne, včasih pa tudi ga. dr. S. Bratina. Dr. F. Porovne je imel že v ekviru KŽL in DNU več temeljito pripravljenih predavanj. Višek pa je doseglo njegovo predavanje o živčnih boleznih pri zadnjem sestanku DNU. V imenu žup-ijanov se mu lepo zahvaljujem za njegovo požrtvovalnost in upam, da ga bomo še večkrat imeli priliko slišati govoriti o sodobnih zdravstvenih vprašanjih.
-----o------
Ivan Zorman:
Domotožje
Res, mnogo lepega je tu: mamljive rože tu cveto in ptice radostno pojo. Premnogo bratov tu imam, dobrotna srca njih poznam; prijazni drugorodci so, smeje ustrezajo željam.
A mnogokdaj otožen zrem deklet in fantov blisk v očeh, poslušam nem njih glasen smeh;
in mnogokdaj, ko godbe svirajo in se ljudje k zabavam zbirajo, vesele glase mi srce odklanja — o Svetem Joštu, o Bohinju sanja...
Zakaj, o domovina,
oddaljenega sina
nikoli ne pozabiš,
zakaj ga v radosti, v bolesti
skrivnostno k sebi vabiš?
Saj vem, kdor le za hip je zrl milino, veličino tvojo, na veke v dar ti dal je dušo svojo.
-----o------
Gcisi varujejo žganje
V iBumbartonu blizu Glasgo-wa imajo največja britanska skladišča, v katerih dozoreva whiskey, in sicer 30 milijonov galon (galona je približno 4.5 litra), vrednih 350 milijonov funtov, presenetljivo pa je, da vse to žganje varujejo gosi.
Če se približajo vlomilci, se oglasi najbližja izmed 27 gosi in s svojim gaganjem opozori dva stažarja. Upravnik skladišč Tom Scott zatrjuje, da imajo gosi boljši sluh kot psi. Na preizkušnji so se tako obnesle, da so a-meriški organi za varstvo atomskih naprav v Nevadi prosili za podrobnejša pojasnila.
Takole je dejal Scott o gagajočih čuvajih škotskega whiske-ya: “Gosi so zanesljive in hkrati poceni, ker se hranijo s travo, razen tega pa še nesejo jajca.”
-------o-----—
— V Koloradu so odkrili zlato v bližini Central City leta 1859.
Hinerika In Italija
2 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VELIKO PIRHOV VSEM ŽELIJO
95
91 M 9)
a
S
91
95
95
91 JI 9 M 9
9 Ji 9 Ji 93 JS 93
9 M 9
Ji 9 JI 9 Ji 9 JI 9
j!
9 Ji 9
9
JI
9 JI 9 M 9 Jf 9
9__________
Jl
9
9
9
9
Jl
9
Jl
9 Jf 9
Jl
9 Jl 9
Jl
9 Jf 9 M 9
j|
9
Jl
9
Ji
9-
ji 9 Ji 9
9
Jl
9 Ji 9
9 JI 9
9
Jl
9 Ji 9 Ji 9 Jf 9
FRANK L STRUMBLY SONS
r
B
r
B
r
5719 Highland Rd.
Highland Heights HI 2-4479
Gradimo lepe moderne hiše, pridite in oglejte si jih.
UT 1-5158 Res.: EX 1-9473
VESELE
VELIKONOČNE
PRAZNIKE
VESELO ALELUJO
želi
ANTHONY F. NOVAK
STATE
REPRESENTATIVE
CLEVELAND ACCOUNTING SERVICE
TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES “Specialized Service to Small Business”
6218 St. Clair Ave.	Cleveland 3, O.
________ r
B
B
r
B
r
B
r
B
if
B
IT
B
r
B
r
B
r
B
r
B
IT
B
if
•B
if
B
if
B
if
B
if
B
if
B
if
B
if
B
r
B
if
B
if
B
if
B
if
B
r
B
r
B
v brezposelnosti prvi!
CLEVELAND, O. — Že od nekdaj smo vsi vedeli, da je brezposelnost v Italiji izredno velika in da še nobena vlada ni našla sredstva, da bi jo zmanjšala- Le redkokdo pa pomisli, da naša dežela ni nič na boljšem, kar potrjujejo tudi sledeče številke: letos se brezposelnost v Italiji giblje okoli 6%, torej je ravno tako visoka kot pri nas. Na boljšem smo samo v tem, da pri nas pada brezposelnost v poletnih mesecih, dočim se v Italiji letni časi skoraj ne čutijo na tem polju.
Druge države imajo pa manj brezposelnih. V Angliji jih je trenutno samo 3.1%, pa že ta odstotek dela angleški vladi velike skrbi. V Franciji jih je komaj 1.5%, zatoi ima De Gaulle tako malo socialnih skrbi. Njega ne briga brezposelnost, pač pa primeroma nizke plače, kar so nazorno pokazali zadnji francoski štrajki. Še boljši je položaj v Zapadni Nemčiji, kjer število brezposelnih ne dosega niti 7%- . Tam imajo samo 216,000 brezposelnih, zato pa podjetja iščejo 574,000 novih delavcev.
