Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič ne bo pogrešal Roberta Dipiazzo /6 Klop se je tokrat lotil ekološke teme Primorski dnevnik PETEK, 22. APRILA 2011_ št. 95 (20.110) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € »Va avanti ti, che mi me vien de rider« Dušan Udovič Napadi na italijansko republiško ustavo v času vladavine desnice niso nič novega in prihajajo kajpak vedno z istega konca. Bolj zanimiva je tehnika, s katero skuša desnica uveljaviti svoje cilje. »Va avanti ti, che mi me vien de rider,« kot pravijo v Trstu. Tako je predlog za spremembo prvega člena ustave predstavil drugorazredni parlamentarec Ljudstva svobode, neki Ceroni, za katerega je do včeraj vedel le malokdo. Njegov predlog verno odraža voljo desnice, da še bolj omeji pristojnosti sodstva, predvsem pa predsednika republike, ki je s svojo načelno držo še zadnji institucionalni branik vrednot, na katerih sloni italijanska republika. Predlog je popolnoma zavajajoč, ker poudarja »suverenost parlamenta kot »izraza ljudske volje« in ga torej desnica skuša prodati kot krepitev demokracije. V resnici je ravno obratno, kajti predlog dejansko ruši ravnovesje med vejami oblasti, na katerih danes sloni država. O tem, koliko je parlament s sedanjim volilnim sistemom dejanski odraz ljudstva, pa ni vredno izgubljati besed. Seveda so včeraj vodilni možje Ljudstva svobode hiteli poudarjati, da gre za osebno Ce-ronijevo pobudo, medtem pa so pozorno spremljali reakcije javnega mnenja. Tako je vsakič, ko skušajo spodnesti kak člen ustave, ki jim ni ne ustreza. Ne bomo dočakali, da se bodo takega posla lotevala zveneča imena, kajti taki raje vlečejo niti iz vse kalnejšega ozadja. ITALIJA - Ostre besede kulturnega ministra Galan proti Tremontiju Spor v Ljudstvu svobode Predsednik vlade brani gospodarskega ministra TRST - Oris uspešne izobraževalne pobude Za dijake zavoda Stefan koristna izkušnja staža v ZDA TRST - Dijaki petega letnika ke-mijsko-biološke smeri Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana Rudi Bal-zano, Lea Lorenzi, Jan Zaccaria in Mojca Ziberna so se od 19. februarja do 3. marca skupaj z ravnateljico Mi- leno Padovan in profesorico Silvo Meulia dva tedna mudili v Združenih državah Amerike, kjer so opravili študijski staž v kolidžu v Woosterju in na Univerzi v Ohiu ter si s tem pridobili koristne študijske izkušnje in spoznali tamkajšnji izobraževalni sistem. O svoji izkušnji so profesorjem, staršem in predstavnikom sponzorjev, ki so podprli pobudo, spregovorili na sredinem srečanju v šolskih prostorih. Na 8. strani RIM - V Ljudstvu svobode se je še pred upravnimi volitvami začelo notranje obračunavanje. V igri je nasledstvo na čelu stranke, potem ko je Silvio Berlusconi za svojega naslednika določil pravosodnega ministra Angelina Alfana, čeprav je to pozneje zanikal. Svojih besed pa ni demanti-ral kulturni minister Giancarlo Galan, ki je v intervjuju za časnik Il Giornale močno napadel gospodarskega ministra Giulia Tremontija, češ da kvarno pogojuje dejavnost vlade. Tremontija zagovarjata Berlusconi in državni vrh njegove stranke. Na 5. strani Tudi Türk o predčasnih volitvah v Sloveniji Na 2. strani CRTrieste lani razdelila sedem milijonov evrov Na 4. strani Dobro poslovanje zgoniške občine Na 7. strani Nova premiera v Nabrežini Na 10. strani Miroslav Košuta gost tržaške univerze Na 13. strani Z Dolino Aosta ne bo več skupnih številk Na 13. strani Rafal glob v Gorici Na 14. strani TRST - V priredbi NSŠ Sv. Cirila in Metoda Kakovosten zaključek enajste glasbene revije TRST - Poziv Politika naj podpre industrijo TRST - Pokrajinski vodstvi kovinarskih sindikatov FIM-CISL in UILM po skupnem zasedanju pozivata tržaške županske kandidate, naj predstavijo svoje predloge in vizije za izhod iz krize, ki je zajela tržaško industrijo in nasploh gospodarstvo. Sindikata navajata dolg seznam »črnih številk« o izbrisanih delovnih mestih, krajevne politike pa obtožujeta, da ne ponujajo rešitev. Stališče predsednika tržaške Confin-dustria Sergio Razeto je precej podobno, sam se zavzema za kvalitetni skok, ki bi rešil Trst iz zagate. Na 8. strani ODPRTO: za Veliko noč in na velikonočni ponedeljek velik poletni vrt z 200 mesti in udobno notranjo dvorano Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 - 5 min. od Katinare, 100m od parka Revoltella • Tel. 040/910342 2 Četrtek, 21. aprila 2011 ALPE-JADRAN SLOVENIJA - Iskanje poti iz politične krize Stranke različno o Turkovih izjavah o možnosti predčasnih volitev Koalicija do te možnosti zadržana, opozicija to rešitev podpira - Pokojninski referendum 5. junija LJUBLJANA - Včerajšnje izjave predsednika republike Danila Türka, ki kot možne rešitve za izhod iz politične krize ne zavrača predčasnih volitev, v parlamentarnih strankah razumejo različno. Medtem ko se v opoziciji zavzemajo za čimprejšnji razpis predčasnih volitev, pa so v koalicijskih strankah do te možnosti bolj zadržani. Izjave o predčasnih volitvah pa so po mnenju vodje poslanske skupine SD Dušana Kumra predvsem izraz neke negativne klime, ki so jo v slovenski prostor zasadili predvsem politiki. "In predsednik države je tudi eden od politikov in je soodgovoren za to negativno klimo," poudarja Ku-mer. Sam sicer, kot pravi, ni nasprotnik predčasnih volitev, če zanje obstaja konsenz, "ni pa to izhod iz situacije, ki smo jo mi zakuhali". Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri pa meni, da je predsednik Türk k situaciji pristopil zelo odgovorno in legitimno razmišlja o izhodih iz krize, ki je tudi politična. Veseli ga, da je podprl tudi njihovo pobudo za odstop predsednikov koalicijskih strank z ministrskih funkcij, saj "problemov ni mogoče reševati s tem, da ustvarimo neke žive ščite okoli političnih vodij". Predčasne volitve se sicer po njegovem mnenju nakazujejo kot ena izmed možnosti zapleta, pred njimi pa je verjetno tudi nekaj drugih alternativ. Vodja poslancev LDS Borut Sajovic posameznih izjav predsednika republike ne pozna, iz izkušenj pa ve, "da Predsednik Slovenije Danilo Türk jih je vedno mogoče razumeti tako ali drugače". Za LDS so po njegovih besedah odprte vse opcije in nimajo strahu pred nobenim od možnih scenarijev. "Na večer rezultatov pokojninskega referenduma bo znano marsikaj in takrat bodo sprejete tudi naše odločitve," je še dejal. Predsednik DeSUS Karl Erjavec se pridružuje pobudi za predčasne volitve, saj po njegovi oceni kaže, da je vlada v fazi razpadanja. Prepričan je, da bo pokojninska reforma na referendumu padla, da zato bi bilo prav, da predsednik republike po referendumu v čim krajšem času povabi vse predsednike parlamentarnih strank na pogovor, kako iz politične krize. Po njegovi oceni so edini izhod predčasne volitve, na kar namiguje tudi predsednik republike, dodaja. Predsednik SLS Radovan Žerjav se s pobudo za predčasne volitve strinja, saj so te po njegovem mnenju edini racionalen izhod iz sedanje krize. Po mnenju predsednika SNS Zmaga Jelinčiča so izjave Turka neprimerne, saj predsednik republike nima pristojnosti, da bi sodil o tem, kaj je treba v državi narediti. Kot pravi Jelinčič, je v Turkovih izjavah čutiti željo po tem, da bi v Sloveniji spremenili državni sistem, tako da bi imeli predsedniškega ali vsaj polpredsedniškega. Prav tako se sprašuje, koliko poslancev bi glasovalo za predčasne volitve, saj to pomeni, da bi izgubili mesto na poslanskem stolčku in s tem eno leto in pol službenega časa in plače. Izjavo predsednika republike o predčasnih volitvah so sicer že popoldne pozdravili v SDS, kjer jo razumejo kot podporo predlogu stranke in nekaterih drugih opozicijskih strank za razpis predčasnih volitev. "Razumemo jo tudi kot prevzem svojega dela odgovornosti za slabo stanje v državi", so zapisali. Referendum o pokojninski reformi bo 5. junija, ko je že razpisan tudi referendum o zakonu o preprečevanju dela na črno. (STA) KOBILARNA LIPICA - Uredili ga bodo v stari lipiški depandansi Maja bodo odprli Muzej Lipica Posebno mesto bodo v muzeju imeli otroci - Muzej temelji na resničnih zgodbah - Protagonist muzeja bo lipicanec LIPICA - Po šestih letih bodo v maju v stari lipiški depandansi, ki stoji v zgodovinskem jedru Kobilarne Lipica (KL) odprli Muzej Lipica, ki bo deloval kot novo središče lipiške kulturne in turistične ponudbe. Ker je zasnovan po novih muzeoloških principih, naj bi ogled postal zanimiva izkušnja za odrasle in igra za otroke, so povedali avtorji razstave. V muzeju bodo obiskovalci našli zgodbo o nastanku konja kot živalske vrste, o njegovem ustroju in povezanosti s človekom. Spoznali bodo zgodbo o nastanku Lipice ter njenih vzponih in padcih skozi več-stoletno zgodovino, o vsakodnevnem življenju konj v Lipici, posebnosti lipiške jahalne šole. Posebno pozornost pa so snovalci posvetili otrokom. »Otroci so tisti, ki se vedno najbolj navdušijo nad konjem, zato bodo imeli v muzeju posebno mesto. To pa pomeni, da je v vsakem od 11-ih vsebinskih sklopov element, ki je namenjen njim,« je povedala strokovna vodja projekta v KL Nataša Kolenc. »V mitološkem sklopu bo stena, poslikana z mitološkimi liki. Otrok se bo V muzeju bo protagonist lipicanec postavil pred ogledalo in se videl v podobi Kentavra. V muzeju bo tudi konj v naravni velikosti z vso opremo, ki ga bo mogoče za-jahati. Na drugem mestu bo igrica "Človek ne jezi se" na temo selitev lipicancev in tako naprej.« Čeprav se zdi prostor v stari depan-dansi na prvi pogled majhen, pa so se obli- kovalci znali prilagodili. »Našli smo načine, tudi z barvo, ki gre od temno sive do skoraj bele, kar na simbolni ravni predstavlja odraščanje lipicanca, da smo doseli cilj,« je povedala avtorica prostorske zasnove razstave Sanja Jurca Avci. »Drugi način so pregrade in meni najljubša je steklena pregrada, ki smo jo poimenovali "Stena imen". Na njej so izpisana imena vseh šestih linij po moški strani, na katerih temelji lipicanec. Gre za interpretacijo razstavne vsebine, princip, ki pri nas ni uveljavljen in ki temelji na ustvarjanju "izkušnje obiskovalca". Pri tem pa se uporablja različna izrazna sredstva - barve, materiale, interakcije, mul-timedijo, zvoke, itn.« Ob besedi muzej večina ljudi pomisli na zaraščene vitrine z množico zgodovinskih eksponatov. »Muzej Lipica ni muzej takšne vrste, saj temelji na resničnih zgodbah, ki so se na tem prostoru stkale v večstole-tni zgodovini«, je povedala muzejska svetovalka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Staša Tome. »Tako sledi sodobni muzejski interpretaciji, v središču katere je obiskovalec, ki aktivno vstopa v različne zgod- be. Pri tem pa je tudi mentalno in čustveno angažiran.« Seveda se niso izognili klasičnim slikam in besedilom, na ogled pa bodo tudi muzejski eksponati. Med njimi fosilni ostanki konja, najdeni pri Črnem Kalu, skelet lipicanca, kovček z veterinarskim orodjem, faksimile rodovniške knjige, jahalna uniforma in pokali najuspešnejšega lipiškega jahača Alojza Laha, pa še kost stopalnica, nekdaj v uporabi za preverjanje zrelosti pršutov. Muzej bodo odprli na predvečer rojstnega dneva lipicanca, 18. maja. Sredstva za notranjo preureditev prostorov in postavitev zbirke so prejeli iz Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP ter Ministrstva za kulturo, skupaj 815.118 evrov. Izvedbo projekta je vodila Karin Žvokelj Jazbinšek, strokovno skupino za zasnovo muzeja pa so sestavljali še Taja Vovk van Gaal, Irena Marušič in Davor Kernel. Novi pridobitvi bodo prilagodili tudi ogled Kobilarne, saj bodo obiskovalci po novem najprej vstopili v muzej in šele potem spoznali lipicanca tudi »v živo«. Irena Cunja FREKVENCE Slovenija in Hrvaška skupaj v boj z Italijo LJUBLJANA - Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS (Apek) se je s sorodnim hrvaškim regulatorjem dogovorila za okrepitev sodelovanja pri reševanju težav, ki jih z zasedbo njunega frekvenčnega spektra povzroča Italija. Tako se bosta redno obveščala o razmerah na prizadetih območjih ob meji z Italijo ter usklajevala komunikacijo z italijansko stranjo. Prva priložnost za skupen nastop bo že naslednji mesec, ko bo na sedežu Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) v Ženevi srečanje na temo italijanskega prisvajanja frekvenc. ITU je namreč pozval Italijo in Slovenijo ter vse ostale prizadete države - Hrvaška, BiH, Črna gora, Albanija, Avstrija, Grčija, Libija, Malta, San Marino -, da se udeležijo prvega večstranskega sestanka, so včeraj sporočili iz Apeka. Poleg tega bosta slovenski in hrvaški regulator odprla vprašanje italijanske zasedbe njunih frekvenc tudi pri drugih