/1
07
si * pri M.
^■fflRVSr Cena 90 lir
Leto XXVm. Št 161 (8254)
TRST, nedelja, 9. julija 1972
1	v^vffTrT Gorenji11 AebuT.V^5'	JAS^9TpeD1flS^«^^^r?rgoS4u3	ttTSSUŽS Vrlp^ *
ANDREOTTIJEVA VLADA V LUČI PROGRAMA
Poslanska zbornica je izgla-vaila zaupnico novi Andreot-jevi vladi, ki jo sestavljajo r^krtstjani, liberalci in so-“ldemokrati z zunanjo pod-POro republikancev in treh juznotiirolskdh poslancev. Da o vlad dobila zaupnico ni bila i*n^:>en6ga dvoma, saj razpo-sajo vladne stranlke v zbor-trS z ve^no» ki znaša več kot ideset glasov. V drugačnem jwozaju pa je vlada v senatu, Jer bo razprava o vladnem ffogramu v torek in nato glavarje o zaupnici. V tem do-, parlamenta razpolagajo adne stranke samo s tremi glasovi večine.
r>Je- so sicer samo na ^Wrju in bo Andreotbijeva vaaa med svojo poslovno do-° gotovo v večjih težavah kot 6 dosedanje. Njena večina v parlamentu sloni tudi na poantah in senatorjih demokri-janfike levice, ki spričo poli-one vsebine vlade z vključit-liberalcev in izključitvijo _ ®listov, ni hotela sprejeti «>oenih odbovomih mest in je Povedala, da nasprotuje odanji vladni obliki ter da se o odločno borila za obnovitev delovanja s socialisti brez liberalcev.
Nova vlada je nastala v o-nre,m. nasprotju ne samo z narodnimi laičnimi levimi sila-sm *®mve^ tudi s političnimi •notri demokristjanske levice.. v.0 je najbolj jasno povedal rv®i minister za delo Donat j^Ojttan, ki je na seji demo-anske poslanske skupine ovit glasovanjem v zbornici u-da se hoče z novo čeprav z demokratič-v.rn-i jamstvi, obnoviti ravno-esje za gospodarje. «Ta jam-JVa pa ne bodo vzdržala, če bo sedanja težnja nadalje v*7™jala. Socialni mir s sindi-Zr1 na kolenih ni mir, to je fmrtna tišina, to je smrt svo-de», ^ dalje: «Socialistd iz-vlade, levica KD v opozi-
vinlit v dežeili> parlamentu in adi ^ pojavlja, razredni razselil 111 P'rav te?a se fašisti ve-dj°. Zaradi tega se bomo bo-b ,z Uvidevno lojalnostjo proti (S^sranki, da spreobrnemo to Zr^0- Pri tem ne gre za ob-t JfJfov stare leve sredine, po-ji?bna so važna razčiščen j a, juristi ti je treba izkušnje iz »"oteklosti in storjenih napak«.
^bdreotti se vsega tega j bi° zaveda, Zaveda pa se lii1’ :'ma za ‘^boj vse ita-Jknske reakcionarne kroge, da Jbodo misovoi v parlamentu j^dprii proti izvajanju že spre-f “b zakonov o socialnih re-„urmah. Zato je v poslanski ioi predstavil svojo vlado, «edini možen izhod« v se-stvt -61*1 Političnem položaju, v j^bujem ((kritičnem« položaju
vkri skega g°sP°<iarstva, kot treh-3, ^ 130 ustrezaJa nujni po-°*.da se začno reševati naj-, JUejša politična, gospodarska socialna vprašanja. Hkrati bm e Predsednik vlade v svoji Vizr ramski izjavi napo vedal rest- J13 najvažnejših zakonov o silnih reformah, ki so bili hi k? v Pret'eikli zakonodaj-iav • ' Celotna programska iz-viart Je bila v skladu s sedanjo lihp ? formulo, z vključitvijo ko« a .ev’ predstavnikov in zala]	v italijanskega kapi-
ho» ^nclreotti je tudi «skrom-v]ao Pripomnil, naj se njegova kj~a sproti ocenjuje po delu, sk,i • °Pravila- V program-^javi se je namenoma s zS1* neP°srednemu spopadu 1„ Političnimi nasprotniki in si dah Šal oglndltl pot z izjavo, PihD° vlada ° posameznih ukre-s sprejela podporo tudi izven mi« . vladne večine, kar so koi °Vci v Poslanski zbornici ta-pJ sPrejeli in zagotovili pod-Uov° vsem (»popravkom zako-Hkr* ,•0 socialnih reformah. Vsav se Je Andreotti izognil s <Zernu konkretnemu dialogu lavrJndtkati, z italijanskimi de-tičn-’ tudi to v skladu s poli-stva ^ Preokrt’tom večine vod-rt„ a krščanske demokracije na vČ?,’ v skladu z vlado, ki Sa jubuje liberalce in izključuje Vvva. e .politično silo, ki jo ^gPrej^njih levosredinskih vla-brrii .zastopala precejšen del deni ariata in ki je kljub moč-odporu demokristjanske nnr,nice izsilila v prejšnji zako-jUS-jnd dobi odobritev nekate-važnih zakonov o socialnih ref°rmah.
Ui^jstvo je, da v sedanjem ita-2J bskem političnem položaju,
sinri-i0eilno vlogo, ki jo imajo uikati, z nujninn socialni-u. gospodarskimi vprašanji, dirri v ospredje, vlada, ki 1*, a zaupnega odnosa do de-
rnvroHo in ii'Meških
bdiožic,
razreda in ljudskih
teh vprašanj ne bo
mogla reševati brez njihove odločilne podpore, brez podpore vseh političnih laičnih in katoliških sil, hi jih zastopajo.
V	teh pogojih in v ozračju odločnega nasp otovanja vseh resnično naprednih laičnih in katoliških sil, je s trmoglavo vztrajnostjo demokristjanske desnice nastala druga Andreot-tijeva vlada.
V	svoji programski izjavi je Andreotti zagotovil nemški juž-notirolski manjšini, da bo nova vlada spoštovala in izvajala «paket». Slovenske manjšine ni niti omenil. Šele na opozorilo tajnika KPI Berlinguerja, ki je v svojem posegu spomnil predsednika vlade tudi na pravice slovenske manjšine v Furlani ji-Julijski krajini in dejal, da je KPI vložila v parlamentu ustrezni zakon, je Andreotti v svojem zaključnem govoru pred glasovanjem o zaupnici dejal, da se ((zaščita manjšin ne tiče samo manjšine nemškega jezika, temveč tudi drugih, kot na primer slovenske manjšine«.
Jemljemo na znanje to izjavo predsednika vlade. Pri tem pa pripominjamo, da pravice naše manjšine ne bi smele biti odvisne od vladne oblike, naj-sibo ta levosredinska ali desnosredinska. Pravice narodne manjšine niso zajamčene samo v ustavi, ampak so tudi temelj omikane družbe, ki ne more in ne sme odrekati manjšinam svobodnega jezikovnega, kulturnega in gospodarskega razvoja. Za te pravice smo se borili, se borimo in se bomo borili, dokler ne bomo Slovenci v Italiji postali enakopravni na vseh področjih javnega, kulturnega in gospodarskega življenja.
SLAVKO ŠTOKA
OD LANSKEGA DO LETOŠNJEGA APRILA
Število zaposlenih manjše za 632.000 enot
Monledison napovedala ukinitev obratovanja v štirih podjetjih
RIM, 8. — Gospodarska kriza se zelo občutno izraža tudi v številu zaposlenih. Sindikalne organizacije že dalj časa opozarjajo na to žgoče vprašanje in zahtevajo u-strezne. ukrepe. Po podatkih o-srednjega statističnega urada , je bilo med 9. in 15. aprilom letos v Italiji zaposlenih skupno 18 milijonov 396 tisoč oseb, in sicer: 3 milijone 869 tisoč v kmetijstvu, 8 milijonov 82 tisoč v industriji in 6 milijonov 945 tisoč v ostalih dejavnostih. Med zaposlenimi delavci je 239.000 oseb na pol zaposlenih. Hkrati pa je statistični zavod ugotovil, da je bilo v omenjenem obdobju 623.000 oseb, ki so iskale zaposlitev, se pravi registriranih brezposelnih delavcev.
S primerjavo s podatki v lanskem aprilu, je bilo ugotovljeno, da se je število zaposlenih v Italiji v enem letu zmanjšalo za 632 tisoč enot, in sicer 499 tisoč v kmetijstvu (pri tem gre za večino pomožnih poljstkih delavk in oseb, ki so bile upokojene) in 202 tisoč v industriji, medtem ko se je število uslužbencev v terciarnih dejavnosti povečalo za 70 tisoč. Tudi število oseb, ki iščejo zaposlitev, se je od lanskega do letošnjega aprila povečalo za nadaljnjih 57 tisoč.
To stanje se je v zadnjih mesecih še poslabralo in sedanji položaj ne obeta nič boljšega. Prav danes je družba Montedison sporočila, da je ^prisiljena zapreti obratovanje svojih podjetij v Si-nigu pri Meranu, Apuanii, La Spe-zii in Vado Ligure«. Montedison pravi, da so ta podjetja izredno pasiva, ki močno bremenijo družbeni primanjkljaj, ki je lansko
iiifiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiimiintii
JUTRI V MIAMI BEflCHU ZAČETEK DEMOKRATSKE KONVENCIJE
Vrhovno sodišče odvzelo McGowernu 151 delegatov
Sodnijske oblasti so izjavile, da se nočejo vmešavati v notranje zadeve strank
\VASHINGTON, 8. — Pojutrišnjem bo začela zasedati v Miami Beachu konvencija demokratske stranke, ki bo izbrala svojega kondidata za bodočega predsednika ZDA.
V Miami Beachu so prispele že številne ameriške osebnosti. Naj navedemo med drugimi Georgea Wal-iacea, alabamskega guvernerja, ki je bil ranjen, kot je znano, pri nekem nedavnem atentatu. Wallace je s svojimi 371 delegati na tretjem mestu, in sicer za McGower-nom in Humphryjem, na vsak način pa pred senatorjem Muskiem.
V	Miami Beach je prispel tudi senator Muskie, ki je izjavil, da se ne bo umaknil iz volilnega boja.
V	mesto, kjer bo konvencija, je odpotoval tudi George Meany, ki je predsednik velike sindikalne organizacije AFL-CIO. ki šteje 13 milijonov in pol članov. Meany namerava preprečiti izvolitev McGower-na, katerega politične namere so zanj baje preveč radikalne.
Vsa Amerika sledi z velikim zanimanjem poteku te volilne kampanje, ki za sedaj zadeva le politične vrhove strank. Vendar pa se je po več kot 150 leti zgodilo, da so morala v ta volilni boj, ki je bil vedno v pristojnosti strank, poseči tudi krajevna sodišča in celo vrhovno sodišče ZDA.
Zaradi te nove metode boja, ki je bila sedaj uvedena, se je Mc Gowem znašel v precej hudih težavah. Odbor za poverilnice demokratske stranke je namreč menil, da je postopek demokratske stranke v Kaliforniji nedemokratski, ker priznava zmagovalcem na primarnih volitvah vseh 271 delegatov kalifornijske države na vsedržavni konvenciji. Baje se je sam McGo-wern potegoval za spremembo takega postopka, toda v tem primeru je bil hudo oškodovan. Komisija za poverilnice je namreč menila, da je treba priznati vsakemu kandidatu število delegatov, sorazmerno po glasovih, ki jih je prejel. Zato je komisija «odščipnila» Mc Govvernu kar 151 delegatov, kar predstavlja zanj zelo hud udarec, ker ni prav nič gotovo, da bo lahko uspel pri prvih glasovanjih na konvenciji. Njegovi pristaši so se pritožili na prizivno sodišče, ki jim je dalo prav. Komisija za poverilnice pa se je pritožila na vrhovno sodišče, ki je razveljavilo razsodbo nižjestopnega sodišča.
Res pa je. da sodišče ni izrazilo nekakšnega meritornega mne nja ter se je izgovarjalo, da je v tem primeru nemogoče v tako
kratkem času preučiti celotno zadevo. Praktično jo je prepustilo sklepom prizadete stranke.
Giri na Brionih
BEOGRAD, 8. - Predsednik Indije Giri in danes, po kratkem obisku v Sloveniji, prispel v Pulj kjer ga je na letališču pričakal in pozdravil predsednik republike maršal Tito. Visokemu gostu, ki je skupno s predsednikom Jugoslavije na jahti «Podgorka» odpotoval na Brione, je prebivalstvo Pulja priredilo zelo topel in prisrčen sprejem.
leto znašal 195 milijard Ur .Družba je hkrati sporočila, da je zaprosila oblast za pomoč za morebitno preureditev proizvodnje, kjer obstajajo pogoji, da pa sedaj zahteva, da se uslužbenci iz vseh teh podjetij postavijo v dopolnilno blagajno.
Takoj po sporočilu družbe Montedison, da bo zaprla podjetje v Sinigu, je 220 zaposlenih delavcev in uradnikov danes popoldne zasedlo obrate.
V Rimu so danes sporočili, da se bodo glavni sveti CGIL, CISL in TJIL sestali na skupnem zasedanju 24. juUja, da odobrijo dogovor o ustanovitvi federacije med tremi sindikalnimi konfederacijami. Zasedanje bo y dvorani Domus Mariae v Rimu. Dan pozneje, 25. julija se bo prvič sestal 90-članski svet, ki bo vodil nove federacijo.
Sindikati za izboljšanje pokojninskega sistema
RIM, 8. — V zveri z nedavnim vladnim ukrepom o povišanju minimalnih pokojnin so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL poslale pismo parlamentarnim skupinam, v katerem obrazložu-jejo svoje stališče do tega vprašanja. V pismu pravijo, da zakonski odlok, takšen kakršen je, samo delno sprejema zahteve, ki so jih že postavili sindikati. Zato niso bila rešena vprašanja, ki se nanašajo na bolj občutno izboljšanje pokojnin, zlasti pa še pokojnin poljskih delavcev. Poleg tega pa sindikalne organizacije trdijo, da ni bilo rešeno osnovno pokojninsko vprašanje v Italiji, ker je vlada določila nizka povišanja, ki zdaleč niso v skladu z letnim povišanjem prejemkov v industriji. Sindikalne organizacije priporočajo predstavnikom parlamentarnih skupin, naj tolmačijo v parlamentu koristi upokojencev in naj se zavzemajo, da bo odobreni zakonski odlok primerno popravljen, ko bo prišel v potrditev v parlament.
Detajl spomenika padlim partizanom na Proseku, ki ga bodo danes dopoldne ob 10.30 svečano odkrili. Načrt za spomenik je izdelal arh. Darij Jagodic
«iiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiifiiii(iiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiniiiiiilim„liniiiliiiliiiiiliMniiiiil|ill,|||liiilil|iliiil|||il|||il||nniwn|||||iialil|a
Rahman zavrača srečanje z Ali Butom
DAKA, 8. — Bangladeški zunanji minister Abdus Samad je danes izjavili, da ne bo moglo priti do srečanja med bangladeškim ministrskim predsednikom Mudži-burjem Rahmanom in pakistanskim premierom Ali Butom vse dokler ne bo Pakistan priznal Bangladeša kot neodivsno državo.
Vest o morebitnem srečanju med predstavnikoma obeh dežel v indonezijski prestolnici je razširil neki pakistanski list. Samad je sicer potrdil, da bo šel v Indonezijo, toda izključno v okviru izboljšanja stikov med obema državama.
POGOVORI ROGERSA S TEPAVCEM IN BIJEDICEM
•r.v rv
ZDA dajejo velik pomen odnosom z neodvisno in neuvrščeno Jugoslavijo
Predsednik Tito bo danes sprejel ameriškega zunanjega ministra
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8. — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepa-vac in zunanji minister ZDA Wil-liam Rogers sta danes v dve in polurnem razgovoru izmenjala misli o dvostranskem sodelovanju in mednarodnih vprašanjih, posebno o vietnamskem problemu, krizi na Bližnjem vzhodu in položaju v Evropi. Ameriški zunanji minister je ob tej priložnosti izrazil upoštevanje in interes ZDA za trdno, neodvisno in neuvrščeno politiko Jugoslavije.
Po teh razgovorih je Rogersa sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, ki se
...............................................
NA PREDVEČER NADALJEVANJA POGAJANJ V PARIZU
Kissinger: vietnamsko vprašanje se bo lahko rešilo samo v Hanoju
Načelnik vietnamske delegacije Xuan Thuy pri predsedniku Čuenlaju - Južnovietnamska ofenziva hira pri Kuang Triju
PEKING, 8. - Kitajski ministrski predsednik čuenlaj je včeraj sprejel načelnika sevemovietnamske delegacije na pariških razgovorih o Vietnamu Xuana Thuya, ki je prispel v kitajsko prestolnico predvčerajšnjim.
časopisna agencija «Nova Kitajska* sporoča, da je bilo srečanje »bratsko in prisrčno*, udeležili pa so se ga razni visoki kitajski funkcionarji, med katerimi je bil tudi Keng Tjao, ravnatelj odseka za mednarodne zveze pri centralnem komiteju kitajske KP.
V zadnjih dneh so se razširile vesti, da sta Kitajska in Sovjetska zveza skušali vplivati na hanojsko vlado, da bi nekoliko omilila svoje stališče glede rešitve indokitajskega vprašanja. VVashington je zanikal te vesti, toda ni izključeno, da se je Xuan Thuy pogovarjal v Pekingu prav o teh vprašanjih.
Ameriško stališče glede Indokine je danes pojasnil na tiskovni kon ferenci Nixonov svetovalec Kissinger po svojih razgovorih v poletni
rezidenci predsednika Nixona v Sant Clementeju v Kaliforniji. Med drugim je ameriški predstavnik priznal, da se bo vprašanje rešilo dokončno samo v Hanoju in v nobeni drugi prestolnici. Pristavil je še, da so ZDA pripravljene, da bi prišlo do politične in splošne vojaške rešitve vojne in da bi se pogajale o prekinitvi spopadov ter da bi prepustile Vietnamcem nadaljnjo politično rešitev problema. Zaradi zapletenosti položaja pa bi ZDA želele predvsem rešitev vojaškega spopada.
Kissinger pa je na drugi strani pribil, da ZDA ne bodo sprejele sevemovietnamskega predloga za koalicijsko vlado v Sajgonu, ki bi \ štela v svojih vrstah predstavnike I sedanje vlade, komuniste in nev-| tralce, ker bi po njihovem mnenju tak predlog predstavljal komaj malo prikrit manever, da bi prišlo v Južnem Vietnamu do vlade, ki bi jo kontrolirali komunisti.
Ameriški predstavnik ni hotel povedati, če bo šel v Pariz, ni pa izključil možnosti, da se ne bi ob
priložnosti nadaljevanja pariških pogajanj srečal s Xuan Thuvem.
Iz bojišč okoli Kuang Trija sporočajo medtem, da južnovietnamska ofenziva proti temu mestu hira na tem odseku že vsaj tri dni. Juž-novietnamskim divizijam se še ni posrečilo zasesti mesta, nekatere njihove čete pa, ki so se prebile do nekega predmestja, so sedaj obkoljene. Borci južnovietnamske o-svobodilne fronte pa napadajo v zaledju južnovietnamske čete.
Iz Agane na otoku Gua pa sporočajo, da je na zahodu otoka strmoglavilo v Tihi ocean ameriško letalo vrste B-52, ki je prevažalo okoli 30 ton bomb. Šest članov posadke se je rešilo s padali. Ameriške oblasti trdijo, da se je že nekajkrat zgodilo, da so letala te vrste strmoglavila zaradi mehaničnih okvar, izključujejo pa možnost, da bi jih Severni Vietnamci kdajkoli sestrelili. Hanojske oblasti trdijo nasprotno. Danes so ameriške oblasti sporočile še. da so sever novietnarnska letala sestrelila v bli zini Hanoja dva ameriška lovca.
je z ameriškim državnim tajnikom zadržal v enournem razgovoru o dvostranskem sodelovanju in nekaterih mednarodnih vprašanjih. V razgovorih, ki so se jih udeležili z jugoslovanske strani jugoslovanski veleposlanik v Wa-shingtonu Toma Gramfil in svetnik predsednika Branko Mikaši-novič, je bilo ugotovljeno, da se odnosi med Jugoslavijo in ZDA ugodno razvijajo in je bila izražena želja po nadaljnjem napredku dvostranskega sodelovanja. Rogers je med drugim poudaril, da ZDA dajejo velik pomen odnosom z Jugoslavijo kot neodvisno in neuvrščeno državo.
Po razgovorih je Rogers na stanovanju ameriškega veleposlanika v Beogradu priredil kosilo v čast zveznega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca. Poleg članov obeh delegacij so bili na kosilu tudi drugi ugledni gostje. Popoldne je William Rogers odpotoval z letalom v Dubrovnik, od koder bo jutri odpotoval na Brione, kjer ga bo sprejel predsednik republike maršal Tito.
Zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac je priredil sno-oi v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu večerjo v čast ameriškega državnega tajnika Rogersa Med večerjo, katere so se udeležili med drugim član predsedstva SFRJ Veljko Mičunovič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, zvezni tajnik za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič in druge osebnosti, sta Tepavac in Rogers izmenjala zdravici. Tepavac je na začetku svoje zdravice u-gptovil, da se tradicionalno dobri odnosi, katerim je srečanje Tito-Nbcon in njuna izjava oktobra lani dala novo močno spodbudo, ugodno razvijajo ter poudaril, da Jugoslavija pozdravlja nove pobude ZDA na področju popuščanja napetosti in krepitve mednarodnega sodelovanja, normalizacije odnosov ZDA z Ljudsko republiko Kitajsko in usmeritev na izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo.
William Rogers je v odgovor ugotovil, da so odnosi med Jugoslavijo in ZDA primer odnosov med državami z različnimi sistemi in to zato, ker se obe državi strinjata glede najosnovnejših vprašani medsebojnih odnosov. Obe državi soglašata, da boljši odnosi med državami — velikimi in malimi, šibkimi in močnimi —
prispevajo k stvari miru, To je po besedah ameriškega državnega tajnika tudi bistvo pobud, ki jih je predsednik Nixon podvzel do Sovjetske zveze in Kitajske. To je prav tako važen aspekt politike predsednika Tita, je dejal Rogers. Obe državi soglašata, da ima vsaka država pravico do neodvisnosti, enakopravnosti in suverenosti. Oktobra lani sta Ni-xon in Tito ponovno potrdila privrženost tem načelom in da se ta načela morajo nanašati na vse države, ne glede na razlike ali podobnost njihovih družbenih, političnih in gospodarskih sistemov.
BOŽO BOŽIČ
DANES
Gospodarski položaj v Italiji je vedno bolj resen. To se izraža zlasti v stalnem zmanjšanju števila zaposlenih. Osrednji statistični urad je sporočil, da se je število zaposlenih v Italiji med lanskim in letošnjim aprilom zmanjšalo za 632 tisoč enot, od katerih 202 tisoč v industriji.
Družba Montedison pa je sporočila, da bo ustavila obratovanje v štirih podjetjih, ki «niso gospodarsko učinkovita*.
Jutri bo začela zasedanje v Miami Beachu konvencija demokratske stranke, ki bo izbrala svojega kandidata za prihodnje volitve predsednika ZDA. McGo-wern, ki je še vedno na prvem mestu favoritov demokratske stranke, je izgubil 151 delegatov. Odvzelo mu jih je ameriško vrhovno sodišče, soglasno s sklepom demokratske komisije za poverilnice.
Na predvečer današnjega odkritja spomenika padlim v NOB na Proseku, so proseško - konto-velske prosvetne skupine priredile sinoči na Proseku slavnostno akademijo, na kateri so sodelovali pevski zbor »Vasilij Mirk*, otroški pevski zbor (ki je tokrat prvič javno nastopil), dramska skupina Prosek - Kontovel, harmonikarski ansambel šole GM na Proseku ter domača godba na pihala. Celoten večer je izzvenel v pristnem narodnoosvobodilnem vzdušju. Svečanost odkritja spomenika se bo začela danes ob 10.30.
Spomenik
zavesti
Na Proseku se danes z odkritjem spomenika padlim borcem v narodnoosvobodilnem boju izpolnjuje dolgoletna želja domačinov, da se na dostojen način oddolžijo spominu svojih žrtev za svobodo. Prosek je skupno s Kontovelom ena tistih naših vasi, ki s svojo aktivnostjo na vseh področjih narodnega življenja, zlasti na prosvetnem, pa tudi s svojo manij estativno prisotnostjo povsod, kjer se izpričuje naš vsakdanji boj, na najbolj zgovoren način potrjuje iz dneva v dan svojo hvaležnost žrtvam, ki so nam današnjo relativno svobodo omogočile in s tem na najbolj pomenljiv način izpoveduje tudi zvestobo načelom in izročilom našega protifašističnega in o-svobodilnega boja. Toda spomeniki, kakršnega si je sedaj postavil tudi Prosek, so na svoj način simboli te zvestobe, na katere so naše vasi upravičeno ponosne in ljubosumne. Kako naj bi si sicer razlagali dejstvo, da so še danes, 27 let po osvoboditvi, v teku akcije za postavljanje spomenikov padlim v NOB tam, kjer jih iz različnih razlogov doslej še ni? Kako naj bi si razlagali dejstvo, da so prav v trenutku, ko se na Proseku uresničuje ena izmed takih pobud (potem ko so se v zadnjih letih uresničile tudi na Opčinah, v Zgoniku v Nabrežini itd.) v teku še druge od Križa in Gabrovca do Bazovice, od Prebe-nega do Skednja, Sv. Ane in Kolonkovca? Kako naj bi si drugače razlagali dolge sezname prostovoljnih prispevkov, ki jih objavljamo vsak dan, posebno pa ob nedeljah v našem dnevniku, če ne kot dokaz, da so naši ljudje v vsakem trenutku in ob vsaki priložnosti pripravljeni spontano sodelovati pri teh nabirkah in od svojih prej skromnih sredstev kot ne, prispevati za postavljanje teh simbolov našega boja proti jašizmt in za svobodo. Saj ni, da bi delali račune, toda mnogo milijonov lir je bilo že zbranih v ta namen in ni jih akcij, ki bi tekle s takšno spontanostjo in samoumevnostjo, kot prav te.
Pri tem pa se odraža še nekaj drugega, kar ima prav tako svoj velik pomen in tudi svojo moralo: ponovno se namreč ustvarja in izpričuje enotnost, ki je naše kraje odlikovala v času narodnoosvobodilnega boja, ko je vsakdo doumel, da mora na neki način v tem boju dati svoj delež, ko se ni postavljalo vprašanje kdo si in kako misliš, ko je bilo glavno in edino vodilo skupen, enoten boj za zmago nad tiranijo in za svobodo. Po doseženem neposrednem cilju je sicer prišlo do razlik v nazorih in pogledih na družbeno življenje in na izbire in poti, po katerih nam je hoditi, toda prav zavest, da bi malo imeli izbirati poti in nazore, če si svobode ne bi izbojevali z lastno krvjo, je tista, ki združuje naše ljudi v skupnem spoštovanju žrtev in v hvaležnem spominu nanje, ob katerem se vse možne današnje razlike umikajo v drugo vrsto. Spomeniki, ki jih naši ljudje postavljajo po naših vaseh, so prav zato izraz tega spoštovanja in so zato last vseh, ki se z narodnoosvobodilnim bojem istovetijo, ki pa se istovetijo tudi z figovimi izročili, katerih veljavnost in aktualnost naš čas še posebej podčrtuje.
Živimo v obdobju, ko sile črnega nasilja spet dvigajo glavo, ko si v ugodni politični konjunkturi spet delajo utvare, da je prišel njihov čas. Ni nam treba hoditi daleč po dokaze. Pri roki so: od arzenalov orožja po našem Krasu do zločinskih atentatov po vsej državi in tudi na tleh naše dežele od spodkopavanja temeljev na odporništvu zrastle države in od spodkopavanja naših tako težko priborjenih pravic do skrunjenja naših spomenikov padlim. Živimo skratka v razmerah, ko je naša protifašistična budnost proti legaliziranim in ilegalnim fašističnim strankam in skupinam spet potrebna, ko mora duh narodnoosvobodilnega boja spet polno zaživeti in razen v spomenikih imeti svoj odraz tudi in predvsem v vsebini našega dela in boja. Res je, da so danes demokratične in protifašistične sile v državi tako močne, da bi fašizem in tisti, ki so za njim, težko tvegali ponovno pustolovščino, toda tudi mi sami se moramo čutiti del teh sil in
l k
(Nadaljevanje na 8. strani)
TRŽAŠKI DNEVNIK
SINOČI NA PROSEKU NA PREDVEČER ODKRITJA SPOMENIKA PADLIM V NOB
Slavnostna akademija v ozračju narodnoosvobodilnega navdušenja
Sodelovale so vse proseške ljudske prosvetne skupine:	pevski zbor
€ Vasilij Mirk», otroški zbor, harmonikarski ansambel, dramska skupina in godba na pihala - Pozdrav tajnika SPZ M. Kapi ja - Navdušenje številnega občinstva
PROSEK
vabi
danes, 9. julija 1972 ob 10.30 na
svečano odkritje spomenika padlim borcem
Na programu so govori ter kulturni spored.
Danes bo v Prosvetnem domu odprta razstava o narodnoosvobodilni borbi.
tiska.
Na predvečer odkritja spomenika , pihala. Priredili bodo tudi razstavo padlim v narodnoosvobodilnem boju na Proseku so sinoči proseske in proseško - kontovelske ljudsko-prosvetne skupine priredile na prostornem dvorišču Nabergojeve domačije slavnostno akademijo, ki je vsa izvenela v pristnem in iskrenem narodnoosvobodilnem vzdušju, ne samo zaradi sporeda, ki je bil prilagojen današnjemu za Prosek zgodovinskemu dogodku, temveč tudi zaradi razpoloženja in navdušenja, s katerim je številno občinstvo, ki je do kraja napolnilo dvorišče, program spremljalo. Človeku, ki je šel skozi partizanski boj in narodnoosvobodilni čas. se je zazdelo za trenutek, da prisostvuje pravemu, dobremu, staremu partizanskemu mitingu, da L vi v vzdušju neponovljivega časa, ko nas je v svojem naročju nosil val spontane ga navdušenja, nas krepil in bodril.