Radijacija v vesolju utegne trajati cela leta
WASHINGTON, D. C. — Sredi lanskega poletja so Združene države izvedle eksplozije atomskega in vodikovega streliva vesolju. Vojno letalstvo je koncem oktobra poslalo v vesolje satelit Explorer XV z izrecno nalogo, naj nabira podatke radiaciji. Samo dan pozneje je tudi NASA poslala specialnega satelita z isto nalogo, le da je bil ta satelit opremljen z boljšimi aparati.
Mesec oktober je bil najbrže izbran radi tega, ker so takrat tudi Rusi eksplodirali vodikovo strelivo v vesolju.
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Ženska za oskrbovanje otroka, lahko hišno delo, stanuje v hiši. Ponudbe na YE 2-4540.
(73)
MALI OGLASI

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM VSEM ŽELIJO
STAS MEZIC EDWARD KOLEDAR AL SADAR EDWARD SBii
Letos praznujemo petnajstletnico.
Prisrčna hvala vsem mnogim rojakom, ki so nam zaupali svoje zavarovalne zadeve. Obljubljamo skrbno, zanesljivo postrežbo v bodoče.
STAN F. MEZIC MANCE AGENCIJA
6629 St. Clair Ave.	EX 1-4855
r
B
r
B
r
B
r
B
ff
B
r
B
if
B
r
B
r
B
r
B
r
B
if
B
r
B
r
B
►r
6517 St. Clair Ave.
HE 1-1444
9
Jl
Zahvaljujemo se našim zvestim odjemalcem. Voščimo njim, vsem prijateljem in drugim rojakom veselo Veliko noč.
A JOYOUS EASTER
THE DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
ZALOGA NAJBOLJŠIH PIJAČ OD LETA 1908 IZDELOVALNICA MEHKIH PIJAČ IN TRGOVINA S PIVOM:
PABST BLUE RIBBON - BLATZ -LABATT - CANADIAN BEER & ALE HEINEKENS - HOLLAND BEER
B
if
B
if
B
if
B
r
B
If
B
if
B
r
B
r
B
r
B
if
B
if
B
if
B
r
B
if

Komunikacijska zveza med Washingtonom in Moskvo še zmeraj v zraku
WASHINGTON, D. C. — Tu je zavladalo veselje, ko so zvedeli, da je Moskva pristala na razgovore o posebni direktni telefonski in teleprinterski zvezi med Belo hišo in Kremljem. Veselje se je pa hitro razpršilo in ga ni ostalo skoraj nič. Zveza bi se namreč mogla ustvariti sa-preko žice in ne morda na drug način. Ako naj povezanost res funkcionira, mora žico nekdo stalno nadzorovati, toda kdo?
Naša administracija ni predlagala skupne tehnične kontrole, ampak ločeno. Vsaka država naj sama kontrolira celo žično progo, torej naši tehniki v Moskvi in ruski pa v Washingtonu Kremelj menda niti slišati noče, da bi ameriški tehniki vrtali po Moskvi.
Mislijo, da bo do pogajanj prišlo, da bo pa čudež, ako se bodo posrečila.
Policija in narodna garda gonita saboterje v Venezueli
CARACAS, Venez. — V nedeljo je bil v teku enega meseca že tretjič razstreljen del petrolejskih vodov in naprav na jezeru Maracaibo, last ameriške Creole Petroleum Co. Oblasti so prepričane, da so naprave razstrelili člani Narodne osvobodilne fronte, kastrovske vojaške organizacije v Venezueli.
Policija in narodna garda preiskujeta vso okolico, da bi saboterje zajeli in preprečili novo škodo-
Francija proti zasegi imovine Evropcev v Alžiriji
PARIZ, Fr. — Francoska vlada je protestirala pri alžirski zaradi zasega nepremičnin evropskih kolonistov, ki so se u-maknili v Francijo, ker da je ta v nasprotju z alžirsko-franco-skim dogovorom v Evianu. Najmanj bi morala alžirska vlada nuditi za zaseženo premoženje Evropejcev primerno odškodnino.
Francoski protest je dosti u-mirjen, namiguje pa na možnost končanja sodelovanja med obema državama, če alžirska vlada ne bo izpolnjevala dogovora. Sodelovanje pomeni okoli 300 milijonov dolarjev francoske gospodarske pomoči na leto, brez katere Alžirija ne more iz-> bajati. ■
De Gaulle noče gnati spora na ostrino, ker ne bi rad spravil v nevarnost okoli bilijona dolarjev francoskega kapitala v napravah za izkoriščanja petrolejskih polj v Sahari.
V najem
Oddamo 3-sobno stanovanje', kopalnica, furnez, nova tla iz ploščic, vse na novo dekorirano. Vprašajte ina 1193 E. 60 St., soba št. 2. Zvečer kličite HI 2-2009.	(72)
Lastnik prodaja
6-sobna hiša, spodaj in zgoraj, 3 spalnice, 2 kopalnici, prenovljena vgrajena kuhinja, preproge, zavese, na bus liniji med Grovewood in Villa View. Samo po dogovoru. Kličite po 6. uii zv. ali v soboto ali v nedeljo IV 1-3178.	(71)
Naprodaj
Grocerija z stanovanjem in dohodek od stanovanj zgoraj. Kličite po 6. uri TO 1-0750.
