UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 90:4 Izobraževalni program osnovne šole 1

/



FRANCOŠČINA / s prilagojenim predmetnikom za 520 osnovno šolo s slovenskim učnim 2.7

Izobraževalni program osnovne šole /



jezikom na narodno mešanem .5 območju slovenske Istre1

Izobraževalni program osnovne šole

s prilagojenim predmetnikom za

osnovno šolo z italijanskim učnim

jezikom na narodno mešanem

območju slovenske Istre

Izobraževalni program osnovne šole

s prilagojenim predmetnikom za

dvojezične osnovne šole na narodno

mešanem območju Prekmurja

Prilagojeni izobraževalni programi

osnovne šole z enakovrednim

izobrazbenim standardom

Tretje vzgojno-izobraževalno

obdobje



IZBIRNI PREDMET

UČNI NAČRT



IME PREDMETA: francoščina

Predmetnik za osnovno šolo

Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

Prilagojeni predmetnik za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja

Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom

7. razred 8. razred 9. razred

70 70 64



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Nadja Dobnik, Univerza v Ljubljani, mag. Sandra Kozorog Košuta, OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, Janja Lebar, OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana, Marjetka Zorec, OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana, Lavinia Hočevar, Gimnazija Antonio Sema Piran, Nives Syed Mihelič, Gimnazija Bežigrad Ljubljana, Katja Vidmar Knafeljc, Zavod RS za šolstvo.

Avtorice specialnodidaktičnih priporočil za tuje jezike: dr. Silva Bratož, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, dr. Nadja Dobnik, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, dr. Melita Lemut Bajec, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, dr. Darja Mertelj, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, dr. Andreja Retelj, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, dr. Marjana Šifrar Kalan, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Susanne Volčanšek, Zavod RS za šolstvo

JEZIKOVNI PREGLED: Manja Žugman

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-

nacrti/Ucni-nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_francoscina_2025.pdf





CIP


Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 243057155

ISBN 978-961-03-0962-8 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji, dne 22. 5. 2025 določil učni načrt francoščina za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezične osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ...................... 9

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

SPREJEMANJE .......................................... 12

Razumevanje ustnega izražanja in

avdiovizualnega gradiva ........................ 12

Bralno razumevanje ............................... 14

TVORJENJE ............................................... 15

Ustno izražanje ...................................... 15

Pisno izražanje ...................................... 17

INTERAKCIJA ............................................ 18

Ustna interakcija .................................... 18

Pisna interakcija .................................... 20

Spletna interakcija ................................. 21

POSREDOVANJE, RAZNOJEZIČNOST IN

MEDKULTURNOST ................................... 22

Posredovalne dejavnosti ...................... 23

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 24

Opredelitev predmeta ........................... 24

PRILOGE .............................................. 25





9


0

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

5

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Francoščina je globalni jezik, ki se kot uradni in administrativni jezik uporablja v 29 državah na vseh kontinentih sveta, predvsem v številnih mednarodnih organizacijah in ustanovah (Evropska komisija, Združeni narodi,…). Začetek učenja francoščine že v otroški dobi prispeva k razvijanju celostne sporazumevalne zmožnosti v več jezikih. To je vseživljenjski in kontinuiran proces, ki poteka vzporedno in v povezavi z usvajanjem maternega / prvega jezika in učenjem dodatnih jezikov. Pripomore k večji odprtosti, razumevanju in sprejemanju drugačnosti, intelektualni širini, fleksibilnosti in družbenem udejstvovanju posameznika kot raznojezičnega in raznokulturnega govorca. Znanje francoščine in razumevanje kultur francoskega govornega prostora ter vpetost v kulturno-zgodovinske okvire učencu omogočajo, da dostopa do informacij v francoščini, se sporazumeva, potuje, sodeluje ter deluje na številnih družbenih in izobraževalnih področjih, tako na lokalni, regionalni in mednarodni ravni.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Spoznavanje francoščine v sporazumevanju in za sporazumevanje pomeni učenje in poučevanje francoščine v realnih življenjskih kontekstih. Učne dejavnosti in strategije sprejemanja, tvorjenja, interakcije in posredovanja naj zato spodbujajo aktivno vlogo učenca v vseh fazah učenja. Naloge pri pouku francoščine so osredinjene na učenca in učenje ter učencu omogočajo stik z avtentičnim jezikom, ga spodbujajo k reševanju koristnih, skupnih opravil, pri katerih pozornost ni usmerjena le v jezik. Projektno in problemsko zasnovane naloge naj učencu omogočajo doseganje in izkazovanje kompleksnejšega znanja, saj je jezik sredstvo za usvajanje znanja, povezovanje učnih vsebin in pridobivanje prečnih veščin.