Že sam prostor z improviziranim
Zaprta pokrajinska cesta skozi Prosek
Zaradi odkritja spomenika padlim na Proseku bo danes od 10.30 do 12.30 zaprt odsek pokrajinske ceste Sesljan — Opčine, od glavnega kri-hištva Elio. Ta ukrep je na prošnjo hištva Elio. Taukrep je na prošnjo predsednik^ proseske sekcije ANPI Josipa Ferfolje odredil predsednik tržaške pokrajine Zanetti, ker je slovesnost uradnega značaja.
Mladina RPI, PSI in PSIUP o prijavi tržaških fašistov
naj posebej zabeležimo, da ie spisek blagovnih vrst objavljen v italijanščini, francoščini, angleščini, nemščini in tudi v srbohrvaščini. Katalog je na prodaj pri trgovinski zbornici: izvod stane 1.500 lir
Jutri bo na Trgu Garibaldi zborovanje senatorja KPI Paola Seme, ki bo govoril o vladi in pokojninah. Začetek ob 10.30.
Stopp«r o sodelovanju v prostoru Alpe-Adria
Od 29. junija do 1. julija je bila v Strasbourgu mednarodno srečanje o obmejnih deželah, ki sta se ga za Furlanijo - Juliisko krajino udeležila odbornik za načrtovanje Stopper in član sveta evropskih občin odbornik Vicario. Stopper je v daljšem poročilu orisal sedanje sodelovanje med našo deželo. Slovenijo in Koroško v prostoru Alpe-Adria.
PO IZJAVAH ING. TALAMANCE
Mladinska gibanja KPI, PSI in PSIUP so na svojem sestanku ocenila vest, da je tržaški preiskovalni sodnik izdal sodna opozorila proti 14 fašističnim pretepačem, od katerih sta kar dva člana pokrajinskega tajništva MSI, in ugotovila, da je prej ko slej aktualna zahteva po koreniti sodni preiskavi, ki naj razgali dejavnost tržaške prevratniške fašistične organizacije. Ni dovolj, menijo mladinci, če je sodišče osumilo 14 pretepačev, izslediti mora, spričo nevarnosti ponovne o-živitve njihovega zločinskega delovanja, tudi tiste, ki so fašistično organizacijo finansirali in jo vodili iz sence. Sodišče se ne sme ustaviti, menijo mladinci, niti pred
možnimi sumi, da je obstajalo do- j. .	.	. .	.	•	. , .
ločeno sodelovanje med nekimi kro-	^ £ držav® dkonfe-
Včeraj med ustnimi izpiti na tigovskem zavodu «Ž. Zois«
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ŽELEZNICA NIMA V NAČRTU OKREPITVE PROGE VIDEM-TRBIŽ
Zavrnjeni tudi drugi predlogi tržaške trgovinske zbornice
Na predloge, ki jih je predstavnik
odrom in tistimi zavesami, ki so tako zelo spominjale na raznobaiv-na padala, pa tisti skeč, ki je kar izžareval partizansko improvizacijo v odmeri’ med utrujajočimi pohodi, pa šumeči čebelji roj najmlajših, pa tiste znane pr,;e partizanske melodije, ki so nas spremljale v boju jn počitku, pa aplavzi, ki jih danes zmore le naše zvesto, predano ljudstvo... Skratka večer, ki je imel v sebi čudovito moč oživ-Ijarja minulih nepozabnih časov. .
Spored je začela godba na pihala, ki je pod vodstvom Zdravka Kanteja zaigrala koračnico Slovenec -“Hrvat fri Rozinovo «Koman-dant Stane». Sledil je prvi javni nastop nad 50-članskega otroškega pevskega zbora PD Prosek - Kon-tovel, ki je pod vodstvom Ignacija Ote prikupno zapel Gobčevo »Mrtvim herojem* in Miihelčičevo »Domovina naša je svobodna* in že s svojo pojavo požel navdušen in spodbuden aplavz množice. Kako prijetno je bilo iz njihovih otroških ust slišati slovensko borbeno pesem, prav tisto, ko so jo na osvobojenih področjih taiko zavzeto in nedolžno prepevali tudi takratni o-troci. Amaterski oder je nato uprizoril kratko partizansko enodejanko — skeč Ivana Potrča »Izdajalec*. Nastopili so Darij Temce, Ne-da Cijak, Jana Ban, Darko Rupel, Drago Regent in Danilo Štoka. Godba na pihala je pod Kaotetovim vodstvom zaigrala še tri skladbe, Zajčevo «U boj, u boj*, ter Čerinov »Venček partizanskih* in Gob-čebo »Pesem o svobodi*. Člani a-materskega odra Prosek - Kontovel so potem ob spremljavi na harmonij brali in recitirali »pisma trpljenja* in marsikomu je bilo težko zadrževati solze ob čudovitih besedah, ki sta jih bila sposobna tik pred smrtjo zapisati Simon Kos in Pinko Tomažič, ali pa ob stihih, s katerimi je padli partizanski pesnik Kajuh ovekovečil čustva našega trpečega naroda med narodnoosvobodilnim bojem. Z interpretacijo. ki je pritegnila poslušalce, so iih izvajali Boženka Rustja, žvo"ka Rupel, Bruno Rupel in Darij Tence, na harmonij pa z občutkom soremlial M. Kemperle.
Zadnji del sporeda je izvajal pev-ski zbor »Vasilij Mirk* najprej sam, :o je pod Otovim vodstvom zapel Pirnikovo »Smrt v Brdih*, Srebot-njakovo »Bori*, Apih-Pahorjevo »Bilečanka* ter Simonitijevi «Bolen mi leži* in »Podgorski mornarji*, nato skupno s harmonikarskim zborom šole Glasbene matice s Proseka »Venček partizanskih* v Otovi priredbi in prav za zaključek skutro z godbo na pihala p>od Kan-tetovim vodstvom še Pahorjevi stari partizanski »Hej brigade* in »Na iuriš*, Rozinovo »Naša zemlja* in Simonitijevo »Vstajenje Primorske*.
Pred zadnjo pesmijo je prisotne v imenu Slovenske prosvetne zveze pozdravil tajnik Miro Kapelj, čestital izvajalcem k tako lepo zasnovani in iskreno izvajani akademiji (napovedovalka je bila Vanda Husu) vsem vaščanom pa izrekel priznanje, da so s skupnimi napori postavili spomenik svojim borcem, ki je padlim v spomin, živim pa v opomin, da je budnost proti fašizmu tudi danes potrebna in celo nujna.
Med občinstvom smo med drugimi opazili tudi generalnega konzula SFRJ Borisa Trampuža, goste iz Brežic, pro-seškega rojaka, znanega protifašističnega prvoborca tov. Antona Ukmarja, znanega medvojnega aktivista v Trstu Tineta Lipovca, kontovelskega rojaka deželnega svetovalca dr. Draga Štoko in številne bivše partizanske borce.
Danes se bo v čamporah nadaljeval ftstival Unitš. Ob 16. uri bo govoril pokrajinski svetovalec KPI Fontanot, sledil bo koncert krajevne godbe ae
gi v državnem aparatu sti. Izslediti je treba odgovorne za nezaslišno kritje, ki so ga fašisti uživali v Trstu in s tem v kali zatreti vsako perspektivo tega zločinskega gibanja.
Prof. Hackova predsednica protifašističnega odbora
Enotni protifašistični odbor je v petek imenoval za svojo predsednico ravnateljico tržaškega astronomskega observatorija prof. Margherito Hacko-vo. ki je funkcijo sprejela.
Na isti seji so sklenili poslati tržaškemu rabinu solidarnostno izjavo zaradi fašističnega napada na sinagogo, predsednikoma senata in parlamenta m predsedniku vlade pa protest faradi porajajočega nasilja fašističnih rasistov in končno solidarnostno izjavo milanskemu odseku vsedržavne zveze sodnikov zaradi grobega napada fašistov na milanske sodnike, ki so se poslužili zakona št. 1952 proti obnovitvi fašistične stranke.
Katalog tržaških uvoznikov in izvoznikov
Na zadnji seji vodilnega odbora trgovinske zbornice je predsednik dr. Caidassi predstavil pravkar izšel katalog uvoznikov in izvoznikov iz tržaške pokrajine, ki ga ie sestavil zbornični odsek za zunanjo trgovino. Katalog je sestavljen iz dveh delov:	prvi del obsega
spisek operaterjev in tvrdk, ki se redno bavijo z zunajo trgovino, drugi del pa obsega spisek blaga, ki je najčešče predmet zunanjetrgovinskih operacij. V tej zvezi
renči o železniškem voznem redu in pomembnejših mednarodnih zvezah v Padovi, je vodstvo državnih železnic te dnd odgovorilo skoraj povsem negativno. Predstavnik železnic ing. Talamanca .je izključil možnost, da bi vpeljali spalnik na relaciji Trst - Dunaj kakor tudi možnost o okrepitvi proge Videm -Trbiž. Železnica je pred kratkim izdelala načrt za krepitev omrežja, ki bo zahteval naložbo 400 milijard lir, proge Videm - Trbiž pa ni na ustreznem spisku. Odbita ie bila nadalje zahteva o vpeljavi nočnega vlaka na progi Benetke Trst obstajajo pa možnosti, da bi sedanja zveza Beograd - Trst ostala v veljavi tudi v zimskih mesecih in da bi podaljšali brzo zvezo iz Genove lil Milana, s postankom v Benetkah ob 11.45. do Trsta. Od 1. oktobra dalje pa bo brzi vlak «la-gunska puščica* dobil nekaj vagonov za neposredno zvezo z Vidmom
Mlada nepridiprava
v tujih avtomobilih
Agenti letečega oddelka so prejšnjo noč zasačili »pri delu* 21-Ietnega Maria Frausina iz Zindisa pri Miljah: našli so ga v avtu giulia 1300 TS 126V63, ravno ko je iztrgal radio-
»RI1GE VESTI NA OSMI STRANI
V SOBOTO, 15. t. m. v NABREŽINSKEM PORTIČU
magnetofon znamke voxon. V bližnjem avtu pa so odkrili 25-letnega Ettoreja Furlanija, ravnotako iz Zindisa. Slednji sicer ni kradel ničesar, vseeno pa so ga priprli, ker mora obsedeti tri mesece zapora zaradi šofiranja brez vozniškega dovoljenja, ki mu jih je naprtil tržaški pretor.
Oba mladeniča sta imela že velikokrat opravka s policijo in z napori. Priznala sta, da se poznata: spoznala sta se, seveda, v zaporu, kjer sta odsedela kazen za razne tatvine.
Zaradi izsiljevanja prednosti vespa v
avto
Včeraj zgodaj zjutraj se je ponesrečil 17-letni.. Marino Bosich iz Ul. Maovaz 3. V bližini Ul. Flavia je trčil s svojo vespo v fiat 850. ki ga je upravljala 34-letna Annamaria Re-setti por. Dudine iz Ul. Flavia 72. Slednja mu ni dala prednosti in fant je trčil v njen avto. Prelomil si je levo ključnico, verjetno tudi gleženj in se potolkel po nosu. Zdraviti se bo moral 30 dni.
Z vespo v fiat 124
Hujša prometna nesreča se je pripetila včeraj popoldne 46-letnemu Giordanu Zuganu iz Drevoreda XX. septembra 56 in 40-letnemu Guidu Lovancichu iz Ul. della Pieta 29. Vozila sta se z vespo 150 cc — vozil je Lovancich — po Ul. Conti, ko sta na križišču z Ul. Settefomta-ne trčila v fiat 124 šport, ki ga je vozil 52-letni Mario Pastorini s Furlanske ceste 1.
Pri trčenju jo je najbolj izkupil Zugan, ki se bo moral zdraviti 60 do 70 dni zaradi hudih poškodb po levi nogi. Lovancich pa se bo zdravil teden dni zaradi udarcev po hrbtenici, rokah in nogah.
Dr. SONJA MAŠERA
bo odsotna od 20. julija do 20. avgusta.
Včeraj so se začeli ustni maturitetni fepatd tudi na ostalih slovenskih višjih srednjih šolah. Na znanstvenem liceju dela izpite 18 kandidatov, na klasičnem 26, na trgovskem tehniškem zavodu pa 31.
Najprej smo obiskali trgovski tehniški zavod Žiga Zois, kamor smo prišli prav med kraUim odmorom. V vezi sim naleteli na skupino maturantov, k: so se zbrali okoli profesorja.
»Kako so sle naloge, gospod profesor?*
«Ni važno, glavno je, da dobro odgovarjate. Na izpit morate priti spočiti in prespani*.
No, profesor se ie le nekoliko omehčal in je dejal, da ocene nalog nihajo med 5 in 8, da je več osmič kot petič in la ni nihče že zapečaten.
Nas pa je zanimalo, kakšni so se letošnjim maturantom slovenskega trgovskega zavoda zdeli naslovi pismenih nalog. Niso bili težki. Večina je pisala o Evropi Mi pa o kakem slovenskem pisatelju predvsem o Cankarju. Kaj pa o Gram-sdju, nas je zanimalo? Ne, nihče! Gramscija skoraj ne poznajo, ker jim ga šola ni približala.
Vtis, ki smo ga imeli, ko' smo poslušali kolokvij, je zelo pozitiven. Kandidat se v polurnem pogovoru precej sproščeno -.razgavarja s komisijo. Govori 6 dveh predmetih (izbira lahko med slovenščino, italijanščino, blagoznanstvom in knjigovodstvom) in komentira pismeni
USTNI MATURITETNI IZPITI NA SLOVENSKIH VISJHI SREDNJIH ŠOLAH
Sproščeno in z obvladanjem snovi
Teme na trgovskem zavodu: Cankar in Bevk, blagoznanstvo, združena Evropa, Fulvio Tomizza in italijanski klasiki O Gramsciju ni šola slovenskih maturantov naučila ničesar
i nalogi. Razgovor pa se ne omejuje zgolj na šolska vprašanja, ampak včasih zaide tudi na druga področja.
Najprej smo prisostvovali kolokviju kandidatke, ki si je izbrala slovenščino. Govorila je o Bevku in o Cankarju. Odgovarjala je dobro, le pri Hlapcu Jerneju se ji je nekoliko zapletlo. Ni ji bilo povsem jasno, če je problem, ki ga Cankar obravnava še vedno aktualen, pa tudi ne, da ga v Nemčiji rešujejo z delniškimi družbami, v Jugoslaviji pa s samoupravljanjem. V drugem delu kolokvija je govorila o blagoznanstvu. Objasnila je razliko med organskimi in anorganskimi snovmi, povedala kje pridelujejo sladkorni trs in kako deluje Malliganov ebolioskop.
Nato je prišla na vrsto Franka. Ob zaključku šolskega leta je imela najboljše spričevalo: srednjo oceno 8,63. Preden je stopila pred komisijo, smo jo vprašali, katero nalogo je pisala.
»Pisala sem nalogo o Evropi*. »Kaj pa si napisala?*
»Predvsem, da je nujno, da se Evropa združi, kajti sicer ne bo imela nobene politične moči; mnenja pa sem, da se mora Evropa prej ekonomsko združiti, šele ko bo politično in ekonomsko močna, bo lahko vplivala na druge velesile in ne bo več igrala podrejene vloge. Tudi evropski narodi čutijo potrebo po združitvi*.
»Na maturo si prišla z najvišjo srednjo oceno in seveda nosiš precejšnjo odgovornost. Kako se počutiš v tej vlogi?*
«Slabo!»
No, Franki se prav res ni bilo treba bati. Na vprašanja knjigovodstva (o imobilnostih in z njimi povezanih pojmih) je odgovarjala odlično. Odgovori so bali jasni, hitri, a tudi dovolj premišljeni in profesorica ji je ob zaključku pogovora čestitala. Nato je odgovarjala na vprašanja iz italijanščine. Za kolokvij je pripravila knjigo Fulvia Tomizze. Najprej je govorila o tem istrskem sodobnem pisatelju, katerega je res dobro obvladala. Poudarila je predvsem njegovo razdvojenost med slovenskim in italijanskim svetom. Na vprašanje, ali Tomizza pozna kakega slovenskega literata je odgovorila, da nedvomno pozna prof. Tavčarja. Prav ta izjava, ki priča o prisotnosti duha kandidatke, je spravila njene sošolce v smeh in obrazi, ki so bili ■ do tedaj napeti in zaskrbljeni, so naenkrat postali vedri.
Franka je nato odgovarjala še na vrsto vprašanj o Danteju, Petrarki in Foscolu. Včasin se ji je nekoliko zataknilo, priznati pa je treba, da so bila vprašanja za trgovsko akademijo le nekoliko pretežka.
«Si zadovoljna?*, smo jo vprašali po končanem izpitu.
»Italijanščina se mi je nekoliko zapletala*.
»In kakšni so tvoji načrti za bodočnost?*
«Zdaj imam počitnice, jeseni pa grem delat, če bom le našla službo*.
Prepričani smo, da Franki ne bo treba dolgo iskati službe, saj se tudi izid mature ne bo oddaljil od ocen končnega spričevala. Če pa se bo. bo to gotovo premik navzgor.
Bojan Brezigar
STARSI!
Če vaša hčerka ali sin študira, imate dovolj časa za spremljanje njenega ali njegovega dela?
Bogatejši sloji v naši državi in v svetu pošiljajo svoje hčerke in sinove v tako im. Colleges — to je specializirane zavode za študirajočo mladino. Slovenci na Tržaškem imamo v tem pogledu prednost, ker je naš College finančno dostopen vsakomur.
Naš mladinski zavod želi u-streči današnjim razmeram in potrebam naših ljudi. Starši razmislite o tem.
Vpisovanje rednih in zunanjih gojencev v Dijaški dom v Trstu, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11, tel. 793-167 je vsak delavni dan do 31. avgusta letos, oziroma do zasedbe razpoložljivih mest.
Ravnateljstvo
....„„„„„.............................................i..................mm.................................um....nnu..mn........................
ščak Nivio Salich in gospodinja Giu-seppina Rossotti, študent Gabrio
Danes, NEDELJA, 9. julija
VERONIKA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.30 — Luna vzide ob 3.28 in zatone ob 20.04 Jutri, PONEDELJEK, 10. julija AMALIJA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 28,8, najnižja 21,7. ob 19. uri 27,2 stopinje, zračni tlak 1019,8, rahlo pada, vlaga 73-odstotna, nebo 3/10 po-oblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,8 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8. julija se je v Trstu rodilo lSotrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 93-letna Maria Ber-nardis vd. Fessler, 73-letna Maria Kern vr. Bregant, 85-letna Marian-na Autori por. Speranza. 65-letni Giovanni Marši, 86-letna Giuseppd-na Sbisa vd. Bacchia, 64-letna Maria Nucd por. Schibema, 81-letna Benvenuta Magris por. Pristou, 80-letni Raimondo Maniori, 82-letna A-malia Sirk, 74-letni Giuseppe Zotti, 42-letni Anilo Debanutti in 74-letni Andrea Pavat.
OKLICI: telefonski tehnik Gian-franco Minca in delavka Majda Stepančič, elektronski tehnik Franco Fornari in uradnica Liliana Dl Pan-filis, trgovec Sergio Wedssmann in uradnica Luisa Ricchi, uradnik An-
Včerai-danes
SKBOFLEX
VSL ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL Irst. Ul. Mazzini 53. I'el. 133-361
Prijatelje naprošamo da
nas obiščejo
tonio Perrotta in učiteljica Rita Cor-rino, elektronski inženir dr. Paolo Coli in uradnica Maria Grazia Go-gliani, uradnik Giargio Capponi in uradnica IJda Rubbieri, žerjavar Oskar Milic in gospodinja Nadia Crevatin, kemik dr. Ludano Tosca-no in farmakolog dr. Viviana Marc, mehanik Ludano Fonda in trg. pomočnica Ines Mantovan. načrtovalec Franco Boniotto in uradnica Maria Luisa Delli Pizzi, uradnik Sergio Pocnik in uradnica Laura Ravasini, uradnik Ferdinando De Luca in u-radnica Giuseppina Toscano, električni varilec Dario Glavina in u-radniea Aurora Pranzoni, uradnik Roberto MriUevoi in uradnica Rita Marson, pomorščak Bruno Russi-gnan in uradnica earla Barana, podčastnik Giovanni Rizzo in gospodinja Emdlia Poljakovic, mesar Giorgio Guštin in učiteljica Mirella Granduc, delavec Salvatore Accar-do in gospodinja Egida Pecchiar, mizar Fiorenzo Cecconi in uradnica Roberta Stinco, geometer Giorgio Menegante in uradnica Laura Nor-dio, delavec Pietro Trotta in gospodinja Teresa Guida, policijski agent Silvano Pizzaie in otroška negovalka Silva Canal, mizar Aldo Borri in gospodinja Alessandra Pa-van, delavec Paolo Pin in gospodinja Paola Dri, podčastnik Antonio De Sena in gospodinja Giuseppina Romano, uradnik Vincenzo Rizzi Sentieri in učiteljica Angela Bran-di. uradnik Tu.llio Gioia in uradnica Graziella Cattunar, šofer Zdenko Majcen in trg. pomočnica Milena Sirk, gasilec Claudio Turroni in frizerka Bruna CucuLo, mehanik
Edi Jerončič in uradnica Graziella Magazzu, uradnik Federico Gre-gori in uradnica Maria Pieri, delavec Ludano Visintin in gospodinja Maria Armanda Franco, uradnik Carlo Magi Meconi in delavka Va-leria Velišček, delavec Giorgio Chiandussi in frizerka Renata Sta-gni, univerz, študent Domenico Chie-sa in uradnica Claudda Sfreddo, u-radnik Bruno Ferrini in uradnica Rita Mestre, bolničar Sergio Ugrin in študentka Marina Cattarini, u-radnik Sergio Bencina in delavka Luigia Tamaro, zlatar Marino Piščanec in gospodinja Nerina Bobini, učitelj dr. Giuliano Zanchi in učiteljica dr. Mara Zanni, električni varilec Renato Mauro in gospodinja Genoveffa Pertich, uradnik Umbar-to Ambrosi in izvedenka Femanda Franceschin, pek Dorino Viezzoli in uradnica Elida Persa, specializiran delavec Achille Vidmar in bolničarka Luda Milošič, častnik Alessandlro izvedenec Ubaldo Depase in frizerka Luda Milošič, časstnik Aleandro Benocchi in študentka Hannekre Duller, uradnik Emilio Colbasso in uradnica Silvana Dal Dan. pomor-
BIRME 1972
Presenetljivo velika Izbira UR ln ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti.
Urarna In zlatarna
LAURENTI
Trst • Trieste, Largo Santorio 4
Dilissano in študentka Livia Cosu-lich, fotograf Miran Hrovatin in u-radmica Nives Maganja, fizik Sergio Conetti in Christina Aitchison, hotelski direktor Enrico Buresch in gospodinja Iolanda Berce, zdravnik Vincenzo Masd in uradnica Lida Zotta, mizar Pietro Antoniotti in delavka Angela Finello, brigadir Antonio Giustino in gospodinja Maria Ardei, financar Salvatore Poten-za in delavka Silvia Froglia, natakar Egidio De Lorenzo in uradnica Rosanna Dossi, delavec Duilio Bo-nifacio in uradnica Gabriella Sd-lipotti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Ali’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Luc-d. Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje).
V ponedeljek, 10. julija ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 posvet prosvetnih društev s Tržaškega.
SLOV. PROSVETNA ZVEZA
Razna obvestila
Partizanska zveza Križ vabi na izlet ob priliki medsebojnega srečanja med partizani Pazina in Križa, ki bo dne 30. 7. 1972 v Pazinu. Vpisovanje v Ljudskem domu in v trafiki pri Zorotu.
Izlet na Krk
Potovalni urad Aurora priredi v soboto, 15. in nedeljo, 16. julija avtobusni izlet na otok Krk. Cena 12.500 lir.
Informacije in prijave pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cice-rone 4, tel. 29-243.
LOTERIJA
BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE
ENALOTTO
XXŽ X12	212 XIX
Kvote: 12 točk — 10.723 000 lir: 11 točk — 217.300; 10 točk - 23 300 lir.
50	52	80	26	74
31	82	87	58	28
75	24	13	35	86
38	39	12	86	8
23	88	74	6	19
85	8	59	15	83
82	21	77	37	57
22	58	80	16	84
73	87	19	51	72
«0	17	65	81	1
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Trstu organizira 16. julija 1972 izlet v Forni Avoltri in Collinetto, od koder bo vzpon na najlepši masiv Karnijskih Alp, 2.780 m visoki Coglians. Pred vzponom kratek počitek v koči Marinelli (2.120 m). Iz Collinetto do koče 2 uri in pol hoje, iz koče do vrha približno 2 uri. Z vrha je krasen pogled na Dolomite Sappade in na Cortinske vrhove (Tofano, Marmo-lade). Vpisovanje pri Norči Zavadlal, Ul. Geppa 9 do vključno torka 11. t. m.
Slovensko planinsko društvo ima za letošnjo sezono v programu naslednje izlete:
—	30. julija 1972 Izlet na Mangart;
—	Od 13. do 20. avgusta 1972 bo planinski teden v Žabnicah s prenočiščem v planinskem domu «MANGART»;
—	27. septembra bo »Dan planincev*. (Kraj bo pravočasno javljen).
PD »Slavko Škamperle* prosi izlet niše v Cerkno in v Idrijo 16. julij; ila pred odhodom poravnajo vpisnino
Gledališča
POLITEAMA ROSSETT1
V soboto, 15. t. m. se bo v gledališču Rossetti z uprizoritvijo Lehar-jeve »Vesele vdove* začel festival o-perete. V glavnih vlogah bodo nastopali Gianna Galli, Rosetta Pizzo, Aldo Bottion, Sandro Massimini, Pier-francesco Poli in Carlo Rizzo. Režiser je Gino Landi, scenograf Maurizio Monteverde, kostumograf pa Sebastia-no Soldati. Zbor bo vodil Gaetano Ric-citelli, orkester gledališča Verdi pa bo dirigiral Giinter Ott.
Vstopnice bodo v prodaji od jutri dalje pri osrednji gledališki blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 36372.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje šole «Sv. Ciril in Metod* — Trst z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šol sko leto 1972/73.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «Franee Prešeren* v Trstu. Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar* sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Kran Levstik* — Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Državni strokovni zavod za indu-stsrijo in obrt v Ul. Frausin sporoča, da 24. julija 1972 zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Rjavec* sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Mali oglasi
»CITROEN* — mehanična delavnica Samartttanl ln Miceo In prodaja nadomestnih dčloV v m Rittniejter 4/a.
Kuharico išče slovenski Dijaški dom v Trstu. Informacije pri upravi doma, Ul. Ginnastica 72 — tel. 793-167.
Dam v najem v okolici gostilno s stanovanjem. Telefonirati v ponedeljek 31-919.
Danes nas je nepričakovano zapustila naša draga
Stana Česnik
vd. Grgič
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, iz mrtvašnice splošne bolnišnice na domače pokopališče v Bazovici.
Žalostno vest sporočajo otroci, sestra in drugo sorodstvo
žalovanju se pridružujejo družine čač, Brass ter Uršič
Bazovica, 9. julija 1972
Razstave
V	Kraški hiši v Repnu je odprta razstava del prof. Avgusta Černigoja. Razstavo si lahko ogledate ob sobotah in nedeljah.
V	galeriji Loža v Kopru razstava del Mihe Maleša.
V	Gradežu, Urcv. Europa unita 26 razstavlja »Grupa 3a» (Furlan, Stanislav Meterc, Fulvio Monai, Giovanni Pacor, Claudio Pettener, Orlando Po-ian. Tomasin)
Kino
M1RAMARSK1 PARK. »Luči in zvoki* — Danes ob 21.30 «Der Kaiser-traum von Miramare* v nemščini, ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Jutri, v ponedeljek, ob 21.30 «Maximilian of Mexico» v angleščini, ob 22.45 «Massimilian0 e Carlotta* v italijanščini.
FESTIVAL
ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA
FILMA
Danes: Kino Excelsior (Retrospektiva: «Hudič in njegovi privrženci: čarovniki in čarodeji), od 17.30 dalje «Le 400 farse del diavolo* (leto 1905) in «Nel cuore della notte* (leto 1942). Grad sv. Justa: od 21.30 dalje «L'ambasciatore nella notte* (Italija, kratkometražni film); »Cor-sa silenziosa* (ZDA, dolgometražni film), režiser Douglas Trumbull. Jutri: Kino Excelsior (Retrospektiva: «Hudič in njegovi privrženci: čarovniki in čarodeji*), ob 17.30 »La mano del diavolo* (leto 1942, režiser Maurice Tourneur, igrata Pier-re Fresnay in Palau). Grad Sv. Justa: od 21.30 dalje «Paradiso pet-duto* (Kanada, kratkometr. film)! «A1 servizio del diavolo* (Belgija, dolgometražni film, režiser Jean Bri-smee); «11 vampiro che viene dal lo spazio* (Japonska, dolgometražni film).
Nazionale 16.15 «Diabolicamente sol* con il delitto*. Silva Koščina i" Marisa Mell. Barvni film.
Fenice 16.00—22.10 «Ti combino qual-cosa di grosso*. Dean Martin, Bria« Keith. Barvni film.
Eden 16.00 «Le figlie di Dracula*-Peter Cesshing in Dennis Priče Barvni film. Prepovedano mlatim1 pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—22.00 »Grande slalom per una rapina*. Jean Claud* Killy. Barvni film.
Excelsior 17.30 Retrospektiva na temo: «Hudič in njegovi privrženci: čarovniki in čarodeji*.
Ritz 16.00 «Decameroticus*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 1®-letom.
Aurora 16.00 «Io sono Vadez*. Bud Lancaster. Deluje klimatska naprava.
Impero 16.30 »Un papero da un n*' lione di dollari*. Walt Disneye'! film v barvah.
Capitol 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00!
«Terrore cieco*. M. Farrow in J* . Bailey. Barvni film. Prepovedan« ' mladini pod 14. letom. jGripJall0 15,30 «11 sergente Clema*-Peter Strauss. Barvni film. Moderno 15.00 «Voyou» (La canaglia) J.' L; 'Trintignant. Barvni film. Prt povedano mladini pod 14. letom. Vlttorio Veneto 15.30 »Inchiesta s" un delitto della polizia*. Barvni fU1" Marchela Cameja.
Ideale 15.00 »Dal Pentagono al Part fico: uccidete Jamamoto*. Toshif« Mifune in Toshio Kurasaka. Bari' ni film.
Abbazla 15.00 «Questo pazzo, pazz« pazzo mondo*. Barvni film.
Astra 16.00 »Noi donne siamo fatt* cosi*. Monica Vitti in Carlo Giid' fre. Barvni film.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali i® spremili na zadnji poti našega dragega
Angela Olia
se iskreno zahvaljujemo.
