Celje - skladišče D-Per Glasilo Keramične industrije liboje-Celje Sur osica KMijN CA V i'6UU Vsebina : 1. Liboje pred 15 leti - Rozalija Oblak 2. Sprejem, novih vajencev- Božo Lukman 5. Analiza gospodarjenja - Karel Vitanc 4. V č'su kolesarske akcije za zmanjšanje prometnih nesreč - Združenje šoferjev in avtom.Žalec 5. 0 delu organizacije zveze komunistov - Marija Oblak 6. Center za izobraževanje - Franc Oblak 7. Ali že veste . . . Božo Lukman 8. Humor - Ernest Polanc . . o LIBOJE PRED 15 V deželo je vdrl sovražnik. Tudi naše skrite libojske vasice ni^zgrešil. Prvotno mirno vzdušje je bilo ob prvih aretacijah in izgnanstvih zavednih Libojča-nov kmalu zamenjano z napetim pričakovanjem novih dogodkov. Dobro nam je znano okupatorjevo delo v tej vasi. Pod vodstvom Komunistične partije so začeli naši narodi z osvobodilno borbo, ki nam je prinesla skozi trpljenje in smrt zlato svobodo in novo, lepše življenje. Med vojno, kakor tudi po njej Libojčani niso držali križem rok. Vsi vaščani, ki niso šli v partizane, so v tihi molčečnosti pomagali k čimprejšnji zmagi. Sovražnik pa je v svoji besnosti tudi zadnji dan pred osvoboditvijo delal z ločinc. 15 let je minilo 7.maja lotos, ko so Kozaki zasedli Liboje, sc v vseh hišah naselili in zasedli vse, kjer je bilo le kaj prostora.Kruto so ravnali z ljudmi, hobcdcn so ni smel ganiti daleč od hiše, vse se jim jo zdelo sumljivo. Tako smo zrli v gozdove Kotcčnika, Kamčiča in druge vrhove, kamor so so zatekli maloštevilni partizani pred to golaznijo. Ni jim uspelo dolgo strašiti po libojski vasici, niti jim ni uspelo najti kar so isk li, toda padla je žrtev in to na dan prod svobodo v Porancah, Padci je Tkalec Leopold - Pero, kor ni mogel mirno glodati to svoj.-d in je sprožil brzostrelko. Kozaki so odšli 8.maja v popoldanskem času in ljudstvo je zopet zadihalo, kakor da bi so rešilo dušečega plina, Zopet smo so z vesoljem ozirali v molčeče gozdove in ponesli našim borcem nekaj za pod zob. 9. maja Svoboda! Z vseh gozdov, ki obdajajo liboj-sko kotlino, so se vračali partizani in s pesmijo korakali skozi svobodno Liboje proti Petrovčam, Tisti d-’n ml-din1 v Liboj oh ni miroval.?,, v dopoldanskih urah ja bilo že vso v cvetju, zelenju in s z-stovico~ mi okrašene^ n 5-at n šim osvoboditeljem. Le prvo nedeljo po osvoboditvi je mledin ogg-ni-ziral- velik miting, kjer so sodelovali vsi Liboj doni. S pestrim sporedom in z veliko z,-vednost jo so se tlcrr.t izkazali vsi Liboje ni, posebno po ml" din-, ki je bil1 vrbi ju n- v Žolce, d - je tr program ponovil , G ni j iv govor jo_imol tov, Kojnik Frone, ki je prikaz-1 libojsko mladino kot zelo zavedno in poudaril v svojem govoru "zl-te Liboje". V svobodni domovini smo. Grdimo, udeležujemo sc ud r niš kih. del, del-mo no vseh poljih, kulturno -prosvetnem, pevskem itd, Lat~ 1946 je odšlo n- gradnjo ml danske proge Breko -B-noviči is Liboj 16 ml-dink in ml-dinccv in so prinesli v Liboje predhodno četno zastavico. N- progo Š-ra c-St jevo jo odšlo lo ml-dink in ml dinccv, M- regulacijo Lijak' p dv: mladinki in to iz tovorne, en se je vrnilo z diplomo. Ecov tako so se izkaz li leto 1956 polnoštevilno udeležili udarniškeg c i j i Strug o v ..e mpe t r u. Udarniškega delo pri gr dnji -vtoput Zagreb-Beo- grad pa se je udeležilo 7 ml— ši ml dinci, ki so sc del- na regula- pr kino svoboda dinccv. Tudi v 1 us kem letu jo ml-din- v našem podjetju zabeležila uspeh, ki g: je dosegla pri prostovoljnem delu v podjetju. T lo?