Pričakovana raven znanja francoščine na koncu tretjega izobraževalnega obdobja je A1/A2, po opredelitvi jezikovnih ravni Skupnega evropskega jezikovnega okvirja (SEJO).

Pričakovane referenčne ravni:

Obseg ur 70 (7. razred) 140 (8. razred) 204 (9. razred)

Raven SEJO Pred A1 A1 A2.1





9


0

:

4

1

/

/

/



5

2

0

2

.

7

.

5

1



Za doseganje splošnega jezikovnega znanja pri pouku izbirnega predmeta francoščina predlagamo obravnavo sporazumevalnih vsebin:

» Jaz: osebni podatki (ime, priimek, starost, naslov, narodnost)

» Šola: ime šole, kraj, razred, učilnica, prostori, šolske potrebščine, šolski vsakdan, šolski

predmeti in urnik

» Dom in družina: ožji družinski člani, prijatelji, sošolci, hiša, stanovanje, prostori, pohištvo,

vsakdanja opravila, hišni ljubljenčki

» Prosti čas: konjički in prostočasne dejavnosti, šport, igre

» Oblačila in obutev: osebni stili, nakupovanje oblačil in obutve

» Jedi in pijače: obroki hrane, zdrava prehrana, naročanje hrane in pijače, jedilni list, recepti

» Čas: ura, deli dneva, dnevi v tednu, meseci, letni časi, datum, koledar

» Dnevna rutina: opis vsakodnevnih dejavnosti

» Telo in zdravje: deli telesa, osebna higiena, bolezni, dialog pri zdravniku

» Naravno okolje: vreme, narava, pokrajina, mesto (orientacija, opis poti)

» Prazniki: rojstni dan, prazniki in običaji praznovanja v francosko govorečih državah



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Pouk v osnovni šoli je usmerjen v sporazumevanje v vsakdanjih situacijah iz učenčevega izkušenjskega sveta, v jezikovno zavedanje in razumevanje različnih kultur. Osnovno znanje francoščine učencu odpira možnosti uporabe francoščine v raznolikih družbenih okoliščinah, kot so preživljanje prostega časa, navezovanje stikov z drugimi, spoznavanje avtentičnih življenjskih situacij v kulturah francoskega govornega prostora, pridobivanje informacij na spletu ali nadaljnje izobraževanje v francosko govorečih državah. Tako učitelj kot učenec pri pouku v čim večji meri uporabljata francoščino kot jezik sporazumevanja. Učenec kot raznojezični posameznik naj ima pri pouku možnosti, da aktivira svoj celotni večjezikovni repertoar ter prepoznava podobnosti in razlike med jeziki in kulturami.

Minimalni standardi so pri vseh temah označeni s krepkim tiskom.