_______________________ (70)
V najem
štiri sobe in kopalnico, na novo dekorirane, oddamo dvema dekletoma, moškim ali mlademu paru, na E. 76 St. Kličite EN 1-2342.	(73)
Oba satelita sta ugotovila, da radiacija, ki so jo povzročile vodikove in atomske eksplozije v vesolju, pojema zelo počasi in da bo verjetno ostala še aktivna 5-10 let. Satelit vojnega letalstva še zmeraj kroži okoli Zemlje in je aktiven- Naša dežela ima trenutno okoli 30 satelitov v vesolju. Večina med njimi je še aktivna.	:

Humor obsojenca
Ko so se domači od obsojenca na smrt poslavljali, jim reče:
“Saj se vidimo še jutri, preden me obesijo!”
Ko sta se pa drugo jutro peljala z rabljem na morišče, je dejal obsojenec:
“Zlomka vendar, kako je grdo vreme!”
Rabelj: “Kaj porajtaš ti, saj to je tvoja zadnja pot!”
Na morišču spet spregovori rabelj:
“Oprosti, če te bo malo zabolelo, jaz to delo šele prvič izvršujem!”
Obsojenec: “Jaz tudi!”
V tistem trenotku pride po-miloščenje. Obsojenec resnega obraza izrazi:
“Je bil pa res že zadnji čas!”
V znamenju napredka
“Čujte, gospod natakar, kako to, da sem našel košček avtomobilskega obroča v gulažu?” — začuden vpraša gost v restavraciji.
Natakar: “Kaj si hočeva, avtomobil povsod izpodriva konja, gospod!”
Hiša naprodaj
Imam tri hiše na Rockefeller Rd., Wickliffe, zraven avto veleceste, na kateri se pride na Cleveland Public Square v 25 minutah. Tukaj živite v svežem zraku, imate slovensko pokrajino in slovenske sosede. Prenovljena hiša ima 6 sob, velika nova klet, nov furnez, itd. in lot 92 x 110 čev. vsebuje en kos boste. Kličite advokata Wm. Ken-nick, 481-1885 ali pa 943-3670.
(9, 12, 16, 19 apr.)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
(18115 Neff Rd. IV 1-4221 < Cleveland 19, OMe
F blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Anton Ožbolt
ki se je za vedno poslovil od nas dne 9. aprila 1962.
Leto dni je že minilo, odkar Te več med nami ni. Spomin na Tebe pa živi in bo do konca naših dni.
Truplo Tvoje zemlja krije, Luč nebeška naj Ti sije, saj sveta vera nas uči, da vid’mo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
JENNIE OŽBOLT, soproga OTROCI ter SORODNIKI in PRIJATELJI Barberton, O., 9. aprila 1963.
NOVO!
NOVO!
NOVO!
AMERICAN - SWISS WATCH CLINIC
6113 St. Clair Ave. Phone: 361-4242 POPRAVILA UR IN ZLATNINE
30 let skušnje Vse delo garantirano Lastnik PHILIP SOP
NOVO!
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN 2A ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
he Loses	TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING
1
■Ji, V.	.v.
UT 1-4234
Mulully Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ ^365 East 156th Street
KEnmore 1-9411
Ji
9
ji
9
Ji
9
9
9
M
9
Ji
9
JI
9
9
9
M
3
9
JI
9.
9
M
9
9
Ji
9
M
9
Jf
9
M
9
Jf
9
9
9
M
9
JL
9
9
M
9
9
Jf
si
9
M
9
JI
9
M
9
*i~
9
9
M
9
M
9
Jl
9
M
9
9
M
VESELE VELIKONOČNE PRAZNJKE
želita
LOUIS FERF0LIA DONALD FERF0LIA
POGREBNI ZAVOD
9116 Union Ave.
MI 1-7420
Vodimo spoštljive pogrebne sprevode v tolažbo preostalim ... v spomin pokojnim
PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
in
VESELO ALELUJO
želi vsem
KOLLANDER TRAVEL
6419 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA POTOVALNA AGENCIJA
UREJUJE NAJUGODNEJE:
POTOVANJA SORODNIKOV NA OBISKE V AMERIKO. IZLETE IZ AMERIKE V STARI KRAJ, POŠILJANJE DARIL V BLAGU IN DENARJU.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem slovenskim odjemalcem, prijateljem in znancem želi
B
r
B
r
B
tf
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
if
B
r
B
r
B
if
B
if
B
r
if
B
gr
B
f
B
if
B
if
B
if
B
ff
B
ff
B
r
B
r
B
r
B
r
B
ff
B
r
LILLIAN'S SUPERMARKETI
VSE VRSTE GROCERIJE in DOMAČE MESO ZA PRIGRIZEK - TUDI PREKAJENO MESO IN KLOBASE
784 E. 152 St.
GL 1-2836
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM POSETILCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOHN PETRIČ
Lastnik
SLOVENSKE BRIVNICE
783 East 185. Street
IV 1-3465
r
r
S
if
I
r
I
if
B
I
€
€
E
€
§
r
S
ir
€
B
ZAHVALJUJE SE ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST if
B f
g €
S
if
g
€
B
ff
g
r
g g
p
g
if
J
M
1
i
1
F
I
9
9
Jl
9
9
JI
9
9
Jf
9
JI
9
Ji
9
JI
9
Jf
9
9
9
Jl
9
J§
9
Ji
9
Jl
IN SE PRIPOROČA ZA BODOČE!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM
KNIFIC & 0KICKI
INSURANCE SERVICE
JOHN OKICKI — RUDY KNIFIC
820 E. 185. Street	IV 1-7540
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
JOSEPHINE in STANLEY JERŠE, lastnika
FORGET-ME-NOT
JERSE’S GIFT and FLOWER SHOP
470 E. 152nd Street
IV 6-0226

V katedrali božjega groba
Pozabi marsikdo, kaj mu namen je tu v hramu Tvoje Golgote, Gospod, ko dragotin premoti ga blestenje in se pogled megli mu od krasot.