-t, ko so se člani kolektiva z vezali, d- bodo pri gradnji novo prodorne peči napravili po 2o ur, so so mladinci z-vezali z ; 3o ur. To Si svojo obvezo so izpolnili s ^125 procenti. V 15 letih so se Liboje zelo spremenilo. Dobili smo M novo kino dvor-no, ki jo bil-i\zgrajen- s prostovoljnim delom rud-rjev v Liboj-h, kinoprojektor p- je bil nabavljen z do-n-rjem, ki so se mu odrekli dol vci Ker mične (iz dobičk-). Uredili smo zdravstveni dom do take mere, d- 1-hko normalno ordinirn splošni zdravnik, k-kor tudi zobozdravnik. Tudi n- eicktrifik cijo nismo pozabili, s-j smo elektrificirali Brnico, z- kr so ljudje tog- hriba mnogo žrtvovlli v don-rju in s prostovoljnim dolom, prav t-ko Sončni hrib ter Z greben. Hudnik je zgr-dil žičnico za prev jz premoga v Z-bukovico i:i pozidal obratna prostore, kopalnico itd. Pospešeno sc je z čelo r zvij ti tudi nošo tovrna. Zgradili smo novo s t rug- rno, nov o pr od or no peč, remontno dol vnico. okroglo poč, garažo, pl-vnico, upr-v-no poslopje, preurejonr. je nov- livarn;, garderob in kopalnica, Stavilo delavcev pa se jo povečalo od 2oo na 5 o O; Toda delo še ni končano. Veliko dela nas še čaka, da usposobimo tovarno tako, da bomo imeli z a gara n- «. tir:-n obstoj in z-služek, Petnajstletni'uspehi n-skg- kraja in n še države so nam garant z. vedno lepša življenje. Roz lija Obl k . SPREJME NOVIH VAJENCEV. Strokovni kolegij in komisija za dalovn r-.zmerja st- sprejela program vključitve novih v ■ juncev, h"jveč je bilo razprav glede usposabljanja kvalificiranih dcl-vcev z- poklica strug-r in liv r. Teh dveh poklicev no bomo več izučeveli v vajenski šoli, temveč v centru za izobr zbo odraslih. Do tega nas je privedlo dejstvo, da bomo po prvi fazi rekonstrukcije v teh obratih prišli na delitev del" po faz-h, kjer bomo rabili precej polkva.lificiranc delovne sila, Pollev-lificirane dol vce bomo usposobili v centru za izobr zbo. V tem letu bomo torej sprejeli v skladu s 69.čl. Pravilnik- o delovnih razmerjih vajence v tale poklice: Poklic slik-r jev modelarje kurjače ključavnič rja število, ki jih bomo sprejeli ____________ lo 3 3 1 spol obeh spolov moškeg spola M It II tl Izpolnjevati mor-jo n-slednje'pogoje: Imeti mor* dovršeno osemletko in biti fizično in uu-slco zdrav. Eci spre jenu in- jo prednost otroci n-ših delavcev, sirote NOV, soci-lno ogroženi in tisti, lei in-jo boljšo ocena strokovnih predmetov (ris o njo , računstvo itd.) Brošnjc (nckolkov--ne) nem jo vložiti n-jknsnejc do 30. junije 196o. Eriložiti p - nor-jo šolsko in zdravniško spričevalo. R z pi suj e no tudi prvih šest mest zempriučitev v centru z- izobrazbo in sicer z- poklic strugarja. V poštev pridejo vsi pri nas zaposleni del vci, ki in-jo veselje do to vrste del,?. Brij-ve predložite šefu sploš. sektorja najkasneje do 15.6.196o. Božo Lulman ANALIZA GOSPODARJENJA. Eksp-nzivn,- proizvodnja zadnjih ne se cev let? ima svoj vpliv n, novo poslovno obdobje, ki v splošnem merilu pade izpod dosežene višina. Te tipični pojav registrira tudi nase podjetje, če seveda ne upoštov-no običajne prosparitete, ki je v naših pogojih de la se nožna. Družbeni pl n podjetj. na.s glede n rekonstrukcijska dola uvršč m višino skupno g- dohodka, ki suo ga dosegli v preteklem letu. V prvem tromesečju letošnjega leta smo vrednostno in fizično plan presegli, vendar minimalno in se pred nemi