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


9


0

:

4

1

/

/

/



SPREJEMANJE 5202.7.51

OBVEZNO



OPIS TEME

Pri sprejemanju besedil učenec razvija zmožnost slušnega in bralnega razumevanja. Ob tem razvija osnovni jezikovni repertoar, ki vključuje preproste jezikovne strukture in zadostuje za izražanje osnovnih sporazumevalnih potreb. Kot poslušalec sprejema govorjeno besedilo (enega ali več govorcev), kot bralec pa ga sprejema v pisni obliki. Pri nekaterih dejavnostih ga sprejema prek obeh prenosnikov hkrati, vidnega in slušnega (npr. pri ogledu filma v tujem jeziku s podnapisi v tujem jeziku). Učenec posluša in bere z različnimi nameni, kot so učenje jezika, pridobivanje podatkov, navodil in priporočil, kritično razmišljanje, za zabavo itd. Vhodna besedila so na začetni stopnji zelo preprosta, prilagojena, kasneje so izvirna, nekoliko zahtevnejša in daljša. Pred odzivom na prebrano oz. poslušano besedilo učenec uporablja strategije sprejemanja, s katerimi zazna okoliščine (sobesedilo), prikliče v spomin védenja o obravnavani temi, razbere sobesedilne in jezikovne informacije. (A1/A2)



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Razumevanje ustnega izražanja v dokumentu Sveta Evrope Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje (2023) nadomešča prejšnji izraz “slušno razumevanje”. Do spremembe je prišlo zaradi prilagoditve izrazov, ki bi bili uporabni tudi za znakovne jezike in tako bolj vključujoči glede načina sporazumevanja. Izraz “ustni” v skupnosti gluhih in naglušnih vključuje namreč tudi kretanje (SEJO, 2023, 19-20). V tem katalogu znanj smo novejše ime lestvice prevzeli kot ime skupine ciljev. Sporazumevalno dejavnost pa še vedno imenujemo poslušanje.



RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA IN

AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA



CILJI

Učenec:

O: razvija glasovno podobo jezika in strategije poslušanja, pri čemer razvija prepoznavanje in uporabo sestavnih delov verbalnega in neverbalnega jezika;



(1.1.3.2)

9

0

:

4

1

/

/

O: / razvija zmožnost pozornega poslušanja in razumevanja govorjenega besedila v živo in

5

avdiovizualnega gradiva ter usvaja preproste strategije verbalnega razumevanja; 2

0

2

(1.1.3.2 | 4.1.1.1 | 4.1.2.1 | 3.3.2.1) .



7

.

5

O: 1

razvija in uporablja preproste strategije poslušanja besedil;



(1.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» ob zelo počasnem in razločnem izražanju prepozna pomen besed, besednih zvez, izrazov in

povedi;

» prepozna osnovne informacije besedila, razbere vsebino (pesem, intervju, pogovorna oddaja)

in razvija doživljajsko poslušanje (zazna slog, intonacijo, čustva);



» sledi počasnemu in razločnemu izražanju ene ali več oseb v živo v predvidljivi situaciji,

prepozna temo in sledi splošnim informacijam (preprosta navodila, kratki napotki in opisi); pri tem je lahko aktiven poslušalec ali pasiven opazovalec; lahko si pomaga z nebesednim znakovjem;

» sledi izražanju ene ali več oseb v predvidljivi situaciji, prepozna temo, če se izražajo počasi in

razločno v standardnem jeziku. Učenec izlušči osredno idejo in prepozna časovno zaporedje dogodkov.





9


0

:

4

1

/

/

BRALNO RAZUMEVANJE /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 5

Učenec:

O: odkriva osnovne bralne strategije in razvija interes za branje v francoskem jeziku iz različnih tiskanih in digitalnih gradiv ter zna aktivno uporabiti pridobljeno znanje v novih situacijah.



(1.1.3.1 | 4.1.1.1 | 4.1.2.1)

O: razvija bralne strategije za razumevanje in iskanje specifičnih podatkov, pri čemer si pomaga z jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi. Podatke išče v tiskanih in digitalnih okoljih.