Žena LIVIJA in sin FRANKO
Trst, 9. julija 1972
ZAHVALA
Najlepša hvala vsem, ki so na kateri koli način sočustvovali z nami in spremili k večnemu počitku našega nepozabnega moža, očeta, brata in nonota
ANTONA GUŠTINA
Posebna zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja.
Družina GUŠTIN in drugo sorodstvo
V. Repen, 9. julija 1972
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame in none
ANTONIJE SITAR vd. KURET
Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru «Slavec», cerkvenim pevkam, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Družina KURET
'Trst, 9. julija 1972	(Log št. 16)
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago
ALBINO ČOK
Posebna zahvala šolskim sestram pri Sv. Ivanu, darovalcem cvetja in vsem, ki so sočustvovali z nami.
Sinovi Karlo, Claudio in Nadja z družinami Trst, Prosek, Stuttgart, 9. julija 1972
PnmorškT^neviiik
3
9. julija 1972
ČLANI OŽJEGA ODBORA STARŠEV SO OBISKALI ŠOLSKEGA SKRBNIKA
Slovenski znanstveni licej nima dovolj primernih učilnic
Težave z redno šolsko telovadbo
Za nama je šolsko leto 1971-72. Na šolah so le še maturanti, kmalu se bo končalo leto tudi zanje, upamo, da za vse uspešno. Ob koncu leta je že skorajda navada, da uelamo obračune, zato je razumlji-v°i da je tudi združenje staršev na slovenskem znanstvenem liceju vrance Prešeren* v Trstu preglejte svoje delo in ugotovilo, kaj Je bilo letos opravljeno, oz. kai vse bi bilo še treba napraviti, da W odpravili pomanjkljivosti na soli.
Splošni pregled dela je poka-tel. da je letos potekal pouk dojil normalno, brez večjih težav in Pretresov. veqdar združenje ugotavlja, da je še vedno premalo povezanosti med starši in odborom. Marsikdo se ne zaveda pomena in odgovornosti, ki jo ima do šole in do šolskih problemov tudi kot posameznik, brž ko je vpisal svojega otroka v srednjo šolo. Reforma šote. o kateri vsi toliko govorimo te pišemo in ki jo vztrajno zahtevamo. ne bo mogla uspeti, če ne bodo tudi starši zavestno sodelovali s šolo in z dijaki. Tako sodelovanje pa bo moglo roditi sadove le, če se bodo vsi starši brez izjeme poglobili v šolske probleme in se čim bolje seznanili s sodobnimi vzgojnimi procesi. Zdru-tenje staršev znanstvenega liceja je prav zato priredilo v preteklem šolskem letu več predavanj za dijake in za starše.
Na žalost je bil obisk dosti manjši. kakor bi bilo pričakovati in želeti, čeprav je predaval znani strokovnjak prof. Pediček iz Ljublja-u* te je vsaka družina prejela pis-foeno vabilo domov. Poleg tega so bili starši obveščeni preko dnev-nega časopisja in preko radia. Izgovorov o neobveščenosti ne more biti. Kje je torej vzrok za slab obisk pri predavanjih? Zakaj se starši tako malo zanimajo za vzgojne te šolske probleme?? To je bite vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu skoraj na vsaki seji odbora staršev. Vpisati otroka v šolo in priti na roditeljski sestanek samo zato. da izvemo ocene, v današnjih časih ne sme in ne more ostati pravilo za nikogar. Probleme je treba reševati pri izvoru, ne Dri posledicah. Ocene pa so samo Posledica vseh mogočih dejavnikov, ki so delovali in vplivali dosti prej. Preden je do te ocene prišlo. Poteg ocen pa je na šoli še dosti drugih prav tako pomembnih vprašani. pri katerih je nujno potrebno sodelovanje vseh staršev. So sicer starši, ki se tega dejstva v polni meri zavedalo, vendar je tudi precejšnje število tistih, ki ste.jj.jo ob strani. Zato si je odbor združenja ob koncu leta postavil za svojo nalogo poiskati način, kako pritegniti k sodelovanju čim večje število staršev in jih zainteresirati za šolske probleme, že pred časom je odbor poslal vsem staršem anketne liste z vprašanji in zato upa, da se bo do jeseni nabralo precei odgovorov.
Odbor staršev je vse šolsko lete uspešno sodeloval s šolo. Starši so imeli svoje zastopnike v odboru šolske blagajne in v športnem odseku. Poleg tega so se udeležili seje za določitev učbenikov in skupno z dijaki seje. na kateri so izdelali program predavanj o Poklicnem usmerjevanju diiakov. za kar je dobila letos šola na razpolago precejšnja denarna sredstva. Predavanj je bilo precei in dijaki so imeli vso možnost, da se pobli-že seznanijo s pogoji in možnostmi, ki jih imajo po opravljeni maturi.
tem pogledu se torej letos res nihče ne bi mogel pritoževati.
Kljub na videz uspešnemu delu. Pa se leto vendar ni končalo brez skrbi, šolsko poslopje, ki so nam Sa oblasti zgradile šele pred nekaj leti, je postalo že premajhno. Učilnice so majhne in tudi predalo jih je. V zadnjih dveh šolskih letih se ie število razredov pove-calo od 10 na 12. Letos pričakujejo Ponovno en razred več. To pomeni, da že zdaj manjkajo tri učilnice. Precej dijakov, ki obiskujejo slovanske višje srednje šnlp. se vsak dan vozi v šolo iz okoliških vasi. ^anje bi bil popoldanski pouk nesprejemljiv. Problem ie pereč in treba bo zastaviti vse sile. da dosežemo od oblasti, da šolsko poslopje na Vrdelski cesti zviša vsaj te eno nadstropje. Razumljivo je, da tega do jeseni ni mogoče izvesti, zato bo treba za sedaj poiskati začasno rešitev na ta način, da bo občina poiskala prostore, v katerih b° gostovala naša višja srednja šote. Seveda pomeni ta rešitev nove organizacijske probleme, ki smo se jih pred nekaj leti komai rešili.
Hkrati z učilnicami pa je na zavodu vedno bolj pereč problem telovadnice. V. današnjih časih se zdi človeku skorajda nemogoče, kako so mogli projektirati za dve šo-1 eno samo telovadnico in še tc neprimerno. Telovadnica, ki stoji “k ob zelo prometni cesti je stalno Prenasičena z izpušnimi plini, dločno je premajhna in brez potrebne opreme. Poleg tega vse slovenske šole skupaj ne premorejo ne sam «aule magne», t.j. dvora ne. v kateri bi imeli zborovania, Predavanja in večje konference. YaY tako ob gradnji šolskega poboja niso pomislili na to. da vsaka šola nujno potrebuje tudi zu-nanja igrišča in če gledamo stvari z modernimi kriteriji tudi plavalni bazen, šolski telesno - vzgojni programi postavljajo zahtevo, naj b° Pouk telovadbe sredi šolskega tteuka. t.j. med drugo in četrto šolsko uro. V slovenskih šolah, kjer imamo mešane razrede, bi v pri tepru, da bi se držali navodil,
jih dajejo oblasti same. nujno morali imeti dve ločeni telovadnici, eno za dekleta, drugo za fante. Samo v tem primeru namreč, bi mogli organizirati telovadbo med poukom, sicer je nujno lahko samo v prvih ali zadnjih urah. tako da gredo enkrat prei domov dekleta. drugič pa fantje. Glede na vso to široko problematiko ie odbor združenja staršev sklenil, da prosi za sprejem pri šolskem skrbniku in mu osebno razloži, kakšni so problemi, ki iih bo treba čim prej rešiti.
Pretekli torek, 4. t.m. je šolski skrbnik sprejel štiri člane ožjega odbora staršev, ki so mu razložili probleme, ki so nastali zaradi povečanega števila razredov in pa zaradi premajhne in neprimerne telovadnice. ki .io poleg tega uporabljata skupno znanstveni in klasični licej ter trgovski tehnični zavod. Razen tega so starši oddali šolskemu skrbniku tudi pismeno vlogo glede navedenih potreb, v kateri so izrazili zaskrbljenost vseh staršev zlasti zaradi pomanjkanja učilnic, ker ne bi želeli, da bi se začel šolski pouk jeseni okrnjeno ali pa v neprimernih prostorih. Poleg tega so starši prosili, da bi poskrbeli za izdajo slovenskih učbenikov. ki še vedno manjkajo, čeprav to ugotavljamo iz leta v leto že od ustanovitve naših šol. Šolski skrbnik je pojasnil, da so učbeniki delno že napisani, oz. prevedena, delno pa še čakajo, da iih avtorji dokončajo in predložijo. Seveda mora tekste potem pregledati še posebna komisija in šele potem bo ministrstvo poskrbelo za tisk. Če upoštevamo še vso to dolgo pot. potem moremo iz odgovora sklepati, da je problem učbenikov sicer na dobri poti, a kot vse kaže, še precej daleč od popolne rešitve. Glede gradnje telovadnic in nadzidave šolskega poslopja pa šolski skrbnik ni mogel dati nobenih zagotovil, ker rešitev ni odvisna od njega, temveč od Rima, poleg tega pa je problem splošen, saj tudi na italijanskih šolah manjkajo učilnice. Tak odgovor bi bil zadovoljiv, če bi imeli danes še vedno staro stavbo in bi nam gradili novo, moderno in v skladu s higienskimi in drugima potrebami današnjega časa. Nerazumljivo pa je, da so pred nekai leti prav slovensko višio srednjo šolo zidali s tako skromnimi sredstvi, da zaradi pretiranega varčevanja niso upoštevali niti najosnovnejših sodobnih kriterijev, ki iih upoštevajo povsod na svetu, ko gre za gradnjo javnih poslopij, še prav posebno pa šol. Šolski projekt, ki bd moral predvidevati vse spremembe, ki bi utegnile nastati v bodočih de-
setletjih, ni prenesel niti nekajletne preizkušnje. Zato je razumljivo, da so slovenski starši, ki so se pred nekai leti veselili vselitve dijakov v novo poslopje, ponovno zaskrbljeni, ker to poslopje ne zagotavlja več rednega in normalnega pouka. Razumljivo je torej, da slovenski starši pričakujejo, da bodo šolske oblasti takoj pristopile k reševanju problema z dodatno gradnjo. poleg tega pa. da bo občina že do jeseni preskrbela za znanstveni licei nekje v bližini zavoda vsaj tri začasne učilnice.
L. S.
Včeraj sta se v Braniku po
rnriln
DARJA PIŠČANC in
JOŽKO JAZBEC iz Tupelč.
Slovenski klub čestita novo-poročencema in jima želi mnogo sreče na novi poti. čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
OD JUTRI DALJE
Anketa tržaške občine o zaposlovanju in družinski potrošnji
V	ponedeljek, 10. t. m., se bo pričelo ugotavljanje delovnih sil v tržaški občini, ki poteka redno vsake tri mesece. Namen tega statističnega raziskovanja je proučitev in štucfiranje značilnosti delovnih mest in vzroke brezposelnosti. Anketa se bo zaključila 15. julija.
V	tem obdobju bodo občinski uslužbenci povpraševali za mnenje 340 družin, ki so jih izžrebali iz kartoteke anagrafskega urada Med tem se bodo dnžali kriterijev, ki jih je predpisal osrednji statistični zavod. Istočasno bo tudi anketa o družinskih potrošnjah, to pa zato, da bi zbrali elemente, ki so potrebni za proučitev razvoja in sprememb potrošnje italijanskega prebivalstva v kratkih, komaj trimesečnih presledkih.
Statistika bo pripomogla k zbiranju podatkov za analizo posebnih socialnih in gospodarskih vidikov. Raziskovalno delo vodi občinska statistična služba, ki računa na sodelovanje posameznih družin, tako da bo anketa čimprej končana in čim bolj popolna.
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU
Tajništvo sindikata uraduje tudi ves mesec julij ter je članstvu na razpolago vsak torek in petek od IS. do 19. ure.
NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE
V prihodnjem šolskem letu v Miljah za dijake brezplačne knjige in prevoz
Razprava o vojaških služnostih . Millo zavrača zamisel kloriranja greznic, ker je ta sistem predrag in neučinkovit . Analize o onesnaženju miljskega zaliva
V Miljah bo 700 dijakov, ki obiskujejo osnovne in srednje šole v občini, prejelo brezplačno knjige in zvezke in tudi prevoz v šolo in iz nje bo brezplačen. Tako je sklenil indijski občinski odbor, ki je v ta namen izdal iz svojega proračuna približno 7 milijonov lir. O-stalo bosta krili deželna uprava (občina in dežela skupaj bosta krili tri četrtine predvidenega stroška), za eno četrtino pa bodo sporazumno poskrbele šolske blagajne In občinski patronat.
S tem ukrepom, ki na napreden način opredeljuje odnos občinske uprave do vprašanja enakopravnosti dijakov in pravice do študija, je miljska občina prva v Italiji, ki se je tega vprašanja lotila na tak način.
Kot je na petkovi s?ji občinskega sveta poročal podžupan Willer Bordon je ta ukrep, ki bo pričel veljati s prihodnjim šolskim letom, uokvirjen v splošni načrt šolskih posegov miliske občinske uprave. Župan Millo in drugi odborniki na-
...milimi.iiiiiiiiiiiiiii...........................................milili
NAGRAJEVANJE PO RAZSTAVI VIN V KRIŽU
Možnost uveljavitve tipičnega kriškega vina med cilji Konzorcija pridelovalcev
Sinoči je bilo v dvorani društva »Albert Sirk* v Križu, nagrajevanje zmagovalcev na razstavi domačih vin, ki jo je priredil Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine.
Predsednik konzorcija Sedmak je pred zbranimi vinogradniki odprl zalepko z izidom skušnje komisije, ki so jo sestavljali dr. Millo, Maks Horvat, dr. Vremec in domačina Anton Tence ter Ciril Sedmak in razglasil zmagovalce vinske razstave. To so za bela vina — Mario Švab (L nagrada), Oskar Košuta (2. nagrada) in Rudi Košuta (3. nagrada) in za črna vina Vida Me-nucci - Gerlanc s Kontovela (1. nagrada), Egidij Košuta (2. nagrada) in Luigi Delorenzi (3. nagrada). Posebej so s pergameno nagradili Slavka Tenceja ki je pripravil zunanjo opremo letošnje razstave.
Nagrade so v določeni meri plod subjektivne ocene, je poudaril v svojem pozdravu dr. Vladimir Vremec, predstavnik Kmetijskega nad-zorništva, to pa zato, ker je ko-
misija z velikim zadovoljstvom izgotovila nenehno rast kakovosti kri-
iniiiiimiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiuiniiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiuuiiimiiiiiii
VČERAJ POPOLDNE V BAZOVICI
GANLJIVO SLOVO OD MLADE SILVE
Včeraj popoldne se je v Bazovici življenje ustavilo: ob 17. uri sp pripeljali v vas truplo pokojne Silve Pernarčič por. Počkaj, ki je predvčerajšnjim nenadoma in nepričakovano preminila. Ob vhodu v vas jo je pričakala velika množica in v tišini vročega poletnega popoldneva se je razlegalo žalostno potrkavanje zvonov in note »Slovesa*, ki ga je zapel zbor bazovske-ga prosvetnega društva »Lipa*.
Počasi se je sprevod napotil pro-cerkvi. Spredaj dvajset velikih vencev družine, sorodnikov, športnih združenj Bor in Zarja, tovarne IRET in še znancev in prijateljev ter veliko šopov cvetic. Nato župnik Sivic in potem krsta, ki so jp nosili športniki Bora in Zarje; ob njih so hodila dekleta v trenirkah s svečami v rokah. Za krsto so stopali objokani sorodniki: mladi mož Silko, mama Silvana, oče Berto, sestra Sonja in vsi ostali. In končno ganjena in objokana množica vaščanov, prijateljev in predvsem mnogo mladine.
Po cerkvenem obredu, med katerim je bazovski zbor zapel «Mise-rere», se je sprevod napotil k zadnjemu cilju, na vaško pokopališče. Župnik Sivic je dokončal obred in blagoslov, fantje pa so spustili krsto v jamo. Zbor, pod vodstvom pevovodje Stoperja, je zapel »Vigred*, nakar je ob odprtem grobu spregovorila prijateljica in športna tovarišica Dora žagarjeva.
Z ganljivimi besedami je orisala tragedijo tega krutega in nepričakovanega dogodka, ki nam je iztrgal mlado in obetajočo mater, športnico in Slovenko. Slovo je vedno žalostno, tokrat pa še toliko bolj, ker je bila Silva mlada, polna življenja in upanj zase, za družino, za komaj rojenega Žarka. Težko
Nov pretvornik koprske TV
Na Belem križu nad Pira nom je začel delovati TV-pre-tvornik v barvah izhodne moči 400 watov, ki oddaja na 58. kanalu in sicer isti program kot UHF-oddajnik na Nanosu.
To bo omogočilo gledalcem koprske TV in sicer tudi tistim na področju južne Primorske, ki so bili do sedaj v mrtvem kotu.
se bo sprijazniti z izgubo Silve, ki je komaj stopila v življenje in ki je vanj stopala tako obetajoče.
S pokopališča smo vsi odšli žalostni in globoko ganjeni; stopili smo v vas, a še vedno smo čuti zadnje besede Žagarjeve, ki so tudi naše: «Hvala ti za vse, Silva; tvoj lik bo trajno lebdel v naših srcih. Naj ti bo lahka domača zemlja!*
ških vin in razmeroma spodbujajoče izenačevanje. Prav zato je razlika med kakovostjo nagrajenih vin in ostalih, ki niso bila nagrajena zelo majhna. Med odprtimi vprašanji, ki zadevajo prihodnost konzorcija, je Vremec omenil predvsem možnost zakonske zaščite po-reka vin, se pravi opredelitev tipičnega vina za kriško področje. V tem smislu bi tudi kmetijsko nad-zorništvo nujno potrebovalo pravega strokovnjaka za vinogradništvo, ki bi kmetom pomagal pri izbiri trt in ugotavljanju pogojev za razvoj vinogradništva po posameznih področjih.
Predsednik komisije dr. Millo se je tudi zadržal pri vprašanju kakovosti vin in ga obravnaval predvsem iz strokovnega vidika. Analiziral je prisotnost raznih trt v našem vinogradništvu in zagovarjal stališče, da bi tipično kriško vino morali pridelovati v sledečem razmerju: 50% »garganese*. 30 - 25% »glere* fn 20 - 25% »verduzza*, za črna vina pa ali sam refošk, ki je sploh tipično vino za naše področje, ali pa zmes 80% refoška in 20% »barzamina*. Odločno je kritiziral vsako težnjo, da bi vinogradniki mešali refošk z merlotom.
Po kratkem pozdravu občinskega odbornika dr. Vittoria Gasparinija, ki je na nagrajevanju zastopal žuiana, je poudaril predvsem turistični pomen takih vinskih razstav in napovedal izplačilo 20 milijonov lir za slačilnico pri kriškem športnem igrišču, so se nagrajenci in odborniki konzorcija s predstavniki (opazili smo tajnika Kmečke zveze Lucijana Volka in dr. Bašo) zbrali na terasi doma ob kozarcu vina in cvrtih ribah, kot se pač v Križu spodobi.
V uradnem listu iz dne 23. julija letos so objavili natečaj za 35 mest za radiotelegrafske in ra-dioelektrične operaterje v poštnih in telekomunikacijskih službah.
Prošnje je treba poslati na ministrstvo za pošto ali na pokrajin-sko poštno ravnateljstvo do 24. t. m. Nadaljnje informacije posreduje pokrajinsko poštno ravnateljstvo. 2. oddelek.
Važno obvestilo KZ dvolastnikom
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8.00 do 14.00, ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00). S seboj naj prinesejo dvolastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino.
meravajo namreč, preko široko demokratičnega posvetovanja, izpeljati v Miljah (točneje v Zindisu) poleg brezplačnega prevoza in knjig še šolo »full time*, se pravi za vse dijake srednje šole tudi popoldanski dopolnilni pouk in zagotovljeno refekcijo. Ta sistem so že preizkusili zadnje trimesečje prejšnjega šolskega leta v eni izmed miljskih šol in se ie popolnoma obnesel. Celo učitelji in drugi šolski funkcionarji so bili za ta sistem navdušeni. čeprav se dobro zavedajo, da terja taka »popolna* šola več napora in posebno pripravljenost. Zato se miljska občinska uprava poteguje. da bi v bodoče pripravili tudi tečaje za usposobitev učnih sil, poleg tega pa prve zimske mesece posebno konferenco o »popolni šoli*, na kateri naj bi preverila dosedanje izkušnje, obenem pa po kritični presoji skupai s starši, učitelji, družbeno-političnimi silami občine. določili dokončni načrt tega popoldanskega pouka.
Bordon, ki je na seji odgovarjal na vprašanja demokrščanskega svetovalca Dragana, je tudi povedal. da v Miljah ni nikjer primerov dvojnih izmen v šolah in da je število dijakov po razredih zadovoljivo nizko. Ukiniti pa bodo morali šolo pri Čamporah, ker je imela samo 9 dijakov, premalo učnih moči in združene razrede. Občinska uprava meni. da se bolj izplača izkoristiti učiteljske moči v Miljah, otroke pa — sporazumno s starši — brezplačno voziti s šolskim avtobusom v večjo in torej sodobnejšo šolo.
Dragan (KD) je hotel tudi vedeti, kaj namerava občinska uprava narediti v poslopju pri Sv. Roku, kjer je bila doslej srednja šola. To so namreč preselili v novo poslopje v Zindisu. Bordon ie Draganu pojasnil, da bo tudi staro poslopje pri Sv. Roku. ki je sicer pokrajinska last, ostal na razpo lago občinski upravi, ker bodo v njem uredili, v okviru načrta »popolne šole*, slikarske ateljeje, klube za glasbeno in umetniško vzgojo di jakov in druge potrebe.
Drugi del seje miljskega občinskega sveta, ki je verjetno zadnje pred poletnimi počitnicami. ie bil posvečen peticiji proti vojaškim služnostim v deželi. Na koncu daljše razprave, med katero ni manjkalo smešnih prizorov, so svetovalci odobrili resolucijo, v kateri izrekajo svoje nasprotovanje vojaškim služnostim v deželi, posebej pa še obstoja služnosti pri Lazaretu. Zato miljski občinski svet vabi deželno upravo, naj skliče posebno konfe-
pod katero parcela spada ter površino parcele in količino dreves. Prošnje bomo sprejemali do 22. julija. ^ renco in izglasuje zakonski osnu
iiiiiimiiiimmiiiiimiimmimmiiiiiiiiiiiiiiiimuiminiiiiiiiimiimfiiiimmiiiiiiiitHiiiimuHutmuimiui
tek o reformi služnosti. Ta osnutek naj bi dežela poslala v rimski parlament.
Zapisali smo, da je bilo tudi nekaj smešnih prizorov. V mislih imamo poseg liberalca dr. Stenerja, ki je hotel dokazati (morda zaradi zvestobe »atlantizmu*), da bi «a-tomske mine* na Krasu bile zgoli «defenzivne», češ da »jih Jugoslovani že imajo ob naši meji*. Tedaj ga .je neki svetovalec vprašal, kako si to upa trditi. Stener mu je takoj odvrnil, da ima pač »svoie informacije...*
Tretje važno vprašanje, s katerim so se spoprijeli na seji miljskega občinskega sveta, je bilo onesnaževanje miljskega zaliva. Glede na vsebino poročila velja poudariti, da smo imeli občutek, kot če bi Miljski zaliv ne bil v Tržaškem zalivu, tako diametralno različna so bila stališča župana Milla od onih. o katerih smo poročali prejšnji teden.
Na vprašanje svetovalca Gina Fontanota (KPI) je župan Millo pojasnil, da bo tudi miljska občinska uprava odprla nekatera kopališča, ker .je pač po ministrstvih predvideni standard v nekaterih primerih nizek. Tako bodo odprli v kratkem kopališče CRDA.
Smeje je Millo povedal da bi na osnovi vladnih direktiv lahko vsak trenutek dovolil kopanje v morju pod rafinerijo nafte, ker tam «pač ni bakterij 'coli'*. To .je tudi res. je pa v vodi nafta in vsa druga umazanija, za katero se okrožnica ministrstva za zdravstvo ni niti zmenila-
Millo je svetovalcem povedal da so se tudi v Miljah spoprijeli z vprašanjem onesnaževanja vode v zalivu in da .je njegova občinska uprava prosila deželo za prispevek. ki naj omogoči raztegnitev analiz komisije, ki je že izdelala študijo za tržaško občino, tudi na Miljski zaliv. Pri tem pa je Millo takoj dodal, da bi morala komisija poročati o splošnem položaju morja — se pravi o onesnaževanju zaradi kemikalij, pralnih praškov, grezničnih odplak in nafte iz tankerjev. Samo tako bo uprava lahko ustrezno ukrepala.
Millo je tudi dejal, da se milj-ska občinska uprava verjetno ne bo posluževala kloriranja grezničnih odplak, kot v Trstu. To pa zato, ker marsikateri znanstvenik meni. da je tak sistem škodljiv za flo-r.9 ibJaVPP. Y,.žaliyiu.„v .Uistm..na predrag. Izračunali so. da bi za en greznična kanal morala trošiti miljska občinska uprava 300 tisoč lir dnevno, in brez rezultatov!
OSMICE
Venco Pangerc, Dolina 92. Je odprl osmico. Toči belo in črno
Anton Škerk (Tonči). Kontovel 235, toči belo in črno vina
FESTIVAL
LJUBLJANA
KRIŽANKE
XX. JUBILEJNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE
V. BALETNI BIENALE
POLETNO GLEDALIŠČE KRIŽANKE
11.	julija ob 20.30 LONDON FESTIVAL BALLET Adam: GISELLE Koreografija M. Skeaping
12.	julija ob 20.30
LONDON FESTIVAL BALLET Riisager - Czerny: ETUDE koreografija H. Lander Rieti - Bellini: NOČNA SENCA koreografija G. Balanchine Paulli - Helsted - Gade: NAPOLI koreografija A. BoumonviUe
16.	julija ob 20.30
GARI GRODBERG Moskva orgelski večer koncert v Stolnici
17.	julija ob 20.30 Kavkaški folklorni ansambel »LEZGINKA* Sovjetska zveza
Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. in od 17. ure dalje v Križankah. Rezervacije po telefonu: 21-768. Vljudno vabljeni!
PISMO UREDNIŠTVU
Prejeli smo:
Zabrežec, dne 8. 7. 1972
«Ker Primorski dnevnik prinaša že cela dva tedna objavo o izletu k Plitvičkim jezerom dne 16. t. m., sem primoran dati s tem v zvezi sledeče pojasnilo, da se odpravijo nekatere netočnosti.
Da je v programu izlet v omenjeni kraj, diži, nikakor pa ne drži, da izlet organizira srenjski odbor, ker meni kot tajniku istega ni znano, da bi o tem omenjeni odbor kdaj sklepal, še manj pa da bi nekomu dal pooblastilo, da v imenu odbora organizira izlet.
To je gola domišljija nekoga, ki

Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Albine Čok daruje Josipina Kjuder 1.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Ide Ko-lerič darujeta Alma in Marica 2.000 lir za PD «škamperle».
Katja Lisjak daruje 2.000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem.
Ob peti obletnici smrti Adrijana Žerjula darujeta mati in oče 5.000 lir za kolesarski klub «Adria».
Ob priliki kresa na igrišču v Bazovici daruje KASTA 4.000 lir za ŠD «Zarja».
V	počastitev spomina Silve Per-narčič-Počkaj so uslužbenci ZTT darovali:
Za ŠZ »Bor* 19.000 lir. za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane 10.000 lir, za Dijaško matico 8.000 lir, za Rod modrega vala 1.000 lir, za PD »Ivan Cankar* 6.000 lir, za spomenik padlim v NOB v Bazovici 1.000 lir, za spomenik padlim v NOB v Križu 1.000 lir, za Glasbeno matico 2.000 lir, za cvetje 12.000 lir.
Namesto cvetja na grob Silve Per-narčič-Počkaj daruje Sonja Prinčič z družino 2.000 lir za Dijaško ma-tico.
V	počastitev spomina pok. Silve Pernarčič-Počkaj darujejo za ŠZ »Bor*: Mara in Edi 3.000 lir, Nevia in Franko Vitez 5.000 lir, Sonja in Gianni 5.000 lir. Lidija in Mario Šušteršič 5.000 lir, Karleto 5.000 lir, Silvana Malalan 3.000 lir.
V	počastitev spomina Silve Per-narčič-Počkaj darujeta Alma in Marica 3.000 lir za ŠD »Zarja* iz Bazovice.
V	počastitev spomina Silve Per-narčič-Počkaj darujeta Alenka in Danica Colja 1.000 lir za PD »Ivan Cankar*.
V	počastitev spomina prijateljice Silve Pernarčič por. Počkaj daruje Zdenka Trampuž 2.000 lir za Slovensko planinsko društvo v Trstu.
V	spomin pok. Silve Pernarčič por. Počkaj darujeta bivša sošolca Alenka in Sergej 5.000 lir za Slovensko amatersko gledališče v Trstu.
V	spomin pok. Silve Pernarčič por. Počkaj daruje Milena Verč 2.000 lir za Slovensko amatersko gledališče v Trstu.
V	počastitev spomina Silve Pernarčič por. Počkaj daruje Špela
2.000	lir za ŠZ »Bor* .
Prijatelji, ki so spremili na zadnjo pot Silvo Pernarčič por. Počkaj so zbrali 10.000 lir za ŠZ Bor in
10.000	lir za ŠD Zarja.
Za društvo slovenskih upokojencev v Trstu so darovali: Ferdinand Ferjančič 5.000 lir, Miro Prešel
2.000	lir in Stanko Kodrič 2.000 Ur.
Dragi Silvi Počkaj v spomin darujeta Slavica in Vojko 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Antona Guština iz Velikega Repna daruje prijatelj Josip Škabar z Opčin 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Silve Pernarčič por. Počkaj darujeta Mara in Odo Kalan 3.000 lir za Bor.
Namesto cvetja na grob pok. Silve Pernarčič darujeta Božena in Dušan Košuta 5.000 Ur za spomenik padlih v Križu, 5.000 lir za spomenik padlih na Proseku, 5.000 lir za spomenik padlih v Bazovici in 5.000 lir ŠZ Bor.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
NA PROSEKU
V	počastitev spomina Silve Per-narčič-Počkai daruje Nada Kapun
3.000	lir.