Jaz pa odmislim v zlatu tleče stenje, baziliko, njen veličastni svod in gledam v duhu tvoje le trpljenje in svoj slovenski s srcem križev pot.
In prosim skrušeno te, božji Sin: Premagal smrt si, tebi je mogoče, da stres sovražnika, ki smrt nam hoče! Naj pade vsak, ki snuje naš pogin! Store naj čudež tvoje svete rane, da narod moj, ki zdaj umira, vstane!
A. Novačan
Karel Mauser:
Pisma Poncija Pilata prijatelju Galu Semproniju
I.
Morda jih je bilo več in ne samo tri. V pismih se najbolj razodeva diiša in misel ljudi, v pismih ise odkrivajo skrita čustva, v pismih so poskusi beža-nja iz samote in razmišljanj k prijateljem. Ne želim buditi ne takih ne onakih misli o Pilatu po tistem, ko ga je sirijski namestnik Vitelij odstavil s pro-kuratorskega mesta in ga poslal v Rim na zagovor pred cesarja. Mislim samo na človeka, ki je bil in bo ostal trdno zvezan s strašno grozo Velikega petka, ko je v kameniti ikotanji še stala voda, ki je tekla čez Pilatove prste, ko je izrekel obisodbo nad Jezusom, sinom Marije, ki je bila zaročena žena Jožefa.
Ponči j prijatelju Galu pozdrav:
Hvala ti, dragi prijatelj, za tolažilne besede, ki si mi jih poslal ob smrti moje drage žene Plini j e. Kako je umrla, me. sprašuješ? Čeprav mi še vedno solze zalivajb oči, ko se spomnim tistih žalostnih trenutkov, ko je odhajala v temo senc, ti vendarle odgovarjam, zakaj zdi se mi, da jo bom z besedami,' ki jih bom. zapisal, znova zbudil v sebi. In to je tolažba, ki jo v teh dneh znova in znova obnavljam.
Kakor veš, je bolehala že dalj časa in če sem odkrit, ti moram priznati, da je bolehala prav za prav od tistega dne, ko sem v Jeruzalemu (O, da bi nikoli ne videl tega judovskega mesta!) kot prokurator božanskega cesarja obsodil na smrt juda Jezusa po imenu. V noči pred obsodbo je imela Plinija neke čudne, moreče sanje, ki mi jih je takoj zjutraj po služabniku sporočila.
Nič ne imej opraviti s tem Pravičnim, zakaj veliko sem nocoj v sanjah pretrpela zavo-ijo njega.
Saj veš prijatelj, ženske mnogo sanjajo in v sanje tudi vraž-jeverno verujejo. Poslušal sem služabnika, naročil za Plinijo pozdrav in tudi danes si še u-pam zapisati, da sem bil sam trdno odločen, da se Judom u-prem, kakor sem se jim mnogokrat uprl. Vedel sem, da me sovražijo, nisem jim prizanašal, včasih sem jih celo izzival, kar frne je privedlo nazadnje do padca.
'Odmikam se1 od tega, kar želiš zvedeti, oprosti, toda se že vračam. O nauku juda Jezusa si nemara vsaj ,že nekaj slišal in nied rimskimi sužnji jih je nekaj, tki verujejo, da je bil res Pog. Ne poslušam teh novic, ^ad bi jim ušel, ker me spominjajo neposredno na ženo, toda povsem jim vodnar ne morem niti. Ime človeka, ki sem ga obsodil na smrt, je namreč ostalo fndi v spalnici, .kjer je umrla Plinija. čudiš se.
Dan pred smrtjo je bila pri pelini zavesti in vse ure sem prebil pri njej. Na večer je pri-■čela naglo pešati, bil je ravno vas, ko se je v pinije zunaj ujel rahel veter. Vedno sva ob tej nri zahajala na vrt. Kar sva bila spet v Rimu, se' je najina ljubezen poglobila. Morda je bila temu vzrok starost, ki se je že kazala na nama, morda nežno Dlimjino sočutje, ker so me po
smrti božanskega cesarja Tiberija povsem izrinili iz javnega življenja. Bodi že tako ali tako, vez med nama je bila prisrčna in iskrena.
Ko se je stemnilo, je pričela hropsti, toda ne kakor težak holnilk. Hropenje je bilo bolj podobno tistemu, ki ga ima človek, ki je že močno truden, pa vidi ljubljeno bitje prihajati nasproti in se muči, da bi pospešil korake. Nenadoma je čisto jasno rekla:
Vidim ga prihajati.
Koga? sem rekel.
Pravičnega, zavoljo katerega sem trpela v sanjah in v življenju.
To so bile njene zadnje besede. Takoj po njih se je zleknila in dobila držo, kakor jo ima žena, če jo ob uri ljubezni vzameš v naročje'. Glava ji je rahlo slonela na stran. Ta drža ji je ostala, dokler ji telo ni otrdelo.