(1.1.3.2 | 1.3.1.1)

I: razvija in ohranjajo motiviranost za branje avtentičnih umetnostnih in neumetnostnih besedil z zahtevnejšim besediščem.



(1.1.4.1 | 4.1.1.1 | 4.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» prepozna pomen posameznih besed in besednih zvez v preprostih besedilih, zna najti

določeno število podatkov, ki so vezani na njegove aktivnosti, pokaže razumevanje pomena posameznih besednih zvez ob slikovnem gradivu;

» sledi kratkim enostavnim besedilom kratka enostavna besedila iz njemu znanih situacij,

napisana v standardnem jeziku v katerem prevladujejo pogosti vsakdanji izrazi. V besedilu zna poiskati točno določene podatke.





9


0

:

4

1

/

/



TVORJENJE /

5

2

0

2

.

7

.

5

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Tvorjenje vključuje govorne, znakovne in pisne dejavnosti, kot so pisno in ustno izražanje. Pri govornem sporočanju učenec tvori besedilo, ki je namenjeno enemu ali več poslušalcev, pri pisnem besedilu pa znanemu ali neznanemu naslovniku. Učenec svojo govorno zmožnost razvija pri glasnem branju, opisovanju, razlaganju, pripovedovanju, igri vlog, spontanem govorjenju, petju in izražanju stališč. Učenec svojo pisno zmožnost razvija pri tvorbi besedila različnih besedilnih vrst (opisovalnih, pripovedovalnih, razlagalnih, obveščevalnih, utemeljevalnih), ki jo razvija stopenjsko od lažjega k težjemu - od povezovanja besed v povedi preprostih besedil do oblikovanja krajših, a že kompleksnejših besedil. Ob koncu osnovnošolskega izobraževanja učenec govorno in pisno tvori večino besedilnih vrst, če je tema znana in vezana na njegovo interesno področje. Njegovo pisno in ustno izražanje je kljub slovničnim in leksikalnim napakam razumljivo in sporočilno ustrezno (A1/A2).



USTNO IZRAŽANJE



CILJI

Učenec:

O: fonetično pravilno izgovarja francoske besede in ritmične enote, pozna njihovo naglaševanje in intonacijo;

O: razvija splošno ustno izražanje tako, da se odziva na vprašanja, opisuje sebe in svojo okolico pri čemer uporablja preproste besede in ustaljene izraze;



(5.2.2.1)

O: razvija in uporablja strategije tvorjenja: tvori krajša in preprosta ustna sporočila o znani temi po danem vzorcu ali iztočnicah.



(4.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» minimalni standard je enak temeljnemu standardu;



9

0

:

4

1

/

/

» fonetično pravilno ponavlja in samostojno izgovarja besede, ritmične enote in krajše povedi; /

5

2

pravilno naglašuje besede in uporablja pravilno intonacijo; 0

2

.

7

» tvori kratke, včasih nepovezane povedi o sebi in svojem ožjem okolju; na vprašanja se odziva s 5.

1

posameznimi besedami ali neverbalno ter zna izraziti preprosto osebno mnenje;

» tvori preproste opise kraja, ljudi, zanimanj, aktivnosti ter jih poveže v smiselno zaporedje. Zna

predstaviti naučeno vsebino o znani temi. Vodeno pripoveduje preprosto zgodbo oziroma zna povzeti različne dele vsebine.





9


0

:

4

1

/

/

PISNO IZRAŽANJE /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 5

Učenec:

O: razvija splošno pisno izražanje s tvorjenjem preprostih stalnih besednih zvez, povedi in enostavnih sporočil, vendar še vedno na znano temo;



(4.1.1.1 | 4.1.2.1)

O: razvija in uporablja strategije tvorjenja in pri pripravi pisnih besedil lahko uporablja tudi različna digitalna orodja in okolja;

I: samostojno napiše domišljijsko besedilo z elementi ustvarjalnega pisanja, ki se navezujejo na njegova interesna področja ali doživetja, npr. dnevniški zapis, blog, pisma ali preproste pesmi (A2).



