itev. 223 /4 Imf IZHAJA DAN TRST, sobota 13. avgusta H3MO. Tečaj XXXV hidl ob nedeljah In pra2mklh ob 5^4Qipe-trpeče duše... Po dolgih zapovednih osebnih refleksijah sem se konečno vprašala: čemu ne bi poskusila na kak način poravnati to taj-nostno nesrečo svoje usode ?" Ponavljala sem si, da sem nespametna, ako ne izkoristim prilike, da izboljšam in na novo sezidam svoje življenje po pravi resnični ljubezni in to v dobi, ko moja mladost še ni popolnoma odevela. Še nekaj let, in prepozno bi bilo!... ; Bogve, kako pregrajo bi našla med seboj i in Gerhardom ? — Vse predsodke, — ali nobene dolžnosti do časti in poštenja — razen one morda, da ne bi lagala. Toda, Ida bi imel moj mož resnično opravičene i zahteve, da bi imel on, ki me je vzel, (ka-| kor pojmim sedaj) samo radi moje dote da bi imel v sili oni milijon lepo pri rokah, da bi on, ki ga je spoštoval in častil ves svet, imel izključno pravico do mene, a jaz niti sama za-se nobene, niti najmanjše pravice, ne, tega nisem hotela priznati, temu se i nisem hotela udati \ ! In niti danes ne pri-jznavam tega! Dolžna se nisem čutila nasproti niko- mur drugemu, nego nasproti sebi in Bogu ! Moja prva pobožnost pa se je tudi razpršila vsled notranjih muk. Nemožno se mi je zdelo, da bi me bil Bog obdaril z željo „ljubiti in ljubljena biti", „srečo deliti in jo občutiti", samo zato, da bi tem boljše čutila pohabljenost mojega boljšega Jaz . . Kaj mi je ostalo na to ? Potreba samospoštovanja, to je bilo vse. Kar sem Vam povedala v svoji puntarski eksaltaciji, Vam bo šele jasno, če Vam povem, da mnenje sveta ni imelo za-me nobene vrednosti in ravnotako malo je bilo v meni rešpekta pred zakonsko konvencijo. Po pravici ali ne: jaz nisem pripozna-vala nobenega druzega sodnika, nego edino svojo vest. In moja vest mi je ukazovala, da ne smem lagati! Ukazovala mi je, da mi ni treba izpolnjevati dolžnosti, s katero sem se obvezala, ne da bi jo razumela: kakor tudi ne nasproti človeku, ki ga nisem videla takega, kakoršen je bil. (Pride še). Stran II ►EDINOST« št. 223 V Trstu, dne 13 avgusta 1910. deficita, ki jim preti ob zaključenju razstave. Poslali so n. pr. v Barkovlje krčmarju „Narodnega doma", o katerem pač ne smejo trditi, da niso znali, da je Slovenec, kar 3 srečke, z opombo, da jim dopošlje dotični znesek po čeku, ki je bil priložen. Pisali so seveda v italijanskem jeziku in kar je še najlepše, je bil zavitek odprt, tako, da če bi se po poti katera izmed srečk zgubila, bi moral prejemnik srečko lepo plačati in molčati. Morda računajo gospodje tudi na ta slučaj! Vsekakor pa je stvar čudna! — Srečke so seveda romale svojo pot nazaj in tako priporočamo vsem Slovanom, ki bi prejeli še kakšno tako poštno pošiljatev, da jo kar nemudoma vrnejo. — Će so gospodje sami skočili v vodo, pa naj sami priplavajo na suho ! Mi jim že ne bomo pomagali, ker naš denar je predrag, da bi ga dajali za srečke za razstavo, ki ima demonstrativen, zoper nas naperjen namen Priporočamo torej še enkrat! Češka in slovenska politika. Ozirom na polemike, ki jih je izzval znani Masaryku pripisovani članek v „Naši dobi", prinaša praška „Union", ki se je doslej držala v rezervi, članek pod gornjim naslovom, v katerem jemlje Masaryka in Čehe v obrambo ter odločno oporeka, da bi bil imel oni članek tisto za Jugoslovane žaljivo tendenco, ki se mu je pomotoma pripisovala. Najprej konstatuje, da Masaryk ni avktor onega članka, a povsem izključeno je, da bi ta mož tako zaničljivo sodil o kulturnih postulatih južnih Slovanov. Isto-tako je daleč od njega misel, da bi hotel razbijati „Slov. unijo". On je le — a to je že davno znano — nasprotnik vsake ob-strukcije, posebno pa ob vseučiliščnih vprašanjih. Kakor nasprotnika jugoslovanskih kulturnih stremljenj ga ni smeti smatrati že zato, ker ravno njega je najti povsodi, kjer gre za napredek in kulturo človeštva sploh. Ravno Masaryk se je na konferencah z ministerskim predsednikom najodločneje po-tezal za zahteve Slovencev — tako, da mu je ravno dr. Šusteršič izrekel svojo zahvalo, in ne le Masaryk — tako zatrja „Unionu —, ampak vsi češki poslanci imajo smisla za stremljenja Jugoslovanov ter goje do teh poslednjih najtopleje simpatije. Zato gredo prijatelji d.ra Šusteršiča veliko predaleč, ako iz njegove antipatije proti obstrukciji izvajajo zaključke, na kakoršne gotovo ne misii noben češki poslanec ! Ob enem opozarja „Union" na izjave načelnika čeških agrarcev, posl. Udržala, torej onih čeških poslancev, ki so se bili brezpogojno pridružili obstrukciji. Udržal je naglaŠal, da češki poslanci sami niso dovolj močni, da bi mogli samostojno vspešno nastopati in trebajo zato zaveznikov. Poslanec Udržal hoče sklicati tudi posvetovanje čeških poslancev v namen, da se napravi konec strankarskemu cepljenju, ki je j prava, rak-rana čeških politikov na Dunaju, j Čitatelji se morda še spominjajo, da j smo tudi mi v članku, naperjenem proti j članku v „Naši dobi", posebno opozarjali | na to veliko zlo v češki politiki. Mi jemljemo seveda te izjave praškega lista in poslanca Udržala z največjim zadoščenjem na znanje in želimo le, da bi se po