Bila je lepa žena v življenju, toda mrtva je bila kakor izklesana iz alahastra. Na vrtu božanskega cesarja nimajo lepšega kipa, kakor je bilo njeno mrtvo telo. Teda bilo je mrtvo,

dragi prijatelj, in ob njem so njene zadnje besede stale kakor živa, strašna straža.
Nisem poslušal njenih sanj, kakor božanski Cezar ni poslušal sanj (svoje žene Kalpurnije, ko se ji je sanjalo, da ga vidi vsega prebodenega. Kar so bile marčeve ide za Cezarja, to je bil zame dan, ko sta mi judovski veliki duhovnik Kajfa in njegov svak Ana s tolpo ljudi prignala Jezusa. Po obsodbi, Iki sem jo moral izreči — grozili so mi, da me zatožijo pri cesarju, da niisem njegov prijatelj — se je Plinija pogreznila v strašen
Nič ni rekla na to, toda ko je j potem lahko daje ukaze dušam bila mrtva, se mi je odkrilo, da pn jih odpošilja in kliče, kakor je trpela vsa leta in da so v njej hoče.
ostali drobci nauka Jezusa, ki j Rekel boš -— starec je zbiaz-sem ga jaz obsodil na'smrt. Ce-Jnel. Morda imaš prav. Vem salo to sem čutil, da je verovala!mo to, da se moji dnevi bližajo v kraljestvo, o katerem je ta|koncu in da želim najti Plinijo,
Jud učil. In to me zdaj muči. Morda je res, kar je trdil pred menoj, da je kralj, toda da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Morda je res nekje vrt kakor je moj in Plinija v rožnati zarji čaka name. Vsak večer, ko zdaj sam posedam ped, pinijami, nehote prisluškujem, če se Plinija ne oglasi iz vetriča,
1226 Sheridan Rd.
molk. Ni bila to histerija, bilo Iki pride v temi, zakaj če je 'bil je pravo, čudno umiranje duha/Jezus res kralj, kakor je trdil, ki me je mučilo in me spravljalo v obupno stisko. In v tem stanju sem, naredil' nekaj napak, zlasti eno, ki je pokopala mojo javno službo. Samarijani, ki so bili sicer Judom zelo sovražni, pa se ujemali z njimi v veri, so imeli na gori Garizim svoj tempelj, ki so ga postavljali. celo pred jeruzalemskega.
Nekoč se je zbrala v njem velikanska množica in sumil sem, da pripravljajo upor. Dal sem ukaz svojim vojakom, da so jo napadli in ob tej priliki je padlo precej ljudi. Nekdo me je tožil Viteliju in, takoj nato sem bil odstavljen od, oskrbništva. S Plinijo sva se vrnila v Rim in trdno sem bil pripričan, da bo na domačih tleh pozabila na preteklost. Kako zelo sem se motil! Res Jezusa ni vsč omenjala, toda, čudno je bilo, da se je ustavljala ob vprašanjih, za katera, se prej nikoli ni zanimala.
Dober teden predno je obležala, sva sedela na vrtu kakor vsak večer.
Ali tl veruješ,, da Haron s svojim starim b rod c m prevaža mrtve čez podzemno reko Stix?
— je, rekla.
Ne — sem rekel. Ti veš, da sem celo svoje življenje bil skeptik in da so bogovi in vera le tolažba slabotnih.
kakor me je zapustila.
Vesel bom, če se boš še oglasil. Do tedaj pa bi želel ohraniti prijatelja kakor si ti in s teboj deliti usodo, ki je zapisana ljudem.
Pozdrav.
— Rdeče* vino je mogoče napraviti tudi iz belega grozdja, belo iz rdečega grozdja, če se to preje pretisne v grozdni sok.
In Observance of
8 0 S B FSIIfiY
This office will be closed from Noon to 3 PM Friday, April 12, 1963.
ZORC REAL ESTATE & INSURANCE AGENCY “REALTOR”
DE 6-0564
North Chicago, 111.
SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St, Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ........................
f,
i
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO


ZAČETEK NOVE SLOVENSKE MESNICE
Slovenca JOŽEF MRI In EMIL SCHAUER Vas vabila, da si ogledate mm mesnico
FIVE-POINTS MEATS
NA 14627 ST. CLAIR AVENUE (blizu cerkve sv. Jožefa v Collmwcodu)	GL 1-3839
Mesnica bo imela popolno* zalogo VSEH VRST SVEŽEGA MESA.
Za naš slovenski okus bodo vedno na razpolago doma narejeni, posebej pripravljeni in prekajeni domači mesni izdelki:
prave kranjske klobase, želodci, šunke, plečeta, svinjska reberca in druge posebnosti
za slovensko kuhinjo.
Imamo moderno prekajevalnico, ki da našim izdelkom posebno odličen okus.
Vljudno vabiva vse rojake: PRIDITE POGLEDAT IN POKUSIT!
Ta teden pred Veliko nočjo začenjava poslovati v novi mesnici in vabiva vse: pridite, pokusite in povejte
svojo sodbo.
Posebno v sredo, čelrtek, petek m soboto Vas gotovo pričakujeva.
BOG DAJ SREČNO IN VESELO VELIKO NOČ!
U.S. CHOICE MEATS
OPENING SPECIALS
U-S. CHOICE MEATS
All Home Made;
SMSAGES;
A Sausage for Every Taste!