Albin Pertot 20.000 Ur, Italo in Gička Fagini 15.000 lir, Josip Čuk (Opčine) 10.000 Ur, Gin0 Kočevar 1 000 Ur. Kati Ban (Kontovel) 5.000 'ir. Kati Prašelj 5.000 Ur, Marija Štgina 5.000 Ur, Zvonko Kalc 5.000 Ur, Marija in Danilo Sardoč 10.000 lir, Ivan Kocjančič 10.000 Ur Marija Cibic (s Konca) 5.000 lir, Angel
in Silva Škrk 5.000 Ur, N.N. 50.000 lir, Ivanka Ukmar 10.000 starih din, Franc Lipovec 5.000 lir, družina Boris Race 10.000 Ur. Evgen Starc (št. 526) 10.000 Ur, Alojz Briščik
5.000	Ur, Danilo Štubel (Opčine)
10.000	Ur.
Gostilna Cavallino — Milan in Luči 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	BAZOVICI
Družina Boris Race daruje 10.000 Ur. Viktor Maver 2.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Silve Pernarčič por. Počkaj darujeta Viktor in Norma Stopar 10.000 Ur.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Družina Boris Race daruje 10.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Mirka Hrvatiča daruje družina SiguUn 2 000 Ur. Iole Luin 1.000 lir, Kristjan Jazbar 1.000 lir.
Ob petnajsti obletnici smrti nepozabne tete Marije Taučar darujeta Mira in Darinka 5.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Pina Žgavca daruje Adalgisa Bjekar
1.000	Ur.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Družina Boris Race daruje 10.000 lir, Ernesto Andoli 20.000 Ur, David Sirk (Ljubljana) 5.000 Ur, Dodi in Davo Lozar (št. 404) 10.000 Ur, Marino in Adrijana Bubnič (št. 103)
10.000	Ur.	Franc Stefani	(št.	23)
1.000	lir, Rudolf Di Lenardo L000
Ur, Beta Husu (št. 346) 1.000 lir, Ljudmila Tence (Barkovlje) 2.000 Ur. Gisela in Loredana Maganja (Trst) 10 000	Ur,	Ivan in Nada	ter	Mi-
lena in Lucijan Košuta (Trst) 20 000	Ur,	Slavko Košuta	(št	77)
3.000	Ur,	Just Bogateč	(Opčine)
5.000	Ur, Leander in Pjerina Košuta (Ljubljana) 20.000 starih din.
si dovoljuje vmešavati se v zadeve, ki se ga ne tičejo. Ne razumem kako si more celo uro odhoda kar tako izmisUti in kar je po mojem nedopustno, orez privoljenja prizadetega objaviti celo ime in naslov. Kdorkoli je avtor tega, mu svetujem, da ne pošilja v objavo zadev za katere ni v ničemer odgovoren, še manj pa poklican. Če bi imel za potrebno, bi lahko jaz sam to napravil, ker pa je to čisto vaška zadeva, je ni treba obešati na veliki zvon, saj ljudje itak zvejo, kot so izvedeU za vse druge izlete v preteklosti.
Toliko v vednost in na znanje vsem, da objava ni bila moja ampak neke osebe.
Na koncu naj se potrdim, da izlet bo kot predvideno 16. t. m. z odhodom ob 4.30 iz Boršta. Mesta so vsa zasedena, zato je tudi vpisovanje zaključeno*.
Vnaprej se Vam zahvaljujem za objavo ter z odUčnim spoštovanjem pozdravljam
Podpisani Marjo Zahar
Boršt — Zabrežec št. 12
Op. ur. V arhivu hranimo rokopisno pismo, v katerem je jasno rečeno, da izlet, o katerem je govor, «organizira srenjski odbor iz Boršta pod vodstvom Marjola Zaharja* in da je vpisovanje pri Marjotu Zaharju št. 12 — Zabrežec. Škoda, da je avtor gornjega pisma čakal kar dva tedna, da je pojasnil netočnosti, kar bi lahko storil takoj drugi dan po objavi sporočila. (Pismo, ki nos t podpis Odbor, mu je v vsakem trenutku na ogled).
SPLOŠNA PLOVBA piran-jugoslavija
Župančičeva 24 66X1(1 Piran, pp 1 Telefon (066 ) 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba PiraD
Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 6.000 - 19.000 ton
-	UNIJA OKOLI SVETA
-	LINUA JADRAN ZAHODNA AFRIKA JADRAN
-	PROSTA PLOVBA
-	POTNIŠKA SLUŽBA
-	SIMEX Ljubljane - samostojna enota za uvoz-lzvoa, grosistično trgovino in zastopanje tuj lb (Inn
Za vse Informacije se prosimo. obrnite na upravo podjetja v Piranu ah na naša predstavništva v Jugoslaviji ln » Inozemstvu.
STRAIN
Dolina št. 40
tel. 228116
Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah: poroke, rojstva, imendani. birme In druge slavnosti. - Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače.
Ob petkih zaprto.
1^-1
PORTOROŽ
ROULKTTE CII KM IN DE FER RA« (AHA BLACK JACK
v novih proslorih
GRAND HOTELA METROPOL
TOKRAT ZA NASE GOSPODINJE
VELIKI PELLAPRAT
«Prvi kuhar sveta»
Dragoceno zbirko receptov je sestavil sloveči mojster kuharske umetnosti Henri Paul Pellaprat. Knjiga obsega skoraj osemsto strani velikega formata in nad tri tisoč receptov. Vsak recept ima poleg slovenskega ie izvirni naslov v francoščini. 284 barvnih fotografij pestro dopolnjuje tekst, ki zajema ie poglavja praktičnih nasvetov o sprejemanju gostov, serviranju jedi in tehnologiji kuhanja nasploh. Napočil je čas poletnih počitnic. Marsikateri gospodinji bo v razvedrilo, da preizkuia na novo svoje kuharske sposobnosti. Naj si »moderna francoska in mednarodna kuharska umetnost« utreta pot tudi v vai dom!
TRST - ULICA SV. FRANČIŠKA 20 - Telefon 41792
PnmorškHinevnlk
4

NEDEUA, 9. JULIJA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Chopin: Preludiji; 11.15 T. Seliškar: Velika gala predstava — II. del; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Zabavna glasba; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Tozzi: Uradnikovi spomini; 16.35 Popoldanski spored; 18.00 Baletna glasba; 19.00 Semenj plošče;
20.00	šport; 20.45 Prazniki in obletnice; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.40 Zabavna glasba.
TRST
8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 10.30 Tržaški motivi
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 17.30, 19.30 in 21.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba;
10.00	Ansambel Rogers; 10.15 Z nami je... 10.41 Glasba za začetek;
11.00	Uspeli motivi; 11.15 Nove plošče; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Musič shaker^ 14.00 Dogodki in odmevi; 14.15 Orkester Kaempfert: 14.30 Zvoki in glasovi;
15.00	Plošče; 15.30 Z nami je...
16.00	Popevke; 16.30 Orkester Ta-bata; 18.00 Primorska poje; 18.35 Glasba po željah; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Nedeljski koktajl;
21.00	Večerna glasba; 21.40 Orkestri; 22.00 športna nedelja; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 20.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Skladbe za godala; 10.10 Nabožna oddaja; 10.15 Nedeljske pesmi; 11.10 Orkestri;
12.29	Hit parade; 13.15 Program z Buzzancom; 14.00 Pod senčnikom;
16.00	Glasbeni variete; 16.50 Popoldne z Mino: 18.15 Plošče; 20.25 De Roberto; «1 vicere»; 21.20 Zgodovina Joeja Venutija; 21.50 Beethovnov kvartet; 22.20 Andata e ritomo.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojejo Dik Dik; 8.40 Plošča za poletje; 9.30 Veliki variete;
11.00	Mike ob nedeljah; 12.30 Pesmi brez meja; 13.00 Kvizi narobe: 13.35 Alto gradimento; 14.35 Plošča za poletje; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Po svetu naokrog; 17.30 Glasba in šport; 18.25 Glasba po željah; 20.10 Andata e ritomo; 20.50 Operna glasba; 22.00 Glasbeno-govomi spored;
lil. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek: 11.50 Folk glasba; 12.20 Tartinijeve sonate; 13.00 Na sporedu je Villa Lobos; 13.15 Beethovnova opera: Lenora; 15.30 Wesker: I vecchi;
18.00	Evropa Stefana Zweiga; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 Pisan spored.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 11.00, 13.00, 14.00 in 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Brane Dolinar: »Tartinijev slavček* — igra za otroke; 9.33 Skladbe za mladino; 10.05 Iščemo popevko poletja; 11.05 Jovan Maksimovič: Prvi partizanski oklepniki: 11.25 Pesmi borbe; 11.45 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Turistični napotki; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Veliki zabavni orkestri:
15.30	M. Walser: Selitev — humoreska; 16.05 Slov. zemlja v pesmi;
17.00	Peter Hacks: Zgodba starega vdovca v letu 1637; 17.38 Lepe melodije; 18.05 športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Godala za lahko noč; 24.05 Literarni nokturno
ITAL TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Kmetijska oddaja; 15.55 Mednarodne regate v Švici; 17.00 Tour de France; 18.15 Spored za mladino; 19.00 La partita; 19.50 Športni dnevnik in kronike strank;
20.30	Dnevnik; 21.00 Capuana; II marchese di Roccaverdina; 22.15 športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.00	Mednarodne regate v Švici; 19.30 Koncert na trgu; 21.00 Dnevnik; 21.15 Končno, nedelja; 22.15 Boomerang; 23.15 Napoved programa.
PONEDELJEK, 10. JULIJA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 19.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Dvorakova Simfonija štev. 9; 19.20 Jazz; 20.00 športna tribuna; 20.30 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Folklorna oddaja; 16.10 Simf. koncert.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 18.30,
21.30	Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba;
9.00	Po mojem je tako . . .; 10.00 Ansambel Adriano, 10.15 Z nami je...; 11.00 Uspeli motivi; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Musič shaker; 14.00 Športni ponedeljek; 14.40 Počitek ob glasbi; 15.30 Z nami je...; 15.45 LongpIay club; 16.20 Glasba po željah; 18.00 Narodnozabavna glasba; 18.40 Melodije; 19.00 športni pregled; 19.10 Naši pevci in naše pesmi; 19 30 Primorski dnevnik; 20.20 Sopranistka Sonja Kočevar in basist Ladko Korošec;
21.00	Večerna glasita; 2140 Puccinijeva »Tosca*; 23.00 Prisluhnimo jim skupaj; 23.35 Veliki mojstri.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila;
7.10	Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošča za poletje; 13.15 Hit parade; 14.00 Program za popoldne;
16.00	Spored za mladino; 16.20 Pisan spored; 18.20 Zakaj in kako? 18.55 Dirigent Toscanini; 20.20 Komorni orkester »Janaček*; 21.50 Plošče v večeru; 22.20 Andata e ritomo.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila:
7.40	Pojeta Aznavour in Nada;
8.40	Melodrama; 9.30 Orkestri;
9.50	Radijska priredba; 10.05 Plošča za poletje; 10.30 Telefonski pogovori; 12.40 »Alto gradimento*;
13.50	Zakaj in kako?; 14.00 Sledijo si plošče; 16.00 Pisan popoldanski glasbeni spored; 17.55 Tour de France; 19.00 Program s Clau-diom Villo; 20.10 Andata e ritor-no; 20.50 Plošča sledi plošči; 22.40 Filippo Sacchi: »La primadonna*; 23.05 Ital. folklorne pesmi.
III.	PRC C RAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Schubertova Simf. štev. 6; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.10 Na sporedu je Čajkovski; 12.20 Straussove skladbe; 13.00 Boccherini in Respighi; 15.30 Purcellova oda;
18.00	Lahka glasba; 18.15 Bach in Mozart; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.00 Da Capua; »La zinga.ra»; 21.30 Mrozek: »Tango* (tridejanka).
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9 00, 11.00, 13.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Poletni ringaraja;
10.40	Orkester Previn; 11.20 Pri vas doma; 12 00 Turistični napotki; 13.10 Matičič: Suita za godala; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.10 Madžarske ljudske pesmi; 15.30 Naši poslušalci čestitajo; 16.40 Lahka glasba; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Orkester Pourcel;
18.10	Glasbeno popoldne; 19.00 Aktualnosti: 19.15 Popevke; 18.45 Kulturni vodnik, 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel M. Križana; 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Tipke in godala; 23.15 Ob obletnici smrti Armstronga; 00.05 L. Kreft: Pesmi; 00.15 Zaplešite z nami.
ITAL TELEVIZIJA
16.45 Tour de France; 18.15 Spored za mladino; 18.45 Slike iz sveta; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: Dvoboj na soncu; 23.00 Filmske premiere; 23.10 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Nader: Uno contro tutti ?; 22.15 Pevski zbor in orkester sovjetske vojske.
Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA CGIL, CISL IN UIL
Boljše pogodbe, zaposlenost in reforme naj bodo enotni cilj sindikalnega boja
Federacija treh sindikatov . most k enotnosti . Za dosego pravic je potrebno zajeti vse socialne sloje
Tajništva pokrajinskih sindikalnih mesecu lani je preko goriških mej-
federaoij CGIL, CISL in UIL so včeraj zjutraj na skupnem zasedanju razpravljala o bodoči enotni platformi za dosego delavskih pravic, socialnih reform, zboljšanje delovnih pogodb in delovnih mest.
Pravzaprav je to skupno srečanje vseh pokrajinskih sindikalnih kategorij prvo v pokrajini, kot je ob začetku poudaril sam tajnik CI SL Padovan, in bo v perspektivi bodočih sindikalnih bojev gotovo imelo ugodne posledice.
»Potrebno je,* je dejal Padovan, »da se delavci pogovorimo in medsebojno dogovorimo, kakšen bo način boja za cilje, ki jih bomo sedaj skušali doseči.*
V	uvodnem poročilu, ki ga je i-mel tajnik UIL Bregant, so sindikati razčlenili socialno - politični položaj v državi, ki ni zadovoljiv. Poudarili so, da gospodarji težko dajo iz rok delček oblasti delavcem in sindikatom. V tovarnah so delavci že marsikaj iztrgali iz njihovih rok, tega pa ni mogoče trditi o današnji družbi, ki je še vedno pod pritiskom kapitala.
Gospodarji so v zadnjem času skušali preslepiti delavce in srednje sloje, češ da jih bosta sindi-kaflni boj in zahteva po reformah pripeljala do brezposelnosti, pri tem pa se poslužujejo izmišljenega zaustavljanja investicij.
Zasebna in javna podjetja imajo veliko odgovornost pri razvoju ekonomije, ker dovoljujejo, ne da bi se uprla, da se k nam priliva o-gromno tujega kapitala; tudi vlada ni zmožna dati pravih smernic za ekonomski in socialni razvoj.
S svojim dokumentom, ki ga je poslal Confindustriji, je sindikat dal jasne predloge za rešitev teh problemov, njegovo delo pa bo šlo še naprej v tri smeri: pogodbe, zaposlenost in reforme. Ti cilji morajo ostati nerazdružljivi in predstavljati morajo osnovno platformo bodočega sindikalnega boja ob čimvečji enotnosti.
V	uvodnem dokumentu so nadalje razčlenili še položaj raznih delavcev, ki imajo malo ali nič pravic, kot so poljedelci, ki so jih še posebno pohvalili za vztrajnost v njihovem boju.
V	zvezi s sindikalno enotnostjo so ugotovili, da niso še okoliščine zrele, da bi se lahko govorilo o sindikalni enotnosti. Temu pa so predvsem krivi politični pritiski, ki jdh gospodarji neposredno izvajajo na delavce. Bodoče federacije treh sindikatov ne smejo imeti za cilj, kajti to je korak nazaj, pač pa je treba federacijo imeti za most, ki bo delavski razred pripeljal do zaželene enotnosti. Zajeti bo morala široke socialne sloje, kajti brez njih enotnost ne bi bila trdna.
V	go riški pokrajini imamo danes sindikalne kategorije, ki so pokazale, kaj se da z enotnimi nastopi narediti. Število vpisanih v enotni sindikat kovinarjev presega danes tiste, ki so vpisani v posamezne federacije. Temu je potrebno posvetiti veliko pozornost, kajti to je klica bodoče enotnosti vseh delavcev.
Po uvodnem poročilu so sledili posegi predstavnikov raznih kategorij, zaključno besedo pa je imel Zuliani, tajnik CGIL.
nih prehodov šlo nekaj več kot milijon in 100 tisoč oseb.
Pri prehodih se ljudje najraje poslužujejo prepustnice, saj lahko s tem dokumentom ostanejo preko meje tudi več dni, vendar tudi prehodi s potnimi listi ne zaostajajo. Slednjih se največ poslužujejo Vi-demčani, ker pač nimajo prepustnice.
V juniju je s prepustnico prekoračilo mejo skupno 759 tisoč 174 oseb, od teh je bilo Jugoslovanov samo 256.336. S potnim listom je v obe strani meje prešlo 643.865 oseb. Tudi pri teh prehodih so imeli levji delež italijanski državljani in sicer 452.954, ostalih 189.911 pa je bilo tujih državljanov.
Več kot dve tretjini vseh prehodov sloni torej na ramenih Italijanov, Jugoslovani pa v zadnjih časih bolj malo obiskujejo naše mesto, ker se jim zaradi nizke vrednosti dinarja in visokih cen tukajšnjega trga to ne izplača.
Obmejni promet v juniju
V juniju je preko mejnih prehodov v goriški pokrajini šlo več kot milijon 400 tisoč oseb. V prejšnjem mesecu smo že predvidevali viden porastek, prvič, ker je bil strah pred črnimi kozami dokončno odstranjen, drugič, ker je bilo v tem mesecu več praznikov in so lepa, topla vremena zvabila onstran meje večje število izletnikov. Tako prehodi s prepustnicami, kot s potnimi listi, so se v juniju zvišali skupno za več kot 250 tisoč, v primerjavi z majem. V istem
PSI pozdravlja stališč« KD '
Na pokrajinskem aktivu PSI v Gradišču so pozdravili stališče pokrajinskega odbora KD na Goriškem, da brez socialistov ni mogoče voditi obnovitvene politike v državi. Takšno stališče potrjuje socialistično usmeritev glede reševanja odprtih vprašanj. Stališče pokrajinske PSI izhaja iz zaključne resolucije o političnih razmerah v državi, za katere je značilno utrjevanje na desničarskih stališčih.
V	drugi resoluciji glede izbire pripadnikov PSIUP med PSI in KPI pa naslavljajo poziv na nekdanje socialiste, da predstavlja PSI — kakor tudi v preteklosti — najbolj naraven prostor za njihov boj, da bi osvestili delavski razred.
Interpelacija komunistov o goriški umobolnici
Deželni misovski predstavniki so pred kratkim vložili na ministrstvo za pravosodje interpelacijo, v zvezi s psihiatrično bolnišnico v Trstu, in v obrazložitvi katere so izrazili tudi zelo neprimerno mnenje o goriški umobolnici.
V	zvezi s temi izjavami, so te dni svetovalci KPI poslali pokrajinskemu odboru interpelacijo, v ka-
izjave, ki hočejo postaviti samo v slabo luč umobolnico, ki je z Ba-saglievo metodo postala ena najbolj naprednih psihiatričnih bolnišnic.
Pokrajinski svetovalci še posebno opozarjajo na nesramen napad novih, naprednih metod, ki so ga zasledili v neofašističnem listu «Lo Specchio*, kjer se v nekem članku namiguje na možno zvezo med Ba-saglievo metodo, ki jo izvajajo tudi v Gorici in atentatom na karabinjerje v Petovljah.
»Prav gotovo so ti napadi, namenjeni^ goriški in tržaški psihiatrični bolnišnici,* zaključuje interpelacija svetovalcev, »postavljeni v jasen namen, da bi rovarili v trenutku, ko je pokrajinska uprava razpisala natečaj za ravnatelja Soriške umobolnice.*	Z včerajšnjega sindikalnega zasedanja v Gorici
...........................................................mini...............
IZKOPAVANJA ARHEOLOGOV c NA LEDINAH» PRI BATUJAH
Odkrito največje grobišče naših prednikov v zapadni Sloveniji: okoli 100 grobov
Doslej so trikrat kopali - Letošnja bera: obsenčna obročka in več okostnjakov ki so nespornega slovanskega porekla - Grobovi so iz 10. in 11. stoletja
V Batujah so spet zasadili krampe in lopate, tokrat že tretjič v razmaku petih let: prvič 1967 . drugič 1970. leta in tokrat ponovno. Namen:	dokončno raziskati pod-
ročje Sv. Jurija, kjer so doslej ugotovili največje grobišče v za padni Sloveniji, vsega skupaj okoli 100 grobov.
Kustos Goriškega muzeja za arheologijo Drago Svoljšak nas je najprej popeljal med izkopanine, na kraj, kjer sta dva delavca vihtela krampe in kjer je pe kaj mladih pod strokovnjm vod stvom previdno odstranjevalo opeko ter si pomagalo tudi s čopičem, da ne bi povzročili nepopravljive škode. Odkrili so nekaj okostnjakov ter ob njih našli obsenčna obročka, nekaj nožev, vse iz 10.-11. stoletja, pri nekem okostnjaku pa tudi kovanec iz leta 1768.
Odšli smo v vas Batuje, kjer v opuščeni šoli hranijo najdene predmete in kjer je celotno najdišče izrisano do sleherne podrobnosti. Arheolog Svol,jšak nam .je
teri sprašujejo odbor, kaj name-. povedal, da je" najdbišče začel od-rava storiti, da demantira podobne I krivati Cevc 1950. leta v Arheolo-
tiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinai«K*aiiiiiiii*iiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai|l||||l|||||||||||lll||||liailll|l||||||
OB ZAKLJUČKU TRILETNEGA GLASBENEGA TEČAJA V DOBERDOBU
NAD TRIDESET UČENCEV USPEŠNO OPRAVILO IZPIT
Godba na pihala «Kras» se s temi gojenci pomlajuje Iz šole je zrastel tudi domači ansambel «0 Jej»
JUG. TELEVIZIJA OD 9. DO 15. JULIJA 1972
NEDEUA, 9. julija 10.40 Slavko Žnidaršič in oktet »Jelovica*; 11.12 Kmetijska oddaja; 12.00 Otroška matineja: Sebastijan in Mary Morgane; 12.50 Mestece Peyton — film; 13.40 TV kažipot; 15.40 Igre brez meja: 17.00 Velika nagrada Aachna; 19.15 Ujeto mesto - film; 21.00 TV dnevnik; 21.25 3-2-1; 21.30 Ko nisem bil več vojak; 22.15 Stih in pesem; 22.15 Športni pregled; 22.55 Brazilija: Malo svetovno prvenstvo v nogometu; 00.00 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.45 «Izginuli avtobus*; 21.15 »Na poti k zvezdam* cirkuške točke; 21.35 Serijski film »High Chaparral*; 23.00 Nogomet: Finale svetovnega prvenstva.
PONEDELJEK, 10. julija 19.15 Obzornik; 19.30 Kremen-čkovi — film; 20.00 Maksimeter; 20.45 Kratek film; 20.50 Cikcak; 21.00 TV dnevnik; 21.25 .3-2-1; 21.30 Concertino za orkester — Bled 72; 21.45 Dubrovniške poletne prireditve; 22.20 Diagonale; 23.20 Poročila; 23.25 Šahovski komentar.
KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Mr. Pipper vam predstavlja; 21.15 Poročila; 21.30 Glasbena oddaja: po špansko; 22.20 Boj za obstanek.
TOREK, 11. julija 19.15 Obzornik; 19.30 M. Jezernik:	Medvedov godmjavček;
19.45 Risanka; 19.55 Moški zbor iz Ribnice; 20.20 Industrijsko o-blikovanje; 21.00 TV dnevnik; 21.25 3-2-1; 21.35 Do ponedeljka se že prebijemo — film; 23.25 Likovni nokturno: Jožef Petkovšek; 23.40 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 20.50 Francoščina: 21.15 Poročila; 21.30 Nalivno pero; 22.20 Dokumentarec »Viva flamenco*.
SREDA, 12. julija 19.20 Obzornik; 19.35 Sebastijan in Mary Morgane; 20.05 Naši <► pemi pevci: Friderik Lupša; 20 25 Na sedmi stezi; 21 00 TV dnevnik: 21.30 Moliere: Scapinove zvijače; 22.20 Odiseja miru: Zakaj Belfast; 22.50 Kvartet Boone Drew; 23.20 Poročila; 23.25 Šahovski komentar.
KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Mr. Pipper vam predstavlja; 21.15 Poročila; 21.30 Beneški bienale 1972; 22.20 Pomlad na istrski obali.
ČETRTEK, 13. julija 19.15 Obzornik; 19.30 Boj za obstanek; 20.00 čaščenje narave — iz cikla Civilizacija; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Bos skozi pekel — jap. nadaljevanka; 22.15 Piccasso:
22.55	Vohuni, agenti, vojaki; 23.20 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00 Mr. Pipper vam predstavlja; 21.15 Poročila; 21.30 Ženske imajo vedno prav, (film); 23.00 Francoščina.
PETEK, 14. julija 19.15 Obzornik; 19.30 Veseli tobogan: Idrija; 20.00 Mestece Peyton — film; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Zaznamovana — film; 23.20 Košarka; Jugoslavija - ZRN, posnetek; 00.35 Poročila; 00.40 Šahovski komentar.
KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Mr. Pipper vam predstavlja; 21.15 Poročila; 21.30 Košarka; Jugoslavija - ZRN; 23.00 »Konec velikega Mika*, film.
SOBOTA, 15. julija 18.10 Obzornik; 18.25 Skokov memorial v Celju; 19.55 S Henčke-vim ansamblom; 20.15 Usodno nebo - dokumentarna oddaja; 21.30 V soboto zvečer; 22.30 Na poti k zvezdam; 22.45 Moj prijatelj Toni — barvni film; 23.35 TV kažipot;
23.55	Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 18.25 Atletika, 20.45 Boneschi nastopa za konec tedna; 21.15 Poročila; 21.30 Film: »Slepa ulica*; 22.20 Mali koncert.
V	Doberdobu so bili prejšnji teden izpiti čez triletni glasbeni tečaj, ki ga v okviru godbe na pihala «Kras* vodi prof. Silvan Križ-mančič.
Zaključnih izpitov se je poleg odbornikov godbe na pihala udeleži] tudi šolski predstavnik iz Tržiča, ki je bil zaradi lepega izvajanja in znanja gojencev zelo navdušen.
V	tečaju, ki pripravlja mladino,
da se potem vključi v godbo na pihala, je bilo letos vpisanih 31 učencev.	Zaključne	izpite	so	vsi
opravili z dobrimi rezultati. Nekateri izmed njih so letos dokončno zaključili	s študijem	in so	bili	že
vključeni	v domačo	godbo	na	pi-
hala, drugi bodo pa morali nadaljevati šolo	še eno ali	dve leti.
Predsednik godbe na pihala «Kras» nam je dejal, da je to edini način, da se ansambel lahko pomladi.
»Za prihodnje leto imamo že sedaj vpisanih nekaj učencev,* je dejal predsednik, »tako da je bodočnost naše godbe zagotovljena. Želeli pa bi, da bi se tega tečaja udeležilo še več mladih Doberdobcev.*
Starost dijakov, ki so se letos u-deležili tečaja, je bila od 7 do 18 let. Učenci so vadili 12 ur tedensko, za njihove uspehe pa je treba še posebno pohvaliti prof. Silvana Križ-mančiča, ki je v svoje delo vložil nemalo truda.
Po opravljenem izpitu so se učenci zbrali v domači gostilni, kjer so tudi nekaj zaigrali, škoda, da jih je precej bilo odsotnih, ker so odšli v počitniške kolonije. Nekaj jih je namreč opravilo izpite že nekaj dni Prej-
Povedati moramo tudi to, da je iz te šole zrastel že domači ansambel «0 Jej*, ki je z uspehom nastopil na nekaterih prireditvah in se vedno bolj uveljavlja.
V	začetku septembra bo godba na pihala »Kras* proslavljala tudi jubilej in ob tej priložnosti bodo v Doberdobu priredili veliko slavje, pri katerem bodo sodelovali tudi nekateri ansambli iz naše dežele.
Nadaljuje se vrhovski «piknik»
S popoldanskim kulturnim programom se bo danes nadaljeval že tradicionalni vrhovski »piknik*.
Občinstvu se bo najprej predsta-
vil otroški zbor »Danica*, ki bo zapel nekaj narodnih in domačih pesmi. Za tem bodo vaški osnovnošolci nastopili z recitacijami in pesmicami. V drugem delu programa bodo sodelovali štandrežci; mladinski oder društva »O. Župančič*, ki je že večkrat nastopal po naših vaseh, bo tokrat izvajal svoj recital tudi pred vrhovskim občinstvom.
Na nedeljskem praznovanju lani, se je na Vrhu zbralo izredno veliko ljudi. Domačini so prepričani, da bo tudi letos tako. Uredili so velik parkirni prostor, tako da ne bo težav s prometom. Poskrbeli so tudi, da bi gostom čim bolje postregli, tako z domačim prigrizkom, kot s pijačo. Za sladokusce bodo na razpolago pečeni piščanci, klobase in druge specialitete na žaru. Gostje se bodo prav tako zabavali tudi v večernih urah ob priljubljenem zabavnem a/nsamblu «1 De Salvador*.
Praznovanje se bo nadaljevalo tudi jutri zvečer s plesom. V teh dneh, ko vročina pritiska vsak dan bolj, bo izlet na Vrh tudi prijetno osvežilo.
Podgora
je zanemarjena!
Podgorci se hudujejo, češ da jih občinska uprava preveč zanemarja. Znana «pašerela» med Podgoro in Stražicami je že prešla v zgodovino. saij jo obnavljajo že dolgo vrsto let. Podgorske ulice so umazane in iz Gorice ne pošljejo nikogar da bi jih očistil. Lani so Podgorci prav s protestom v Primorskem dnevniku dosegli, da so občinski delavci očistili travnik pred šolskim poslopjem.. Kljub temu pa danes neodgovorni ljudje mečejo smeti kar na travnik.
Nekateri Podgorci so nam tudi povedali, da je Ulica Monte Cal-vario polna robide in vej ki segajo kar na cesto. Kdo mora to urediti? Občina ali kdo drug? Domačini se tudi hudujejo, da sta tako občinsko poslopje kot poslopje otroškega vrtca precej zanemarjeni. Slišati je bilo. da bodo obe poslopji med poletjem uredili in popravili, šolsko leto se je zaključilo pred petnajstimi dnevi šoli pa še vedno čakata na Hudi. ki bi iu popravili.