tu naglašanih nazorih trajno urejevalo [ razmerje med češko in jugoslovansko politiko!! Le v tej smeri leži pot do uresničenja stremljenj Čehov in Jugoslovanov. Vsaki drugi vspeh, dosežen v navskrižju s j to potjo, je le efemeren in ne more biti | trajen. Opozarjamo pa praško glasilo, da se j tudi glavno glasilo dalmatinskih Hrvatov, j zaderski „Narodni List" oglaša na adreso j prof. Masaryka z istim očitanjem, kakor smo j je napisali mi: da je namreč sam zakrivil,; da je prišlo do tega neljubega incidenta, ker ni takoj d e m e n t i r a 1 tendencijozna zavijanja in zlorabljanja njegovega imena v nemških listih. Celjski sokolski zlet leta I9IO. Manifestirajmo dne 14. avgusta z velikansko udeležbo, da čutimo z dragimi nam brati na Štajerskem, ki bijejo na eni najvažnejših postojank — v Celju — naj-Ijutejši boj z janičarji lastne nam grude. — Dostojna manifestacija slovenske in slovanske misli naj bo ta najpomembnejša slav-nost, kar jih je priredilo slovensko So-kolstvo ! Dnevne novice. Župan Hribar. „Slov. Narodu" poročajo z Dunaja : V verodostojnih in dobro poučenih krogih se zatrjuje, da so vse vesti o nepo- i trditvi župana Hribarja prenagljene in ko-, mentari raznih listov gole kombinacije. — J Odločba baje še ni padla, ker tudi po sodbi objektivnih vladnih mož absolutno ni najti stvarnih razlogov za tako nezaslišano žaljenje petkrat potrjenega in za ljubljansko občino nad vse zasl ižnega moža. Merodajni krogi se tudi boje, da bi napravil tak korak vlade najslabši vtis v vseh slovanskih parlamentarnih krogih ter bi lahko imel tudi v parlamentu nedogledne posledice. — Vsled tega nikakor ni izključeno upanje, da osrednja vlada vendar-le odkloni zahtevo iz vestnih ekstremnih faktorjev, katerim na ljubo naj bi padel župan Hribar. Velikim županom ličko-krbavske županije je imenovan banski svetnik hrvatske vlade Stjepan pl. Beloševič. Avstrijski nemški katoliški shod se bo vršil v Inomostu od dne 9. do 12. septembra t. I. Bosanski izseljenci. Iz Belegagrada : V četrtek dne 11. tek. m. je s posebnim vlakom dospel semkaj Mijo Pelivanović iz Bosne s 25 rodbinami, ki potujejo iz Bosne v Carigrad. Finci in splošna vojaška dolžnost lz Petrograda poročajo: Ker se je razglasilo, da namerava ruska vlada uvesti s 1. decembrom na finskem splošno vojaško dolžnost, so sklenili vsi odlični finski politiki in vsa Finska politična društva, da proglasijo proti splošni vojaški dolžnosti stavko. Ruska vlada pripravlja radi tega najobsežneje odredbe. Odpuščeni ruski intendanti. Iz Petrograda : Tukaj je bilo odpuščenih iz službe dvanajst intendantov, ker se jim je dokazalo, da so sodelovali pri nedavno odkritih državnih poneverjenjih. Izvolski na dopustu. Iz Petrograda: Minister za unanje stvari Izvolski je v četrtek nastopil svoj dopust. Nemški cesar Viljem je kakor znano, človek ki se razume na vse. On je hotel veljati kakor skladatelj, pesnik, kakor slikar, z eno besedo rečeno, kakor universalni ženij. Sedaj pa se hoče lotiti še žurnalistike ; postati hoče časnikar. Poroča se namreč, da namerava Njegovo nemško Veličanstvo začeti izdajati časopis, pri katerem bo on sam lastnik, izdajatelj in glavni urednik. Namen temu časopisu, ki ga bo izdajal nemški Viljem pa bo, da bo pobijal — časopise! To bi se torej reklo, da hoče Viljem izganjati peklenščeka z Belcebubom. Že po tem bi se dalo soditi, da se nam časnikarjem po poklicu ni potreba prav posebno bati konkurence tega najnovejega mojstra — skaze. Oficijelni obisk bolgarske carske dvojice na Dunaju je določen za mesec september t. 1. Carsko dvojico bodo spremljali ministerski predsednik Malino v, minister za unanje stvari Paprikov in načelnik cesarjeve pisarne, Dobrovič. Izlet Čehov na Dunaj še vedno ne da mirno spati nemšk. šovenistom, ki so v ta namen sklicali že več protestnih shodov. Nekateri češki listi so že začeli nagovarjati, da bi opustili ta izlet. To bi bilo tudi najbolj pametno. Čemu nositi denar ljudem, ki nas ne marajo ?! K umoru v Krakovu. Afera politi-škega umora zavzemlje vedno večje dimen-sije. Policija je izvršila več hišnih preiskav pri doseljencih iz ruske Poljske. Pri tem je bilo najdenih številno tiskanih proglasov poljske nar. delavske stranke, v katerih je neki drugi, v Krakavu bivajoč član poljske narodne delavske stranke, neki Ivan K., obsojen na smrt. Vsega imena tega na smrt obsojenega policija ni mogla doznati. Preiskava, ki se je vršila na stanovanju umorjenega Ryboka, ni mogla dognati, da je bil ta v zvezi z rusko tajno policijo. Umorjeni je vedel za nevarnost, ki mu preti. Bii je v velikem strahu ter je nameraval izseliti se v Brazilijo. Aretiranih je bilo tudi par drugih oseb, ki so osumljene, da so bile v zvezi v morilcem Trubnavskim. Jezikovni boj v Šleziji. Pri okrajni sodniji v Tečinu je bila vložena proti češkemu trgovcu Svobodi tožba v nemškem jeziku. Toženec je prišel k prvemu naroku in je vložil proti tožbi prigovor, ker ne umeje nemški. Razprava je bila odgodjena in Svoboda je dobil nalog, da mora k prihodnjemu naroku poslati zastopnika, ki je zmožen nemškega jezika. Ker je tudi pri drugem narodu navajal