mednarodnih institucijah. Zasedba frekvenčnega spektra namreč onemogoča tako tehnološki razvoj kot tudi nadaljnji razvoj avdiovizualnih vsebin v prizadetih državah, poudarjajo v Apeku. Slovenija je denimo izvedla digitalni prehod, a kljub temu ne more izkoristiti možnosti, ki jih prinaša nova, digitalna tehnologija. Posledica tega je precejšnja gospodarska škoda za slovenske izdajatelje avdiovi-zualnih vsebin. Nenazadnje italijanska zasedba frekvenčnega spektra Slovenije po navedbah Apeka pomeni tudi onemogočanje ohranjanja in nadaljnjega razvoja nacionalne kulture. Navajajo še, da je večletno dobro sodelovanje med regulatorjema Slovenije in Hrvaške v preteklosti že prineslo vidne rezultate. Leta 2006 so si Slovenija in Hrvaška ter druge jadranske države - BiH, Črna gora in Albanija - uspele zagotoviti v primerjavi z Italijo enakovreden dostop do frekvenčnega spektra. (STA) IZOBRAŽEVANJE Tečaji Ad formandum v Trstu, Gorici in Špetru Na vseh tečajih je še nekaj prostih mest TRST - Na rapolago je še nekaj prostih mest za vpis na tečaj splošnega knjigovodstva, ki ga Ad formandum ponuja v Trstu, Gorici in Špetru. Na vsakem sedežu zavoda bo namreč potekal tečaj, s katerim želijo kandidate usposobiti za vodenje knjigovodstva v podjetjih s pomočjo namenske programske opreme. Na sedežu v Trstu vpisujejo tudi na tečaj oblikovanja tipičnih jedilnih listov. Namenjen je tistim, ki se profesionalno ukvarjajo z gostinstvom in vsem ljubiteljem kuhinje. Tečajniki se bodo učili kako oblikovati enoga-stronomske ponudbe in storitve ob upoštevanju lokalnih tradicij. Izobraževalni program traja 72 ur. V Gorici je še nekaj prostih mest za 60-urni tečaj tehnike oljkarstva. Namenjen je tistim, ki bi se radi naučili kako namestiti in voditi oljčni nasad, kako ravnati z oljkami, da bo olje odlično. V Špetru vabijo na 33 urni tečaj upešne komunikacije, kjer se bodo tečajniki lahko naučili, kako ustvariti učinkovite odnose v podjetju, s tem da izboljšajo tehnike empatije in poslušanja, kako obvladati težke situacije, konfliktne odnose in kako dvigniti samozavest. Vse tečaje financira Evropski socialni sklad, namenjeni so vsem prebivalcem med 18. in 64. letom starosti s stalnim bivališčem v naši deželi, cena pa je le 1 evro na uro izobraževanja. Zainteresirani naj se čim prej zglasi-jo na sedežih Ad formanduma. EU - Proti News International Thaler pripravil dokumente za tožbo LONDON - Nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler je včeraj v Londonu dokončno izoblikoval tožbo zoper medijsko družbo News International, ki ima v lasti tudi časnik Sunday Times, v katerem so pred mesecem dni razkrili afero s podkupljivimi evropskimi poslanci. Ta je pred mesecem dni privedla do Thalerjevega odstopa. Thalerjev primer v Londonu vodi znani britanski odvetnik Mark Stevens, ki zastopa tudi ustanovitelja spletne strani WikiLeaks Juliana Assangea. Stevens je za Radio Slovenija povedal, da Thaler ni storil kaznivega dejanja, temveč so nezakonito ravnali novinarji Sunday TimesaTrdi, da je Thaler v vseh obtožbah popolnoma nedolžen, postopki, ki sta se jih lotila novinarja Sunday Timesa, pa so po njegovih besedah nelegalni tudi v Veliki Britaniji. Skrivno snemanje ne bi moglo služiti kot dokazno gradivo na slovenskem sodišču; gre za provokacijo novinarjev, je še dejal. Thaler bo moral sicer tako kot številni znani Britanci, ki prav tako tožijo družbo medijskega mogotca Ruperta Murdocha, počakati na odločitev sodnika v Londonu o t.i. testnih primerih. Ko bo sodnik predvidoma v začetku poletja predstavil t.i. testne primere, bo jasno, koliko izmed 3000 pomembnih Britancev je dejansko upravičenih sodnega procesa, saj so v nelegalnih postopkih postali žrtve, kot je ocenil Stevens, "novinarskega gnezda Murdochove družbe". Nekdanji slovenski evropski poslanec upa, da bo londonski sodnik v prihodnosti sodil tudi o njegovem primeru. "S Stevensom sva se dogovorila, da pogledamo rezultate teh testnih primerov, ki jih je sodnik določil v primeru druge afere s strani Murdocho-vega imperija, v primeru News of the World, kjer gre za mnoge podobnosti z mojim primerom," je pojasnil Thaler za Radio Slovenija. Britanski časnik Sunday Times je 20. marca objavil članek, v katerem je več evropskih poslancev obtožil podkupljivosti. Novinarji časnika so se izdajali za lobiste in nekaterim evropskim poslancem ponujali 100.000 evrov, če bi v Evropskem parlamentu predlagali določena dopolnila. Trije poslanci, med njimi Thaler, naj bi ponudbo sprejeli. Thaler obtožbe zanika, a je vseeno odstopil. (STA) PET PROMILOV - ZSKD Podpore ljubiteljski kulturi TRST - Na osnovi zakona 296/2006 lahko vsak davkoplačevalec v svoji davčni napovedi nameni 5 %o davka IRPEF priznanim prostovoljnim in drugim nepridobitnim družbenokoristnim organizacijam, združenjem in ustanovam, ki izpolnjujejo določene zakonske pogoje. Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) -društvo za socialno promocijo, ki deluje z nepridobitnimi nameni - združuje danes nad osemdeset članic na območju Avtonomne dežele FJK. Njeni temeljni cilji in nameni so ohranjati, spodbujati in vrednotiti slovensko ljubiteljsko kulturo, njeno dediščino, slovenski jezik in identiteto in preko njih dosegati višje cilje integracije širšega družbenega okolja, sožitja in solidarnosti. Kdor želi s tem prispevkom, ki darovalcu ne povzroča nikakršnih stroškov, podpreti delovanje ZSKD, v svoji davčni prijavi v okencu »Podpora prostovoljnim in drugim nepridobitnim družbenoko-ristnim organizacijam ... « navede davčno številko ZSKD 80003310317 in se podpiše na ustrezno mesto. ZSKD se vnaprej zahvaljuje vsem, ki se boste odločili, da s tem prispevkom podprete njeno delovanje in našo ljubiteljsko kulturo (www.zskd.eu). / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 21. aprila 2011 3 AVSTRIJA - CAN in ustavna sodnika zelo kritični do zadnjega osnutka odredb o dvojezičnih tablah in uradnem jeziku »Osnutek Ostermayer/Ddrfler za manjšine predstavlja korak nazaj« Opozorili, da poslabšanje razmer ne zadeva le koroških Slovencev, temveč tudi Slovence na Štajerskem in gradiščanske Hrvate DUNAJ/CELOVEC - Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) je na Dunaju priredil tiskovno konferenco, na kateri je padlo veliko kritičnih besed na račun