škem vestniku na podlagi dveh kamenin s pleteninasto ornamentiko, ki sta bili prvotno vzidani v zasebni hiši, sedaj pa v cerkvi.
Leta 1967 so na podlagi pripovedovanj domačinov, da so bili »Na ledinah* pri Sv. Juriju našli kosti, novce in da je bila nekoč tem tudi cerkev, začeli kraj raziskovati, v prepričanju, da bodo našli najstarejšo cerkveno arhitekturo 10. - .11. stoletja. Takrat so odkopali 56 grobov, 1970. leta pa temelj južne cerkvene stene.
številni grobovi okoli kvadrata, ki je prost, nesporno govori o tem. da je bila na tistem kraju cerkev. Uporabljali so jo še v dvajsetih letih 18. stoletja, ko so po cerkveni kroniki priredili procesijo okoli nje. Pozneje, najverjetneje pod Cesarjem Jožefom D., ki je dal porušiti veliko samostanov in cerkva, je bilo tudi po njej. material pa so porabili za razširitev cerkve v Batujah (v njej so freske iz leta 1483) ter za izgradnjo nekega opornega zidu na spodnjem koncu «ledine». Zgradil ga je kmet, da bi vinograd ločil od potoka, ki teče spodaj. V opornem zidu. M so ga odkrili te dni, so našli opeko, staro malto in delček keramike, kar je ostalo od stare cerkve.
Kmet je škarpo zgradil na kraju, kjer so bili grobovi najbolj na gosto posejani ter je uničii zaključke grobnih jam. Okostnjaki ležijo v smeri vzhod - zahod; v takšnem položaju so takrat legali naši predniki v svoje zadnje de movam.je. Nad zglavje so jim položili v navpični legi ploščat kamen. morda tudi dva. iz opoke. ki je v tem kraju.
«Pred leti. ob vašem prvem izkopavanju, se je razvila v enem delu italijanskega tiska razprava, ki je hotela dokazati, da pripada najdišče langobardskemu izvoru, ne pa slovanskemu Kaj vi sodite o tem?* srno vprašali arh. Svoljška.
»Antropologi so ugotovili, da gre za slovenski živelj s primesmi sta-roslovencev, ki so bili romanizirani. Semkaj jih je naselil kakšen fevdalec in so bivali v teh krajih še iz rimskih časov. Nikakršnega dvoma pa ni o tem, da je po kulturi čista slovanska naselbina* je ugotovil. Spada v ketlaško kulturno skupino, ki se tako imenuje po kraju Kbetlach pod Semeringom, kjer so odkrili slovansko nekropolo iz 10. -11. stoletja. Značilnosti najdb iz tistih časov so obsenčni obročki, ki .jih je moč dobiti v grobovih, ponavadi iz brona, pogostoma pa celo iz srebra, luničasti uhani z vloženim emajlom (katerih v Batujah niso našli) in broške. »V Batujah smo odkrili broško z jagnjetom božjim, in to je edina problematična izkopanina, ki dokazuje vpliv krščanstva iz Ogleja. Vendar pa tudi jagnje ni neoporečno, saj je izdelano iz emajla, ki ie element ketlaške kulture,* je še pristavil Svoljšak,
Lani je kopal pri Kekcu, kjer so odkrili naselbinsko najdbo iz zgodnjega srednjega veka, 7., 8. stoletje. Vprašali smo ga, če je še kje in če je na območju Vipavske še kakšen, za arheologe zanimiv kraj.
»Vse področje od škabrjela pa do Čavna je bilo poseljeno med 7. in 9. stoletjem, vendar še nismo dognali, če so stanovalci bili naši predniki ali ne. Z gotovostjo vemo za rtajdbišča pri Sv. Petru na Vitovljah. V Gojaču smo odkopali 10 grobov, pri Sv. Pavlu tri grobove in odkrili naselbinsko najdbo. Kot pravim, lahko pripadajo slovanskemu življu, lahko pa so tudi mešane. Kakor na Krasu, tako so tudi najdbe v Sv. Pavlu nad Vrtovinom prazgodovinske.*
Ob zaključku pogovora, ki je potekal delno pod pripekajočim julijskim soncem, delno pa v razmeroma hladni zapuščeni šolski avli, nam je arhitekt povedal, da bodo predmete dodali tistim, ki jih hranijo v posebnih vetrinah, posve* čenih Batujam, temu nedvomno zanimivemu in sedaj dobro poznanemu grobišču naših prednikov.
Zaključeni tečaji ENALC
v Prejšnji teden so se zaključili večerni tečaji, ki jih upravlja, ob finančni podpori deželne uprave, center ENALC v Gorici.
V tem šolskem letu so imeli tečaje za prevajalce slovenskega, angleškega in nemškega jezika, za vzdrževanje plačilnih knjig, za tipkarice in tipkarje. V teku je še tečaj novega davka IVA, ki se bo zaključil v mesecu juliju.
_ Na teh tečajih so posamezne tečaje zaključili naslednji dijaki: Tečaj slovenskega jezika: Giovan na Anselmi, Valentina Kamauli, Izidor Kristjančič, Anma Maria Valentinčič, Fausta Zumin Tečaj nemškega jezika: Ladislav češčut, Giorgio Falcone, Dino Fe-resin, Daria Kogoj, Romano Miani, Adriana Širok, Fiorella Tommasiei.
Tečaj angleškega jezika: Claudio Bressan, Franco Cecotti, Luoia Lesa.
Tečaj za strojepisce: Ferruccio Bosio, Lucilla Braidot, Fiorella Buc-cheri, Laura Casali, Maria Pia Cos-mani, Roberto Lugo, Vittoria Po-letti, Susanna Romano, Ranieri Te mat, Licia Tunin.
Tečaj za vzdrževanje plačilnih knjig: Marina Brumat, Claudia Cu-cut, Edes Galeatti, Elsa Pielli, Laura Severin, M. Luisa Severin, Maria Terpin.
Izgubljeno-najdeno
Na poveljstvu mestnih stražnikov hranijo naslednje najdene predmete: očala za vid, kolo «graziella*, moško kolo, pet ženskih koles, »ameriško* kolo, ciklomotor, štiri denarnice, torbico, ženski suknjič, potovalno torbo, jedilni pribor, ženske rokavice, štiri vsot« denarja, žensko zapestno uro, vozniški dokument, torbo z raznimi predmeti.
Hiša v plamenih:
pet milijonov lir škode
Hitri poseg gasilcev je včeraj ob 11. uri preprečil hujše posledice, ki bi lahko nastale zaradi požara v Gradišču.
Na desni strani prvega nadstropja stanovanja št. 88, v Ulici Aqui-leia, je namreč izbruhnil požar, ki je uničil precejšnji del stavbe. O-genj je uničil pohištvo, obleke in 100 kv. metrov strehe. Gasilci so ocenili škodo na približno 5 milijonov lir. Na srečo je lastnik hiše Leopoldo Spessot zavarovan.
O vzrokih požara gasilci sedaj samo ugibajo, vsekakor domnevajo, da se je ogenj razpasel zaradi kratkega stika, ki naj bi nastal pri stikalu.
Umrl je Rudolf Kumar
V Gorici je bil včeraj pogreb Rudolfa Kumarja, ki je bil več kot 50 let član zbora «Seghizzi» 20 let pa njegov voditelj Kumar je bil pravzaprav tisti, ki je podal zasnovo in izpeljal prvo mednarodno zborovsko tekmovanje «Seghiz-zi». Takoj po vojni je iz ljubezni do petja sodeloval tudi pri slovenskih zborih.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
ROJSTVA: Nicola Dolso, Paola Musetto, Antonino Spina, Anna Ta-glieri, Gabriele Montanar, Stefano Cergnia, Luca Mizulin.
SMRTI: upokojenec 64-letni 01 vino Gentile, 65-letni Rudolf Humar in 84-letna Čarobna Tul vd. Smotlak.
POROKE: Lucia Micheli in Mario Melandri, Livia Valle in Gianni Muc-chiut, Rita Buttignon in Mario Vi-sintin.
OKLICI; Antonia Žbogar in Can-dido Cosolo, Eriča Janesch in Giuseppe Migliozzi, Danila Sclaunigh in Alberto Goccetto, Teresa Gomi-scek in Cvetko Nanut, Maria Ligas in Pietno Pallazzo, Luisa Salomo in Maircello Gabellone, Francesca Casagrande in Gianfranco Manissi, Daniela Vicedomini in Carmine Ca-pussela, Edens Fachin in Franco Michelut.
Vpis na nižjo in višjo šolo do 24. julija
Vpisovanje na slovensko učiteljišče in licej v Ul. Croce se bo nadaljevalo do 24. t.m. Do istega dne bodo dijake vpisovali tudi na trgovski šoli v Ul. Seminario in na enotni šoli v Ul. Randaccdo.
Starši ali dijaki sami morajo v tem roku opraviti vse formalnosti za vpis. To lahko storijo vsak dan v jutranjih urah na tajništvih šol.
Dijaki, ki imajo popravne izpite se bodo seveda vpisali šele v septembru.
Namesto trgovskih obrtnic odslej upravno dovoljenje
Z županovo odločbo morajo trgovci na drobno zamenjati sedanjo obrtnico z upravnim dovoljenjem, ki ga zahtevajo s prošnjo na občini, napisano na kolkovanem papirju za 500 lir (vložijo ga na pro-tokolnem uradu), ali pa preko zveze trgovcev. Rok zapade 20. julija letos. Še poprej pa se morajo vpisati v register trgovcev na trgovinski zbornici. Potrdilo o vpisu in sedanjo obrtnico bodo morali priložita prošnji na občino.
• Na občini so na vpogled sez nami državnih davkov (od 10. dt 14. julija) ter dodatni seznam dru žinskega davka, davka na pse. davek na izveske in davek za sme ti (od 10. do 17. t.m.).
5. julija je na ljubljanski univerzi diplomiral za inženirja kemijske tehnologije
ANGEL PAHOR Iskreno mu čestita družina Brešan.
Na ljubljanski univerzi je prejšnjo sredo promoviral za inženirja kemijske tehnologije ANGEL PAHOR Ob tem življenjskem cilju mu čestitata svakinja Anica in brat Ciril z ženo. Pridružujejo se tudi prijatelji in naše uredništvo.
Izleti
SPG Gorica priredi v nedeljo, 31 julija d-ružinski izlet h Gardskem jezeru. Podrobnejša pojasnila na s< dežu, Ul. Malta 2, tel, 24-95.
Kino
(toricu
VERDI ob 15.15—22.00: »Su le man cadavere, sei in arresto*. P. Lt Lavvrence. Barvni film.
CORSO ob 15.00—22.00 :	«Violenzi
quinto potere*, G. M. Volontč i M. A. Melato; barvni film, mladii pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO Zaprto zaradi p< čitnic.
CENTRALE Zaprto zaradi počitnic.
VITTORIA Zaprto zaradi počitnic.
Muvu (joricu
SOČA (N. Gorica); «Ko so žene imi le repe*, italijanski barvni film -ob 18. in 20.15.
SVOBODA ( Šempeter) : «Eskadril smrti*, ameriški barvni film -ob 18.30 in 20.30.
RENČE: «Lov na šefa tolpe*, franci ski barvni film — ob 17. in 20.
ŠEMPAS: «Vampirjeve ljubice*, ami riški barvni film — ob 17. in 20.
KANAL: «Sugar colt», ameriški ban ni film — ob 17. in 20.
PRVAČINA:	«Mladi levi*, amerišl
film — ob 17. in 20.
DESKLE: «Smrt trka dvakrat*, ita lijansko nemški barvni film -ob 17. in 20.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežun lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 2 tel. 83-349.
DEŽURNI ZDRAVNIK
Gorica, Sovodnje in števerjan Dr. Pasquale Arcuri. Ul. Oberd; 3, tel. 21-02.
Dr. Gaio Schird, Korzo Rali 195, tel. 81-142.
Krmin in okolica Dr. Giuseppe Culot, šlovrene l Nazionale 10. tel 80-050
PnmoršklTfiiovlilt
KULTURA
9. julija 1972
SEMINAR
PRED PRVIM KONGRESOM AIDLCM MED SLOVENCI
Naši
bestsellerji
Lestvico sestavijo Tržaška knjigarna na podlagi ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazovati o-kuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige
1.	Dr. Gerhard Venzmer
Domači zdravnik
2.	Prvi kuhar sveta
Pellaprat
»Moderna francoska in mednarodna kuharska umetnost*
3.	Dr. B. Tekavčič
Kaj mora ženska vedeti o sebi
4.	Hans Kades
Na sončni strani
5.	Pisani živalski svet
Gozd je poln skrivnosti Živali morij in morskih plitvin
Živali gora in dolin Živali v hiši in na vrtu Živali rek in jezer Živali doma in na polju
6.	Niklsbacher-Bregar Narodne vezenine na Slovenskem
7.	Zgodovina človeštva 20. stoletje
SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE
V	LJUBLJANI
V	ponedeljek, 3. t.m. se je na filozofski fakulteti v Ljubljani začel seminar slovenskega jezika, literatu-j ta kulture. Njegovo pomembnost ;~P°dcrtala prisotnost mnogih naj-g ednejših osebnosti slovenskega kulturnega, političnega in javnega
k0* na primer predsednika ,	, JosiPa Vidmarja, rektorja ljub-
ljanske univerze prof. dr. Mirjana rudna, dekana filozofske fakultete
niti' idr,' Dragutina Cvetka, predsed-mka kultumo-prosvetnega zbora slo-skupščine Miloša Poljanška, vj~Sed"lka kulturne skupnosti Sloka	Bratka Krefta, predsedni-
ka MK SZDL Bena Župančiča, generalnega konzula SFRJ v Celovcu Bojana Lubeja in drugih.
ilaJ?®" seminarja je zlasti tujim vistom posredovati strnjeno podo-. ° domačem duhovnem snovanju, 5™,	.?* sta v °spredju predvsem
venski jezik in literatura. ^fminarja se udeležuje okrog 100 *ostov iz skoraj vse Evrope, ZDA,
,	™e, Japonske in od drugod, pa
seveda Slovenci iz Italije in Avstrije m iz zdomstva, med katerimi tu-i nekateri potomci že davno izselje-ain prednikov,
. 0 Pomenu seminarjev na splošno " 0 letošnjem še posebej ter o nje-delu, je prva spregovorila Predsednica organizacijskega odbora dr. Breda Pogorelčeva, ki je ed drugim dejala, da ima seminar nva učinka: »Gostom pomaga, da se v kratkem času v živem stiku spoznajo z nekaterimi panogami slovenske znanosti in njih problemi, slovenski strokovnjaki, ki seminar pripravljajo, pa primerjajo nove ugotovitve 0 žgočih vprašanjih slovenske sedanjosti in preteklosti*, pri tem pa je “asti koristna »izmenjava pogledov med udeleženci seminaristi in predavatelji*.
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, k' je seminariste pozdravil, je poleg drugega menil, da se še nobeni instituciji na Slovenskem ni posrečilo, da bi v tako majhnem obsegu zbrala toliko različnih dejavnosti in omogočila temeljit vpogled vanje. Vseskozi resno delo tega seminarja pa ie Po njegovih besedah važno tudi v Propagandnem smislu, saj predstavlja afirmacijo slovenske besede in duha.
Udeleženci seminarja bodo dobili kar se da izčrpne informacije najprej iz predavanj, ki letos v prvem delu vsebujejo tematiko zahodnih slovenskih pokrajin in njihov delež v slovenskem narodnem življenju, prihodnji teden pa bodo predavatelji, kot kaže program, obravnavali nekatere probleme v zvezi s sodobno slovensko literarno vedo in domačim jezikoslovjem. Praktičnemu jezikoslovnemu delu bodo namenjeni lekto-**ti, Id bodo trajali do konca seminarja 15. julija.
V galeriji Kraške hiše v Velikem Repnu razstavlja svojo kraško motiviko prof. Avgust Černigoj. Razstava bo odprta do konca meseca. Na sliki umetnik ob kraškem ognjišču
Deset let Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur
Kongres bo od 22. do 24. t.m. v Celovcu in bo namenjen spoznavanju položaja koroških Slovencev
Pred desetimi leti je docent u niverze v Lundu na Švedskem Pier re Naert dal pobudo za akcijo \ korist ogroženih jezikov in kultur Prvega maja 1962 je predložil danskemu, finskemu, norveškemu in švedskemu svetu UNESCO spomenico, ki jo je podpisalo 52 univerzi tetnih profesorjev, docentov in predavateljev. Spomenica je prosila naštete svete, da bi na glavni skupščini UNESCO, 17. septembra 1962, predlagali tej mednarodni organizaciji, naj sprejme ukrepe za zaščito vseh onih jezikov, ki so iz političnih ali drugih razlogov tako ogroženi, da utegnejo v kratkem času sploh izginiti ali pa se nahajajo v takem položaju, da se ne morejo razvijati.
Ta akcija pa je imela le posreden uspeh. Leta 1963 je bilo v Toulousu v južni Franciji zborovanje, ki ga lahko štejemo za ustanovni kongres Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kul-
tur. Medtem ko je bil profesor Pierre Naert izvoljen za glavnega tajnika, je bil za predsednika izvoljen Nobelov nagrajenec islandski pesnik Halldor Kiljan Laxness.
Po skoraj štirih letih delovanja začetne skupine je prišlo 31. julija 1967 do drugega kongresa. Ta je bil v mali nemški občini Issime v dolini Aosta in na njem je bil sprejet statut organizacije.
Po prvem členu je namen združenja »obramba jezikov in kultur, ki jim grozi v celoti ali na delu njihovega tradicionalnega ozemlja nazadovanje, asimilacija ali izumrtje zaradi diskriminacij v šoli in javnem življenju*. Po drugem členu združuje »v federativni obliki kulturne in strogo nepolitične organizacije, ki so obstajale že prej, in posameznike*. V tem je ena glavnih razlik s Federalistično unijo evropskih narodnosti, ki združuje samo organizacije, pretežno političnega značaja.
Prvi cilj združenja je ustvaritev javnega mnenja, ki bo naklonjeno ogroženim jezikom in kulturam, drugi pa nastop pri vladah in mednarodnih organizmih, ki naj doseže ustvaritev takih življenjskih pogojev, da se bodo ti jeziki ohranili in razvili. Po tretjem členu statuta so ti življenjski pogoji naslednji:
1.	priznanje in izvajanje pravice do šolstva v ogroženih jezikih v vseh javnih in zasebnih šolah na tradicionalnih ozemljih teh jezikoih
2.	pravica do uporabe ogroženih jezikov v javnih aktih na občinski, deželni in državni ravni
3.	priznanje pravice manjšinskih kulturnih ustanov do svobodnega razvoja in gmotne podpore iz javnih sredstev.
Po četrtem členu svojega statuta uvršča združenje med ogrožene jezike vse one, ki ne uživajo v prejšnjem členu naštetih pravic in ugodnosti.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiuiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuuiiiiiiiiHiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiliuuuiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii
PRI CANKARJEVI ZALOZBI
Paket izvirnih leposlovnih novitet mladih slovenskih književnikov
Potopisi, pristni ljudski humor, konflikt generacij in moderna lirika
V zadnjem času so vse slovenske založbe izdale nekaj novitet mladih, deloma tudi povsem neznanih slovenskih avtorjev. Samo Cankarjeva založba je te dni dala na knjižni trg paket s petimi izvirnimi novitetami slovenskih književnikov, večinoma takih, ki jih še ne poznamo. Presenetljivo pa je, da se mladi pisatelji predstavljajo s sorazmerno zrelimi deli, tako da pomenijo njihove knjige na slovenskem knjižnem trgu zanimivo osvežitev. Danes predstavljamo nekaj teh novih del, drugič spregovorimo še o ostalih knjigah in njih avtorjih.
Boris Višnovec:
ENO SAMO POLETJE
Potopisov je toliko vrst kot njih avtorjev. Eni posvečajo vso svojo pozornost ljudem, s katerimi pridejo v stik na potovanjih po tujem svetu. Drugi govore o preteklosti in sedanjosti, tretji pa spet nizajo popotne vtise in se le mimogrede zaustavljajo ob zgodovini, ker jih
..................................................
PO BALETU IN ZNANSTVENO-FANTASTIČNEM FILMU
Tržaško kulturno poletje z operetami v središču
Franz Lehar: «Vesela vdova», Lombardo - Ranzato: «Cin-Ci-la» in Emmerich Kalman: «Kncginja čardaša*
Tržaško kulturno poletje se je dejansko že pričelo, čeprav smo šele aa pragu sezone in treba je res pohvaliti prizadevne organizatorje, ki skušajo s podobnimi prireditvami zadržati v mestu čimveč tujih turi-stpv, obenem pa tudi meščanom sa-m'rn nuditi za ta čas nekaj lažjega, Pa vendarle še vedno kulturnega razkrila. Tako se je v petek zvečer zaključilo v Rossettiju kratko gosto-Vanje ameriškega klasičnega baleta *The Harkness Ballett of New York», sinoči pa se je začel na gradu X. ni ed narodni festival znanstvenofantastičnega filma, o katerem smo podrobneje že poročali, poročali pa bomo tudi sproti vsak dan.
Že prihodnjo soboto pa se bo ponovno v gledališču Rossetti začel tradicionalni operetni festival, ki bo ietos obsegal tri operete iz železnega Repertoarja, že lanska sezona je potrdila, da je opereta med tržaškim občinstvom zelo priljubljena, kar je nedvomno še odmev nekdanjih av-stro-ogrskih časov, ki so vsaj pri starejših Tržačanih zapustili mnoge vtise in spomine. Kot prejšnji je tudi Letošnji festival v priredbi turistične in letoviščarske ustanove ter gledališča Verdi, ki bo dalo na razpolago svoj orkester in zbor in delno mdi soliste. Festival se bo začel z Deharjevo opereto «Vesela vdova*, * h° pravzaprav ponovitev izredno hspele lanske uprizoritve s sopranistko Gianno Galli in tenoristom Arnom Bottionom na čelu. V ostalih v)ogah se bodo predstavili sopra-mstka Rosetta Pizzo, Pierfrancesco komik Sandro Massimini, Carlo Bizzo, Giorgio Valetta, Dario Zerial, "Jaria Loredan, Gianna Jenco, Eno Mocchiutti in drugi. Poleg premiere Je predvidenih še pet ponovitev.
Naslednja bo na vrsti Lombardova ■n Ranzatova opereta »Cin-Ci-La*. ka-tare režijo bo vodil Gino Landi, protagonistka pa bo znana pevka in subretka Miranda Martino. V osta-nh vlogah bodo nastopili Fiorella Pediconi, Sergio Tedesco in komika Sandro Massimini in Carlo Rizzo, dirigent pa bo tržaški mojster Gui-do Cergoli.
Posebno zanimanje vlada že sedaj *a tretjo opereto na programu in si-cer za Kalmanovo «Kneginjo čarda-ta», ki jo bo kot režiser pripravil Vito Molinari, dirigiral pa Hans Walter Kaempfel. Tudi pri te.i npe-Reti bodo protagonisti sama znana Imena italijanskega opernega in o-
peretnega sveta od Edith Martelli do Alviana Misciana, od Adriane In-nocenti do Elia Pandolfija, od Ton-nina Miccheluzzija do Graziele Porta itd.
Poleg orkestra in zbora bo sodeloval tudi baletni zbor gledališča Verdi, za scene in koreografije pa bodo skrbeli Sebastiano Soldati, Maurizio Monteverde, Paolo Bregni, Gianni Villa.
Če k temu dodamo še obnovljene predstave «Luči in zvokov* v Mira-marskem parku in še druge možne prireditve, ki se bodo v program vključile naknadno, potem lahko trdimo. da zabave na določeni kulturni ravni v letošnjem poletju v Trstu ne bo manjkalo.
Boris Višnovec
avtor potopisa «Eno samo poletje*
pač zanima le sodobna stvarnost. Eni v svoje potopisne zapiske vključujejo vsakega po nekaj. Boris Višnovec je pri Cankarjevi založbi izdal drobno potopisno knjigo z naslovom Eno samo poletje. Posvečena je predvsem skandinavskim deželam, ki jih je avtor spoznal na svojih poteh po severnih deželah v skandinavskem poletju. Knjiga ima sicer tudi nekaj poglavij, posvečenih Španiji in Sredozemlju, toda zdi se, kot bi bila ta poglavja nasilno pritaknjena, saj skorajda motijo ubranost prvega, pretežnega dela knjige, ki je posvečena severnim deželam okrog polarnega kroga In v teh potopisnih beležkah je Boris Višnovec lepo prikazal ne toliko dežele same, ne toliko ljudi, saj z njimi le redko prihaja v stik, temveč duha tega za nas tako odmaknjenega in včasih že malce skrivnostnega sveta. Ta prikaz severnjaškega duha in življenja, ki ga ta duh oblikuje, pa je tisto, kar daje tem potopisnim impresijam pravo vrednost.
Miha Mate:
ŠIROKA USTA
Miha Mate
avtor humorask «Široka usta*
Ime ribniškega rojaka Mihe Mateta se je začelo pojavljati v časopisju. kamor je prispeval svoje hudomušne črtice in satire. Ta mladi pisatelj trojen leta 1942 pri Ribnici, sicer pa po poklicu slavist) se ni iznc- oni svoji "žii detm-ini. ne ribniškemu humorju. Temu je o-stal zvest in ga literarno oplemeni-
til. Tako je njegova knjiga široka usta (izšla je pri Državni založbi Slovenije) simpatična upodobitev življenja Ribničanov. Pisatelj pripoveduje v svoji knjigi vesele in bridke dogodivščine Ribničana Urbana, dogodivščine, ki jih že poznamo kot anekdote o Ribničanih ali pa jih zapisane v tej knjigi prvič slišimo. Cela knjiga, ne preobsežna, pa vendar primerna in zaokrožena, vsebuje torej pripoved o doživetjih Ribničana Urbana, njegove šale in duhovičenja, kar pisatelj vse prepleta z duhovito satiro, tako na račun drugih kot na račun svojih rojakov. Domiselno napisana knjiga, v svojem bistvu deloma hudomušna deloma satirična, nas pritegne k branju, nas razvedri in ko jo preberemo smo kar boljše volje Iri' notfarije zadovoljni. Ob redki slovenski humoristični literaturi predstavlja pisanje Mihe Mateta prijetno osvežitev slovenske literature.
Tomo Rebolj:
ČUDAKI
Tomo Rebolj je ime mladega pisatelja. ki ga doslej nismo poznali, ki pa se s knjigo dveh novel, s knjigo pod naslovom Čudaki (izdala Mladinska knjiga v zbirki Pota mladih) več kot uspešno predstavlja slovenski javnosti. Knjiga Čudaki obsega dvoje novel, prvo z naslovom Slabič In drugo z naslovom Čudaki. Obe sta ubrani na isto temo, v obeh nastopajo isti mladi junaki, obe sta pisani v e-nakem slogu, tako da gre pravzaprav za enovito knjigo z dvema podobnima zgodbama. V njih nastopajo mladi ljudje, ki so prišli v spor z družino, z okoljem, ki i-ščejo rešitve v huliganstvu, mamilih in alkoholu, ki pijančujejo, se potikajo okoli, kradejo in prihajajo tako v konflikt z družbo in njenim redom. Tomo Rebolj nam tako v svojih dveh zgodbah predstavlja slovenske huligane, morda še bolje rečeno, tisti del naše mladine. ki ob konfliktu svoje generacije s starejšo generacijo in ustalje-
nim redom, išče izhod v nedelavnosti, lahkem življenju, uživanju in nasilju in ki v tem neenakem boju konča v zaporu ali na pokopališču.
Snov, ki jo pisatelj obravnava, je vsekakor nova v slovenski literaturi. Obravnava jo mlad pisatelj, začetnik, ki mu je svet, ki ga predstavlja vsekakor blizu. Čeprav mlademu pisatelju ne moremo vedno dati prav, čeprav svet, ki ga predstavlja s stališča mladega rodu, prikazuje nekritično, pa moramo vendar ob teh dveh novelah ugotoviti dvoje. Predvsem to. da obravnava konflikt dveh generacij in temo, ki predstavlja v naši literaturi nekaj novega. Drugo pa, kar moramo ugotoviti je dejstvo, da je knjiga napisana sorazmerno zrelo, zrelo za avtorja, ki se prvič predstavlja javnosti. Predvsem nas prepriča sugestivnost njegovega pisanja. pa svojevrsten, neposreden slog. ki sicer ni originalen, ki pa se sklada s tematiko, ki jo knjiga obravnava. Pomembno pri tem pisanju je vsekakor tudi dejstvo, da se pisatelj ne omejuje samo na prikaze dogodkov, čeprav tudi te svojstveno prikazuje, temveč da svoje pisanje dopolnjuje ne samo z monologi temveč z razmišljanji o svetu njladih in njihovih konfliktih s starejšimi. Čeprav torej Tomo Rebolj s svojimi očmi mladega človeka gleda na probleme spopada dveh generacij in življenje mladine, ki ga predstavlja, je vendar njegova knjiga Čudaki prepričljiva in umetniško dovolj zrela predstavitev dela naše stvarnosti pred katerim navadno zatiskamo oči.
Cveto Prežel j:
IZ MOJEGA SVETA
Cveto Preželj se nam predstavlja s svojo drugo pesniško zbirko. Prva zbirka z naslovom Oči je izšla pred dvema letoma, nova zbirka (Cankarjeva založba) pa nosi naslov Iz mojega sveta. Že dejstvo dveh umetniških zbirk rimane besede kaže ne samo na ustvarjalnost, temveč tudi na določeno stop-
njo umetniške vrednosti njegove poezije. Sicer pa je njegova nova pesniška zbirka izbor modeme poezije, tipično sodobne, za katero se težko ogrejemo in za katero bo šele čas pokazal, kaj in koliko bo obveljala. Ob novi Prežijevi pesniški zbirki, ki jo moramo vsaj registrirati, pa lahko ugotovimo, da njegova poezija postaja bolj izpovedna in da vsaj nekatere Prežlje-ve pesmi predstavljajo neko določeno družbeno in moralno kritiko, tako da ne gre samo za prazno vezanje besed v nekem navideznem blagoglasju brez vsebine. Dokončno sodbo o tej poeziji pa bo, kot o vsej sodobni poeziji, prinesel šele čas.
Sl. Ru.
Naslednja kongresa združenja sta bila leta 1968 v Andorri in 1969 v Ztirichu. Na tem kongresu je bil izvoljen za predsednika katalonski pesnik Salvador Espriu, namesto umrlega Naerta pa je bil izvoljen za glavnega tajnika Katalonec Jor-di Costa i Roča.