Fresh little pig
sausages .........lis	1L
Fresh country style
sausages..........His	II*
Fresh hot and sweet
IMiaii ............5®c	lls.
Felisli gutl Iffiigarlai.iSs	lii.
Smoked Polish and
Hungarian .........11s	it?:
Smoked
Slovenian Sausage ..lie IL
jaEEaHnESUSHBEmHEaSiSHIBHIBEESmEEBBSI®33®
MS
1 Po domače pripravljen,
I popolnoma kuhan
ŽiLBSEO .........Jls lb.
Stas siseks^ ttfiM . J9s II*.
Home cured and smoked
SSTTMI IliS . .718 fe
Doma prekajena
mmm ..............eisit?
lene .sBioked LOSIS JI® II?« taie ssieled HOii 11® IL
sliced thin and thick
IS
m
m
E39
m
H
m
sa
m
m
m
m
m
&
a
3 Eg
m
m
£3
&
ilia well trimmed
mtertas® Sfeuls SUS i* T-leii® Steaks ... .$1 Ji Ik
11 Steaks.......$0JS i.
Slrbii Steaks __$SJ§ Ik
Ipni I Swiss Steaks ______... IfLI! 11.
Mm lean oround Best 39c
Sisnn!BBHHE!asiBHK!s»eanBgaBSBBSBa*E*2!|i
EASTER GREETINGS
from
CONGRESSMAN FRANCES P. BOLTON
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELE VSEM ODJEMALCEM
IN PRIJATELJEM
Vinko Vrhovnik in Frank Urankar, lastnika
smmm »e«
FOOD MARKET
19300 SHAWNEE AVENUE
Vesele Velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem
li
MMG

0j
M
§
1 01 M 0!
M 0 M 0 sli 0
0 001 0
0
•©f
0~
0 .tl 0 0 aiSI 0 A 0
0 »li 93
si.
0
0
0
0
0
0
0
0.
43
0
0
0
0
0
0
0
0
0
4S
g\
A ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO
0 M 0
0
0
43
3
0_____
43
0
0
0
«11 0 43 0 M 0
0
0
0
0
43
0
0 43 0 43 0
0.
a
2 0 43 0 43 0
0
0
43 0 43 0 43 0 43 0 43 0 43 0 43
Se priporočamo
672 East 152nd St.
GLenville 1-5374
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM
SOM'S ISSTAURAHT
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
6038 St. Clair Ave.
Priporoča syojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah.
PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIJO VSEM:
MEH ŠIMICH RICHARD 1. mm
0. ŠIMICU CARL SPRETNM Ulm D. SKEPGSH mu LOSE
F
fc a
INSURANCE AGENCY - REAL ESTATE BROKERS BUILDERS
804 E. 185th St.	KE 1-1934

JULIUS ZEYER:
ANDREJ CERNiSEV
po stopnicah in Katarina se je I zgrudila na kolena poleg svoje-i ga ljubimca in je poljubljala nje-| govo hladno čelo. j “In tebe so hoteli iztrgati iz | mojega naročja!” je zaklicala medtem, ko je Chadisa tiho postavila svetil j ko na okraj zida in sedla na koncu koridora na prag, “in tebe so hoteli trpinčiti, uničiti, umoriti! Gorje pozlačeni
___________________________________________________________________ druhali! Okusila bo mojo jezo!
Stopala je tiho in oprezno in prej, stegnila je roko predse,! ^	se SŽUT1 s^rival
upirala svoj pogled na alaba-. dvignila počasi svetiljko in jo! F11 ea menoj ? ^^ mogoče, a me strovo svetiljko, s katero je sve-, držala tako, da je vsa njena sre- ne ^ ve^ 1 ' ovorh za-aj tila. Ko se je približala čuani!brna luč padala ha obraz pol-skupini, ki sta jo tvorila Feodo- mrtvega moža. ra in Andrej, je ustavila korak Bela roka krasne oblike je od-in je dvignila pogled. Od stra- grnila v tem trenotku težko za-
■
hu se je umaknila za korak nazaj, ko se je srečala z divjim, grozečim očesom blazne žene, ki je, osupla od pojava deklice, hitro dala iz sebe pošasten, tarnajoč glas- Chadisa je videla in slišala nekaj podobnega še kot
veso, obešeno med stebri zračne galerije, odkoder je držalo nekaj stopnic do prostora, kjer se je Andrej ravno nahajal- Takoj nato se je prikazal iz temnih gub dragocene zavese bled obraz in veliko, bliščeče oko se je željno
otrok: v arabski pustinji se jej uprlo najprej na obličje Feodo-namreč približala nekoč v tihi1 re, ki je bilo nepremično in brez noči levinja k stanovanju nje- barve, kakor iz marmorja izte-nega rodu. Chadisa je zamižala, sano, in na one oči, ki so bile
svetiljka se ji je tresla v roki, njene ustnice so šepetale tiho molitev in njena prosta roka je iskala črn amulet, pokrit s tajnimi črtami zaklinjalcev. Osr-čila se je, napravila korak na-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
C A H P E N T ER v VIL L E — 5 Room Ranch, 3 bedrooms, l1/^ car gar., gas heat, fenced yard, near shopping, schools and churches. By owner. $10,500. $1000 down. Phone UN 4-1166. All day Sunday and after 2 wkdys.	(72)
OAK LAWN-—--OWNER TRANSFERRED.