kakor razlog nepo-znanje nemšk. jezika, je bila izrečena proti njemu kontumačna razsodba. V razsodbi je rečeno, da je v Tečinu edino-le nemščina deželni jezik in je bilo torej treba izreči kontumačno razsodbo. Dcmače vesti. Ponesrečeno opravičevanje. Kakor je razvidno iz današnjega našega uvodnika, je v „Slovenskem Narodu" neki znani slovenski politik iz narodno-napredne stranke naslovil resno svarilno besedo na somišljenike in vso javnost. Svari namreč pred izvestnimi nepremišljenimi političnimi demonstracijami, ki le Škodujejo in nič ne koristijo — ker dajajo le povoda zlohotnim ljudem, da sumničijo stranko in slovenska stremljenja sploh ter navajajo vodo na mlin naših sovražnikov! Ta z najboljim namenom in premišljeno napisani poziv je hitro porabil „Slovenec", da bi opral sebe in opravičil svoje denuncijacije na škodo sokrvnih bratov, češ: Vidite, celo ta narodno-napredni odličnjak potrja, da je le resnica, kar smo pisali mi. „S tem je za nas velesrbski intermezzo v naše največe zadovoljstvo odpravljen lu Ali res? Nič ni res! Tako govori že dejstvo, da se je „Slovenec" v dosego svojega namena moral poslužiti finese, da je premiso onemu svarilu narodno-napred-nega politika (dra. Tavčarja) popolnoma postavil na glavo in da mu podtika nekaj, na kar avktor gotovo ni mislil in kar je v dijamentralnem nasprotstvu z njegovim mišljenjem in presojanjem stvari. Dr. Tavčar ni napisal svojega svarila zato, ker veruje v kake slovenske veleizdajalce in ker smatra resnimi kake nepremišljene pojave nepremišljenih ljudij, marveč zato: ker zlohotni ljudje na in-famen in brezstiden način izrabljajo take „otročarije" v svoje namene! Taka sta geneza in namen onega posvarila. To poslednje involvira torej obsodbo ravno — „Slovenčevega" početja. Posito, sed non concesso — če bi se bilo tudi res godilo vse, kakor trdi „Slovenec", ostaja še vedno nečuven škandal in neizbrisna sramota, ako ravno kak slovenski list fruktificira take stvari v svoje strankarske namene, da-si dobro ve, da morejo tujerodni sovražniki, ki jim je uničenje našega naroda vrhni cilj, njegovo pi-sarjenje izrabljati v svoje, za našo bodočnost smrtonosne namene! Dr. Tavčar ni torej napisal svojega posvarila zato, ker veruje v „Slovenčeve" trditve, ampak zato, ker se boji usodnih posledic takim denuncijacijam !! Res, čudna logika se oglaša v „Slovencu", kadar mu tako kaže radi lastnih strankarskih koristi. Po njegovi, sedaj ad hoc prikrojeni logiki bi tudi svarilo pred tatovi opravičevalo — tatove f! Po tej logiki bi mogli namreč tudi takim svarilom podtikati smisel: prav imajo gospoda tatovi, če so že ljudje tako neprevidni!! Naš navadni razum nam pa pravi, da bi bilo to tudi čudna morala, ki bi hotela iz graje ljudem radi njihove neprevidnosti nasproti tatovom, izvajat zaključek, da so tatovi — opravičeni! Ne ne! „Slovenčevo" opravičevanje je popolnoma ponesrečeno in si je moremo psihologično tolmačiti le tako, da „Slovenec" grenko občuti nečastno pozicijo, v katero je padel v svojem strankarskem fanatizmu in da bi se hotel na lep in dostojen način umakniti iz grde luči, v kateri stoji sedaj pred vso samozavestno in nebizantinsko slovansko javnostjo. Storite konec škandalu! Dan na dan prihajajo v naše uredništvo ljudje, ki se pritožujejo, kako niso mogli opraviti na vojaškem oddelku mestnega magistrata svoje prijavne dolžnosti, ker jih ni hotel nihče razumeti. Poživljamo zato c. kr. ter posebno c. in kr. vojne oblasti, naj store konec tem škandaloznim razmeram, ki vladajo na vojaškem oddelku mestnega magistrata ter po-skrbe, da bodo vsaj oni magistratni uradniki, ki vrše posle države, spoštovali zakon. Degradirani železničarji. Iz krogov železničarjev smo prejeli: Že več let sem so imeli nekateri železničarji — namreč nižji uslužbenci in delavci drž. železnic — navado, da so si neopravičeno šivali zvezde na svoje bluze. Nekateri so si prišili kar po tri zvezde, da-si niso bili opravičeni nositi niti ene. V tem so se odlikovali posebno mlajši fantje, ki so se ob nedeljah s svojimi zvezdami na paradnih uuiformah „postavljali" pred cerkvijo sv. Antona novega ter obračali na-se in svoje zvezde pozornost — punic. Da je fant, ki je imel po tri zvezde, lahko dobil bolj brhko punco, nego oni, ki je imei le eno, ali pa nobene, je i že samo ob sebi umevno. Ali vsaka stvar ima svoj konec, klobasa pa dva, so govorili enkrat. Stvar z zvezdami je pa imela en začetek in en konec, ki ga je napravilo ravnateljstvo drž. železnic, ko je doznalo za vso to stvar. Izdalo je na vse uslužbence okrožnico, v kateri je natančno navedeno, kdo je opravičen nositi zvezde in koliko. Proti onim, ki bi se pregrešili proti tej naredbi, se bo postopalo z discipliparnimi kaznami. Ta naredba zadene hudo posebno punce, od katerih gotovo pade marsikatera iz devetih nebes, ko bo videla, da je njen fant — degradiran. Nekoliko grenke resnice. V članku, s katerem komentira prepoved izleta NDO. v Pulo, piše „Naša Sloga" : „Ali ne prihaja vsako zlo vsikdar na škodo. Tudi ta prepoved ne sme mimo nas, da ne bi se iz nje vsaj nekaj naučili. Iz nje morajo izvestni naši narodni