Med tem časom so se organizirale sekcije po raznih državah. V Italiji so se posamezniki, ki so pristopili k združenju, organizirali v Zveznem odboru za etnično-jezikov-ne skupnosti in deželno kulturo. Ko pa se je izkazala potreba po ozemeljsko bolj omejenih skupinah, sta bila januarja letos ustanovljena deželna odbora za Kalabrijo in Furlanijo-Julijsko krajino. V Franciji so se že prej obstoječe organizacije združile v Nacionalni svet za obrambo in razvoj jezikov Francije, ki se od decembra 1968 imenuje Obramba in razvoj jezikov Francije. V tej organizaciji so zastopani Baski z IKAS, Bretonci s Fondation Culturelle Bretonne. Katalonci z Grup Rossellones d Estu-dis Catalans, Korzičani z Lingua Corse, Provansalci z Union cultu-relle des Pays d'Oc ter Nemci iz Alzacije in Lotaringije s Cercle-Re-ne Schickele-Kreis.
V Avstriji sta pristopila k združenju Liga za človeške pravice in Krožek prijateljev Južne Tirolske. V Švici (kjer ima združenje svoj sedež kot gost retoromanske Lia Romontscha) in v skandinavskih državah delujejo le posamezniki.
Glavna dejavnost združenja je propagandno delo za ustvaritev o-groženim jezikom in kulturam naklonjenega javnega mnenja in za prebujo narodne zavesti med samimi pripadniki ogroženih jezikovnih skupin. Poleg tega nastopa pri različnih oblasteh bodisi zato, da prepreči večjo škodo, bodisi zato, da doseže novo priznanje ali izvajanje jezikovnih pravic. V Franciji si prizadeva zlasti za uvedbo manjšinskih jezikov, ki jih tam imenujejo regionalni jeziki, v šole in v radijske in televizijske oddaje. V Italiji je s takimi posegi preprečilo preganjanje uporabe provansal-ščine v nekaterih osnovnih šolah v Piemontu, prispevalo k vključitvi zaščitnih predpisov v statute navadnih dežel. Brez pravega uspeha pa je poskušalo pomagati La-dincem v pokrajini Trento do pravic, ki jim jih je zagotavljal deželni statut, in z enako skromnim u-spehom je posredovalo tudi za iz-
f
I (Nadaljevanje na 6. strani)
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je zaključilo tretjo poklicno sezono s 162 samostojnimi predstavami in 44.000 obiskovalci. Na tiskovni konferenci je ravnatelj Jože Babič predstavil načrt prihodnjega sporeda, kjer bo velik poudarek na domači dramatiki. Slika: Prizor iz Nušičevega Pokojnika.
Živahen iztek mariborske kulturne sezone
Ob koncu sezone, kot ga vsako leto oznanja nastopajoče poletno razpoloženje, se življenje v umetnosti in kulturi izteka po navadi pomirjujoče brez vsakršnih posebno razburljivih dejanj, kot bi se kultura želela neopazno umakniti pred počitniško mrzlioo. Letos pa bi ji lahko pripisali neverjetni vzpon, saj je bilo kulturno življenje izredno živahno in plodovito: v Drami premiera slovenske komedije, v Operi krstna izvedba domače opere, pri založbi Obzorja sklenjen krog zbirke osmih knjig Zgodovine slovenskega slovstva in petindvajsetletni jubilej pevskega zbora Slava Klavora. Torej dogodki, ki so v teku enega meseca vnesli v mariborsko kulturno življenje izredno živahnost in bogate duhovne dobrine.
Komedija Mire Štefanca Večna lovišča sicer ni bila prvič uprizorjena v Mariboru. Pred tremi leti jo je krstila dramska druži -na Slava Klavora. Tokrat jo je prvič predstavilo profesionalno gledališče v novi, predelani obliki. Pred tem pa so jo precej predelano po njeni predlogi z naslovom «Raj ni razprodan* uprizorili v Ljubljani. Tako smemo trditi, da je bila tokrat že tretjič uprizorjena v novi različici še bolj prečiščena in še bol i posodobljena 'Vdani** nremi-rn v Mariboru je bila duhovita in žele razgibana predstava z elementi so-
dobne satire, ki je živo bičala napake našega družbenega žit ljenjia. Po eni strani satirično komična, a hkrati posmehljiva in jedka satira, ki smeši in zabava, a tudi trpko graja. Z dramaturškega stališča literarno nezahtevno, a odrsko spretno in duhovito zastavljeno delo, ki vendarle razveseljuje in zabava občinstvo. Torej sodobna komedija, kakršnih je želeti, ki se ji pa slovenski avtorji vse premalo posvečajo. Mire Štefanac je eden redkih idrskih piscev, ki spretno in duhovito orjejo ledino na slovenskem satiričnem nebu. In res, komedija je prestavljena v zaresna nebesa, čeprav hodi avtor z odprtimi očmi po trdni zemlji. Pod videzom vsakdanjega življenja prikazuje vsakdanje ljudi odkrito, ostro in pogumno z vsemi slabostmi, s katerimi zna zabavati občinstvo, ki navdušeno obiskuje predstave.
Umetniški ansambel mariborske Drame se je posrečeno spopadel z idejo komedije. Predstavil jo je živo, sproščeno in s posrečenimi songi je še bolj poživil dogajanje. Predstava je izzvenela izredno duhovito in zabavno.
Mariborska Opera slovi po tem, da se ne ustraši truda uprizarjati nova glasbeno dramatska dela. zlasti še domačih komponistov. Končno ie ko* zadnjo premiero uprizorila že dolgo naoove-dano domačo opero Kruna Cipci-
ja Dunao Maroje po znani Drži-čevi komediji. Zanimivo, da renesančna komedija privlačuje komponiste k uglasbitvi, saj je to že druga operna uglasbitev pred Lhotko - Kalinskim »Pometam*, kot moderni musical pa so Dunda Maroja uprizorili pred leti v Pragi, dočim pravkar pripravlja za novo sezono novi musical v domači uglasbitvi zagrebško gledališče Komedija.
Nova opera v uglasbitvi Kruna Cipcdja deluje sicer simpatično, čeprav ne prinaša v glasbeni svet kaj novega in osvežujočega. Zgleduje se po starih o m lih vzorih in kot takšna tun učinkuje. Glasba je preprosta in konvencionalna, mestoma prijetna za u-ho, a ji primanjkuje tiste učinkovitosti, ki bi zablestela v bogatem glasbenem jeziku v smislu sodobnega glasbenega gledališča. Sicer pa avtor ni težil po nečem novem. Pred premiero je avtor v nekem intervjuju sam opredelil svojo opero takole: »Niti glasbeno, niti dramaturško nisem poskušal z eksperimentom, pa saj Držičev tekst skoraj ne bi prenesel. V bistvu je to realistična komedija. ki jo bodo ljudje radi in predvsem lahko poslušali. Njen namen ne sega veliko višje, kot da prijetno zabava poslušalce*.
Vse to se je očitovalo tudi na predstavi, ki jo .je mariborska O-pera kar najbolj vestno uprizori-
la, taKo z izvrstnimi solisti Kot orkestrom. Zanimivo je zabeležiti, da je nova opera doživela krstno uprizoritev na Annalu 72 v Osijeku ,na katerem je mariborska Opera že drugič gostovala, kasneje pa se je s tem delom predstavila še na splitskem festivalu.
Zaključek letošnje sezone Slovenskega narodnega gledališča kar z dvemi domačimi deli, opero in dramo, samo potrjuje višje stremljenje vodstva SNG. ki ga je vedno izkazovalo pri propagiranju domačih odrskih del. Nazadnje tudj ni naključje, da je zaključilo uspešno letošnjo sezono v obeh primerih z vedrim žanrom, s katerim se je hotelo oddolžiti svojemu zvestemu občinstvu pred počitnicami z nekaj urami kulturnega razvedrila. Deli bosta zanesljivo uvedli predsezonski optimizem v novo sezono.
Mariborska založba Obzorja, ki se pod iznajdljivim vodstvom direktorja prof. Jožeta Kosarja ponaša z izredno plodovito založniško dejavnostjo zlasti pri propagiranju slovenskih del, je zaključile izredni podvig z osmo knjigo Zgodovine slovenskega slovstva. V razmeroma kratkem času treh let je izšlo osem zajetnih knjig z 2418 stranmi in s 184 slikovnimi prilogami. Obsežno Pogačnikovo in Zadravčevo delo je po metodi uveljavilo sodobnejši znanstveni pogled na zgodovino slo-
venske književnosti brez v naprej določenih ideoloških kategorizacij kakršne so bile doslej uveljavljene v slovenski literarni zgodovini. Pomembnost celotne edicije torej zasluži vso pozornost slovenske kulturne javnosti.
KUD Slava Klavora je eno najbolj delovnih slovenskih kulturnih društev, ki neumorno deluje že petindvajset let z mnogimi sekcijami, med katerimi sta najbolj kvalitetni gledališki oder pod u-metniškim vodstvom Janeza Karlina in pa pevski zbor, ki ga že osemnajst let umetniško vodi in oblikuje dirigent prof. Jože Gregorc. Z jubilejnim nastopom moškega zbora, ki slovi doma in po svetu kot eden izmed najboljših slovenskih zborov, so hkrati počastili tudi štiridesetletni umetniški jubilej svojega pevovodje prof. Jožeta Gregorca. Zbor ie bil pod njegovim vodstvom doslej deležen že neštetih mednarodnih priznanj, ki jim bodo verjetno sledila še nadaljnja, kar je potrdil tudi jubilejni koncert v napolnjeni veliki unionski dvorani. Občinstvo je s hvaležnostjo ploskalo zboru, ki je z izredno izvajalsko žlahtnostjo Gallusovih, Mokranjčevih, Ipavčevih, Pahorjevih, Gregorčevih, Ježevih in drugih pesmi, posredoval ubrano petje z izredno tenkočutno dinamiko in glasbeno čistostjo.
Emil Frelih
Dve retrospektivi!
Jakčeva v Mariboru
Božidar Jakac, začetnik sodobne slovenske grafične u-metnosti, je sam odbral okrog 400 del za veliko retrospektivo svojega ustvarjanja, ki od petka, 7. julija, zasega vse prostore v mariborski Umetnostni galeriji. Poleg mnogih del, ki jih javnost še nikoli ni videla, obsega ta obširni opus znane grafične liste (lesorezi, linorezi, jedkanice itd.), risbe in knjižne ilustracije.
Sirkova v Piranu
V piranski Mestni galeriji pripravljajo retrospektivno razstavo del slikarja Alberta Sirka. Mnoga dela so že popisali, za nekatera pa je jasno, da zanje ne vedo, kje so. Zato galerijsko vodstvo prosi vse lastnike umetnikovih del, ki jih še ni obiskal galerijski popisovalec, naj čimprej pošljejo svoj naslov in seznam o-ziroma naslove del Mestni galeriji v Piranu.
PffmoreScHffievmk
OB 28. OBLETNICI TRAGIČNE SMRTI V VALOVIH NARASLE SOČE
Jože Srebrnič kot človek in revolucionar v spominih in besedah njegovih sotrpinov
Italijanska pisateljica Cesira Fiori se ga spominja v svojem delu, pa tudi v pismih Viktor Vrabec iz Komna ga ima Še vedno pred očmi - Kako je njegovo smrt sprejela avtorica pesmi «Smrt v Brdih> - Srebrničeva smola: rokopis so fašisti odkrili v dvojnem dnu kovčka
Spomenik Jožetu Srebrniču in tovarišem na bregu Soče med Kanalom in Desklami, kjer so utonili 11. julija 1944
Se vedno nas pretrese, ko se v I noma drug za drugim padli, oddaljenosti 28 let spomnimo tra- vi^Uč «=*;
gičnega dogodka z dne 11. julija 1944. ko so v narasli Soči med Kanalom in Desklami utonili Jože Srebrnič, Jože Krajc, inštruktor pokrajinskega odbora OF za Slovensko primorje, Jože Peršolja — Filip, sekretar okrožnega odbora za OF za Benečijo, Vladimir Krivec iz Poljubina pri Tolminu, pomočnik politkomisarja v II. bataljonu II. brigade VDV. Izguba Jožeta Srebrniča je zapustila široko vrzel v vrstah partijskih in političnih delavcev - organizatorjev in voditeljev oboroženega upora na Primorskem in v Beneški Sloveniji.
Ko sem se pripravljal, da za 28. obletnico napišem nekaj spominskih besed v počastitev spomina takratnih štirih žrtev Soče. sem iz partizanskega arhiva vzel partizansko pesmarico — «Pesmi za mladenke* — ki jo je uredil prof. Makso Pimik leta 1944, uvodno besedo pa napisala pok. Mara Samsa. Na prvi notranji strani je natisnjeno tole posvetilo:
»Izdal v četrtem letu svete domovinske vojne Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko primorje ob stoti obletnici rojstni Simona Gregorčiča».
Na 22., 23. in 24. strani je natisnjeno besedilo z notami pesmi »Smrt v Brdih* s podnaslovom:
»Jožetu Srebrniču in tovarišem, ki so omahnili preko Soče 11. julija 1944».
Jožetu Srebrniču...
Tistemu Srebrniču, ki je bil borec za pravice zatiranih Slovencev na Primorskem — in je prav tako kot član italijanske KP — zastavljal svojo neustrašeno besedo v obrambo italijanskih tovarišev.
Tistemu Srebrniču, ki je — polnih 17 let! — preživel po fašističnih zaporih in konfinacijah.
Tistemu Srebrniču, ki je v rimskem parlamentu neustrašeno dvigal svoj glas v potrditev marxi-stično - leninistične ideje.
Tistemu Srebrniču, ki so ga poznali napredni tovariši po vsej Primorski in slovenski Istri vse od leta 1919.
Tistemu Srebrniču, ki je p>o vsej Primorski in Beneški Sloveniji s svojo preprosto besedo preglasil rjovenje fašističnega uničevalnega viharja, da so ljudje občutili, kako globoko v zemljo segajo njihove korenine — korenine drevesa, ki so ga pred davnimi stoletji vsadili prvi rodovi njihovih davnih dedov in pradedov.
Cesira Flori se spominja..
Ko se ob 28. obletnici tragične smrti v Soči spominjamo Jožeta Srebrniča, moramo poudariti, da se ga ne spominjamo samo Slovenci na Primorskem. Pred kratkim mi je znanec Viktor Vrabec iz Komna (zdaj živi v Izoli), posodil knjigo: Una donna nelle car ceri fasciste, ki jo je napisala Rimljanka Cesira Fiori. Avtorica je kot protifašistka preživela več let po fašističnih zaporih in konfinacijah. Na Ponzi je bila skupaj tudi z Jožetom Srebrničem. V svoji knjigi se ga spominja s tovariško hvaležnostjo. V tem spominskem sestavku bom navedel nekaj zna-čilnejših stavkov, prevedenih v slovenščino.
Na straneh 170-171 piše:
«Na dovoljenih sprehodih si lahko srečal najbolj vidne in znane l.onfinirance, ki so, žali bog, veči-
Vidiš, tisti je Srebrnič!
Vidiš, tisti je Vanni!
Vidiš, tisti je Pratolongo!
Naš Srebrnič! Umirjeno in počasi se je sprehajal in grizel jabolka, ki jih je vedno imel s seboj v zalogi za lačne fante.
«Na, ujemi in jej!...* To je bila njegova privatna Rdeča pomoč.
Srebrnič iz Solkana, goriški poslanec v rimskem parlamentu. Predsednik mednarodne organizacije kmetov, advokat, genialen jezikoslovec in proučevalec etnologije in socialnih ved. Globok poznavalec mancizma in vprašanj vseh slovanskih narodov.
Bil je užitek poslušati ga, ko je pripovedoval svoje doživljaje ne-glede na to, da je izpuščal posamezne spolnike pri razgovorih v italijanskem jeziku. Poznal je deset jezikov. Pisal je kot bog, italijanščino pa je govoril kot slovenski kmet, ki se je pravkar naučil italijanski. In kakšne doživljaje iz ruske revolucije je pripovedoval!
Na vsem otoku je bil Srebrnič najbolj zaposlen, najbolj veder in razumevajoč in še brezmejno do-ter. Do njega so se obračali vsi, bodisi v osebnih ali političnih vprašanjih. Bil je izvrsten pomirjevalec in nenadomestljiv svetovalec.
»Oštja! Celo za spovednika moram biti in poslušati kuhane in surove ljubezenske zgodbe, ojoj, sam pa nimam sreče, da bi lahko povedal vsaj eno svojo, tako dogodivščino. Kaj sem se zameril ženskam, da sem ostal stric, čeprav...*
divo, ki sta ga hranili sestri.
»Oštja! Da si le ne zakurita peči ti dve nevednici — z mojimi papirji!*
Pazi. Jože. Naj ti kdo drug odnese rokopis, s katerim si imel toliko dela in ne ti sam.
»Oštja! Dal sem si napraviti primerno skrivališče*.
Preprosti Jože! Ob odhodu s Pome leta 1938 so mu fašisti kot prvo stvar odkrili in zaplenili rokopis za knjigo, ki ga je bil skrbno skril in zamaskiral v kovček z dvojnim dnom*.
Tako piše o dragocenem rokopisu Srebrniča pisateljica Cesira Fiori. Imamo pa še živo pričevanje Kraševca iz Komna, Viktorja Vrabca, ki je bil v januarju 1935 obsojen kot komunist, pripadajoč celici v Tržiču, na pet let konfi-nacije na otoku Ponza. Vrabec se spominja srečanja s Srebrničem ob prihodu na Ponzo s temi besedami:
»Med konfiniranci na otoku sta bili dve skupini Slovencev — komunisti in narodnjaki. Prvi in drugi so se potegovali zame. da bi se jim pridružil. Skoro bi me bili drugi, to je narodnjaki, odvlekli s seboj, ko sta se pridružila obroču dva moža. Prvi mlad, visok in močan, drugi že v letih, srednje postave, skoro popolnoma plešast. Nosil je osivelo bradico in velike brke. Imel je značilen ploščat nos. Izpod čela je gledalo dvoje majhnih, živih in prodornih Ta me je vprašal, kdo sem in odkod in če v Komnu poznam nekega mizarja, ki je bil več let v Franciji. Povedal sem mu. da je to moj oče. Nato se je pred stavil:
»Jože Srebrnič.*
Drugi tovariš pa se je predstavil: »Franc Štoka iz Trsta.*
O rokopisu Jožeta Srebrniča je tovariš Vrabec pripovedoval naslednje podrobnosti:
»Srebrnič je na otoku pisal drugi del svojih spominov. Povedal je, da so mu prvi del knjige odvzeli, ko je bil v zaporu v Rimu. Ko se je zato pritožil na ministrstvo za notranje zadeve, je dobil odgovor, da mu bodo rokopis vrnili, ko bo prestal kazen. Prepovedali pa so mu vsako nadaljnje pisanje spominov.
Kako je izginil rokopis
Pisal je zgodovino Slovencev
Pisal je obširno zgodovinsko delo o razvoju in navadah svojega ljudstva, o razvoju jezika, o križevem potu naroda pod Avstrijo in kasneje pod fašizmom. Z veliko prizadevnostjo in potrpljenjem je doma v Solkanu nakopičil veliko gradiva. Prijatelji so mu potem v konfinacijo pošiljali to gra-
»Ko je na otoku pisal drugi del, me je večkrat spraševal, kako na Krasu imenujemo posamezne parcele, ledinska imena pač. Zelo rad sem ga poslušal, ko mi je na mojo željo razlagal zgodovino starih Slovanov, Slovencev, Makedoncev, Hrvatov in Srbov. Zgodovino je znal tako razumljivo razlagati, da sem ga poslušal z odprtimi usti.
»Šestletna konfinaclja Srebrniča se je bližala koncu. Takrat si je dal narediti kovček z dvojnim dnom, da bi v njem lahko varno odnesel svoj rokopis in knjige. Kovček je prejel z zakasnitvijo, zato je v naglici spravljal vanj svoje stvari. Pri tem so mu pomagali Štoka, Drašček, Vatovec, S ki lin in jaz. Rokopisa je bilo preveč in ga ni mogel skriti med dvojno dno. Svetovali smo mu, naj manj važne dele odvrže, da mu policija pri pregledu ne bi rokopisa odkrila in zaplenila.
Žal nas ni poslušal, kar je tudi razumljivo. Toliko truda je vložil v pisanje, zdaj pa da bi to delno okrnil in zavrgel. Policija je rokopis odkrila in zaplenila, Srebrnič pa je moral nazaj na otok še za dvajset dni...*
Tako se spominja Srebrniča in njegovega rokopisa Vrabec, ki je bil štiri leta konfiniran skupaj s Srebrničem. Prej omenjena pisateljica Cesira Fiori pa mi v pismu piše v zvezi z rokopisom, ki je bil zaplenjen Srebrniču naslednje:
»Imela sem čast, da sem skupaj z njim prebrala nekaj strani obširnega in podrobnega dela: »Zgodovina in izvor vseh slovanskih naro-
dov*. Ni mi znano, ali je bilo to delo najdeno in če je že bilo natisnjeno.
Na Ponzi sem se z njim razgovar-jala ure in ure, se od njega učila stvari, ki jih nisem več pozabila, posebno kar se je nanašalo na prihodnost partije.* (Tu misli pisateljica na prihodnost KPI.)
Na 334. strani knjige »Una donna nelle carceri fasciste* omenja Cesira Fiori odločen nastop Srebrniča pred sodiščem v Neaplju, ko je fašizem spravil pred sodišče skoro 500 političnih konfinirancev s Ponze. Povod za tako velik proces je bil pasiven odpor političnih internirancev na Ponzi zaradi nečloveškega ravnanja s konfiniranci. Proces se je začel 27. aprila 1935. Predsednik sodišča je najprej prebral obtožnico, ki je kon-finirance dolžila, da so na otoku i-meli partijsko organizacijo, ki jo je vodil Giorgio Amendola. Ko je prišla vrsta na Srebrniča, je ta z mirnim glasom poudaril:
»Jože Srebrnič iz Solkana, poslanec v rimskem parlamentu, konfiniran nepretrgoma od leta 1926. Taka je bilanca vaših političnih kolonij od navedenega leta:
Več kot deset umorjenih, na stotine neozdravljivo bolnih, nad dvesto ranjenih, več kot petdeset znorelih, nekaj stoletij zaporov zaradi prestopkov pravilnika direkcij kolonij...*
Tako je Srebrnič pred sodiščem obtožil fašistično vodstvo političnih kolonij na otokih, kjer so bili konfini-rani politični jetniki.
Tragična smrt Srebrniča in tovarišev v Soči 11. julija 1944 je že tiste dni našla svoj odmev v občutljivi notranjosti mlade partizanke Nade Dragan-Žive, ki je bila takrat v go-riških Brdih kot dopisnica Tanjuga za zapadnoprimorsko okrožje. Močno jo je prizadela vest o tragični smrti Srebrniča in tovarišev v Soči. Pred leti sem tovarišico Živo pismeno zaprosil, da bi mi sporočila, kako je pesem Smrt v Brdih nastala in kaj je bil tisti notranji odmev, da so se iz njega rodili verzi pesmi, ki je danes — «...najlepša partizanska umetna pesem*, kakor je zapisal Jože Snoj. Tako mi je avtorica odgovorila:
Nastanek pesmi »Smrt v Brdih«
»Pesem Smrt v Brdih sem spesni-Tžp julija 1944 v Brdih, in sicer v Nožnem, dan ali dva potem, ko sem zvedela za tragično smrt Jožeta Srebrniča in ostalih tovarišev, ki so utonili v Soči, oziroma padli pri Vr-hovljah nad Sočo. Njihova usoda me je resnično pretresla. Ko sem tisti večer kot po navadi precej pozno legla, zaradi razburjenosti nisem mogla zaspati, kljub temu, da sem bila zelo utrujena. Razmišljala sem o tragičnem naključju na Soči in pred očmi mi je, sama ne vem zakaj, neprestano migotala slika mrtvih tovarišev...
«V ušesih so mi zveneli nekakšni akordi in hkrati z njimi dva stiha, ki sem ju bila še kot dijakinja-peto-šolka prebrala v romanu Dostojevskega o študentu Razkolnikovu. Šele mnogo pozneje, po osvoboditvi sem zvedela, da so to začetni stihi pesmi znamenitega ruskega pesnika Mihajla Jurjeviča Lermontova. Ne vem, kako da so mi ti stihi tisto noč tako jasno stopili v zavest iz teme pozabe. Pesmi same dotlej še nisem čitala, saj nisem niti vedela, da obstaja. V glavi sta mi brnela le tista dva stiha, ki sem ju bila kot pe-tošolka našla v »Zločinu in kazni* Dostojevskega:
»V poldanjem žaru v dolu Dagestana s svinčenko v prsih mlad junak leži...*
To je trajalo kakih deset minut, nato se je iz mene v nekaj kiticah izlilo besedilo pesmi. Kake pol ure sem v sebi premlevala kitico za kitico, nato pa sem prižgala luč, poiskala papir in svinčnik in pesem napisala. Šele ob svitu sem pomirjena zaspala.
To je bila moja prva partizanska pesem. Pozneje sem jo za dve kitici skrajšala, sicer pa je ostala prav takšna, kot sem jo bila napisala tistikrat. Prvič je bila objavljena v nekem partizanskem listu, ki ga je izdajala naša tehnika v Brdih in ki je bil tiskan na ciklostilu.
Ta pesem je bila pozneje še nekajkrat natisnjena v raznih listih, po osvoboditvi pa sem v Trstu čisto slučajno zvedela, da je tudi uglasbena.*
ANDREJ PAGON-OGAREV
(Konec v torek)
Pogled na del goriških Brd in sicer z višine nad Kojskiin
PROF. PECCEI 0 EKOLOŠKIH PROBLEMIH NA SVETU
«ČLOVEŠTVU PREOSTAJA SAMO BORIH DESET LET»
Razlika med ^pesimistoma Mansholtom in «optimistom» McNamaro Če se človek ne bo pravočasno odločil, bodo posledice tragične
Spomenik Jožetu Srebrniču
Pred nekaj dnevi smo po neki agencijski vesti povzeli trditev nekega znanega grškega urbanista, ki je izrazil mnenje, da so se pred 2000 leti v času grških mestec - držav, v času tako imenovanih »polis* v Grčiji prav tako otepali z ekološkimi problemi, kajti Grčija je tedaj štela 10 milijonov prebivalcev, to se pravi milijon ljudi več kot jih šteje danes. Grški strokovnjak je v teh svojih razlagah šel celo tako daleč, da je rekel, da se človek otepa z ekološkimi problemi že od vsega začetka, že od tedaj, ko je živel še v jami, kajti prvi mrlič v jami je postavljal nevarnost zasmrajevanja ozračja. Če smo mnenje grškega strokovnjaka navedli po dolžnosti kronistov, ne smemo mimo mnenja enega najbolj vidnih italijanskih strokovnjakov, mimo mnenja predsed. znanega krožka »Club dj Roma* prof. Aurelia Pecceia, ki je v svojem pogovoru s skupino novinarjev med drugim rekel:
Samo še deset let nam preostaja, če hočemo rešiti človeštvo pred posledicami onesnaženja o-kolja, v katerem človeštvo živi. In gre za strahotne posledice. Če prepustimo razvoj sedanjemu poteku, če ne upoštevamo posledic sedanjega razvoja, če ne bomo zaščitili čimprej prirodnega ravnotežja, bi moglo v prirodi priti do takojšnjega kolapsa, do takojšnjega zloma in to morda že v desetih letih ali kako leto pozneje».
Ta izjava, ki prihaja iz ust dovolj kvalificiranega človeka, da misliti. Posebno če jo povežemo z izjavami, ki jih je dal pred nekaj leti švicarski znanstvenik Pic-card mlajši, ki je rotil človeštvo, naj se strežne čimprej, kajti v nasprotnemu primeru bo že čez trideset let človeštvo propadlo, ker se bo zadušilo v samem svojem smradu, v svojih odpadkih, ker ne bo moglo preživeti posledic sedanjega naglega razvoja. Prof. Piccard mlajši je s svojo izjavo podkrepil z vrsto podatkov, med drugim s tem, kako se v ozemeljskem ozračju ruši ravnotežje, kako se v zemeljskem o zračju zmanjšuje odstotek kisika, povečuje pa odstotek dušika, kako se v ozračju kopičijo strupeni plini, kako postaja vedno bolj de-

Veljaven od 9. do 15. Julija 1972
OVEN (od 21. 3. do
20. 4.) čeprav bo v začetku delo počasi steklo, boste v naslednjih dneh nadomestili zamujeno in ob koncu tedna boste z vsem kar zadovoljni. In tudi vaši sodelavci ali predstojniki bodo z vami zadovoljni. Ne boste pa povsem srečni v ljubezni, ker bo nekje začelo škripati. Zdravje odlično.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Vaše sposobnosti, predvsem še vašo marljivost bodo cenili in s tem bi si znali u-treti pot na boljši položaj, kar bi vam prav gotovo ne škodovalo. Sicer pa je vse odvisno tudi od vaše dobre volje. Nekoliko boste utrujeni in pobiti. Pomoč in uteho iščite doma. Nervoza.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Naleteli boste na toliko ovir, da vam zares ne bo lepo. In vendar boste vse to premagali. Dosegli boste celo uspehe, ki bi jih na vašem mestu ne mogel doseči nihče. Skušajte biti tudi nekoliko podjetni, pa čeprav bi šli v trenutkih preko normalnih mej. Ljubljena oseba se čuti zapostavljena. Zdravje dobro.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Uspehi na raznih področjih, konkretno pa se bo tu ali tam kaj zamajalo. Prevec hlastate, da bi mogli vse prav speljati pod streho. Bodite zato bolj smotrni in, če hočemo, tudi skromni in vse bo prav. Lepo bo tudi v družinskem ali v vašem ožjem krogu, ker bo vse gladko teklo. Glavobol.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zvezde so vam zelo naklonjene, okolje, v katerem delate, prav tako in vendar ne boste z rezultati zadovoljni, ker so vaše želje še večje. Navdala vas bo tudi neka čudna želja, ki je doslej niste poznali. Če ne boste koj ukrepali, bi se vam moglo zgoditi, da boste nekje občepeli. Prehlad in glavobol.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Več takta bo treba. Niso vsi pripravljeni sprejemati vaših muh. Posebno bo treba drugače ravnati, če ste na nekem odgovornem mestu. Znali bi si zapreti vrata ali si izpodkopati temelje. Nervoza, ki se vas loteva na delu ali v službi, se prenaša tudi na družinski krog. Zdravje kar dobro.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Z navdušenjem se boste lotili nekih načrtov, računajoč z velikanskimi uspehi. V resnici pa se la marsikaj sprevrglo v navadno delo. To vam bo pravzaprav v korist, da stopite enkrat že na konkretna trdna tla. To bi znalo koristiti tudi nekomu iz vaše ožje družbe, ki previsoko leti. Zdravje odlično.