(5.2.1.1 | 3.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» s preprostimi besedami in osnovnimi izrazi pisno posreduje informacije o temah, ki ga zanimajo

(npr. naslov, narodnost, starost, družina, prijatelji); pisno tvori preproste izraze in stavke

» napiše krajše besedilo o znanih temah in področjih, ki ga zanimajo (npr. opis osebe, države,

mesta, prostora, predmeta, dogodka) in si ob tem pomaga z vzorcem. S preprostimi besedami, osnovnimi izrazi posreduje informacije o znanih zadevah (hobiji, družina, kaj mu je všeč in kaj ne ipd.);

» v povezanih stavkih zna na kratko opisati svoje okolje, tvoriti kratke opise dogodkov, preteklih

dejavnosti, osebnih doživetjih ali preproste zgodbe (iz resničnega življenja ali fantazijske). Pri tem na ustvarjalen način uporablja znanje in izkušnje. Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah, pri iskanju besed in izrazov si kritično pomaga z digitalnimi orodji, uživa v ustvarjalnosti in se veseli svojih dosežkov.





9


0

:

4

1

/

/



INTERAKCIJA /

5

2

0

2

.

7

.

5

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Interaktivne dejavnosti so dejavnosti sporazumevanja med sporočevalcem in prejemnikom sporočila. Govorno in pisno sporazumevanje združujeta zmožnosti in spretnosti sprejemanja in tvorjenja besedil, ki učencu omogočajo ustrezno odzivanje v predvidljivih in manj predvidljivih okoliščinah. Učenec pri sporazumevanju prevzema različne vloge za različne sporočilne namene. Sporazumeva se lahko v preprostih, vsakdanjih opravilih, ki zahtevajo preprosto in neposredno izmenjavo informacij o znanih in vsakdanjih stvareh. Pri tem je ključnega pomena razvijanje fleksibilnosti in sposobnost medsebojnega sodelovanja, ki preprečuje morebitne nesporazume (prosi za ponovitev povedanega, za dodatna pojasnila, se zna opravičiti, itd.) Interakcijske dejavnosti (običajno so to neposredni pogovori) vključujejo tudi nejezikovno sporazumevanje.

Interakcijske strategije učenec razvija tudi na spletu: razumevanje spletnih objav, uporaba spletnih orodij, tvorjenje besedil in odzivanje na preprosto spletno izmenjavo, kritično iskanje, zbiranje in filtriranje informacij in digitalnih vsebin ter njihovo vrednotenje. Uči se varne rabe interneta, spletnega bontona ter spoštuje avtorske pravice in jih ustrezno citira.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Pri interakciji imajo sporočilnost, vsebina in funkcijska ustreznost prednost pred jezikovno pravilnostjo, v večini situacij se dopuščajo napake in nejasnosti. Področje interakcije ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od sprejemanja, tvorjenja, posredovanja ter raznojezične in medkulturne zmožnosti.



USTNA INTERAKCIJA



CILJI

Učenec:

O: razvija zmožnost ustne izmenjave informacij in razvija strategije ustne interakcije in spretnosti aktivnega poslušanja v njemu znanih okoliščinah in vsakodnevnih situacijah;



(3.3.2.1)

9

0

:

4

1

/

/

O: / razvija in uporablja preproste interakcijske strategije z različnimi sogovorci v različnih

5

situacijah, sledi pogovoru in na preprost način izrazi svoje mnenje, potrebe in želje; razvija 2

0

2

spretnosti za sodelovanje v učinkoviti in spoštljivi komunikaciji; .

7

.



(5.3.4.1) 5

1

I: razvija specifični jezikovni repertoar in prevzema različne govorne položaje in vloge, predvsem v javnem življenju izven učilnice (npr. na strokovni ekskurziji ali mednarodnem projektu). Z učenci se sporazumeva v živo ali preko spleta (A2).