Ranch brick home. Plastered walls, full bsmt. 50x137 lot. 3 Bedrms. 1% baths, din. area. Kit. with blt-inr. Garbage disposal. Gas ht. Circulating air. Auto, humidifier, 2 car gar., side dr. Upper 20’s. 423-0733 after C p. m.	(7?)
DESPLAINES — BY owner. 4 Bedroom brick. Crptg. Earn. rm. Storms, screens, garbage disposal. 1 Vz car gar. Nr. Cumberland Station. Low 20’s. PH 824-2598.
kakor oči mrliča in ki so vendar zopet divje gledale v temo kakor jezne oči tigre ... nato pa so se prestrašene oči, ki so gledale z galerije, spustile v naročje onega človeškega okostja, na katerem je ležala Andrejeva glava: njegov pogled je bil obrnjen v žalosti in neizrečeni nežnosti na nesrečno mater.
Po prostoru je zazvenel vesel krik, visoka, bela, bliščeča postava je letela s hitrostjo bliska
CHICAGO. ILL.
PARK RIDGE — 200 N. Delphia. By owner — 5 rms. Center enir. Brick Georgian on beau. Ige. corner lot. Cptd. liv. and din. rm., bsmt., rec. rm. Low taxes. Asking $19,900. TA 5-3523.
BARRINGTON AREA — V2 acre corner site. On. a hill. Deep well. Gas and electric. Paved road. House needs, repair. Owner. DUnkirk I-2712.	(71)
BENSENVILLE, BY OWNER Large 2 apartment frame house, garage; 5 rooms down, 3 up; total income, $200. $19,900. POrter 6-4290.
(72)
REAL ESTATE FOR SALE
NORTHSIDE APARTMENT BUILDING, 5810 N. Wayne (NR. EDGEWATER BEACH HOTEL). — Beautiful 13 apt. cor. bldg. Must be sold immediately by trust. Price $79,000, down payment $10,000. Call Atty. for seller, at RA-6-2379, Eve’s MA-6-4943.	(70)
ORGANS FOR SALE
HAMMOND ORGAN.
Spinet M3. Blond, Like new. Perc. Private. Price only $900. — Phone KE 9-9134.	(72)
DOGS FOR SALE
YORKSHIRE PUPPIES Wee wonders, $175 up. 3 lb. stud service. Import. Aurora. Phone TW 2-8640.	(71)
TRAILERS FOR SALE
1961 HOMETTE TRAILER 10 x 55. 3 Bedrooms, Excellent condition. Many extras. Priced for quick sale by owner. Phone 437-1592.	(71)
HELP WANTED
DEPT. STORE CLERKS
Are you looking for immediate, permanent employment? We are mow hiring women who are interested in working in a large self service department store located near Old. Orchard. Experience helpful, but not necessary. Positions are now available in the following areas:
CASHIERS WHITE GOODS PIECE GOODS WOMEN’S APPAREL INFANTS’ AND CHILDREN’S CLOTHING MEN’S APPAREL
Liberal benefits, hospitalization, life insurance, paid vacation and holidays. Apply in person-
TURNSTYLE FAMILY (ENTER
9449 N. Skokie Blvd.	Skokie
DIV. JEWEL TEA Hours 9-4, Monday thru Friday
me puščaš tako dolgo v negotovosti, kaj ti ni nič mar za mojo j bolest?”
Andrejeve oči so obstale z začudenjem na čelu, na očeh in na ustih nekoč ljubljene Katarine- Njegove misli so bile nejasne, njih tok kalen. Vse se mu je zdelo kakor sen. Ali je bil že v grobu? Ali ni bilo vse to le prevara, ki ga muči še v rakvi? Vladala je globoka tišina in s tresočim glasom je čakala Katarina odgovora iz njegovih dragih ust. Toda Feodora je ujela zadnje cesaričine besede, ki so vzbudile v nji nekak spomin.
“O vi vsi, ki greste mimo po poti, pomislite in poglejte, če je bolečina, kakor je bolečina moja?” Ta grozni klic prerokov se je izvil iz nevednih ust nesrečne matere kakor tarnajoč vzdih groba in se je mrtvo razlegal v pusti temi po tihem prostoru.
Katarino je obšel skoro smrten mraz.
“Kaj pomeni to?” je vprašala in se je tresla od groze, “ali živiš ali si samo senca?”
Prijela je Andreja za roko in ga fJotela odtrgati od te strašne prikazni.
“Kri tvojega soproga se drži tvojih prstov!” je vzkliknil Andrej ip je odmaknil njeno roko. “Grozna žena, zakaj motiš mir mojega groba, kaj te izganja iz razkošja in objema tvojih prili-zovalcev?”
Kotel se je dvigniti, toda plašč se mu je snel in val krvi je bruhnil na jasno preprogo. Krik, ki je prišel iz globočine duše, se je izvil Katarini iz ust in se je grozno razlegel po dolgem koridoru. Chadisa je skočila od strahu pokonci in je bila v hipu poleg svoje zapovedovalke.