ŠKORPIJON (od 23. 1». do 22. 11.) Radi se spuščate v slepo, mi-1 sleč, da vas bo intuicija privedla do cilja. Zato kaj pogosto zabredete v težave. Bodite zato bolj smotrni in trezno preračunajte sleherno stvar, preden se je lotite. To bo koristilo tudi vsej vaši skupnosti, posebno vaši družini. Zdravje ne najboljše.
SRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vsi vaši napori ne bodo zalegli, dokler ne boste uredili določenih problemov, ki se tičejo celotne vaše družbe oziroma vašega kolektiva. Skušajte urediti najprej svoje zasebne zadeve. S tem boste zagotovili večjo sigurnost v družini, to pa se bo odražalo v splošnem razpoloženju. Malo nervoze.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Sprejmite naloge, ki vam jih nalagajo, brez prevelikega godrnjanja, ker ste si sami krivi, da ste prilezli v družbo, ki vas ne ceni. Utrujeni boste, celo preveč. Zato skušajte najti malo oddiha v družbi, ki vam je pri srcu. Morda bi se mogla roditi kaka velika ljubezen. Zdravje o.k.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nekoliko preveč zavlačujete s svojimi načrti, tako da bi mogli povsem zgubiti stike in zveze z ljudmi, ki so bili pripravljeni na sodelovanje za vašo uveljavitev. O-stanite kljub temu optimistično razpoloženi in v tem smislu se ravnajte. Neka oseba bo pravilno ocenila vaš optimizem. Glavobol.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vsi vaši napori , bodo zaman, ker vas | bo neki strokovnjak iz-podnesei. Računali ste preveč z vrha in posledice boste sami prenašali. Resnica prej ali slej pride na dan in plačati jo je treba. Prav tako vam ne bo prijetno, ko bo neka o seba spoznala, da je bilo vaše zanimanje zanjo le enostransko. Prebavne motnje.
Dežen, ^ari
3)
bela plast drobcenega prahu, ki na določenih višinah obdaja vso Zemljo.
Pustimo Piccarda, in se vrnimo k prof. Aureliu Pecceiu, ki je strnil nekaj misli r zvezi z dvema ekološkima zasedanjema, ki sta bili v samem zadnjem mesecu. Navedel je v tej zvezi svetovno konferenco strokovnjakov, ki so jo sklicali v okviru pobude Združenih narodov, ter mednarodno srečanje v Parizu na sedežu U NESCO, zasedanje, za katerega je dal pobudo francoski finančni minister Velery Giscard D'Esta-ing. Prof. Aurelio Peccei je najavil skorajšnji izid študije, ki so jo sestavili strokovnjaki slovitega ameriškega inštituta Massaschu-sett« Institute of Technology. Študija nosi naslov »Bodoče možnosti v svetu» in bo prevedena v italijanščino prav po zaslugi prof. Aurelia Pecceia.
Kakor je znano, je McNamara v Stockholmu zatrjeval, da med industrijskim razvojem ter obrambo okolja ni možno nobeno soglasje. Nasprotno, bolj se bo industrija razvijala, večja bo produktivnost in zato tudi proizvodnja. Človek bo imel na razpolago več sredstev, da bo lahko zaščitil tudi okolje, to se pravi prirodo, v kateri živi. Sloviti kmetijski strokovnjak in ekonomist Mansholt in nekaj njegovih somišljenikov pa so se na konferenci v Parizu odločno postavili na stališče, da človek ni popoln gospodar sveta in da obstajajo v njegovem razvoju določene meje. Gre za tako imenovane »meje
rasti* ali »meje razvoja*. V zvezi cN{
s tem, da McNamara nima prav, da tehnični in industrijski razvoj celo omogočata človeku, da zaščiti prirodno okolje, je vredno omeniti že več primerov iz samih ZDA, kjer so napravili že drevorede iz plastičnih snovi in tudi manjši park za otroke, ker ni bilo prostora za resnična drevesa. oziroma je vsajeno drevje začelo usihati. Da bi ustvarili vsaj videz prirode, so si pomagali s plastičnimi rastlinami.
Ko so novinarji postavili prof. Pecceiu vprašanje, ali je na strani »optimista* McNamare ali na strani »pesimista* Mansholta, je ta odločno rekel:
»Sem na strani Mansholta. Svet ima svoje fizične meje. In trenutno je treba čimprej ugotoviti, kako daleč smo še od teh meja, oziroma še koliko časa nam preostaja, da se ustavimo, da spremenimo smer, da zavremo razvoj. Mc Namara meni, da ima človeštvo se veliko časa na razpolago. Toda to je le utvara, če torej nimamo niti prostora niti časa, kaj nam preostane? Človeštvo, ves svet mora spremeniti smer, mora spremeniti pot, kajti sicer se bomo že čez kako desetletje znašli v slepi ulici. Ne misliti na to, ni pošteno, ni moralno, kajti v tem primeru bomo svojim otrokom zapustili v dediščino svet, na katerem se ne bo dalo živeti, čimprej moramo u-gotoviti trenutno stanje, to se pravi ugotoviti moramo, v kakšnih razmerah živi človeštvo, kakšno je dejansko stanje planeta, ki mu pravimo Zemlja in koj zatem bo treba ukrepati.*
Ko so prof. Aureliu Pecceiu postavili vprašanje, ali naj se industrijska proizvodnja preusmeri, preuredi ali zavre, je italijanski strokovnjak odgovoril takole:
»če govorimo o tem, kaj pravzaprav hočemo s tem reči? Kar zadeva preusmeritev, ali gre za kvantitativno ali za kvalitativno preusmeritev, oziroma gre za eno in drugo, hkrati? Vse to je treba vzeti v poštev.*
Prof. Aurelio Peccei glede tega meni, da se je tehnološka, to se pravi naša civilizacija zagnala v smeri zadovoljevanja naših materialnih potreb. Vse, kar je duhovnega, vse, kar spada v področje umetnosti, vse, kar bi naj človeštvo plemenitilo, vse to je bilo potisnjeno ob stran ali v najmanjši meri zanemarjeno. Naše ocene danes temeljijo le na tako imenovanem bruto nacionalnem dohodku. To je edino merilo, ki v svetu da-nes nekaj velja. Mi, kot posamezniki in kot celota, občudujemo tistega, ki doživlja velike uspehe. In ti uspehi se računajo izključno v materialnih uspehih, mondenih u-spehih, to se pravi, da pri nas nekaj velja le tisti, ki ima določeno materialno težo. V tem gremo celo tako daleč, da cenimo tistega, edinole tistega, ki s tem da razbije atom, pridobi večjo oblast, moč, ker pač dokaže, da ima tolikšno moč. da lahko razruši svet. Skratka, bistvo naše civilizacije so oblast, moč, poraba, tako imenovana potrošnja. Nihče pa ne misli na razmišljanje na običajno meditacijo. Mi vsi, naša civilizacija boleha za tehnologijo in pohlepom. Skrajni čas je, da bi se začeli zanimati tudi za kaj drugega, če ne za drugo vsaj za kolektivne probleme. Politični in socialni instrumenti niso več prikladni za naše modeme dimenzije, niti ne za zapletenost naše družbe niti ne za naglico, s katero se razvoj premika dalje. Iz tega izhaja, da se bomo morali tudi politično »prenoviti*. Potrebna so odkritja, potrebne so iznajdbe celo na samem družbenem področju. Po mojem mnenju bo treba najti novo pot, preusmeriti se bo treba, in to prvenstveno kvalitativno, to pa bo privedlo tudi do kvantitativnih posledic.
Na svojem srečanju s časnikarji
je prof. Aurelio Peccei izrazil svoj pristanek na predlog, ki je bil dan v Stockholmu, da bi se namreč u-stanovil neki ekološko-industrijski organizem, to se pravi neka ustanova, ki bi po konkretnem kodeksu obvezovala vsa podjetja, kako naj ravnajo, da se zaščiti ravnotežje v prirodnem okolju. «Predlog. ki ga je postavila skupina Lepetit, je odličen. Industrija je najbolj organizirana in če industrija ne zmore tega, kdo bo to zmogel? Cerkvene skupnosti, univerze? Te prav gotovo ne, ker te imajo še večje omejitve. Industrija bi morala poseči, ker bi s tem zaščitila praktično tudi svoj obstoj.*
Vse je res, vse je prav, soglašamo s trditvijo prof. Pecceia, da bi industrija morala kaj storiti. Toda prav industrija je tista, ki se za zadevo ne zmeni, kajti prav te dni so statistično ugotovili, da na najbolj industrijskih področjih Italije niti deset odstotkov industrijskih objektov nima naprav za filtriranje dima in za tako imenovano depuracijo odplak. Kljub temu, da so začela italijanska sodišča nekoliko bolj živo nastopati, se industrijska podjetja za to veliko ne zmenijo, ker so prej pripravljena plačati manjšo globo, kot potrošiti težke milijone za ustrezne naprave. Doslej pa je menda le en industri-jec v Italiji prišel v zapor zaradi tega, ker ni spoštoval ustreznih zakonov.
FILMI NA LJUBLJANSKI TV
Hitchcock
Wise
in Rostockij
Danes, v nedeljo 9. t. m. ob 19.15 bo na sporedu ljubljanske televizije ameriški film »Ujeto mesto*. ki ga je režiral Robert Wise. Igrajo John Forsgthe, Joan Cam-den itd. Film pripoveduje zgodbo o neustrašnem izdajatelju časopisa in njegovi ženi, ki skušata razkrinkati gangstersko tolpo.
V	torek, 11. t. m. ob 21.35 bo na sporedu sovjetski film »Do ponedeljka se že prebijemo*, ki je dobil zlato medaljo na VI. mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi 1969. leta. Režiral ga je St. Rosfock}j. Film je sproščena, vedra pripoved, o osmih učencih de-
jazreda, ki niso več otroci in niso še odrasli.
V	petek, 14. t. m. ob 21.35 bodo predvajali f‘lm Alfreda Hitchcocka »Zaznamovana* (Notorius, 1964, i-talijanski naslov t Notorius • L’a-mante perduta»). Igrajo Ingrid Bergman, Cary Grant, Claude Rains. Scenarij je napisal Ben Hecht. Producent je David O. Selz-nick. To je velika mojstrovina, ki jo priporočamo bralcem. Mislimo, da je med najbolj iskrenimi in najglobljimi Hitchcockovimi filmi. Ni torej le spretno režiran film z vohunsko zgodbo. Zaključni prizor sintetizira bistvo režiserjevega pogleda na realnost: srečni in nesrečni konec se združita, ali bolje v njiju se izraža vesoljna relativnost realnosti in neposredni-v ost osebnega doživljanja. V obstoječi družbi vsak pozitivni dosežek sreče predpostavlja nekje drugje nesrečo. Hitchcock je med redkimi filmskimi avtorji, ki je zmogel izraziti to svoje prepričanje preko filmskega izraza samega: zato ga mnogi niso razumeli.
S. G.
Bogati filmar
NEW YORK, P. — Najbogatejši človek na svetu je postal filmski igralec. Ne moremo z gotovostjo trditi, da je Jean Paul Getty prav zares najbolj bogat človek na svetu, kajti bogataši radi prikrivajo svoje premoženje, da bi plačali manj davkov. Toda Jean Paul Getty je prav gotovo zelo bogat. Obogatel je predvsem na račun petrolejskih vrelcev Kljub svojemu velikanskemu bogastvu je pristal na kratko »vlogo* v nekem reklamnem «flesu» za družbo »E. F. Hutton Co». Kot honorar mu bodo dalj — en dolar.
Deset let AIDLCM
(Nadaljevanje s 5. strani)
vedbo popisa po jeziku na celot-nem ozemlju države.
Od različnih posegov združenja je med Slovenci najbolj odmeval nastop v prid Marjana Boruta Šturma. Odločni nastop Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur je zbudil negodovanje celo pri znanem avstrijskem strokovnjaku za manjšinska vprašanja dr. Theodoru Veiterju, ki je v listu Kleine Zeitung kritiziral zaletavost združenja.
Da bi se člani združenja lahko podrobneje seznanili s položajem koroških Slovencev in da bi jih s svojo prisotnostjo podprli v boju za osnovne jezikovne pravice, je združenje sklicalo svoj letošnji kongres, ki bo od 22. do 24. julija, prav v Celovcu (dvorana Arbeiterkammer, Bahnhofstrasse. 44). Z istim namenom je združenje povabilo na svoj kongres tudi vrsto znanstvenikov in strokovnjakov in vabi vse, ki jim je pri srcu usoda ogroženih jezikovnih skupin.

Primor?Ja"3nGvh1k
'
)
!
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
POGOVOR S TRENERJI TREH ODSEKOV SP KOOTOVH
Aktivnost kontovelskih športnikov temelji predvsem na domači mladini
Društvo bi za razširitev svojega delovanja nujno potrebovalo večjo dvorano
9. julija 1971
^norn dni smo se na Kon-velu Dogovarjali 7. voditelji
eanažiu • , -laJl 7 voditelji ene-l, našlh najmlajših športnih društev,
sklonu* ime ** vasi- danes pa smo kal?11 D0?Iedati kako delujejo in nairte 'ma.jo trenerji treh “Kekov, ki zaposlujejo že lepo šte-
Da i "}ladlne 8 Kontovela. Proseka, Pa tudi od drugod.
ka^n.61^? namiznoteniškega odse-s Kontovel. Danila Ukmarja Kliu eaa' smo obiskali na domu.
PPprimerni uri nas je pri-W 5Drejel ter P°d senco koša-vra.1* ,vesa odgovoril na naša
vprašanja.
hingi? Danil0, kdaj si pričel s tre
1»?\ ^kmar: S treningi smo pričeli ie t« a decembra. Odziv mladine r DU zel» pozitiven, saj se je za prijavilo kar 18 dečkov, j ■ U:	ste že nastopali in kak-
seka?* na^T*'1 namiznoteniškega od-
VP.' ^kmar: Do sedaj smo s odele rmL na ,enem Pokrajinskem in e zbs? deze'nem turnirju. Žal. ie a namiznoteniška sekcija v tre nutno krizo.
jP'T. Kalfidi 50 vzroki? j • Ukmar: Na razpolago imamo štvma 0 dvoranico prosvetnega dru-a- v kateri je prostora le za ’™zo- Prisiljeni smo bili tako azdehti osemnajst igralcev na tri tIS?lne' upoštevamo, da imamo ®ninge trikrat tedensko, ima te 15> -mk mladinec na razpolago le do 20 minut igranja, kar pa je e premalo. Vztrajnejši so obstali O ’?a Pa ie zaradi tega popustila. Jdrajo le le	redno tre
Pp' Kakšen .je izhod iz tega nekega položaja?
U. Ukmar: Potrebovali bi prostor, 'er hi lahko postavili vsaj tri namiznoteniške mize. Nekatera dru-va so rešila ta problem z upora-Dri ao^skdi prostorov. Na žalost je Psm nas 80^sk° poslopje tako natr-ski° Z dopoldanskim in popoldan-jif/0 Poukom, da ostane edina re ”V Popravilo kontovelske dvorane.
^anjlo, spominjamo se še im-of1 obetajoč namiznoteniški Kako si se odločil za tre
°®rk?
Ukmar: Res, moji naimiznote let10 f^ultati so spomin na mlada m*- V letu 1959 sem zasedel pr-
0	na športnem dnevu. Zaradi j*5®nih obveznosti pa sem: ippraj !rrrtno dejavnost prekinita, Ko so ^.^dstavniki ŠD Koirttbvel po-1 j. udi trenersko mesto, sera rade vo-LM* in sedaj, po .trinajstih
Premora, skušam prikazati
1	a®m skrivnosti in lepote igre z Bb m6”1' Bri mo-iem delu mi poma-y rakušeni sovaščan Drago Milič
died drucim lisnešnn onravi
v a bi zvedeli več podatkov o ^arkarskem odseku ŠD Kontovel.
Pied drugim uspešno oprgvii za namianoteniške igralce v
smo se obrnili do Petra Starca, priznanega zamejskega košarkarja, ki trenira skupno s Stojanom Kafolom kontovelski naraščaj. Nerad je zapustil svoje malčke same pod koši.
PD: Kdaj si pričel trenirati te, še neizurjene dečke?
P. Starc: S treningi smo pričeli pred dobrim mesecem. Tedaj smo imeli nekaj težav, saj so skoraj vsi prvič pri.jeli košarkarsko žogo v roke. sedaj pa je že bolje.
PD: Koliko fantov se je vpisalo za to panogo?
P. Starc: Za košarko se je prijavilo kar 40 dečkov. Večina ie s Kontovela in Proseka, nekaj pa tudi iz Gabrovca. Nismo pričakovali tako velikega zanimanja, zato smo morali dečke razdeliti v dve skupini: v prvi trenirajo tisti, ki so dopolnili dvanajsto leto starosti, v drugi pa mlajši.
PD: Kakšen je vaš bližnji program?
P. Starc: Sedaj pripravljamo e-kipo, ki bo nastopila na prihodnjem prvenstvu minibasketa. Od te ekipe ne pričakujemo kdove kakšnih rezultatov, saj je vsak začetek te žaven in naporen. Vendar mislim, da bodo z dobro voljo in trdim delom tudi rezultati prišli. Poleg e-kipe minibasketa. bi želeli imeti tudi člansko peterko, ki bi nastopala v prvi diviziji. To pa je za sedaj še problem, ki ga nismo rešili.
PD: Peter, ti si več let nastopal kot igralec za Bor Si naletel na težave, ko si prevzel trenersko mesto in te to novo delovanje zadovoljuje?
P. Starc: Nekaj težav je res bilo vendar ie s časom vse to minilo. Vloga trenerja me zadovoljuje, kajti veliko je zadoščenje, ko opaziš napredek pri dečku, ki pred kratkim ni niti vedel, kaj je košarka, sedaj pa že lepo meče v koš.
PD: Kaj svetuješ svojim malčkom, da bi postali dobri košarkarji?
P. Starc: Najprej si želim, da ne bi bilo to le trenutno navdušenje, ki se kmalu razblini. Vsem pa svetujem, da bi še v naprej tako in še bolj vestno trenirali, kajti podlaga dobrega košarkarja sta trening in trdna volja.
* * »
Ženski odbojkarski odsek vodi Edi Starc, ki je z nasmehom na ustih rad prisedel -k naši, mizi in .odgovoril ha zastavljena vprašanja.
PD: Kdaj si pričel ' s treningi in kakšen je bil uspeh dosedanjih nastopov^H >. umjuii . ..:::wt E. Starc: Trenirati smo pričeli le teden pred pričetkom 2. ženske odbojkarske promocijske lige. Na razpolago sem imel devet igralk brez posebnih izkušenj. Kljub temu smo zasedli ob koncu prvenstva častno drugo mesto za brežansko šesterko. Ta uspeh je dvignil moralo ekipi, ki je nato presenetljivo zasedla
četrto mesto na turnirju Inter 1904 na Opčinah.
PD: Kakšen je vaš bližnji program?
E. Starc: Razpisali smo odbojkarski tečaj za mladinke. Do sedaj se je vpisalo kar 20 mladih deklet in s temi nameravamo nastopati naslednje leto na mladinskih igrah. Najbolj obetajoče bodo semeda nastopile tudi med članicami, za katere upam, da bodo uspele osvojiti prvo mesto v prvenstvu 2. promocijske liae.
PD: Imaš kakšne težave?
E. Starc: Do sedaj nimam večjih problemov, skrbi me pa to, da bom moral verjetno zaradi študija odpotovati in tako zapustiti društvo. Rešitev bi bila v tem. da bi me nadomestila domačinka Norči Zavadlalova. ki igra trenutno pri Boru.
PD: Edi. zakaj na Kontovelu tako vztrajate pri domačih trenerjih in igralcih?
Starc: Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da vzgaja naša mladino v našem narodnem duhu in to bomo uspeli le, če bo v društvu čim več domačega kadra. Prav zato je moja želja in prepričanje, da bi prišlo v bližnji prihodnosti do združitve med ŠD Kontovel in ŠD Primorje, ker bi to gotovo prineslo še boljše uspehe.
JUGOSLOVANSKI ATLETI PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI
/fazen tekačice Vere Nikoličeve ima lepe možnosti tudi Fočičeva
Točičeva je v peteroboju trenutno šesta na svetu
Odlična jugoslovanska peterobojka Djurdja Fočičeva
Jugoslovanskih atletov, ki bi u-tegnili v Miinchnu poseči v borbo za kolajne je malo, največji adut, to je Vera Nikolič, pa povzroča velike skrbi trenerju Langu in tudi javnemu mnenju, ki od nje pričakuje uspeh. Najboljši rezultat na 800 m znaša komaj 2'2”8.- zadnji dosežki pa so še slabši in med tekom na 1500 m v vzhodnem Berlinu
llllllllllllllllllllll|ll||llll|ll|ll■ll|lllllllllllllllnm(||||||||||||||||||1||||||||||||||||||n|||||||||m|||1|l^l|||||"^"^
NOGOMET NA 01 V MUNCHNU
Potujoča olimpijska vas za nogometaše
Turnir bodo odigrali v šestih nemških mestih
Olimpijski nogometni turnir utegne imeti v Miinchnu dva zmagovalca. V primeru neodločenega izida tudi po podaljških igre ne bodo niti žrebali niti streljali enajstmetrovk. Podelili bodo zlate kolajne igralcem obeh postav.
igrala z ostalimi tremi, v četrtino finala pa se bosta uvrstili prvi dve. V primeru izenačenosti v točkah bo odločala razlika v golih, v primeru izenačenosti v golih pa žreb. Ekipe bodo morale do 15. avgusta prijaviti 19 igralcev, pred vsako
‘	l-J ----------------- v	,	VSČ1KU
držav, ki so si priborile pra- tekmo pa poleg prve postave tudi do naslona sn m /rial- ,, čtir*i dva rezervna igralca, ki hnsta lah.
vico do nastopa, so razdelili v štiri skupine, upoštevajoč tudi zemljepisno lego. Madžarska, branilka naslova in Zahodna Nemčija, kot gostiteljica, sta si pravico do" igranja pridobili (jjfconJUiSho. sicer pa bodo v Miinclmij-priaetne še 4 ekipe iz"Evrope (V. Nemčija, Danska, SZ in Poljska), 4 iz Azije (Iran; Burma in Malezija), 3 iz Afrike (Maroko, Sudan in Gana), 2 iz Južne Amerike (Brazilija in Kolumbija) ter 2 iz Srednje in Severne Amerike (Mehika in ZDA).
V vsaki skupini hc vsaka c':ipa
ww - ."v-j
'■‘v i L*
Mladostni dnevnik
^SIMONA RUTARJA
dohfJaVriča odpadnika zmerjal itd, pa dijaki so ga spo-> "zavračali. Res so bili mnogi zoper Lavriča češ da Je Sij . stant. med tem ko je bil Faganel 116) premalo znan. doKji	Kmalu po poldne je bil Izid volitev znan: Lavrič je
ftUjo ‘2’ Faganel 66, Pino 49 in Marušič 42 glasov!!! Izid je lijan?e osupnil. Veselje med narodnjaki neizmerno. Tudi Ita-flaj ,neso kaj tacega pričakovali. Volilcd in voljeno! se po-Vojji^ kupnemu obedu in razveseljevanju v Marzini-jev vert. So ' . nasprotnih kandidatov se neso upali blizu. Duhovniki z tia ^ volitvah porvič dokazali, da ne hodijo popolnoma 0^ £°dom. Vendar so tudi oni k zmagi pripomogli, ker so atna voie glasove (14) Faganelu dali, ker bi drugačd ne bili 'dvau ' ~ Pravijo da so tudi v Tolminu zoper Tonklija agi-tabo ’ zlasti volčanski fajmošter, ki je vendar na Tolminskem govoril. 117)
toiJ4 ^°litve za mesto. Tudi nekaj agitacije, pa vendar ne ra]ni°’ kot v nedeljo, ker je tukaj inteligenca!?) volila. Libe-Sedm ^^kančtidat Rismondo (za kterega je tudi sl.lovenskil Je bji olec fiele agitiral) dobil je le okoli 140 glasov. Volilcev 257 P 401 In od teh je oddalo 396 svoje glasove Coroniniju in p]alt ,aurovig-u. Tiste dnove pred volitvijo je bilo vse polno
brij. Po zidovih in še volitveni dan ste obe stranki po dva *‘UePili. lig)
veliko Izpraševanje In preiskovanje zastran vpora proti in kc, ernu Petji. Profesorji so hoteli zvedeti, kdo je to zmislil, - 0 ie tudi druge našuntal. Sum je letel na Beleta, a men-Zab^neso mogli dokazati, dasiravno so si zelo prizadevali, ndi so bili komunikacije med posameznimi razredi, da
dva rezervna igralca, ki bosta lahko kadarkoli zamenjala tovariše. Kolajne bodo podelili samo igralcem, ki 'bodo dejansko odigrali fi--nelni tekmi in dveme • rezervama;
Olimpijski turnir bo obsegal skup-he -38*te{tetTW«yKiiaw^ jih bodo odigrali na glavnem ufimpij.skem stadionu, ki je za finalno tekmo 9. septembra že razprodan, ostale pa v mestih Nurnberg (6), Regensburg (6), Passau (6), Augsburg (5) in Ingolstadt (4).
Nurnberg je danes znan po mednarodni razstavi igrač, še bolj pa kot prizorišče procesa proti nacističnim vojnim zločincem. Občinski stadion lahko sprejme 65.000 gledalcev.
Regensburg je znan po industriji hmelja in sladkorja. Leži ob bregu Donave in ima stadion za 25.000 gledalcev.
Passau tudi leži ob Donavi. Čeprav šteje le 35.000 prebivalcev ima stadion za kar 20.000 oseb.
Augsburg je eno najstarejših nemških mest, ustanovljeno leta 15 pred n. š. V njem se jo rodil tudi slavni znanstvenik Einstein. Ima stadion za 44.000 gledalcev.
Ingolstadt je središče jeklarske industrije in končna postaja veli kega naftovoda iz Trsta Mestni stadion lahko sprejme 15.500 oseb
Vsa ta mesta so od Munchna od daljena od 60 do 160 kilometrov Nogometaši bodo na tekme potovali s posebnimi vlaki, ki bodo imeli spalne vagone, vagon za masažo, vagon za tehnična in taktična predavanja trenerjev in tudi vagon za tiskovni center, čas potovanja tako nikakor ne bo zgubljen. Prvič bo tako uresničeno potujoče olimpijsko naselje.	k. B.
bi se ne mogli učenci porazumeti.
17. Pri maši se ni niti pelo, niti orglalo.
20. Zadnje volitve sliovenskihl velikih posestnikov. Volilcev je bilo 145. Tudi nekaj agitacije in izid volitev negotov, ker 30 se duhovniki na vso moč za Marušiča potegovali in ker je tudi Pino za Paceta delal. Pravijo, da se je celo iz konsisto-rija na deželo duhovnom pisalo, naj delajo za Marušiča a vse ni nič pomagalo, dobil je le 46 glasov. Pace je dobil 64, Dol jak 88, Žigon 78 in Follay 128. Tudi meščani so bili odločno zoper propala kandidata, kakor tudi zoper Tonklija, ki ni kandidiral, a vendar tri glasove dobil. 119) Zlasti neka stranka telovadske-ga društva katera je tudi bila svoje kandidate postavila? Nek Kovačič iz Ročinja je tako volil: «Eine Stimme gebe ich dem Marušič, eine dem Pace, u.lndl die dritte behalte ich fUr sich.» 120)
26. Zadnja, menda peta konferencija zarad petija. Pri nji se je sklenila kazen za tri glavne upornike in se
28. tako razglasila: Sedmošolec Belč izključen, ker se je predrzni! dijake šuntatd in jih od nemškega petja odvračata??!). Njega, kot glavnega uzrokovalca tega nemira je, zadela ostreja kazen, nego šestošolca Defioiri-ja in Hočevarja* 121) Pervi je dobil 6, drugi 4 ure zapora, oba drugi red v nravnem obnašanji. Pervega so tudi hoteli izključiti, pa zapretili so mu, da bodo to pri pervi priložnosti storili. Kazen je naznanil vodja sam in zraven malo popridigoval, kako mirna je bila poprej gimnazija, kaka simpatija Je med dijaki vladala, dokler ni prišel nek ptujec (Belč), kterega so le po milosti sprejeli, «wedi wir nur woltaten[=Wohltatenl spenden.» 122) Svoj govor je sklenil vodja: «Opominjam vas zopet k staremu redu. Kadar se bodo dijaki od profesorjev voditi pustili, kakor bodo sami hoteli, kedar nas boste v vsem slušald,’ kar vam zapovemo, takrat bo naše veselje polno, takrat bo naš namen dosežen in naša želja, spolnjena, da namreč vsakemu dobro želimo.« Dobro, dobro, g. vodja, že vemo žetlje in namene imate z nami!!
je Nikoličeva celo odstopila prvič po «tragediji* iz mehiških iger.
Posebno hud poraz je Vera zabeležila v NDR. ko se je na 800 metrov uvrstila na skromno 6. mesto za skoraj vso evropsko elito, medtem pa je v drugem teku v Bukarešti svetovna rekorderka Falck dosegla točno 2'. Romunka Silai pa 2'0”2. kar spravlja Nikoličevo na trenutno 11. mesto na svetu. Baje je med tekom v Potsdamu (6. mesto) Vera pritekla skozi cilj še povsem sveža, to pa je slab izgovor in morda ni niti resničen. Vsaj ena nasprotnica je v nevarnosti zaradi ameriškega dlakočepstva. Olimpijska prvakinja Mar.nig (ZDA) se namreč ni prijavila pravočasno za ameriško prvenstvo. Vsekakor ostane pot do olimpijskega uspeha dolga in časa na razpolago ie malo.
Nasprotno od Nikoličeve je v ženskem taboru v polnem naletu mnogobojka Djurdja Fočič z novim državnim rekordom 4346 točk po novih tablicah (ali skoraj 5000 po starih). Na trenutni svetovni lestvici je za sedaj šesta, med rekordom pa je slabo skakala v višino in daljino. ki sta njeni močnejši disciplini. Upoštevajoč tudi preusmeritev nekaterih boljših peterobo.jk na posamezne panoge, ima Fočičeva v Miinchnu lepe možnosti.