(2.2.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» izmenjuje temeljne informacije s sogovornikom, odgovarja na vprašanja zaprtega tipa, sledi

sogovorniku tudi z neverbalnim odzivanjem; sledi vsakdanjim napotkom in navodilom, povezanih z zadovoljitvijo osnovnih potreb, zahtev in želja;

» izmenjuje temeljne informacije s sogovornikom, zna zastavljati preprosta vprašanja in

odgovarjati nanj; zna vzdrževati pogovor na znano temo s pomočjo naučenih jezikovnih struktur ter izmenjati informacije (telefonski pogovor, rezervacija, nakupovanje, naročanje, pojasnila zdravniku).





9


0

:

4

1

/

/

PISNA INTERAKCIJA /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 5

Učenec:

O: zna tvoriti kratka, preprosta pisna sporočila v obliki ustaljenih obrazcev za neposredne potrebe;



(4.2.1.1)

O: prosi za osebne podatke in jih v kratkih, preprostih sporočilih posreduje naprej;



(5.3.5.3 | 5.2.2.1)

O: razvija in uporablja preproste interakcijske strategije za učinkovito in nenasilno komunikacijo.



(1.1.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» zna z osnovnimi osebnimi podatki izpolniti preproste obrazce (ime, priimek, naslov,

državljanstvo…);

» zna napisati kratko, zelo preprosto sporočilo (npr. razglednico ali SMS prijateljem (jim kaj

sporočiti ali jih vprašati) in izpolniti zahtevnejši obrazec;





9


0

:

4

1

/

/

SPLETNA INTERAKCIJA /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 5

Učenec:

O: razvija zmožnost sodelovanja v sočasni ali zaporedni interakciji z enim ali več govorcev v različnih spletnih okoljih, tvori in komentira objave in prispevke, ter se odziva na vključene medijske vsebine.



(4.2.4.1 | 4.2.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

Standardi pri spletni interakciji niso predvideni.





9


0

:

4

1

/

/



POSREDOVANJE, /

5

2

0

2



RAZNOJEZIČNOST IN .

7

.

5

1



MEDKULTURNOST

OBVEZNO



OPIS TEME

Pri različnih dejavnostih posredovanja (mediacije) je učenec postavljen v vlogo posrednika ali prenašalca pisnih ali ustnih sporočil, včasih v okviru enega jezika, včasih med dvema načinoma (npr. iz govorjenega v znakovni in obratno), včasih iz enega jezika v drugega (medjezikovno posredovanje, prevajanje). Poudarek je na vlogi jezika v procesih, kot so npr. ustvarjanje pogojev za sporazumevanje, spodbujanje drugih k oblikovanju ali razumevanju novega pomena, prenašanje novih informacij v ustrezni obliki. Oseba, ki je vključena v posredovanje, mora imeti razvito čustveno inteligenco ali biti dovolj, odprta, da jo razvije, da ima v sporazumevalni situaciji dovolj empatije do stališč in čustvenih stanj drugih. Posreduje med sogovorniki, ki se med seboj ne morejo sporazumeti neposredno, najpogosteje zato, ker govorijo različne jezike. Učenec pomaga pri ustvarjanju pogojev za sporazumevanje, sodelovanje in/ali učenje, pri soočanju z občutljivimi situacijami in napetostmi, do katerih lahko pride, in pri njihovem blaženju. Pri posredovanju gre za ustvarjanje skupnega prostora med jezikovno in kulturno različnimi sogovorci, za razumevanje »drugačnosti« ter prepoznavanje podobnosti in razlik, ki omogočajo uspešno sporazumevanje in medkulturno izmenjavo.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Cilji se navezujejo na Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO). Podrobneje so zajeti opisniki poglavja 3.4 Posredovanje ter 4. Raznojezična in raznokulturna zmožnost.