zadnjega osnutka odredb, ki sta ju za torkov pogajalski krog o dvojezičnih tablah in uradnem jeziku pripravila državni sekretar Josef Ostermayer in koroški deželni glavar Gerhard Dörfler. Odredbi pomenita korak nazaj - tako glede ureditve dvojezične topografije, še posebej pa glede statusa slovenščine kot uradnega jezika. Predvidena ureditev v ustavnem rangu pa ne bi pomenila poslabšanje le za Slovence na Koroškem, temveč tudi za Slovence na Štajerskem in za Hrvate ter Madžare na Gradiščanskem. Na grozeča poslabšanja so na tiskovni konferenci Centra avstrijskih narodnosti (CAN) opozorili ugledna avstrijska ustavna pravnika BerndChristian Funk in Dieter Kolonovits, predsednik Centra avstrijskih narodnosti Marjan Pipp, predstavnika Hrvaškega kulturnega društva (HKD) Stanko Horvath ter kulturnega duštva Člen 7 Slovencev na Štajerskem Michael Petrowitsch ter slovenski odvetnik Rudi Vouk iz Celovca. Vsi so zahtevali, da se uredbi popravita do torkovega pogajalskega kroga v Celovcu. Nanašajoč se na zadnjo verzijo obeh odredb (od srede tega tedna) sta ustavna pravnika Funk in Kolonovits, ki sta tudi operativna člana delovne skupine za reformo manjšinskega zakona pri Uradu zveznega kanclerja, skupaj s sobesedniki CAN zahtevala več dopolnil oz. popravkov. Tako ne sme biti okrnjen pojem »označbe in napisi topografskega značaja« v 3. odstavku 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP), prav tako ne sme priti do striktne teritorialne omejitve za dvojezične označbe in napise. Kakor je pojasnil predsednik CAN Marjan Pipp, je namreč v osnutku o dvojezičnih napisih predvideno, da bi doseženi dogovor o ureditvi dvojezične topografije bil urejen z ustavnim zakonom. To pa pomeni, da bi bila odredba o dvojezični topografiji izvzeta iz reforme manjšinskega zakona, namesto Avstrijske državne pogodbe pa bil stopil v veljavo »nek nov ustavni konstrukt«, je opozoril Pipp. Tudi glede odredbe o uradnem jeziku so sogovorniki na tiskovni konferenci zahtevali razširitev na deželni sodišči v Celovcu (Koroška) in Železnem (Gradiščanska), na okrajna sodišča Beljak, Celovec, Velikovec na Koroškem ter Radgona na avstrijskem Štajerskem, na okrajna glavarstva oz. magistrate Šmohor (Koroška), Radgona (Štajerska) in Železno (Gradiščanska), ter na občini Dobrla vas (Koroška) ter Radgona-okolica (Štajerske) in na urade samoupravnih teles. Predstavnika gradiščanskih Hrvatov in Slovencev na Štajerskem sta s tem v zvezi kritizirala, da druge avstrijske narodne skupnosti sploh niso bile vključene v razpravo o novi ureditvi, Petrowitsch pa je opozoril, da Slovenci na Štajerskem zakonskem osnutku, ki naj bi bil sprejet v ustavnem rangu, sploh niso omenjeni... V kolikor so zahteve ustavnih pravnikov, ostalih narodnih skupnostih ter CAN upoštevane v skupnem stališču slovenskih političnih organizacij koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) za torkov (zadnji?) pogajalski krog med koroškimi Slovenci, Ostermayerjem in Dörflerjem včeraj ni bilo znano. Vsekakor so potrdili, da so poslali skupno stališče v zvezi z dvojezičnimi napisi in v zvezi z uradnim jezikom deželnemu glavarju in državnemu sekretarju, »vendar pa stališče še ni pripravljeno za javno objavo.« Tudi zato, ker še niso uskladili vseh detajlov, sta poudarili obe pogajalski strani. Predsednik NSKS Valentin Inz-ko pa je včeraj v pogovoru za avstrijski radio dejal, da sedaj vidi možnosti za dogovor oz. za »velikonočni mir v vprašanju krajevnih tabel«. Pri tem je namignil, da velikih sprememb ne bo več in da se pogajanja gibljejo v okviru 164 do 165 tabel. Seveda obstajajo želje s strani manjšine, je še dodal Inzko, ki je nazadnje zahteval 175 krajev z dvojezično tablo. Visoki diplomat je še dodal, da je na isti liniji z avstrijskim predsednikom Fischerjem, ki je med svojim obiskom v Sloveniji dejal, da odstotki niso tako važni, temveč predlagal rešitev v obliki dogovora o seznamu krajev. Koroški Heimatdienst pa je včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu poudaril, da podpira politični kompromis o dvojezičnih tablah in da se bo zavzel zato, da bo ureditev, če bo do nje prišlo, sprejeta od prebivalcev na dvojezičnem ozemlju. Ivan Lukan Udeleženci včerajšnje TK na Dunaju (od leve): Vouk, Funk, Pipp, Kolonovits, Horvath in Petrowitsch SLOVENIJA - Državni zbor o manjšinski zakonodaji Ali bodo dvojezično osebno izkaznico lahko izdali kjer koli? agentki Slovenije ARBITRAŽNO SODIŠČE Mirjam Škrk in Simona Drenik LJUBLJANA - Slovenski državni zbor je včeraj v tretjem branju razpravljal o noveli zakona o osebni izkaznici, ki med drugim črta možnost uvedbe elektronske osebne izkaznice. Poslanci so se v razpravi znova posvetili vprašanju, ali bi prebivalci narodnostno mešanih območij lahko za dvojezično izkaznico zaprosili kjer koli v državi, čemur nasprotuje vlada. Novela zakona o osebni izkaznici črta določbe sedanjega zakona, ki govorijo o opcijski uvedbi elektronske osebne izkaznice. Elektronska izkaznica je bila namreč vpeljana z zadnjo novelo, vendar v praksi zaradi cenovne nesprejemljivosti izdelave novih izkaznic ni nikoli zaživela. Poleg tega novela uvaja možnost pridobitve osebne izkaznice s trajno veljavnostjo po dopolnjenem 70. letu starosti, možnost izdaje in naznanitve pogrešitve osebne izkaznice na diplomatskem predstavništvu ter možnost vročitve izdelane osebne izkaznice pri izdelovalcu. DZ je včeraj opravil tretje branje zakona. Ob drugem branju je namreč DZ na predlog poslancev narodnih manjšin sprejel dopolnilo, na podlagi katerega bi dvojezično osebno izkaznico državljanu s prebivališčem na območju, kjer živita narodni skupnosti, izdala katerakoli upravna enota. S tem pa se ne strinja vlada, ki vztraja, da ustavna določba o uradnem jeziku ne daje pravice, da bi se dvojezične osebne izkaznice izdajale zunaj narodnostno mešanega območja. Kot je poudaril državni sekretar na notranjem ministrstvu Damjan Lah, dvojezičnost velja le na omejenem teritoriju, zato po mnenju vlade ni mogoče razširiti pravice izdaje dvojezične osebne izkazni- ce na območje celotne države. Razprava je tako včeraj tekla o dopolnilu vlade, s katerim bi črtali možnost izdaje dvojezične osebne izkaznice kjer koli v državi. Takšno dopolnilo nameravajo podpreti v SD, kjer po besedah Janeza Kiklja