z vso resnostjo poj -vij? potreba produktivnosti. Dvigamo pa jo lahko s spremenjenim asortinanou, s smotrnejšo orgnni-z-cijo dela in delovnimi pripravami* Rc-liz-cij nam nudi 'drugačne, mnogo ugodnejšo sliko. To gre n- račun znižanja zalog preteklega leta, ki se nam letos akouulirajo. Strukturni prik;z je naslednji: vrednost v 000 din plan izvršeno % Celotni dohodek lo2,5oo 119,503 116 Dohodek podjetja 44,526 53,o72 119 Čisti dohodek 35,198 40,842 116 Osebni dohodki so v letošnjem letu narasli od lanskoletnega povprečja z- 2,947.000.- ali z- lo%, To je zelo noč n pritisk n osebni fond, če upoštevamo, da še nismo ob-r-.čunali premij po posebnem pravilniku in tudi ne predvidevanih razlik v obračunskih postavk-h posameznih delovnih most, predvsem režijskih. V preteklea lotu so znošoli poslovni stroški 82, 21% od celotneg- dohodka. Sedanji obračun p-> izkazuje 8o.4o% poslovnih stroškov n- rcaliz ci-jo. Visoki odstotek vsebovanih poslovnih stroškov mu onogoč-, da lahko uspešno znižujeno stroške proizvodnje in s ten ustvarjeno višjo akonulativnost podjetja. To tudi nora postati naš praktični noto, ce hočemo ustvarjati realne nežnosti za prehod na višje oblike vodenja gospodarstva, in nagrajevanja. Karel Vitane Četrtina naših delavcev sc vozi s k'lesi na delo in zato bono v nadaljevanjih priobčili članek o varnosti pro-netalvki nan g’ je poslalo Združenje šoferjev in avtonohani-kov, Ž^-lcc, V ČASU KOLESARSKE AKCIJE ZA ZMANJŠANJE PROMETNIH NESREČ Če greno dandanes na cesto, že pri prvih korakih ugotovimo, da so nora.no ravnati po določanih pravilih in so pokoravati določenemu redu, ki velja splošno na naših cestah. Takšnega kakršen ja, nismo uvedli na nah, temveč sno ga izpopolnjevali in dopolnjevali vzporedno z naraščajočin prometom. Spomnimo se ga, ko so bile n* še cesto še prizna in sno jih prečkali kjerkoli se nam je zdelo, z vij li z našim vozilom levo li desno, ne da bi poprej nakazali smer itd. Danes bi s tokšnin ravnanjem no prišli daleč, povzročali bi na. cestah nered in prav često tudi nesreče. D nos so spričo naraščajočega prometa ukvarja s prometno varnostjo nešteto strokovnjakov po vsem svetu. S primernimi ukrepi bi radi znanjš-li število prometnih nesreč, vendar bi bili ti napori zaman, če j-vnost ne bi pokazala zn te ukrepe potrebnega razumevanja« Vs-lcog-r, ki je tudi san opazil, d"1 sc je promet na naših cestah močno povečal, bodo presenetile številke, ki nan povedo, d,a je naraslo od let 1954 do lota 1959 v Sloveniji število registriranih motornih vozil od 8.000 na. 42,000 koles ..... od 270.000 na 500. 000 in da kroži po cestah Slovenijo še cca 14,000 mopedov in cc.a 50.000 vprežnih vozil. Mino^toga moramo v r-zdobju ned mesečen najem in oktobrom prišteti še 3oo„ooo motornih vozil inozemskih turistov, To sorazmerno veliko število vozil pa ne kroži samo po naših novih in moderniziranih cest ".h, temveč uporablja tudi cesto II. in III. reda, ki so ostale več ali nanj takšne, kot so bile. N teh cast-h je bil pred leti noš kolesar še šon, sreč 1 je od č^sa do časa še vprežni voz, redkokdaj pa motorno vozilo, D^.nos gr^zi-ko lesar jen na teh cestah mnogo večja nevarnost, kajti na cesti niso več sami in mimo tega so še najpočasnejši vozniki med številnimi motornimi vozili. Zaredi tega jfe naša naloga, da vsakogar seznanimo z nevarnostmi in s predpisi cestno-prometnega reda, da opozarjamo na vse nevarnosti, ki lahko