krogi crpiti prepričanje (ki ga doslej še niso imeli), da je pri nas v Istri absolutno nemožno vsako pomir-jenje in vsako sporazumljenje. Italijani Istre hočejo — in v tem so vsi složni in vsi enaki — našo narodno smrt in nič druzega. Nekateri njih imajo sicer na jeziku med in sladkor — ali srca so jim polna strupa in žolča. — Od tu naj naši narodni krogi crpijo daljnji pouk, da se od vojaških krogov — bilo mornaričnih, bilo vojskinih — nimamo ničesar nadejati. Rabili nas bodo proti našim in državnim neprijateljem, kakor so to delali, ali pomagali nam ne bodo nikdar. Oni mrzijo in prezirajo nas kakor Italijane — morda nas še bolj —, ker vedo, da smo doslej po suženjski poljubljali palico, s katero so nas tepli. Glejmo torej, da v bodoče ne bo več tako !" Aeronavtsko letanje, ki se bo vršilo jutri in pojutrnjem v Kopru, ima namen, da privabi kaj kalinov na bankerotno razstavo. Priporočamo našim ljudem, ki se zanimajo za to stvar, da se udeleže tega aeronavt-skega izleta jutri ali v ponedeljek, svarimo pa, da se ne bi kdo tako daleč spozabil, da bi vrgel proč tudi eno krono za ono famozno razstavo! Živela Avstrija! — Doli z Avstrijo! Z nenavadno „trpkostjo" slika „Naša Sloga" paralelo med postopanjem c. kr. oblasti žnjimi, ki so se ob vsklikih „Živela Avstrija /" vsikdar borili proti njim, ki kriče: „ Doli z Avstrijo Puljski Slovani so bili, ki so pred 10 | leti povodom občinskih volitev povzdignili i prestiž vojne mornarice, boreč se proti ka-| mori in italijanski iredenti, izpostavljajoč j svoje prsi — ne za-se, ampak za Avstrijo, | vsprejemač na-se odij in ime leccapiattini! Tem Slovanom, tem najzvestejim državljanom ne dovoljujejo, obiska svojega vojnega pristanišča in svojih bratov v njem!... To je sramota, da so se udali terorju italijanske sodrge. In ko je temu tako, vemo sedaj, da so naši izleti odvisni od dovoljenja italijanske sodrge! A ker nam ta povsodi in | dosledno zabranjuje vhod v mesteca, kjer bivajo Italijani, pa je naravno, da hočemo tudi mi od svoje strani uvesti agitacijo, da tudi signorotti ostanejo zaprti v svojih mestih ter jim hočemo zabraniti vsak demonstrativen obisk v naših vaseh. Če je njim provokacija to, da nas, ki nas je mnogo po mestih, obiskujejo naši bratje, je pa tem veča provokacija, ako oni hodijo tulit v naše vasi ter kričat svoje: Viva Dante, Jnella patria de Rossetti in drugo, kar spominja na bodalo in — glad. Tudi mi ne bomo dopuščali, da bi ti signorotti zanašali v naše čiste hiše smrad in nemoralo ter razne kužne bolezni. Take potepuhe naj naši ljudje neusmiljeno naženejo, da jih mine volja do napadanja naših deklet. Ti signorotti naj puste svoje blato po mestih, da v njem segnijejo. „Naša Sloga" zaključuje: Ako nas Italijani ne puščajo v mesta, potem jim moramo mi vračati z enako mero s tem, da jih ne puščamo v naša sela. Italijani hočejo tako, mi pa — tako! Iz šolske službe. Profesor na nautićni šoli v Kotoru Anton vit. Beden je imenovan profesorjem na navtični sekciji trgovske in navtične akademije v Trstu. — Profesor na državni gimnaziji v Gorici dr. Karol Oz-vald je pomaknjen v osmi činovni razred. Iz finančne službe. Finančni komisar dr. Alojz N u 11 i je imenovan finančnim tajnikom v področju finančnega ravnateljstva v Trstu. Odlikovanje. Železniškemu tajniku in predstojniku trgovinskega oddelka c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu dr. Robertu Sauter pl. Riedeneg je podeljen naslov cesarskega svetnika. Razvitje zastave pevskega društva „Zastava" v Lonjerju, ki obhaja letos svojo 25-letnico, se torej vrši jutri. — Lonjerci se pridno pripravljajo da ta svoj jubilej praznujejo na način, ki je dostojen in vreden slovenske narodno-zavedne in napredne vasi. Obilne prijave od strani narodnih društev pa dokazujejo, da vživajo Lonjerci simpatije v vsej okolici. Kakor so Lonjerci na to ponosni in se s hvaležnostjo opazujejo zanimanje, ki jim ga kažejo ostali bratje-so-sedje, tako si laskajo od druge strani s priznanjem, da zaslužujejo to zanimanje, to simpatijo. Saj je to mala, v strani ležeča okoličan -ska vasica, v kateri narodna zavest živo tli, saj je to vas zavednih odličnih mož, ki imajo čisto, narodno, nestrankarsko vzgojo. Četrt stoletja je minulo, kar so se začeli zbirati okoli društva, ki jim je bilo središče zavednosti, navdušenja, izobrazbe. Pod krepko roko tedanjega okoličanskega organizatorja, učitelja gosp. Stele-ta, so izborno napredovali, tako, da so leta 1886., ko so okoličanska društva priredila v gledališču „Fenice" koncert, tudi Lonjerci tam sodelovali; in ne z najmanjim vspe-hom. — Po odhodu Steleta vodila jih je energija gosp. učitelja in sedanjega istrskega deželnega poslanca Josipa Valentiča do obilnih vspehov. Valentičev naslednik je bil neutrudni pokojni Hrabroslav Ražem. Žrtvoval je tudi on mnogo svojih mladih moči lonjerski „Zastavi", pa so mu zato Lonjerci tudi ohranili hvaležen spomin. Slednjič je prišlo društvo pod vodstvo domačina — Lo-njerca, ki se je z vnemo in ljubeznijo do domačinov poprijel dela. „Zastava" ima danes dober moški in še boljši mešani zbor. Naj bi bil jubilej ob 25-letnici tudi mejnik v razvoju, v katerem naj po dobi priprave nastopi doba stremljenja po dovršenosti in popolnosti. Shod državnih uradnikov. Jutri v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri predpol. imajo državni uradniki vseh strok velevažen shod v prostorih uradniškega društva ul. Stadion štev. 6. Dr. Fritsch podpredsednik centralnega društva uradnikov na Dunaju bode poročal o službeni pragma-tiki. — Zveza južnih železničarjev (Sud-bahnerverband) vabi na shod uradnikov južne železnice, ki se vrši v Mariboru na praznik dne 15. avgusta t. 1. ob 3. uri po-poludne v „Gambrinushalle". Dnevni red: 1.) Stališče uradnikov južne železnice k pismu generalne direkcije od 20. julija t. L na personalno komisijo, oddelek uradnikov. 