menijo, da že sedaj veljavna ureditev omogoča italijanski in madžarski narodni skupnosti visoko stopnjo z ustavo in zakoni predvidenih pravic. Enako meni Milan Gum-zar (LDS), ki pravi, da sprejem dopolnila v ničemer ne poslabšuje položaja pripadnikov avtohtonih narodnih skupnosti. Dopolnilo podpirajo tudi v SNS, saj po besedah Silvena Majheniča popravlja neprimerno odločitev državnega zbora. Tudi poslanci DeSUS menijo, da se z dopolnilom ne posega v pravice pripadnikov manjšin, zato ga bodo po besedah Antona Urha podprli. Po drugi strani pa vladnega dopolnila ne bodo podprli v Zares, saj menijo, da je pravica do dvojezične osebne izkaznice vezana na področje stalnega prebivališča in ni odvisna od uradnega jezika v postopku, je pojasnil Vito Rožej. Tudi Vinko Gorenak (SDS) pravi, da ima vlada s formalno-pravnega vidika verjetno prav, a pozitivna diskriminacija po njegovi oceni ni škodljiva. Poslanec italijanske narodnosti Roberto Battelli opozarja, da vlada z dopolnilom ruši sistem ureditve manjšinskih vprašanj in mu jemlje verodostojnost, saj je diskriminatoren. Dopolnila ne bodo podprli niti nepovezani poslanci, saj koristi manjšinam in zagotavlja pozitivno diskriminacijo, pravi Franc Žnidaršič. (STA) LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji pooblastila profesorico mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Mirjam Škrk in pravnico na zunanjem ministrstvu Simono Drenik za agentki Slovenije pred arbitražnim sodiščem, ki bo določilo potek kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško. Predstavnici bosta imeli vlogo posrednic med Slovenijo in arbitražnim sodiščem, v pomoč pa jima Slovenija lahko zagotovi tudi svetovalce. Skladno z mednarodnopravno prakso pa država lahko imenuje tudi več predstavnikov (agentov), torej sopredstavnike (soagente). Naloga predstavnika oziroma agenta je med drugim koordinirati delo celotne ekipe za zagovor pred arbitražnim sodiščem. LJUBLJANA - Vrsta hišnih preiskav v zvezi z banko Hypo Alpe Adria Za zdaj priprli osem oseb V akciji, ki bo trajala še nekaj mesecev, sodelovalo več kot 50 policistov in kriminalistov - Preiskava proti nekdanjim vodilnim v banki LJUBLJANA - Več kot 50 policistov in kriminalistov je včeraj pri desetih fizičnih in osmih pravnih osebah opravilo hišne preiskave v zvezi z nepravilnostmi nekdanjih vodilnih v banki Hypo Alpe Adria. Pri tem je bilo do popoldneva zaključenih 11 hišnih preiskav. Prostost je bila odvzeta desetim osebam, a sta bili dve že izpuščeni. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Robert Črepinko, urad preiskuje sume kaznivih dejanj vodilnih v eni izmed slovenskih bank in z njo povezani družbi. V Hypo Alpe Adria banki so medtem že potrdili, da preiskava poteka zoper nekdanje vodilne v njihovi banki. Na vprašanje, koga so policisti pridržali, je Črepinko odgovoril, da fizične osebe, zaposlene v banki, ter podjetnike in fizične osebe, s katerimi so ti zaposleni v banki sodelovali. Po besedah direktorja preiskovalnega urada je z izvrševanjem preiskovanih kaznivih dejanj po doslej zbranih obvestilih nastala večmili- Alexander Picker jonska škoda - glede na sedanjo fazo preiskave naj bi je bilo za več kot pet milijonov evrov. "Potrebno pa je poudariti, da gre šele za del poslov, ki jih preiskujemo, in je prezgodaj ocenjevati, kakšen bo kon- čni obseg kaznivih dejanj in kakšna bo povzročena škoda oz. pridobljena protipravna premoženjska korist," je dodal Črepinko. V preiskavi, ki jo usmerja skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu, preiskovalni urad intenzivno sodeluje s komisijo za preprečevanje korupcije, poteka pa tudi mednarodno sodelovanje s policisti in kriminalisti iz Avstrije, Hrvaške in Liechtensteina. Po zaključku hišnih preiskav bo potekal pregled zasežene dokumentacije in drugih podatkov ter nadaljevanje zbiranja obvestil, je povedal Črepinko. V kakšnem časovnem okviru bodo preiskavo zaključili, ni mogel napovedati, menil pa je, da bo trajala še vsaj nekaj mesecev. V okviru včerajšnjih hišnih preiskav na območju policijskih uprav Ljubljana in Krško so policisti in kriminalisti iskali dokaze za utemeljevanje sumov storitve več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, zlorabe položaja ali pravic, nedovoljenega da- janja daril in nedovoljenega sprejemanja daril. Zbiranje obvestil v povezavi s Hypo Alpe Adria sicer poteka že od sredine lanskega leta, je spomnil Črepinko. Predsednik uprave banke Hypo Alpe Adria Alexander Picker je v izjavi za medije poudaril, da sodelujejo s policijo, ter da so ji predali vso dokumentacijo, ki so jo februarja zbrali v interni preiskavi. V primeru, da bodo v preiskavi zbrani dokazi, ki bi dokazovali krivdo nekdanjih zaposlenih, bodo razmislili tudi o civilnih tožbah zoper njih. Glede škode, ki je nastala z izvrševanjem preiskovanih kaznivih dejanj, Picker ni želel dajati izjav, dejal pa je, da so bila v preteklosti izdana posojila, ki ne bi smela biti odobrena, saj ne bi bila poplačana niti v "dobrih časih". Po neuradnih informacijah TV Slovenija naj bi bili med pridržanimi nekdanji predsednik uprave Anton Romih, odstavljena člana uprave Andrej Lah in Urban Golob ter generalni direktor podjetja Hypo Leasing Andrej Potočnik. (STA) 4 Petek, 22. aprila 2011 GOSPODARSTVO BANKE - Obračun 18. poslovne dobe po ustanovitvi bančne fundacije CRTrieste lani razdelila več kot sedem milijonov evrov Največji kos pogače (61,67%) je šel za umetnost in kulturne dejavnosti TRST - Generalni svet fundacije nekdanje tržaške hranilnice Fondazione CRTrieste je včeraj odobril poslovno bilanco za leto 2010 oziroma za 18. poslovno dobo po svojem rojstvu. Čeprav v precej neugodnem ekonomskem kontekstu, tudi za financo, je fundaciji lani uspelo investirati na ozemlju več kot sedem milijonov evrov. To je bilo mogoče tudi po zaslugi odličnih poslovnih rezultatov iz leta 2009, ki so bili delno preneseni v leto 2010. Po besedah predsednika fundacije Massima Paniccie je »skrbno upravljanje premoženja za fundacijo CRTrieste neobhodno potrebno za izpolnjevanje njenih institucionalnih ciljev, in sicer spodbujanja družbenega in gospodarskega razvoja na svojem ozemlju. Kljub zelo kritičnemu splošnemu kontekstu nam je uspelo zajamčiti - in bomo tudi nadaljevali - ustrezno podporo skupnosti, kateri je fundacija do danes namenila več kot 140 milijonov evrov.