privedejo do nesreče ter da prikažemo potrebo po tem s statističnimi podatki o naraščajočem prometu in prometnih nezgodah. Kolesarska akcija naj zajame prav vse kolesarje, mlado in staro in jim pomaga z nasveti ter opomini uporabljati kolo tako, da ne bodo ogrožali z nepravilno vožnjo oseb niti svoje okolice. DVOKOLO - LJUDSKO VOZILO Dc je postalo kolo v zadnjih letih ljudsko vozilo (kar nam pokazujejo prej nakazane številke), je več vzrokov, vsekakor pa sta najvažnejša ta, da je naša naraščajoča industrija začela že takoj po vojni črpati svojo delovno silo s podeželja in da je bilo v zadnjih letih moderniziranih in na novo zgrajenih na stotine kilometrov cest. Lahko trdimo, da ima skoraj vsaka družina v Sloveniji vsaj eno kolo, niso pa redki primeri, ko ima kolo vsak član družine. Važno je, da spregovorimo nekaj besed o tem vozilu, da prikažemo, koko moramo s kolesom ravnati in ga uporabljati. če opazujemo promet na naših cestah vidimo, da takoj po 14.uri ceste nenadoma napolnijo pešci in najrazličnejša vozila do takšne mere, da njihovo podobo ponekod bistveno spre menijo. Med vozili pa bomo opazili nešteto koles, ki prevladujejo zlasti na cestah naših industrijskih centrov in njihovi bližnji okolici, To niso kolesarji - športniki, temveč zaposleni ljudje, ki uporabljajo kolo kot prevozno sredstvo na poti na delo in domov. Vsa ta kolesa niso športni rekviziti, temveč sredstvo, ki prihrani našemu delovnemu človeku dragoceni čas, ki bi ga sicer izgubil, če bi odhajal in sc vračal domov peš. Kor jc večina njih kolesa nabavila za praktične namene, jih temu primerno uporabljajo in vzdržujejo, ne da bi preveč pazili na činitelje, ki prispevajo precejšen delež k varni vožnji^ Zanemarjajo znanje o cestnih predpisih in nego oziroma vzdrževanje kolesa. Če pa smo z -.nemorili ta dva čini-telje., tedaj smo opustili najvažnejše ukrepe , da bi si zagotovili varno vožnjo. STATISTIČNI EREGLED Splošna statistika prometnih nesreč, ki so jih povzročili kolesarji ter statistik- nezgod na poti na delo in dimov nam kažeta, da jo število teh nesreč visoko in da še ved no raste. Oglejmo si nek j številk iz statistike prometnih nesreč v letu 1959 za LRS: skupno število nesreč 1959 - 5,525 v primerjavi z letom 1958 - 4,3o4 kar pomeni por-st prometnih nezgod od lota 1958 za 23,6%, 96' so nosrečo delijo na: 228 smrtnih nesreč 2992 s to lesnimi poškodbami in 2lo5 z materialno škodo K ko pa jo s kolesarji? Vsega skupaj je bilo poško-994 kolesarjev, od tega: 59 smrtno ponesrečenih, 4o9 s hudimi telesnimi poškodbami, 526 z lahkimi telesnimi poškodbami. Visok odstotek hudo poškodovanih in smrtno ponesrečenih moramo pač pripis-ti dejstvu, da je kolesar nezaščiten in zaradi tog' izpostavljen pri padcu najrazličnejšim poškodbam. Torej pomnite: Vozite previdno, pazite na cesto in vodite, da boste pri kakršnem koli k-rambolu potegnili krajši konec! Vožnja s-kolesom ne zahteva, da bi imel kolesar posebno tehnično znanje, kor je konstrukcija kolesa skrajno enostavna in posebnega mehanizma sploh ni. Vendar pa zahteva vožnja s kolesom nekaj osebne spretnosti, s katero premagujemo nestabilnost vozila. Ravnotežje drži kolesar pri normalni vožnji sicer podzavestno in povsem mehanično celo do take meje, da lahko odvrne svoja z nimanje od vožnje m povsem druge stv ri, kar pa je v določenih trenutkih lahko usodno kajti dobro vemo, da nas lahko spravi iz ravnotežja še