“Kdo mi je napravil to?” je vzkliknila Katarina in je lomila z rokami. “Kdo si je upal z bogoskrunsko roko seči po tvojem življenju. Kdo se je predrznil na ta način nakopati si moje kraljevsko maščevanje na svojo glavo? Proklet bodi morilec! To-
da ti moraš živeti! Tebe so vrgli v prah in visoko, kakor zvezda, boš zasijal nad glavami vseh! Moj Andrej, moj soprog! Oh, pleši, pleši. Pojdi za menoj! Pojdi v dvorano, kjer me pričakujejo velikaši te države. Sami prosijo, naj si izberem soproga iz srede svojega ljudstva; glej: tebe bom posadila na prestol in pri tvojih nogah bom klečala! Pojdi že! In prva beseda, ki pride iz ust novega carja — naj bo maščevanje nad onimi, ki so ga hoteli umoriti!”
“Ali smeš ti govoriti o umoru?” je vprašal Andrej. “Nobenega maščevanja, nobene kletve! Blagoslovljena naj bo roka, ki me je osvobodila iz tvoje oblasti. O mati, mati, ti si me drugič porodila — za lepše življenje!”
Pritisnil je njeno roko na ustnice, nato pa se je obrnil h Katarini in je pristavil: “Pusti me,
da umrjem v miru! Odidi in izvoli si kakega izmed svojih ljubimcev!”
Katarina se je zopet zgrudila na kolena, kakor uničena. Pred očmi ji je nastala tema, z obema rokama se je prijela za bledo čelo.
“Pri tvojih nogah je moje mesto!” je vzkliknila, “ti si me z eno samo besedo vrgel v prah pokore, kamor spadam. Da, Andrej, kriva sem, toda še bolj nesrečna, tako neizrečeno uboga! Kar sem, to so napravili iz mene drugi, kos za kosom je umiralo moje mučeno srce in mojo dušo, hrepenečo po vzvišenosti, so umorili z neštevilnimi ranami.
(Konec prihodnjič)
— Neikako eden od vsakih petih šolskih otrok v Združenih državah ima kake težave z očmi.
Holmes Ave. Market
1563S Holmes Avenue	Liberty 1-8139
Cleveland 10, Ohio IMA
ZA VELIKO NOČ!
odlične DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE, PLEČETA, ŽELODCE in PRVOKLASNO SVEŽE MESO!
ZATO: NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste c VELIKO NOČI potrebovali!
RAZEN TEGA DOBITE PRI NAS tudi vse, kar je potrebno za POTICE in razne druge velikonočne SPECIJ ALNOSTI!
Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM!

CHICAGO, ILL.
EASTER GREETING
HAPPY EASTER TO ALL.
FORTUNA BROTHERS FUNERAL HOME
4401-03 So. Kedzie Avenue LA 3-7781
HAPPY EASTER FROM
KUHN FOOD SHOP 3053 N. Lincoln Chicago, Illinois
EASTER GREETINGS from
WOLCOTT ASSOCIATES, INC. 1860 W. 59th Street Chicago, Illinois 436-04000
HAPPY EASTER TO ALL
IDEAL FINISHING COMPANY 346 W. 37th Place AT 5-0474
EASTER GREETINGS FROM
UNITED AUTO WORKERS LOCAL 1301 A. F. L.	C. I. O.
1110 S. Oakley Ave. Chicago, 111.
See Mr. Seranko
EASTER GREETINGS FROM
MICHAEL BABIARZ, GENERAL CONTRACTORS 601 N. Russell, Mt. Prospect, III. Phone CL 5-4034.

FRANK VIDMAR
GROCERIJA in MESNICA
1038 East 74th Street ENdicott 1-4362
~Se toplo priporočamo—
Želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike in obilo pirhov

01
$
95
01
91
•0
03
9
0T
05
9
0
9
•K^
9
0
0j
0
9
95
M
9
0
9
0
9
6
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELI PRIJATELJEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM
GLOBOKAR REALTY
986 East 74 Street
HE 1-6607
Nakup ali zamenjavo hiše, zemljišča ali posestva
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM
NORWOOD APPLIANCE I FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
MR. IN MRS. JOHN J. SUSNIK IN SINOVI
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIJO VSEM VSI IZ
TAUCHERJEVE MESNICE
0!	491 East 260 Street
RE 1-9566
95
9
0
01
Prvovrstne sveže in prekajeno meso, klobase vseh vrst, želodci, šunke
FRANK TAUCHER, lastnik
________________________
05
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost
0
05
I
9
95
0
9
m
BR0DNICK BROS.
APPLIANCE & FURNITURE
16013 Waterloo Rd.
IV 1-6072
Oseminšestdeset let
nudi KbKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI	JEDNOTI	[
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, : proti bolezni in onemoglosti.	j.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojsitvu in do 16. leta.	'j
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in \( mladino od $500.00 do $15,000.00.	/f
K.S.K.J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške ); podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot j mri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, III.
9 FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR., ^	lastnika
01
9
&
i
i
0
05
91
!
05
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA
FRANK in MARY BARAGA, lastnika
THREE CORNERS CAFE
9
9
&
05
01
0!
01
05
9
9
$
9
9
05
$
9
M
9
1144 East 71st St.
Se priporočata rojakom za obisk
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRHOV!
STAN MAJER SHOE STORE
PRVOVRSTNO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
Z vsakim nakupom damo Eagle znamke
6107 St. Clair Ave.
UT 1-5027
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem
a JELERCIC FLORIST
15302 Waterloo Rd.	IV 1-0195