« Kot so sporočili iz fundacije, je ta lani odobrila celo vrsto prispevkov v skupni vrednosti več kot sedem milijonov evrov, pri čemer je 70,5-odstotni delež odpadel na podporo za projekte in programe, ki jih je zastavila sama fundacija. Največji delež sredstev, 61,67 odstotka, je bil namenjen pobudam na področju umetnosti, kulturnih dejavnosti in dobrin; na drugem mestu so prispevki za znanstveno in tehnološko raziskovanje (10,32%), sledijo pa vzgoja, izobraževanje in usposabljanje (7,86%), športne dejavnosti (6,17%), javno zdravstvo, preventivna in rehabilitativna medicina (4,27%), prosto-voljstvo, filantropija in dobrodelstvo (3,91%), pomoč ostarelim ljudem (2,64%), rast in vzgoja mladih (0,34%), del razpoložljivih sredstev pa je bil oddeljen tudi za realizacijo pomembne pobude na področju bivanjskih potreb za socialno najšibkejše sloje prebivalstva. Med lanskimi pobudami in dogodki, ki jih je podprla fundacija, so poleg namenskih prispevkov za mestna gledališča (sponsorizirali so npr. uvodno premiero v SSG) tudi prispevki za praznovanje 150. obletnice združitve Italije s koncertom Giovannija Allevija in za organizacijo uspelega julijskega Koncerta prijateljstva Riccarda Muttija s predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške. Poleg vrste razstav in drugih kulturnih prireditev je fundacija s svojimi podporami omogočila uresničitev projektov na zdravstvenem in univerzitetnem področju, svoj poseben posluh pa je potrdila tudi na področju financiranja pomembnih socialnih pobud. Podpredsednik upravnega sveta Fundacije CRTrieste Renzo Piccini arhiv INFRASTRUKTURE - Autovie Venete S predfinanciranjem start del za tretji pas PALMANOVA - Upravni svet avtocestne koncesionarke Autovie Venete je včeraj odobril pogodbo o predfinanciranju v znesku 150 milijonov evrov, ki jih je zagotovila javna finančna ustanova Cassa Depositi e Prestiti. Denar bo služil za začetek del pri graditvi tretjega voznega pasu na avtocesti A4, in sicer tistih, ki jih je določil izredni komisar po razglasitvi emergenčnega stanja na avtocesti med Benetkami in Trstom. Med omenjenimi deli je razširitev odseka med Quarto D'Altinom in San Donajem, zgraditev obvoznice v Meolu in odseka Vileš-Gorica v skupni vrednosti 640 milijonov evrov. Zavedajoč se težavnosti postopka za »tako veliko delo, temeljnega pomena za vso državo«, je predsednik avtocestne družbe Emilio Terpin rezultat ocenil kot »konkreten korak naprej« v pričakovanju, da se sklene operacija z bankami za financiranje v višini približno 1,8 mi- lijarde evrov. Posebna komisija, ki je bila že imenovana, bo morala namreč preveriti in oceniti ponudbe bank. Pozitiven odziv Casse Depo-siti e Prestiti na potrebo po predfi-nanciranju pa po besedah pooblaščenega upravitelja Autovie Venete Daria Meloja omogoča družbi, da začne z deli prve tranše tretjega pasu. Ob tem je dodal, da je »posebno ponosen nad dosego tega cilja, s katerim se pozitivno zaključuje naloga, ki mi jo je zaupal upravni svet družbe Autovie Venete v začetku letošnjega marca.« Deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi je dodal, da bo zdaj - ko bodo končana dela za odstranitev vojnih ostankov - mogoče preiti v drugo fazo. »Tehnični odbor je končal delo, zdaj bomo prešli k preventivni preučitvi ukrepa iz večnamenskega zakona, nato pa bo sledila dokončna zelena luč,« je dejal Riccardi. Včeraj prvi polet iz Ronk v Catanio RONKE - Z letališča v Ronkah je včeraj vzletelo prvo letalo Alitalie na novi liniji za Catanio. Canadair 900 je imel na krovu 70 potnikov (letalo ima 90 sedežev), za let na Sicilijo pa je porabil nekaj manj uro in pol. Povezava bo operativna skozi vse poletje, v začetku dvakrat na teden, ob četrtkih in sobotah, v juliju in avgustu pa se bodo povezave pomnožile na štirikrat tedensko. Povezavo je sicer mogoče kombinirati z drugimi polti, čez Rim ali Neapelj, s čimer si potniki lahko zagotovijo ustreznejše urnike. Srečanje AP o krizi zadruge Primavera TRST - Tržaška Pristaniška oblast (AP) ocenjuje, da je problem zadružne družbe Primavera, ki deluje v pristanišču, v prvi vrsti podjetniške narave in zaradi svoje specifičnosti ne more biti posledica splošnih pravil, ki urejajo delo znotraj pristanišča. Pristaniška oblast je v zvezi s krizo zadruge organizirala srečanje, na katerem so termina-listi sprejeli njen predlog, da bi sami prevzeli 90 odstotkov delovne sile zadruge Primavera, in to na osnovi veljavne kolektivne pogodbe za pristaniške delavce. Tudi za Pristaniško oblast bi bila sicer najbolj za-željena rešitev preživetje zadruge. Drugo srečanje tržaškega grozda kave Gost drugega srečanja tržaškega grozda kave Trieste Coffee Cluster, ki ga vodi predsednik Furio Suggi Liverani, je bil Pirpaolo Andriani, docent na univerzi v Durhamu in vodja številnih evropskih raziskovalnih projektov. Andriani je predstavil rezultate raziskave, posvečene spominu na Ernesta Illyja, s katero so avtorji skušali ugotoviti faktorje razločevanja proizvodov (eden od njih je npr. kakovost) in zasledovanje katerih je edini način, da nek proizvod ne izgine s trga. ZAVAROVANJE - Sergio Balbinot v Hanoju Generali vstopila na vietnamski trg MILAN - Po Kitajski in Indiji se je krilati lev izkrcal še v Vietnamu. Natančno šest mesecev po preliminarni zeleni luči, je pooblaščeni upravitelj Sergio Balbinot v Hanoju prejel licenco za dejanski začetek zavarovalniškega posla na področju življenjskega zavarovanja in ob tem izrazil gotovost, da bo azijska država ena novih »zgodb o uspehu« tržaške zavarovalnice. »V Trstu računamo, da bomo lahko Vietnam uvrstili med zgodbe o uspehu družbe Generali, in sicer po zaslugi možnosti, da maksimaliziramo potencialnosti, ki jih ima tamkajšnji trg, in na osnovi velike dediščine izkušenj in kom-petentnosti znotraj koncerna,« je v pogovoru za agencijo Ansa povedal Balbi-not. S prihodom na vietnamski trg se po njegovih besedah nadaljuje strategija širjenja krilatega leva v državah z visokim razvojnim potencialom, ki so jo v družbi razvili v zadnjih letih. Na tej osnovi je Generali močno utrdila svoje strateške pozicije na azijskih trgih, v prvi vrsti na kitajskem, in na trgih srednje in arhiv vzhodne Evrope. Balbinot je ob