pr~v m jhen kamen, jama ali kakršna koli drug- sprememba na cestišču, Če je nismo pravočasno opazili in se na njo pripravili. Torej pozor! Eri vožnji s kolesom bodimo prisebni, koncentrirajmo svojo pažnjo na vožnjo in razmere na cesti ter se ne zanašajmo ni' n:so spretnost! Statistika nam pove , da spada, spretnost z letom starosti. Oglejmo si tabelo nezgod po letih starosti: Leta starosti Smrtne nezgode Telesne poškodbe do 18 let 3 I08 n 2^ n 9 2o2 " 35 " 11 246 n 4.5 n 6 lol " 55 " 17 154 M 55 H 8 59 ost-li 5 66 Zato pomnite: Eri vožnji s kolesom upoštevajte tudi lota starosti in so zavedajte, da sta vsako leto manj spretni! Eri vožnji s kolesom lahko naredimo nešteto napak, s katerimi kršimo pravil- cestnega prometa, ali pa so kljub na videz pravilni vožnji podajamo v nevarnost. Na tem mostu naj omenimo le nekaj primerov nepravilnosti, ki se najčeščo pripete in sc pogosto končajo z nesrečo. Zor. . ' 'tu. Žalec Po teži dovanih NADALJEVANJE PRIHODNJIČ O DELU ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV čoprav jo bilo v tej smeri žo pračoj napisanega, mislim, d ja vseeno še potrebno spregovoriti nclc .j besed. Up m,da se bo na podlagi tega ci nka razvil širša debata in dn bodo predstavniki organizacij še kaj več napisali o delu, V organizaciji ZK je zlasti pomembno to, da smo v preteklem lotu uvedli študijske sestanke. Udeležba je bila zadovoljiva, snov pa podana t-ko, da so jo tudi mlajši člani razumeli. Vsak'kor sc je študij o držal pri nad 1 gnijem delu članov ZIC v ostalih organizacij h. Ml dinci čl-'ni ZK so se zelo izkazali pri gradnji nove prodorne pači. Kljub temu pa im- jo premalo razumevanja ostale organizacije posebno še, kar se tiče finančnih vprašanj . Naj omenim samo, da ni mogla org nizacija poslati na “Partizanski marš” mladince s-'mo zaradi težav - glede denarja. Sindikalna podružnica sc je z uvedbo^posmrtninako samopomoči in oddihov na morju še bolj približala delovnemu človeku. Želimo, do bi s tem še nadaljevala in iskala še novih metod z - izboljšanje delovnih pogojev in oddiha delavcev. Organi delavskega samoupravljanja so v preteklem letu izredno dobro opravili svoje delo,^saj so bili doseženi rezultati, ki jih ni nihče pričakoval. Želimo tako uspešno delo tudi novim članom DS in UO, ki bodo izvoljeni 21.5,196o, Gotovo im-jo za uspešno delo v organizacijah največ zaslug čl ni ZK, saj so primeri, ko la - ti zelo uspešno rešujejo razne probleme , žartevuje jo svoj prosti čas za. san o izobraževanje ali del v drugih org-niz-cijah in društvih, so pa tudi t-lesni, ki bi lahko mnogo doprinesli skupnosti in delu posameznih organizacij, pa toga ne storijo. Potrebno bo še precej dola s člani, ki bi družbi lahko več koristili, pa tega iz kakršnegakoli razloga na storijo, še več pa s tistimi, ki dostikrat n-memo, nenamerno -li pa zaradi nevednosti s svojo dob-to škodujejo in dostila?-t porušijo še tisto, kar so njegovi tovariši o težavo zgradili. S taksnimi tovariši bo v bodoče še potrebno precej del'ti, dokler ne bodo razumeli, da je dostikrat potrebno in koristno podrediti svoje osebne interese v kor o t:\skupno st i. Sicer je takšnih pojavov kot sam jih navajala pred tem molo, tod- vseeno dovolj, da je potrebno o njih spregovoriti. Marija Oblak CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE Takoj po vojni jo bile zoradi ponanjkonja kvalificiranih delav-c ;v, kakor tudi zaradi hitre razširitve