2.) slučajnosti. K temu shodu imajo vstop vsi uradniki južne železnice. Kolesarsko društvo „Balkan" naznanja svojim kolesarjem, da priredi jutri v V Trstu, dne 13. avgusta 1910 ►EDINOST« št. 223. Stran III. nedeljo izlet v Komen, kjer se v večem številu udeležimo kolesarske dirke in veselice III. odelka dr. Balkan v Komnu. Odhod izpred kavarne Commercio ob 1. uri pop. — Dne 7. t. m. se je vršila ob lepem vremenu dirka za dr. prvenstvo, proga Vr-dela—Opčine—Sežana—Storje in obratno, km. 42, maks. čas 90, daril 5. Prvi je prišel na cilj Josip Benko, ki je prevozil progo v 1 uri 19 min. 2/5. — II. Josip Vidmar 1 uro 21 m. :— 111. Josip Modrijan 1 uro 24 m. — IV. Sišković 1 uro 25 m. — V. Turk Ivan 1 uro 25 m. Po dirki je bil sestanek na vrtu gosp. društva na Vrdelci; ker je bil proglašen izid omenjene dirke in se je razdelilo zadnje nagrade dirke junioijev. Dirkači juniorji, ki niso še dobili daril, naj jih blagovolijo dvigniti pri dr. blag. g. Ant. Podbršeku ul. Stadion 19. Odbor godbenega odseka N. D. O. uljudno vabi vse one tovariše, ki so se upisali in vse one, ki se niso in se mislijo ▼pisati v to godbo, da pridejo danes, v soboto na sestanek točno ob 8. uri zvečer v prostore N. D. O. pri Sv. Jakobu (Campo S. Giacomo št. 5 I.). Kdor je zadržan danes in se misli vpisati, se lahko vpiše Še jutri v nedeljo od 10—12 dop. pri tajniku v zgoraj omenjenih prostorih. S teorijo se prične prihodnji teden. Vstopnice za slavnost razvitja zastave pevskega društva „Zastava* v Lonjerju se prodajajo razven v drugih že določenih krajih tudi v uradu „Nar del. org". v ul. Lavatoio. — Vstopnina 50 stot., za otroke 20 st. Družba sv. C. in M. razpolaga z velikim številom svojih jubilejnih razglednic. Razume se, da naj se ta jubilejni spomenik tudi razpeča v družbenem jubilejnem letu. Prosimo. K vseučiliščnem tečaju v Brnu je dobila od mestne delegacije podporo za potne stroške tudi ena slovenska učiteljska moč. Stvar je šla sicer težavno, ali po odločnem nastopu gospoda svetovalca Alojzija G o r i u p a se je vendar posrečilo pridobiti že 4 mestne svetovalce, da so glasovali za to podporo. Proti je glasovalo tudi 5 svetovalcev, £na kar je g. župan dirimiral Goriupovemu predlogu v prilog. C. in kr. vojna mornarica. Vojna la-dija „Panter" je 11. t. m. priplula v Čefoo-Na ladiji vse zdravo. Novi stokronski bankovci. Avstro-ogrska banka je včeraj razglasila, da odtegne sedanje stokronske bankovce prometu in da prične z 22. avgustom izdajati nove stokronske bankovce. Odbor N. D. O. naznanja vsem tovarišem, da je douiti vstopnice za slavnost razvitja zastave pevskega društva „Zastava" v Lonjerju, ki se bo vršila jutri v nedeljo 14. t. m., v uradu NDO., ul. Lavatoio, po 50 stot. Tem potom se naznanja vsem, ki se žele udeležiti slavnosti, da bo shajališče pod Bošketom, točno ob 3. uri pop., odkoder bo odhod z društveno zastavo v Lonjer. Naprošeni so torej vsi tovariši, da si že v naprej preskrbijo vstopnice, da ne bo treba pri vhodu potem čakati. Tovariši! Pokažite rodoljubnost tudi za to slavnost, da pokažemo našim okoličan-skim Lonjercem, da čutimo tudi mi ž njimi. Torej vsi jutri v nedeljo pod zastavo NDO. v naš narodni Lonjer! Tržaška mala kronika. Padel z drevesa. — 6-letni Rudolf Uit>ančič iz Barkovelj št. 181 je zlezel včeraj na češpljevo drevo, da bi jedel češplje. Nakrat je zgubil ravnotežje in padel z drevesa. Ob padcu si je zlomil nogo v stegnu. Roditelji so dečka prinesli v mestno bolnišnico, kjer so ga pridržali. Padel s kripice., Andrej Besednjak, kovač, star 43 let, iz Škrilj pri Ajdovščini, je bil včeraj na semnju v Sežani. Ko je opravil svoje posle, je najel kripico, da bi ga prepeljala na bližnjo postajo. Med vožnjo je kripica trčila skupaj z drugo kripico in Besednjak je tako nesrečno padel s icripice, da si je zlomil eno rebro in si pretresel možgane. Prepeljali so ga v tukajšnjo mestno bolnišnico. Poskus samomora. — 20-letni Viljem Brod, stanujoč na Korsu Št. 9, III. nadstr., je v samomorilno svrho o polunoči skočil z okna svoje sobe na dvorišče. Zadobil je težke notranje poškodbe. Prenesli so ga v bolnišnico. — Vzrok obupnemu činu je neznan. Koledar in vreme. Danes: Hipol. in Kas. muč. — Jutri: XIII. Ned. po Bink. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -I- 26 ° Cels. — Vreme včeraj lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Tendenca za nevihte. _ Društveno vesti. Tržaško podporno in bralno društvo vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže slavnosti bratskega društva „Zastava* v Lonjeru. Odhod oziroma zbirališče na mostu pri Bošketu točno ob 3. uri popoludne. Odbor. Vojaško veteransko društvo za Trst in okolico bo imelo izreden občni zbor danes v soboto ob 8. uri zvečer t prosto- rih restavracije „Fin din g" ulica Cologna št. 11. Dnevni red: Naznanilo radi oddaje v najem obrtnega dovoljenja. Ako bi ob določeni uri ne bilo navzoče dovoljno število členov, vršila se bo druga glavna skupščina ob 8.30 uri brez ozira na število navzočih. Na slavnosti „Vrdeljskega Sokola" dne 4. septembra t. 1. bo med drugim tudi »kolo sreče" in „srečolov". — Da bo med dragimi gosti kar največ „srečnih", naj rodoljubi kaj podarijo! v ta namen. Vsak, še tako skromen dar vsprejme s hvaležnostjo brat H. Schmidt, trgovec pri Sv. Ivanu-Trst. P. s. Vsa znamenja kažejo, da priredita ob tej priliki „mednarodno razstavo" v prid Vrdeljskega Sokola" vseučiliščna prof. dr. Speh in dr. Zoc, katerima se baje pridruži tudi sloviti muzik prof. Žaga, s svojo imenitno „kapelo". Ako se to uresniči, potem je polom koperske razstave" neizogiben. — Toliko v naglici. Na zdar ! Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Zlet v Pazin. Oni, ki so radi raznih okolščin zadržani udeležiti se izleta v Celje, so vabljeni, da se udeleže zleta v Pazin. Priglase se naj do danes zvečer pri vra-tarici v „Narodnem domu." Odhod iz Trsta v nedeljo zjutraj ob 8-48 uri. Odbor. Pogrebno društvo od Sv. Jakoba naznanja vsem svojim članom, da je pooblastilo za vsprejemanje mesečnih doneskov razun g. blagajnika Augusta Kompara tudi g. Miho Hrvatina. Ob enem so vsi tisti, ki so bili vsprejeti, a niso plačali mesečnine, naprošeni, da se priglasijo pri odboru, ki ima vsako drugo soboto svojo redno sejo; vsi tisti, ki so sedaj nekaj časa prenehali s plačevanjem, naj takoj doplačajo, ker sicer vzgubijo vse pravice do podpore. Vsi tisti pa, ki želijo pristopiti k društvu, naj se oglasijo pri enem ali drugem odborniku, ki jih potem priporoči pri seji. — Vsi tisti ki so zaostali črez 2 meseca z mesečnino, dobe opomine. Bolje je pa na vsak način, da se prej priglasijo, da ne bo nepotrebnih stroškov. Tržaška gledališča. MINERVA. Polno gledališče sinoči za častni in slovesni večer izbornega bas-bufa Trevisana. Danes Verdijeva opera „I due Foscari". Prihodnji teden „Carmen". DAROVL — Za podruž. dr. sv. Cirila in Met. na Greti: darovala je g.dična Vilka Vončina 1 K. Na veselici Št. Jakobške Čitalnice so darovali oziroma preplačali vstopnino sledeči gg. Miklavec A. dež. posl., Kreševič A. Iv. Škedelj, A. Čretnik, Može P. po 1 krono. Kompara Vekoslav, Čehovin J., Miiller Ign., Polk J., Primožič Fr., Pertot, bivši pevo-vodja po 50 stot., Praček 40 st., Bolik, Cetin po 20 stot. Srčna hvala I Vesti iz Goriške. Ganglova drama „Sin", ki jo je dramatični odsek „Bralnega društva" v sv. Križu na Vipavskem vprizoril dne 7. t. m. pod vodstvom trž. igralca g. Bratina, je tako Kolinska Žitna kava se prav hitro pri slovenskih rodbinah udomačuje, kar ni seveda prav nič čudno, saj je tako izborna, da se mora takoj priljubiti vsakemu, kdor jo le enkrat pokusi. V lastnem interesu slovenskih gospodinj je, da zahtevajo v trgovinah vedno le Kolinsko žitno kavo iz Ko-linske tovarne v Ljubljani; vsi drugi izdelki te vrste so namreč slabše kakovosti in pri tem dražji. Putrtim srcem naznanjsmo, da je včeraj cb 4. ari zjutraj po dolgi in mučni bolezni umrl Anton Valenćić kancelist c k. drž. železnice. Pogreb bo danes v soboto dne 13. avgua a ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti v Rojanu štev. 368. TBST, 13. avgusta 1910. Amalija Valenčlč. VILA EPOS BLED—MILNO blizu hotel Petrana se vsled smrti posestnika to^- proda "sac dne 27. avgusta 1910 ob 3. popoludne na licu mesta potom prostovoljne javne dražbe. Pojasnila daje: D. REPE, BLED. VABILO na p. redni občni zbor Kolinske tovarne kavinih primesi Trgovsko akcijsko podjetje v Kolinu kateri se vrši dne 8. sept. 1910 ob 2. uri popol v prostorih Kolinske tovarne. Dnevni red: 1) Prečitanje zapisnika lanskega rednega in letošnjega izrednega občnega zbora. 2) Letno poročilo upravnega sveta. 3) Predloženje bilance in zaključka knjig za upravno leto 190910 in odobritev rač. revizorjev. 4) Predlog o porabi čistega dobička. 5) Volitev 3 članov upravnega sveta in dveh namestnikov. 6) Volitev 2 računskih revizorjev in 1 namestnika. 7) Razni predlogi in nasveti. KOLINSKA TOVARNA KAVINIH PRIMESI trgovsko akcijsko podjetje v Kolinu. Čenčk Kfička, predsednik. = =E1 TEODOR KORN H Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. Svetloba stotih sveč s stroškom l'/t stotinke □a uro Brez tekočine, brez dima, brez vsake mrežice. — Luč na benzin „TITUS" je najbolji, najbolj perfektni in najbolj ekonomični način razsvetljave. Cenik zastonj. GASPARI & MICHELICH ulloa F. Venezian št. 16, Trst. TELEFON 24-19. Oooooooooooooooe* II SPREJEH4JO SE VSAKOVRSTNA == DELA IN POPRAVE = PO NIZKIH CESTAH :: Delo dobro in zajamčeno. Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. SU m UDE - j V Orleku pri Sežani "fflffvS: m bralnega društva JAVEN PLES v nedeljo dne 28. avgusta t 1. na * rtu g. A. Pirjevca. Bvirala bo polnosteviina pro3eška godba. 1330 lavni n|pQ priredijo mladeniči v E a z 1 j a h *OW||| JJICO v nedeljo dne 14. avgusta na dvorišču gostilne g. J. Dolgan, kjer se toči pristen domači teran. — Svirala bo godba iz sv Kriia pri Trstu. 1280 Uelftl kinematograf TRST - ulica Belvedere 19 - TRST I Sobota 13., Nedelja 14. in Ponedeljek 15. avgusta 1) Znamenitejši dogodki po evropskih mestih v zadnjem tednu. 2) GLAS KRVI, veličastna drama. Novost. == 3. „Oba vrta", nepretržni smeh. ===== Stran IV. »EDINOST« St. 223. V Trstu, dne 13. avgusta 1910 izredno vgajala, da je občinstvo isti večer izražalo željo, naj se igra čimpreje ponovi. Da bo ustreženo tem željam, posebno pa zahtevi ajdovskega občin., se ponovi drama „Sin" nocoj v soboto 13. avgusta ob 8. uri zvečer v Ajdovščini v dvorani g. Bratine, kjer se že ves teden pripravlja oder, prirejen nalašč za to igro. Na občinstvu je, da se odzove nocoj — mnogoštevilno in dokaže simpatije svojim vrlim gostom. x Razpisani službi. Gor. dež. odbor je razpisal dve mesti sekundarnih zdravnikov pri deželni norišnici. Prošnje je vlagati dež. odboru tekom meseca avgusta t. I. Podrobna pojasnila daje deželno tajništvo. — x Pri deželni norišnici, ki jo otvorijo baje v kratkem, je oddati več mest streža-jev in postrežnic. Prošnje je vlagati tekom meseca avgusta pri dež. odboru. Zahteva se dokaz o moralni in fizični usposobljenosti. Prednosti imajo oni, ki razumejo kmetijstvo ; določeno število strežajev mora biti izvež-bano v kaki obrti (čevljar, mizar, krojač itd.) Podrobnosti se izvedo v deželnem uradu. Prosilci morajo biti pripravljeni, da lahko na prvi poziv dež. odbora nastopijo službo. — To kaže, da se ctvori norišnica najbrže že meseca septembra. x Zaprli so 18-letnega Halla Ferdinanda, iz Štajerske. Policija je prišla na sled malim tatvinam, ki jih je zakrivil v Ločniku, Gradišču in Tržiču. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva. „Telovadno društvo Sokol" s sedežem v Podgori. Vesti iz tstro, Iz Beke. Kakor že javljeno, priredi pevsko društvo „Lilija" na Reki v nedeljo po-poludne ob 3. uri in pol zabaven večer s petjem, godbo, Šaljivo pošto in plesom. Sviralo bo godbeno društvo „Lira" od sv. M. M. Spodnje. V nedeljo na Reko ! Druge slovenske deiele Velik požar. V ponedeljek je napol pogorel Rudolf Hardtov grad pri Slov. Bistrici. Grad je bil zavarovan za 300.000 kron. Škode je pa le baje okolu 150.000 kron. Velika veselica v postonjski jami. Jutri v nedeljo dne 14. avgusta se bo vršila v tem čarobnem podzemskem svetu običajna poletna veselica. Začetek ob 3.J uri popoludne (ob vsakem vremenu). Odhod iz Ljubljane ob 5,6 02, 9*45 in 12 58. Iz Trsta (južni kolodvor) ob 7-55 in 9 55. Neurje na Koroškem. V četrtek pred-poludne je bilo na Koroškem silno neurje. V Bleibergu je strela udarila v cerkev in zažgala altar, a blizu Podkloštra se je vsled silnega naliva odtrgala velikanska skala 1000 kubičnih metrov, ki se je zvalila v dolino. Na srečo se je skala spotoma razdrobila, tako, da ni storila veče Škode; zasula je le nekoliko cesto, tako da bo treba več dni, dokler se vspostavi promet. Strela ga ubila. Dne 10. t. m. popoludne je Jožef Zupan, z Breznice (Kranjsko), kosil na svojem travniku na gmajni onstran Vrbe. Ker se je bližala huda ura, ga je žena prosila, naj pusti delo ter gre ž njo domov; a pridni mož ji reče, da ima samo še dve redi poseči in da prej ne gre domov. Zena odide, a ni bila še doma, ko trikrat močno zagrmi, trešči in strela ubije nesrečnega moža. Razne vesti. Cigani ne smejo v Zagreb. Zagrebški župan Holjac je v sporazumu s policijo izdal naredbo, ki ciganom zabranjuje vstop v mestni teritorij. Največji človek nasvetu je neki Ame-rikanec, ki je visok 2 metra 48 cm. Čudno pa je pri tem, da se ta velikan ni v svojih otročjih letih prav nič razločeval od navadnih ljudi. Ob rojstvu je tehtal še manj nego kak navadni otrok, 3 628 kg. Še v starosti 4 let je bil normalno' visok in nič ni kazalo da doraste pozneje v velikana. Potem pa je začel nenaravno rasti. Ko je bil star deset let, je meril že 182 metr. in z 18. letom ja dosegel svojo sedanjo velikost. V nasprotju z drugimi velikani je bil ameriški Golijat izredno skrbno vzgojen in je napravil svoje izpite kakor vsak drugi državljan. Seveda ljubi zelo razne telesne vaje, bavi se s športom in atletiko in njegova moč odgovarja baje telesni velikosti. Kongres zobnih tehnikov se bo vršil na Dunaju dne 23., 24. in 25. septembra t. 1. Kolodvor pogorel. Iz Ženeve: Na kolodvoru v Bellegarde je nastal v četrtek požar, ki je upepelil vse poslopje. Najbolj zdravi deželi sta Švedska in Norveška. Dokazano je statistično, da jew v teh dveh deželah umrljivost najmanjša. Številka umrljivosti pa se v teh dveh deželah tudi še vedno manjša. Glavni vzrok temu je gotovo razširjevanje popolne abstinence t teh dveh deželah. Najvišja starost raznih živali. Morski kit ali som doživi lahko tisoč let, labud 300 let, orel 100 