V zadovoljivi formi je tudi dolgo-prograš Kariča, ki je nesporno najboljši v moškem taboru. Na 5000 metrov je letos tekel v 13’37”6. hi pa
še nabrusil svojega najnevarnejšega orožja, to je končni Sprint. Ko-rica bi moral imeti na vsak način precej večje možnosti na daljši progi 10.000 m. Možen finalist je med tekači Jože Medjimurec. 800 metrov je letos pretekel v 1’47'’6. 7 desetink sekunde nad državnim rekordom. Medjimurec. talentiran za nastope v velikih tekmovanjih utegne v Miinchnu teči tudi zelo blizu 1’46". Splošen napredek so tekači naredili tudi na 400 metrov. Rečan Sušaj je dosegel 46'4 (državni rekord) in 46”5. pod 47 je prvič tekel tudi Alebič. Kocuvan je na poti proti najboliši formi (osebni rekord 46”7). štafeto pa lahko izpolnita tako Uborni kot I-vičak. Nedavni državni rekord 3’7”6 bi ne smel_ pomeniti zadnje besede izbrane četverice.	K. B.
LONDON, 8. — Na letnem zasedanju komisije za Davisov pokal so sprejeli nekaj pomembnih no-vosid Tako bodo preuredili sistem izločilnega dela tega tekmovanja. V prvem kolu (ki se bo začelo sredi avgusta), se bo namreč spoprijelo med seboj 16 najboljših držav. Srednjemočne ekipe bodo za. čele nastopati z drugim kolom, najmočnejše pa bodo vstopile naravnost v četrtfinale.
Kar se tiče Južne Afrike, kateri zaradi rasizma že tri leta ne dovolijo nastopati v tem tekmovanju, nodp o njeni ponovni pripustitvi (za kar je prosila) razpravljali na bližnjem zasedanju v Helsinkih.
DRUGE VESTI NA OSMI STRANI
Američanka Billie Jean King je v finalu letošnjega mednarodnega te-niškega turnirja v Wimbledonu nepričakovano premagala lansko zmagovalko Avstralko Goolagongovo
"""..........................................................._t.
PREKOATLANTSKfl REGATA JADRALCEV-SAMOTARJEV
«Pen Duic IV.» nepričakovano prva pred jadrnico «Vendredi Treize»
Alain Colas ja s svojo jadrnico postavil nov rekord proge
kilnUMk.
KOLN, 8. — Francoski balon «Phoebus, s katerim sta letela Andre de Salnt Sauveru ter John VVillis (predsednik In tajnik francoskega kluba za letenje z baloni) je postavil nov daljinski svetovni rekord: v 12 urah je preletel razdaljo 450 km
NEWPORT, 8. - Veliki. 21 me trov.dolgi francoski trimaran «Pen Duic IV.» je z Alainom ‘ Cii asom za krmilorh povsem nepričakovano zmagal na prekoatlantski regati jadralcev - samotarjev. V Nevvportu so namreč vsi pričakovali, da bo zmagala favorizirana jadrnica Venil redi Treize* Francoza Terlaina .n so zato tudi sledili le napredovanju jadrnice, Id je včeraj plula rrmo svetilnika Nantuc in ie bila torej 1C5 milj oddaljena od cilja Namesto jadrnice «Vendredi Treize* pa se je nenadoma pojavila pred ciljem «Pen Duic (V.s, kar ie povzročilo med časnikarji, reporterji, funkc onarji, organizatorji in številnim občinstvom na obali pravi »preplah*. Kmalu se je na morju znašla množica plovil ki so hitela zmagovalcu naproti. Tega so nato privedli v Newport, kjer je bil deležen izredno bučnega sprejema.
Francos Alain Colas je s svojo nenavadno aluminijasto jadrnico «Pen Duic TV.» postavil nov rekord proge s časom 20 dni 12 ur 15 minut. Prejšnji rekord ie bil od leta 1968 last Angleža Geoffreva Williamsa in njegove jadrnice «Sir Thomas Lip-ton*. s časom 26 dni
21, 22
in 23. julija 1972
KOSAMA
P ES ARO, 8. — V prvem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja za mladinski »Latinski pokal* je Italija premagala Portugalsko s 85:42, Francija pa Španijo z 49:46.
5. jubilejna
trofeia
«)
Sokola v Nabrežini
Nastopajo:
FINI M0DENA
itali ; ski prvak 1972
UNI BASEL
švicarski prvak 1972
PARTIZAN REKA
• ugoslaviin
SOKOL NABREŽINA
Italija
31. Kljub kazni neso hoteli dijaki peti. G. Hribar je nekaj časa orglal, potem pa še on nehal — Naslednje nedelje se nd niti pedo, nltd orglalo.
Avgust.
13. Prasku&nja iz deklamatorike, ktero je dr. Lavrič predaval. Deklamovalo je 5 dijakov, med njimi eden Nemec, v pričo več profesorjev in nekterlh drugih gospodov. 123)
14 Smo bili na merenskeml =mirenskem] gradu. Dež Je malo lil, sicer je bilo vse dobro. Nazaj grede smo oedo pot peli in v verstd stopaj e kot vojaki celo do stanovanja «prlmar-šdrali«
20. Se je odperl deželna zbor. K slovesnosti smo biJi ušli brez dovolenja, ker ni bilo nobenega, ki bi ga nam dal. Zato je vodja potem «gobec« na en kraj deržal. Dvorana — kolikor je bilo prostora, je bila prepolna, komisar in predsednik Co-ronima sta govorila slovensko (pervi precej dobro drugi sla-beje). 124)
24. Me je obiskal moj stric Andrej 125) iz Tersta. Videi sem ga pervič v mojem življenji, jako dober gospod je. Odšel je v čepovan.
29. Smo obhajali Tomanov spomin s čemo mašo na Kostanj evici. Pela se je latinska maša in vmes slovenska nagrob-nica od Cegnarja. Nazočih je bilo nekaj poslancev, nekaj profesorjev in drugih Slovencev, gospa le malo, —126) Zvečer so hoteli pri Katarini ju malo besedo napaaviti, ali prišlo je premalo ljudi, od [Andreji Marušičeve stranke nobeden, za to so sumili, da je bil Marušič zoper to slovesnost, rekoč’ da se ne spodobi, da bi se v kerčmi spomin obhajaj. Govoril je Klein-mayer In Dolenec. 127)
116)	Jožef Faganel, posestnik in podžupan v Oseku.
117)	Volitve, ki jih je Rutar opisal se nanašajo na volitev »kmečke kurije* za sodne okraje Gorica (okolica), Kanal in Ajdovščina, vendar brez krajev oziroma občin Gorica, Kanal in Ajdovščina. Rutarjevi podatki o izidu volitev so točni. Marzinijev vrt je go-
118)	Rutarjevi podatki se nanašajo na deželnozborske volitve za me-sto Gonca. Izvoljena sta bila grof Franc Coronini in dr. Giu-seppe Maurovich. Prvi je bil nemški liberalec, drugi pa italijan-P1"' f^smondo. vodja goriškega telovadnega društva kot predstavnik skrajnih italijanskih liberalcev (iredentistov) s kandidaturo m uspel.
U9) ^ .^uPjIni..fslo1^?1;ega veleposestva* za deželne volitve so zmagah. Matija Doljak, Karel Polley in dr. Anton Žigon. Tonkli je sicer kandidiral, a je »Soča* »vsled kompromisa sprejela Po-aja, “L P1?1118 Pasti dr. Tonkli-a» (Novice, štev. 30, str. 241) Grof W. Pace je bil tedaj še deželni glavar.
120)	(netn.)== »En glas dam Marušiču, en glas dam Paceju in tretji
glas obdržim zase.*	J
121)	Robert Defiori je bdi iz Gorice, Jožef Hočevar iz Štanjela.
122)	(nem.)= »ker mi samo dobroto dajemo*.
123)	Poročilo v »Slovenskem narodu* (štev. 99, 27. 8. 1870) sporoča da sta nastopila tudi tujca Saamen in Glovvacki.
124)	Vladni komisar je bil baron Pino (poldrugi mesec zatem je bil poklican na novo delovno mesto — deželni predsednik v Bukovini), deželni glavar pa grof Franc Coronini.
125)	Andrej Rutar (rojen 23. o. 1807) je bdi stari stric Simona Rutarja, brat starega očeta Matije. V družinski knjigi libušenjskega župnijskega arhiva piše o njem: »bdi je vojak: potem čuvaj zapora v Trstu*. V Čepovan je potemtakem šel na obisk k svojemu nečaku Lovrencu.
126)	O maši na Kostanjevici pišejo »Novice* (1870, str. 281) Pod slovensko nagrobnico razumemo pesem Frana Cegnarja (1826 -1881), tedaj v Trstu živečega slovenskega pesnika
137) Julij Klednmayr (1847 - 1913) je bil suplent na goriški realki takrat je bil podnajemnik Viktorja Dolenca (1841 - 1887) zavarovalnega agenta in enega izmed marljivih članov »Soče*. 'Kasneje je postal Dolenčev podnajemnik suplent gimnazije Fran Levec.
(Nadaljevanje »ledi)
TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82
Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470
Uredništvo Podružnica
Uprava	TRST
Oglasni oddelek TRST Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
9. julija 1972
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. iMali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT • Trst
PORT ŠPORT ŠPORT
9. IN 10. ETAPA KOLESARSKE DIRKE «P0 JUGOSLAVIJI*
Na Vršiču zmagal Šarafulin v Trstu pa Van den Burg
Na skupni lestvici vodi Sovjet Lavruških • Dirka se bo danes zaključila v Pulju
*


Van den Burg je prvi prevozil ciljno črto v Trstu
TRST, 8. — Današnji del kolesarske dirke »Po Jugoslaviji* je bil razdeljen na dve etapi. Zjutraj so se morali najboljši evropski kolesarji povzpeti na 1612 m visoki Vršič, popoldne pa je bila na sporedu dolga etapa iz Kobarida v Trst. Naj takoj omenimo, da sta obe etapi precej spremenili skupno lestvico, čeprav je prvo mesto še vedno v rokah Sovjeta Lavruškina, ki ima 1’44" prednosti pred rojakom Zaharovom.
Etapa od Kobarida do Trsta, ki je potekala mimo Čedada, Vidma, Gorice, Doberdoba, Sesljana, Opčin in do mesta, je bila naporna predvsem zaradi razmeroma velike dolžine, pa tudi zaradi izredne vročine. Po mirni vožnji v prvih kilometrih, je pri Vidmu ušla skupina dirkačev, med katerimi je bil tudi jugoslovanski reprezentant Bilič. Osmerica si je kmalu nabrala preko dve minuti prednosti, pri Doberdobu jo je celo povečala, na cilju pa je razlika med ubežniki in zasledovalci znašala 2’47”. Še malo, pa bi Lavruškin zgubil svoje mesto najboljšega. Nekaj kilometrov pred koncem sta Van der Burke in Labocha poskušala ubežati, toda ni jama uspelo. Na koncu je bil vseeno najboljši nizozemski kolesar, račun pa je plačal Bilič, ki je ves čas vlekel, na koncu pa so mu zmanjkale moči.
Na splošno so jugoslovanski kolesarji precej razočarali, saj so vsi pričakovali mnogo več od njih. Dokazali so, da še niso dobro pri-pcgvljeni in tudi ne kos svojim tekmecem. Manjka jim ekipna povezanost, kar koristi le tujcem, ki imajo tako nasprotnika manj. V nobeni od treh jugoslovanskih ekip ni tistega tovariškega duha, ki običajno povezuje tekmovalce v društvih. Namesto da bi si med dirko pomagali, si večkrat celo nagajajo in gledajo le na lastno korist. S tako vožnjo nikakor ne morejo ra čunati na boljše uspehe.
Jutranja etapa na Vršič (z Jesenic) je bila kratka, zato pa toliko bolj naporna. Po prvih ovinkih Vršiča je kolona napredovala složno, nato pa so se pričeli pobegi. Najuspešnejši je bil prav zmagovalec Vršiča Sovjet Šarafulin, ki se je kmalu otresel tekmecev in je zadnje kilometre opravil sam. Van Dongen in Trišin, ki sta bila njegova najbližja zasledovalca, sta
pse rr srs *- - <*
|3 -	.
%
poskušala vse, toda ni jima uspelo ga pjetl Sledila je še trojica kolesarjev, nato je vozil sam Lavruškin, -rumena majica. Prav v zadnjih 500 metrih pa ga je prehitel stari jugoslovanski reprezentant Ču-brič, ki se je izkazal za najboljšega med Jugoslovani, čeprav sta pred njim dospela na cilj še Jože Valenčič in Pocrnja. Kljub starosti ima še mnogo moči in lahko mlajše še marsikaj nauči.
Dirki je po Goriškem in Tržaškem sledilo veliko število gledalcev, ki so nedvomno ostali navdušeni nad razgibano vrsto dirkačev. Na vsak naičin pa so imeli tržaški navijači edinstveno možnost, da so lahko prisostvovali kakovostni kolesarski dirki, na kateri so lahko videli več državnih prvakov in svetovnega prvaka Oviona.
Jutri bosta na sporedu dve etapi. Zjutraj ob 9. uri bo start etape Trst — Pulj, popoldne pa se bo 28. dirka »Po Jugoslaviji* zaklju čila z etapo na kronometer v Pulju. Najboljši Jugoslovan je trenutno Pocrnja, ki je na sedmem mestu s tremi minutami zaostanka. Jutri pa bo vozil po domačih cestah in bo lahko vsaj delno izboljšal svoj položaj.
Vrstni red etape Jesenice — Vršič (23 km):
1.	Šarafulin (SZ) 54’37”	s	poprečno hitrostjo 25,040 km	na	uro
2.	Trišin (SZ)	16” zaost.
3.	Van Dongen (Niz.)	29"
4.	Prill (Pol.)	24”
5.	J. Valenčič (Jug. A)	34”
6.	Pocrnja (Jug. A)
7.	Sutter (Švi.)	35”
8.	čubrič (Jug. A)	1’04”
9.	Lavruškin (SZ)	110”
10.	Kroep (Niz.)	115”
Vrstni red etape Kobarid — Trst
(156 km):
1.	Van den Burg (Niz.) 3.33’28"
2.	Selejan (Rom.)
3.	Fulop (Mad.)
4.	Konečni (ČSSR)
5.	Labocha (Pol.)
6.	Zaharov (SZ)
7.	Gaizdič (Jug. A)
8.	Bilič (Jug. A)
9.	Bernard (Fr.)	2’47”
10.	Polewiak (Pol.)
11.	Jurgielevicz (Pol.)
12.	Esclassan (Fr.)
13.	David (Rom.)
14.	Šarafulin (SZ)
15.	Keršič (Jug. mladi)
Skupna lestvica po deseti etapi:
1.	Lavruškin
2.	Zaharov
3.	Labocha
4.	Šarafulin
5.	Van Dongen
6.	Sutter
7.	Pocrnja
8.	Esclassan
9.	Thalmann 10. Konečni
23.05’01” 1’44” zaost.
2’34” 2’35” 2’55” 2’58” 3’53” 3’54” 415”
X. mednarodni festival znanstve-no-fantastičnegia filma v Trstu je organiziral retrospektivo z naslovom »Hudič in njegovi privrženci čarodeji in čarovniki*. Retrospektiva bi bila lahko bogatejša: filmi so vendar večkrat zanimive novosti.
Demonska tema je pustila precejšnjo sled v zgpdovini filma, kot tudi v ostalih umetnostih. Njen nro-totip je zamisel Goethejevega »Fausta* (vsekakor se je tudi Goethe zgledoval po že obstoječem motivu): človek obljubi dušo hudiču, le da mu ta da možnost zemeljskega uživanja in da uresniči njegove želje.
Ameriški film danskega režiserja Benjamina Christensena »Seven Footprints to Satan* (La scala di Satana, 1929). ki smo ga letos že videli v Cappelli, začenja tržaško retrospektivo. V njem prevladuje ironija, a za ironijo se ohranja bistvo grozljivega filma. Konec
jasno kaže. kako po povratku v vsakdanje življenje, po odkritju ša-
.............................................................................................
PLAVANJE
RIM, 8. —- Donatella Talpo je postavila danes v Rimu dva nova italijanska plavalna rekorda. 100 m metuljček je preplavala v 1’07”2,
200 m metuljček pa v času 2’30”8. * * *
LOS ANGELES, 8. — Na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Los Angelesu so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Med drugimi sta postavila sezonski svetovni rekord Linda Stimpson (ZDA) na 100 m hrbtno (1’07”5) in Franck Heckl (ZDA) na 200 prosto (1’57").
ATLETIKA
EUGENE, 8. — Amerikanec Ralph Boston, svetovni rekorder v skoku v daljino ne bo nastopil na letošnjih olimpijskih igrah. Ni se mogel namreč udeležiti kvalifikacij, ker čuti bolečine v mečih.
ms
Mb *
Junak Vršiča je bil Sovjet šarafulin
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiimiiiiimiimiimimiiiiiiiiiimiiiiii«
KOLESARSKA DIRKA «TOUR DE FRANCE»
Danes prvi vzponi
Col Aubisque bo prva preskuša ja za gorske vozače
TRŽAŠKI DNEVNIK
PRVI DAN FESTIVALA ZNANSTVENO-FANTASTIČNEGA FILMA
RETROSPEKTIVA 0 HUDIČU V FIEMU: VČERAJ CHRISTENSEN IN GRIFFITH
le, na kateri je temeljil cel film, spačena bitja sedijo pri mizi z »nor malnimi* osebami. Fikcija je bila torej le prikrita oblika resnice.
Upali smo, da bo letos festival zvesto speljal najavljeni spored retrospektive; prejšnja leta nas .je namreč navadil na številne in neverjetne spremembe. Že prvi dan pa je letos odpadel neki film. menda odlični »The Devil Doli* (La bambda del diavolo. 1936). ki ga je režiral veliki Tod Browning (»Freaks*) po scenariju slavnega Eriča von Straheima ter z interpretacijo Lionela Barrymora in Maureen 0’Sullivan. Namesto tega filma so predvajali »The Sorrows of Satan* (I dolori di Satana, 1926), ki ga je režiral David Wark Grif-fith, eden prvih večjih režiserjev v zgodovini filma. Gre za zanimivo varianto Faustovega motiva, v kateri se izraža običajna Griffitho-va manihejska dialektika dobrega in zla. Igrata AdoLphe Me^au in Lya De Putti.
S. G.
Magija in okužen je okolja temi prvih prikazanih filmov
Socialno-politična ideja v belgijskem filmu «Operacija X-70
Na gradu Sv. Justa se je sinoči pričel 10. festival znanstveno fantastičnega filma. Prireditev je tako kljub začetni splošni skepsi in občasnim spodrsljajem zabeležila svoj prvi pomembnejši jubilej in s tem dokazala, da si je znala ustvariti svoje občinstvo in stalno mesto med poletnimi manifestacijami, ki jih prireja Avtonomna ustanova za torizem in gostinstvo.
Spored prvega dne je bdi še kar posrečen, čeprav morda prenasičefi, saj sta bila na sporedu kar dva celovečerna filma. Lepši vtis je vsekakor zapustil francoski »Le seuil du Vide* (Na pragu praznine) režiserja Jeana Francoisa Davyja, povzet po romanu Kurta Steinerja, starega znanca bralcev zbirke U-rania. Ta film, kot večina letošnjih. se giblje v smeri magije in nadnaravnega in je vsekakor pri-
VESTI I ONSTRAN MEJE
Sprejeta z manjšimi popravki oranžna varianta obalne ceste Koper-Izola
Na slovenski obali rekordno število turistov
BAYONNE, 8. — Po sedmih dneh ravninske vožnje in po današnjem počitku bo »Tour* jutri krenil v gore. Začenjajo se Pireneji, zato vlada veliko pričakovanje za dvoboj med Merckxom in Ocano, vendar pa ne smemo pozabiti na Francoze, med katerimi ne skrivajo svojih ambicij zlasti The venet, Gui-
mard, pa tudi novinec Hezard. Napačno bi bilo tudi pozabiti na skupino Van Impe, Zoetemelk, Pouli-dor, Pingeon in Gostinho, ki je pred Royanom zgubila tri minute in osem sekund, in bo skušala to prav gotovo nadoknaditi na jutrišnjem težkem vzponu na Col Aubisque.
Kdo bo končni zmagovalec «Tou-ra»? Na to vprašanje še vedno ni mogoče dati zanesljivega odgovora. Merckx je sicer res v izredni formi, toda Ocana v tem ne zaostaja prav nič. Se bo Merckx zadovoljil s tem, da bo nadzoroval Ocano? Bo Ocana izkoristil svoje sposobnosti gorskega vozača (vendar prav gotovo ne jutri, saj je od Col Aubisqua do Paua 70 km)? Bo Guimardu tudi v prvi gorski eta pi uspelo obdržati rumeno majico? Vsa ta vprašanja je bilo mogoče slišati danes v Biarritzu, kjer počivajo tekmovalci, odgovorov nanje pa je bilo mnogo. Vsakovrstnih!
Med Italijani so v glavnem vsi v dobri formi, vendar si ne delajo utvar o lastnih možnostih. Konkurenca na »Touru* je letos pač izredno močna.
Jutrišnja etapa od Bayonna do Paua bo merila 225 km.
TENIS
WIMBLEDON, 8. - Današnja finalna teniška srečanja so morali prenesti na jutri, le ker je v Wim-bledonu deževalo.
Odborniki koprske občinske skupščine so razpravljali o gradnji nove obalne ceste in se odločili za tako imenovano oranžno varianto, vendar z nekaterimi popravki na odseku Koper — Izola. Cesto bodo speljali od Škofij do Sečovelj v dolžini 2 kilometrov, stroški pa bodo znašali okrog 610 milijonov dinarjev. Gre za tako imenovano hitro cesto, široko 25 metrov. Cestni sklad Slovenije je potrdil investicijski program in naročil idejni načrt, za letos pa je predvidel 10 milijonov dinarjev. S tem denar-em bodo zgradili nadvoz med Koprom in Semedelo ter se tako izognili velikim gnečam ob obeh koprskih semaforih v glavni turistični sezoni.
Oranžna varianta predvideva, da se bo nova cesta začela na Škofijah, od koder se bo spustila do ankaranskega križišča, od tu jo bodo po nadvozu speljali do Izole, v sečoveljsko dolino pa se bo spustila po pobočjih izolskega gričevja. pripombe odbornikov koprske občinske skupščine so zadevale predvsem obalo med Koprom in Izolo. Zavzemali so se za tak popravek, ki bi upošteval ohranitev stare ceste za počasni promet in za dostope k morju, opozorili pa so tudi na problem ozkega grla pri Žu stemi.
Na slovenski obali je trenutno okrog 20 tisoč turistov in izletnikov, to je okrog 20 odstotkov več kot lani v enakem razdobju. Spomladanske pesimistične napovedi se torej niso uresničile, saj takega navala na sloveiioko obalo sploh ne pomnimo. Vse hotelske zmogljivosti so zasedene, med tujimi gosti pa je največ zahodnih Nemcev, Avstrijcev in italiianov. Precej več kot lani je tudi gostov iz vzhodnoevropskih držav. Dobi o zasedeni so tudi vsi avtokampi. Turistični delavci pričakujejo največji naval med desetim in tridesetim julijem. « « •
Podjetje Delamaris iz Izole je povabilo skupino koprskih novinarjev na nočno križarjenje po Koprskem za livu s šolsko ladjo «Knežak». Namen izleta je bil seznaniti predstavnike tiska, radia in televizije s problemi ribolova na slovenski obali.
Bil je prijeten večer, ki se je začel s polento, brodetom in refoškom ter se nadaljeval z ogledom ladje ter s pogovori s predstavniki podjetja in s starimi pomorščaki. Ladja »Knežak* na zunaj sicer ni kdo ve kako lepa, vendar je opremljena z najmodernejšimi napravami za odkrivanje ribjih jat in tudi z najsodobnejšimi navigacijskimi instrumenti. Na njej si je že lepo število mladih pomorščakov -začetnikov pridobilo osnovno znanje za svoj poklic.
Kapitan ribiške flote «Delamaris» Marijan Prelaz nam je postregel z bogatimi in zanimivimi informacijami. Ladjo »Knežak* uporabljajo skupaj z morsko biološko postajo v Portorožu, sicer pa šteje njegova flota 22 ladij z okrog 180 ribiči.
Že zdavnaj so prenehali loviti na slepo: modeme naprave jim točno pokažejo, kje se nahajajo ribje jate v globini 500 do tisoč metrov. Lov je v zadnjih letnih dokaj dober in tudi zaslužek ni slab.
Ribiško ladjevje Delamarisa se stalno modernizira. Iztrošene ladje nadomeščajo z najmodelnejšimi in prav zdaj imajo v naročilu nekaj ladij, specializiranih za globinski u-lov. Približno 20 odst. ulova odpade na slovensko obalo, okrog 80 odst pa na Kvarnerski zaliv 7. modernizacijo tovarne je zdaj odpadel tudi problem predelave rib. Kar jih takoj ne prodajo na trgu, gre v konzerve ali pa v globoko zmrzovanje.	k- o.
jeten, čeprav je razplet večkrat nejasen in premalo poglobljen. Očitno je režiser nekatere prijeme lepo izpilil in izkoristil sposobnost igralcev, predvsem pa prikupne Domdni-que Erlanger, da bi bilo dogajanje čim bolj tekoče, druge strani pa precej zanemaril, in s tem povzročil nekaj pomanjkljivosti, ki eovidno omejujejo vrednost dela. Vsa zgodba se vrti okoli skrivnostne sobe, ki jo mlada umetnica Wanda obišče kljub izrecni prepovedi starke, ki ji je preskrbela prenočišče. V tej sobi se dogaja cela vrsta nerazumljivih stvari, ki uničujoče vplivajo na dekletovo duševnost ki spozna še nekaj skrivnostnih oseb in se prepozno zave prevare: s pomočjo prijatelja, neke vrste čarodeja, jo je starka za nalašč spravila do sobe, da bi se polastila najprej njene volje, nato pa tudi telesa, kot je to napravil čarodej. ki ima v svojih rokah mladega zdravnika. Wanda se ne bo izognila svoji usodi: znašla se bo v telesu starke in žalostno gledala, kako se čarodej in starka podata v novo življenje z novimi, mladimi telesi. Konec koncev je torej zgodba naivna, pozitivno oceno pa zasluži predvsem glede na kvaliteto lanskega festivala, ki je izpričal precejšnjo krizo te filmske zvrsti. .
Perspektive niso najboljše, če pomislimo na drugi celovečerni film. angleški «Doomwatch» (Pazniki u-sode) Petra Sasdyja, ki se niti za trenutek ni rešil banalnosti. Delo se povezuje na problem okuženja narave in na nepremišljenost, s katere se nekatere države spuščajo v raziskave, ki bi lahko pogubno vplivale na okolje in na lj'udi same. Žrtve take nepazljivosti so prebivalci zapuščenega otoka, na katerem se širi čudna bolezen, ki popolnoma spači ljudi, jin da veliko moč, a jih nato vodi v smrt. Otočani bolezen sprejmejo kot božjo kazen in mladi zdravnik Shaw, ki se zanima za novo bolezen.
»
ima več težav z vraževernostjo zdravih kot z bolniki. Z veliko težavo in s pomočjo mlade ušitelji-ce pa si le zagotovi zaupanje ljudi in počasi pride do pravih vzrokov bolezni: nevarnega hormona, ki so ga vojaške oblasti potopile za preizkus blizu obale, in ki vpliva neposredno le na ribe: okužil pa ie nato seveda vse tiste, ki so te ribe jedli.
Režiser se je verjetno zavedal šibkosti teksta in se je skušal po-služiti vsaj nekaj zahtevnejših scen, (.predvsem pod vodo): premaio. da bi film pridobil kaj vrednosti.
Istega problema se je v neki meri lotil tudi kratki belgijski «Operation X-70», ki pa je nosil v sebi precej jasno socialno politično idejo. S precejšnjo ironijo je pokazal učinke nove vrste plina, ki ga je «neka močna država* uporabljala v vojne namene. Seveda so njeni znanstveniki takoj v začetku poudarili, da je plin povsem nenevaren in povzroča ljudem mistio- i ne težnje (spreminjali so se v »lonce*, čeprav poskusi dokazujejo, da lahko uničuje tudi umetno cvetje. Pomotoma pa letala spustijo plin na zaveznike, ki se pri priči spremenijo v angele, kar privede znanstvenike do spoznanja, da plin deluje različno na zapadnjake in na vzhodnjake. Ko pa pride ukaz, da je treba angele iz u-smiljenja pobiti, se vojaki' (sami črn- ; ci) ukaz uuprejo in se še sami spremenijo v ptice. V skopih 10 minutah ; je to delo prikazalo vse potrebne vr- j line: pameten razplet, posrečen tekst j in precej izpopolnjeno tehniko risank. ’
Danes so na sporedu dva kratko-metražna filma, bolgarski »Ambasador zvezd* in italijanski «Molitev v noči* ter ameriški celovečerni film »Silent running* (Tihi tek), v ponedeljek pa dva kratkometražna filma in dva celovečerna, belgijski »Au Service du diable* (V hudičevi službi) in japonski «Kiuketsuki Gokemidoro* j (Goke, vesoljski vampir), s svojimi j raznovrstnimi pošastmi.
Uroš Koren
l-j«/	* •
Tako le prihajala na cilj * Tr»tu druga »kuplna tekmovalcev
SOŽALJE
ZSSD Izreka svojcem prerano umrle Silve Počkaj, roj. Pernarčič iskreno sožalje.
■iimiiuiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiM
Spomenik
zavesti
(Nadaljevanje s 1. strani)
predvsem mi sami se moramo angažirati v tem boju v okviru velike antifašistične enotno s ti v krajevnem, državnem in svetovnem merilu. Le tako bomo z mirno vestjo lahko stali pred našimi spomeniki in le tako bomo z mirno vestjo in na edino učinkovit način častili tudi spomin 34 mladih Pro sečanov, ki so pred 27 in več leti vgradili svoja življenja v temelje naše današnjosti.
Naj prijatelji in nasprotniki vedo in o tem tudi vodijo računa, da je naš protlfašizem zacementiran ne le v betonu in železju spomenikov, temveč predvsem v nas samih in da je dediščina narodnoosvobodilnega boja trdno in aktivno v rokah naših novih rodov.
Za do«« VcvaU'e'n' «\SVCR^ tunkc'°n
alt u

alne

‘n d n0S >dn\h na9fad
\elon1 «
iveia s
svetom-
nm°*