tovarno. v zelo omejenem Č^su potrebno usposobiti ljudi z^ bolj zahtevna delovna mesta. Kmalu pa je postalo očitno, da. taka površna vzgoja ljudi ne nore ostati večna, če sno hoteli le malo upoštevati trg,ki je zahteval vedno bolj kvalitetno blago. Takšno izdelke pa lahko napravi le zato usposobljena oseba, Uvidelo se je, da tudi nekaj nosačev trajajoči tečaji, ki so bili organizir ni po osemurnen delovnem času, no nore j o dati tistega, k-r delovno nesto zahteva. VAlENSUA Zato je dvoletna v jenska šola, ki se je pozneje podaljšala n tri leta, ponenila za na.še podjetje velik korak naprej v pogledu izobraževanja in usposabljanja naših ljudi za delovno mesto. Iz te šole smo dobili nekaj zelo dobrih kvalificiranih delavcev, posebno tistih, ki so se odločili Z" naše poklice iz veselja, no pa samo zaradi materialne nujnosti. Okrajna izpitno komisija jo posebno pohvalila našo bivše vajence kot najboljšo v okraju. Vendar pa. zarodi hitro razširitve naše tovarno nastaja nove vprašanje. Ali bo v-jonska šolavlahko dala dovolj kadra v bodoče ? Ali jo sploh potrebna triletna učno. doba za ono fazo dela, kar bo v bodoče po novi organizaciji dola prišlo v poštev? Ali sc ne bi d^lo na kak drug način usposobiti našo ljudi bolj hitro, ceneje in še bolj poglobljeno? Ali ne bi bilo prav, da. bi naši mladi ljudje bolj hitro prišli do kruha,posebno tisti, ki kažejo več zanimanja za to? Najnovejši sistem izobraževanja v tako imenovanih centrih za izobrazbo n".n dajo odgovor na vsa ta vprašanja. Po zelo skrbno izdelanih učnih programih bi lahko naši inštruktorji za delo v neprimerno krajšem času izučili novo g~ delavca z ^ poklic. Že začetno izkušnja v nek°~ tarih podjetjih so pokazale, da je mogoče naučiti novega človeka v šestih mesecih to, kar se je prej naučil v vajenski šoli v treh letih. Ta stvar nam vsekakor dn misliti, da je treba težiti za novimi napredne jširni učnimi prijemi. Posebno poglavje zavzema problem tistih delavcev,_ ki so premeščeni na druga delovna mesta, saj v prksi skorajda ne učimo ljudi za nove poklice. Posledice tega so: nizko doseganje norm, slaba kvaliteta, delovne nezgode, nezadovoljnost itd. Ce bi te ljudi prekvalificirali po centru za izobraževanje, bi vsaj največji problemi odpadli. Pri tem novem sistemu izobraževanja pa je treba vedeti, da si bodoči delavci v času priučevanja ne bddo mogli pridobiti toliko splošne izobrazbe; kot so ši jo do sedaj v triletni vajenski šoli v Žalcu. Zato bo potrebno,j3lq se bodo na priučovanje sprejemali samo tis bi delavci, ki že imajo potrebno splošno izobrazbo, ker bomo v nasprotnem primeru prišli do podpovprečja izobraženega delavca, kar bi močno zavrlo ned drugim tudi delavsko upravljanje. Tudi s pošolskim učenjem bi lahko dosegli zaželeno r^ven, vendar bo potrebno za to najti primarno stimulacijo, da se bodo ljudje uegn posluževali. • Zelo blizu temu vprašanju so -tudi naši medsebojni odnosi. Anketa drugih podjetij, kakor tudi noša predlanska anketa uslužbencev je pokazala, da same plače ne rešujejo Že same po sebi vseh vprašanj in težkoč v podjetju, ampak dajemo na prvo mesto medsebojne odnose. Težko je delati nekomu, če so njegovi sodelavci no zmenijo zanj, ali pa ga celo zaničujejo, ali nekomu, ki pomeni za svojega nadrejenega samo številko ali samo delovno silo, ali pa tistemu voditelju, do katerega imajo njegovi podrejeni nemogoč odnos, Tu sem navedel sm:io nekaj