Zmožnost posredovanja ter raznojezična in medkulturna zmožnost se pri pouku razvijajo in spremljajo, a ne ocenjuje, saj se nekateri vidiki posredovalne zmožnosti ocenjujejo pri sprejemanju, tvorjenju in interakciji, zato poglavje nima navedenih standardov znanja.





9


0

:

4

1

/

/

POSREDOVALNE DEJAVNOSTI /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 5

Učenec:

O: Splošno posredovanje ali posredovanje besedil:učenec zna prenesti ali prevesti bistvo kratkih, jasnih, preprostih sporočil, navodil in objav, ki so posredovana pisno, slikovno ali govorno, nekomu drugemu, pri čemer je poudarek na vsebini sporočila. Učenec prepozna različne načine številčenja, merjenja razdalj, napovedovanja časa. Zaveda se podobnosti in razlik med jeziki in je na to pozoren pri uporabi različnih gradiv v tujih jezikih, pri uporabi prevajalnikov, digitalnih orodij, spletnih strani itd. Prepozna težave v interakciji s pripadniki drugih kultur. Lahko prepozna mednarodne izraze in besede/geste, ki so skupne različnim jezikom. Kljub morebitnim napakam je posredovano sporočilo razumljiv in vsebinsko ustrezno.



(1.1.3.1 | 1.1.3.2 | 2.2.2.1 | 3.3.4.1)

O: Posredovanje pri sporazumevanjuUčenec razvija zmožnost posredovanja pri sporazumevanju v situacijah, v katerih se vrstniki ali druge osebe ne morejo sporazumeti neposredno, najpogosteje zaradi jezikovnih, družbenih in kulturnih ovir. Gre za ustvarjanje skupnega prostora med jezikovno in kulturno različnimi sogovorci, kar pomeni razvijanje sposobnosti razumevanja “drugosti”, prepoznavanje podobnosti in razlik s pomočjo znanih in neznanih jezikovnih ali kulturnih značilnosti, da se omogoči sporazumevanje in sodelovanje. Učenec zna s preprostimi besedami, gibi ali neverbalnimi znaki spodbuditi medkulturno izmenjavi, prosi za pojasnilo ali izrazi soglasje, povabilo, zahvalo. Prepozna, ko se ljudje ne strinjajo ali ko so težave v interakciji, in zna pri iskanju kompromisa in soglasja uporabiti naučene preproste izraze. Zna prepoznati osnovne kulturne konvencije, zna se primerno obnašati pri vsakdanjih situacijah, zaveda se, da je lahko njegovo obnašanje razumljeno drugače, kot bi sam želel, in prepozna težave v interakciji s pripadniki drugih kultur. Presoja dejanja, ki so povezana s trajnostno prihodnostjo, k izzivom pristopa celotno in se zaveda povezanosti dejavnikov okoljskega in družbenega pomena. Učenec se zaveda in prepoznava raznolikosti v ožjih (oddelek, vrstniki, družina) in širših okoljih (šola, lokalna skupnost, družba) in ozavešča lastno doživljanje in vedenje v odnosih z drugimi.



(2.3.1.2 | 3.1.4.2)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

Učenec ne pridobi ocene, saj standardi znanja pri posredovanja niso predvideni.





9


0

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 5



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

1. Svet Evrope. (2011). Skupni evropski jezikovni okvir. Ministrstvo Republike Slovenije za

šolstvo in šport.

2. SEJO, Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje,

Dodatek (2023). Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf

3. Svet Evrope. (2018). Common European Framework of Reference for Languages:

Learning, teaching, assessment. Companion volume with new descriptors. Council of Europe Publishing. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/43hg889

4. Svet Evrope (2023) . Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje,

Dodatek (Spletna izd.). Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

https://www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf

5. Izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (2022). Zavod Republike

Slovenije za šolstvo. izhodisca_za_prenovo_UN.pdf





9


0

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

1



PRILOGE 5