let, lev 70 let, konj 30 let, krava 20 let, medved 20 let, pes 20 let, mačka 15 let, lisica 15 let, ovca 10 let, veverica 8 let, zajec 7 let. Kokoši pa sploh dolgo ne živijo, ker jih ljudstvo že pred letom starosti kaj rado povžije, če so pri rokah. Gospodarstvo. Letina na Gorenjskem v splošnem precej zaostaja za ono lanskega leta. Pone-kodi je toča napravila mnogo kvara in tudi črv je uničil marsikje lepe poljske pridelke. Sadja je malo, samo jabolke so srednje obrodile. Ajda lepo uspeva, tudi fižol, proso, korenje, pesa in repa kažejo lepo. r--1 MILI OSLBJI ' ■■■■■■ 4U>\\ MALI OGLASI se računajo po 4 itot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-ink. Plača se takoj Ins. oddelku. «■►j Odda meb^OTBDH soba v ul. S. Ana-t>-Bio 5" 20 v ptitličju, na levo.__1300 en t ^ ncžen sle v eL ščite, nemščine- in italjacšČine. Več se izve \ ri lastniku hotela ali pa pri Inser. oddelku Edinosti. 1295 Pekarna in sladčičarna : Ivan Pop+ni Cucin Tr8t' v,a Gavana št. 17 (na-I CIlU L'OUOltr gproti Bodišču). Zalagatelj društva „Socleta Cooper*t'va fra Implegati privat." v Trata. — Tovarna mornarskih biškotir.ov. - Priporoča svoj velik izbor vedno s ežega kruha in sladčic, — Zaloga vsakovrstnih liktrov in vin v steklenicah Sprejemajo se naročnine tort in krokantov za vsako priliko. Postrežba na dom. — SVOJI K SVOJIM ! Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulica Beluedere štev. 19 In ulica del Bosco Steu. 14. i | Mihael Pahor | = BAZOVICA. = H Trgovina jestvin Es moke, otrobov, mila, sveč, asa k olja, kisa ttd. OljDate barve P in barve z vodo za zidove itd. Delovodja ::: izučen strojnik, vajen vseh malih popravil, kakor tudi elekt. motorjev se sprejme s 1. oktobrom. - Lastnoročno pisane ponudbe je poslati na naslov: Železarna A. Pogačnik ... Ruše pri Mariboru UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje iobov brez vsake bolečine Dr.J.Čerm&k zobozdravnik V. Tuscher koncesij, zobni tehnik - TRST ulioa detla Oaaerma It. 13, II. n. iT Opčinali! ^ Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd. Ima zastopstvo Mesa Poiretoesa Podjetja iz Trsta, Gorsa 49 Sprejema naročila pna;?ebov Itd. itd. »JOSIP MRZEK, Opčine št. 170. VdfilfO cnhSi prazna, z dvema oknama, vsa V c lll-tcl o U Led prenovljera, se odda v ulici Barriera vecchia 13, IV. d. od spred?j. Več ae izve Btrriera 17, Pekarna. 1311 ae proda Šivalni b roj za K 72, za vpako delo doma. — Ulica Galatti 18, vrata 28, levo. 1350 Radi bolezni tržaška prodajaln. oM ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21 Razun različnih izberov najfinejših moških in ženskih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje Boxcalf s trakovi . . . . po K 10-— Usnja 3oxcalf z elastiko . . . . po K iO — Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Boxcalf z zaponami Triumph po K 10 50 El aki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago I. vrste Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. jgjsjgjggEsteggajsajsgafefeg CAftTI JUG0SLAV1 Iv. Kušarja it se dobivajo v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja" JOSIP GORENJEC, Trst, u'. Vžldirivo 40. Knjiga stane bros. K 3, lično v platno vezana K 4 UGODNA PRILIKA. V veliki fini botiljeriji in slaščičarni vogal uL Carhega in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabria) Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. Cene zmerne. - PoBtrežba tudi na dom. &eti Spumante, 3»efo5k. zagrebški Pelinkovac in SokoL Posebne vrste: Rnie po najzmernejših cenah. m Umetni: fotografiji oteUi m m pri sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakobu - TRST. ulioa Rito štev, 42 (pritličje) l5^ Izvrfiuje vsafco fotografično delo, kakor tudi razglede, pestit tke, notranjost lokalOT, porcelanaste plo'će za T2akovrctne spomenike Itd. Iti. itd. Posebnost: Povečanje vsakatsre fotografije. Ka.ll udobnosti P. N. naroćnltoT sprejema naroćbe In Jih lzvrSuje na domu, eveutuelno tudi zunaj mesta. _ _ pj Bfif rt «5 asa m 13 m Ivan Ctodina stavbni klepar tfRST - ulica Scuasa fitev. 3 - TRST Izvršuje vsakovrstna v to stroko fpa ian>ca :: kufcor d. pr. sta»b7ia, pomorak.i in obrtna. :: Poprave iz bandona cinka, medena, bakra itd. na se izvršujejo točno In solidno. KUPELJI IX SE3ALKE PO NAROČILU. - Tr<>-daj* kuhinjskih iu kmetijskih potrebščm 1.1 U. vse to po najniijlli cenah. Cmigoj priporoča slav, občinstvo svojo pekarno in sladčičarno Si Dlica Ffirriera 37 vogal il. Conti. " Mlphe Moas, Crst, m^amto as ^ Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. H posebno za žage na paro in mline. Bombaž za čiščenje strojem. m 'lBLEFON 11-45. tdJtf i ■ Velika klobučarna G. Dopliclier Klobuki Iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Emporlj kap za potovanje in za šport. Crorso št. 34. AGRO- Trst ul. Stadion št. 4 Centrala t Ljubljani dobavlja Centrala t IMasi kolonijalno in špecerijsko blago umetna gnojila (tomasovo žlindro), snperfosfat, kalijevo sol, kaj nit, solitar itd. itd. Kupuje in prodaja deželne pridelke vina, semena, sir, maslo, kuhano in sirovo, olja itd. Obračajte se na nas ! Zahtevajte naša pravila ! ^______r