problemov in predlogov za razpravo, končno pa bodo o tem odločali za to odgovorni organi. Franc Oblak ALI ŽE VESTE . - da so z mesecem majem uvedli v Zdravstvenem domu v Žalcu ob nedeljah in praznikih zdravniško dežurno službo, ki traja od 14- ure prejšnjega dne do ponedeljka u2, dne po prazniku do 6 ure zjutraj. Tudi iz Liboj se lahko poslužite dežurnega zdravnika v primeru potrebe, - d’ bo med 5, in 12, junijem '"TEDEN VARNOSTI", Vsi odgovorni vodje v podjetju, kakor tudi delavci ruj V tem času poskrbijo, da. bo pospešeno zdravstveno-tehnična in tudi propagandna dejavnost in da bi s tem zmanjšali število obolenj in nesreč. loo da jo za proslavo 145.obletnice obstoja podjetja in lo, obletnico delavskega upravljanja sestavljen odbor, ki bo vodil pripr-vo z- proslavo, V odboru so: Božo Lukman, Milan Kralj , Minka. Šuler in Rado Rante lic. Odbor želi, da bi au vsi člani kolektiv- pom-goli z nasveti in delom, da bomo pristopili k organizaciji centra za izobrazbo odraslih. V tem centru bomo priuocV' li delavce za določena poklice , kjer jo možna f-zna delitev dela. Pričakujemo, da bomo s tem dvignili proizvodnjo za Ro - 3>o% v določenih proizvodnih oddelkih. da. bomo organizirali obje, v no službo po tovarniškem ozvočenju, V dnevni program bomo uvedli obj-ve najpomembnejših politično gospod" rskih dogodkov, obvestila in glasbo po želji. da. j c v ponedeljek, 16, maja bila. v Ljub.lj-.ni konferenc - urednikov in predsednikov uredniških odborov za tovarniški tisk. Tovarniški listi izhajajo mesečno v nakladi 70,000 izvodov in so pčhstali pomemben či-nitelj obveščanja ih sc-z no n j a n j a pr o iz va. j a 1 c e v s problemi naših, podjetij. Na konferenci so sklenili, da si bodo vsi izmenjavali liste in da se pri društvu novin rjev ust-novi po sobna, sekcija za tovarniški tisk tur da sc or gnnizirajo seminarji za urednika tov-miških tiskov. da bomo proti tistim tovarišicam, ki bodo iz malomarnosti ponos na žile kop-lnico in g-rde robne prostore strogo ulcropali, Božo Luku:.n 'EMO H ZNAMO, ZATO PA ERI MAS MI OBRATNIH NESREČ ! lol RIBO D R Z Karli jo bil zelo vnet ribič, raci pa je snelo , d- jo le redkokdaj ulovil kakšno ribo. Ko je že incl dovolj pikrih opomb in zbadljivk svojih športnih tov-rišev, s g jin je hotel maščevati na naslednji način: E.;pr-'vil ja znaš za vabo iz testa in kovine usedline, vse skupaj sta- Z-vil v pločevinasto slc-tlo y ' I. ~1 in si pri prijatelju, ki * s * v-/ jo inol precejšnjo noro risarskeg- talenta, dal napraviti ovitek z napisan "Ribodrž”. Eato je odšel v rib-rnico in lcupil za tri tisoč dinarjev svc_ žili rib. Bilo jih je Z' polno vedro:1. "Je to za menzo"? ga ^ je vprašala začudena prodajalka, "Ee, za nojo lastno potrošnjo”, ji je zagotavljal Karli. MPoten po je to kar precejšen izdatek za vas”. Kje neki! Iz teh tri tisoč^jih bon dobil gotovo petkrat toliko”. Prodajalka je bil" takšnega kupca vesela in ni več silila vanj z vprašanji, da si ne bi premislil. Zd"j je K-rli krenil z vedron in ribiško palico k reki. Vedro z rib-ni ja postavil ob poti na vidno nosto, nanj pa škatlo z napisen ”Ribodrž”. ”Zdaj sc bo začelo”, si je ni-slil Karli, “drago jin bon prodajal noj novi proizvod Vabe in z nj in ni bodo poplačali vse zbadljivke!” Kmalu je prišel mino zajeten možakar, katerenu so je že na obrazu poznalo, da nu je ribištvo specialiteta, Tnkoj je opazil polno vedro rib. ”Stc vi nalovili tole ribc?”