tem izrazil prepričanje, da bo potencial Vientnama s časom podprt tudi v vzporednim razvojem vseh ekonomskih temeljev. Poleg ugodnih demografskih trendov in napredka na družbeno političnem področju, imajo namreč po Balbinotovih besedah zelo visoke stopnje rasti tudi gospodarstvo in zavarovalništvo. »Take, da jih lahko primerjamo s kitajskimi,« je zagotovil pooblaščeni upravitelj krilatega leva, ki je v koncernu pristojen za njegove dejavnosti zunaj matične Italije. SEJMI - Od 10. do 15. maja v marini Pred vrati je portoroški navtični sejem Internautica PORTOROŽ - Med 10. in 15. majem bo portoroška marina gostila že 16. mednarodno razstavo navtike Internautica. Predstavili bodo navtične novosti in zanimivosti najpomembnejših svetovnih in domačih navtičnih proizvajalcev. »Poslastica« letošnje razstave bo predstavitev slovenske vojaške ladje Triglav z možnostjo vodenih ogledov. Kot so sporočili organizatorji, ki so včeraj v Portorožu pripravili novinarsko konferenco, bodo razstavljalci v pokritih razstavnih prostorih predstavljali predvsem navti-čno opremo, tehnične pripomočke, športna oblačila, obutev, posebno mesto pa bodo imeli tudi mediji, ki posvečajo svojo vsebino morju in plovilom. Na zunanjih razstavnih površinah bodo obiskovalci lahko občudovali novosti iz sveta motornih plovil in jadrnic. Med temi bo Elan Yachting javnosti predstavil dve novosti, svoje novosti med plovili pa bosta predstavili še dve slovenski podjetji, Vanga Yachts in Seaway. Sicer bo na letošnji Internautici moč videti še vrsto drugih novosti in prestižnih jadrnic in motornih plovil. Poleg tega se bodo na sejemskem prizorišču zvrstila različna strokovna srečanja, konference, posveti in drugi družabni dogodki. Kot vsako leto bo ob dobrem vetru potekala tudi tradicionalna regata Internautica Cup, obiskovalci pa bodo skupaj s posebno žirijo izbirali tudi naj plovila v različnih kategorijah. Kompas MTS lani ustvaril nižji dobiček LJUBLJANA - Družba Kompas MTS je lani ustvarila 86,8 milijona evrov prihodka, kar je okrog 3,4 odstotka manj kot leto prej. Čisti dobiček se je s predlanskih 1,5 milijona evrov skoraj razpolovil na dobrih 757.000 evrov, je družba objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Trgovinska dejavnost družbe je prihodke povečala za 1,4 odstotka na 83,8 milijona evrov in ustvarila nekaj manj kot 948.000 evrov dobička pred davki. Skupina Kompas MTS pa je ustvarila 994.000 evrov čistega dobička, medtem ko so se čisti prihodki od prodaje skupine s predlanskih 92,3 milijona znižali na 91,9 milijona evrov. EVRO 1,4584 $ +0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. aprila 2011 evro (povprečni tečaj) valute 21.4. 20.4. ameriški dolar 1,4584 1,4515 japonski jen 119,52 94708 120,13 94716 kitajski juan ruski rubel inHncka niruia 40,7395 64 7060 40,8375 64,3450 ll IUMJIVG l UL>1JG danska krona hntan^U'! ti mt" 7,4573 0,88130 7,4576 0,88670 UIILGlOhJ IUI1L švedska krona nr-ir\¿i ^ 8,8885 7,7842 8,9011 7,7895 1 1UI VCJKG M Ul IG češka krona c\/irsrcKi T ran K 24,180 1 2851 24,174 1,2944 JVIUGIJM IIGIIP. estonska krona tArint 15,6466 263,80 15,6466 264,05 1 1 IG> (159 litrov) ^^^^^^ 112,28 $ -0,01 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. aprila 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 759,31 -3,72 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.194,64 1.157,97 +0,20 -2 11 FIRS, Banjaluka RaIav 1 ^ RiV\nrarl 2.344,14 738,33 -0,04 -0 17 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 304,51 1.790,28 -0,18 +1 42 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.532,16 -0,28 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.505,99 2.377,30 +0,42 +0,83 S&P 500, New York 1.337,38 +0,53 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.350,21 7.295,49 6.018,30 +1,95 +0,64 -0,07 CAC 40, Pariz 4.021,88 +0,43 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.818,00 1.254,8 2.936,30 +0,57 +1,04 +0,64 Nikkei, Tokio 9.685,77 +0,82 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.194,73 24.138,31 3.027,21 +0,91 +1,01 +0,67 Sensex, Mubaj 19.602,23 +0,67 / ITALIJA Petek, 22. aprila 2011 5 POLITIKA - Ostre besede kulturnega ministra Galan močno napadel Tremontija Politični vihar v Ljudstvu svobode Berlusconi brani gospodarskega ministra, notranji obračun po upravnih volitvah RIM - »Minister Giulio Tre-monti kot nekdanji socialist potvarja račune in ima zadnjo besedo pri vseh pomembnejših vladnih sklepih«. Tako ne razmišlja zastopnik levosredin-ske opozicije, temveč kulturni minister Giancarlo Galan, ki je bil leta 1994 eden ustanoviteljev stranke For-za Italia. V intervjuju za dnevnik Il Giornale je nekdanji predsednik Dežele Veneto ostro napadel gospodarskega ministra in dal jasno razumeti, da Tremonti ne sme biti naslednik Silvia Berlusconija. Predsednik vlade je uradno in javno stopil v bran Tre-montiju, Galanove besede pa napovedujejo obračunavanje v stranki Ljudstva svobode, do katerega naj bi prišlo po volitvah. Zlasti v primeru volilnega poraza milanske županje Le-tizie Moratti, saj so prav volitve v Milanu po Berlusconijevih besedah preizkusni kamen za državno vlado. Galan je v intervjuju pozval ministrskega predsednika, naj ne pozabi na leto 1994 in naj takoj po volit- Giulio Tremonti (levo) še kar zaskrbljeno opazuje Silvia Berlusconija ansa vah korenito obnovi oziroma prevetri državno vodstvo Ljudstva svobode. Kulturni minister se očitno boji, da bi Berlusconi ob podpori Severne lige okrepil politično vlogo Tremonti- ja, ki je na Galanove ostre pripombe odgovoril z molkom. V Tremontije-vem imenu se je oglasil Berlusconi, ki pravi, da uživa gospodarski minister popolno zaupanje tako predsednika, kot celotne vladne koalicije. »Tre-monti ima največ zaslug, da je Italija sanirala svoje blagajne, omogočila zaščito varčevalcev in zaščitila družbeno kohezijo,« poudarja Berlusconi. Tremontija zagovarja tudi Denis Ver-dini, eden od treh državnih koordinatorjev Ljudstva svobode. Galanovih kritik ni podprl nihče od vidnih voditeljev Berlusconije-ve stranke, kjer je v zadnjih dneh zelo živahno. Zlasti potem ko je predsednik vlade za svojega naslednika na srečanju s tujimi novinarji določil pravosodnega ministra Antonina Alfana. To je sicer pozneje demantiral, v stranki pa se je začelo »vrenje«, kot pričajo stališča kulturnega ministra. Z njim so potegnili pristaši notranje strankine struje Spazio Azzurro, ki odkrito vabijo Berlusconija, naj se čimprej iznebi gospodarskega ministra, ki naj bi zaviral liberalne reforme desne sredine, politično gledano pa naj bi bil Tremonti politični »jetnik« Severne lige. RIM - Širokopotezna akcija karabinjerjev Udarec organiziranemu kriminalu 'Ndrangheti zasegli nepremičnine, zemljišča in stanovanja v vrednosti 190 milijonov evrov - Na seznamu tudi dva nogometna kluba Karabinjerji so v okviru akcije zasegli tudi imetje dveh nogometnih klubov ansa RIM - Italijanska policija je v okviru obsežne operacije proti organiziranemu kriminalu mafijski združbi s Kalabrije 'Ndrangheti zasegla nepremičnine, zemljišča in stanovanja v vrednosti 190 milijonov evrov. Na seznamu zaseženega premoženja sta se znašla tudi dva nogometna kluba, je včeraj poročala avstrijska tiskovna agencija APA.Pre-iskavo proti 'Ndrangheti so sprožili na podlagi izjav hčerke nekega mafijskega šefa, ki se je odločila za sodelovanje s pravosodnimi organi. Italijanske oblasti za boj proti mafiji so pred kratkim opozorile na vse globlji prodor 'Ndranghete v italijansko gospodarstvo. Po podatkih oblasti je severnoitalijanska regija Lombardija po Kalabriji regija, v kateri je ta organizacija najbolj navzoča. Tam je tudi vzpostavila podobno organizacijsko strukturo kot v Kalabriji na jugu Italije, še navaja APA. Fiat bo prevzel nove delnice Chryslerja TURIN - Italijanski avtomobilski koncern Fiat bo prevzel novih šestnajst odstotkov delnic ameriškega koncerna Chrysler v skupni vrednosti 1,26 milijarde dolarjev. Fiat, ki je prevzem napovedal včeraj, bo na podlagi dogovora v celoti izkoristil t.i. opcijo Incremental Equity Call Option, s čimer bo v drugem trimesečju letošnjega leta popolnoma odplačal davke Chryslerja do ameriške in kanadske vlade, s tem pa bo postal 46-odstotni lastnik ameriškega koncerna. Za pooblaščenega upravitelja Fiata Sergia Marchionneja je dogovor temeljni korak na poti do prevzema nadzora nad Chryslerjem, saj računa, da bo do konca leta prevzel dodatnih pet odstotkov delnic in tako postal večinski lastnik. Napoved prevzema je povzročila skokovit porast delnic Fiata na borzi, za generalno sekretarko sindikata Cgil Su-sanno Camusso pa dogajanje samo potrjuje, da Fiat seli središče svojih interesov v ZDA. Aretirali Ciancimina PARMA - Agenti protimafij-skega preiskovalnega oddelka iz Pa-lerma so včeraj v Parmi aretirali Mas-sima Ciancimina, sina pokojnega pa-lermskega župana Vita Ciancimina in pomembno pričo na procesu proti karabinjerskemu generalu Mariu Moriju, ki je obtožen, da je pomagal pri skrivanju mafijskega šefa Bernarda Provenzana. Ciancimina so aretirali pod obtožbo obrekovanja na račun bivšega šefa policije in sedanjega direktorja oddelka za informacije na področju varnosti Giannija De Gennara. Sin bivšega mafijskega župana naj bi ponaredil dokument, v katerega je vključil De Gennarovo ime. Aretacijo je odredil palermski tožilec Antonio Ingroia, za katerega je Cianciminova verodostojnost zaradi teh dogodkov načeta. Napadli in pretepli občinskega svetnika PADOVA - Skupina ljudi je včeraj pred stolnico v Padovi napadla tamkajšnjega desnosredinskega občinskega svetnika Vittoria Ali-prandija, ki je skupaj s sinom pravkar prišel ven iz neke banke, in ju pretepla z verigami. Preiskovalci sumijo, da so storilci pripadniki padov-skega socialnega centra Pedro, do napada pa je prišlo le 24 ur potem ko je bil občinski svetnik obsojen, ker je na spletni skupnosti facebook objavil rasistične izjave proti Romom. Napad na Aliprandija sta obsodila tako župan Padove Flavio Zanonato kot predsednik Dežele Veneto Luca Zaia. BANKA ITALIJE Draghi: Italija počasi iz recesije RIM - Italijanski izhod iz recesije je počasen. To je mnenje guvernerja Banke Italije Maria Draghija, ki je na nekem včerajšnjem posvetu o strukturnih reformah opozoril na dokument o gospodarstvu in financah, v katerem piše, da bo italijanski bruto domači proizvod komaj leta 2014 dosegel raven iz leta 2007. Čeprav je v Italiji bolj občuten, je problem evropski, je opozoril Draghi, ki je opozoril na strategijo Evropske komisije Evropa 2020 in pri tem poudaril potrebo po strukturnih reformah na področju izobraževanja, človeških resursov, zaposlovanja, raziskovanja idr., pri čemer se je treba nasloniti na dinamična podjetja, inovativne javne uprave in mlade. Potrebna je večja kompetitivnost proizvodnega sistema, je dejal Draghi, ki je tudi opozoril na še vedno visok davčni pritisk. VATIKAN - Začetek velikonočnih slovesnosti s krizmeno mašo Papež Benedikt XVI. izpostavil vse večjo brezbrižnost zahodnega sveta do krščanstva VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj s kriz-meno mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu začel velikonočne slovesnosti. Med mašo, pri kateri duhovniki obnovijo duhovniške zaobljube, je izpostavil vse večjo brezbrižnost zahodnega sveta do krščanstva. Kot zgled vere pa je omenil svojega predhodnika Janeza Pavla II., ki bo 1. maja razglašen za blaženega.Benedikt XVI. je ocenil, da so ljudje na Zahodu utrujeni od vere, krščanske tradicije jih dolgočasijo, vera v Jezusa Kristusa pa jih ne zanima več, poročajo tuje tiskovne agencije. Zahodni svet je zato pozval k več vere in strahu pred Bogom. Dejal je še, da svet »spričo vsega sramu, ki ga občutimo ob svojih neuspehih«, ne bi smel pozabiti na svetle primere vere v Boga, kakršen je bil njegov predhodnik, papež Janez Pavel II. Krizmene maše, ki so jih včeraj poleg papeža darovali tudi katoliški škofje, so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Pri teh mašah med drugim blagoslovijo olje. Zvečer je papež v lateranski baziliki obhajal spomin Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev evharistije in duhovništva. V spomin na zadnjo večerjo je po Jezusovem vzoru, ki je svojim apostolom umil noge, tudi papež Benedikt XVI. isto storil 12 duhovnikom. Mašni darovi bodo tokrat namenjeni žrtvam potresa in cunamija na Japonskem. (STA) Papež med včerajšnjim maševanjem v baziliki svetega Petra ansa 1 4 Petek, 22. aprila 2011 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu VZHODNI KRAS - Pogovor s predsednikom rajonskega sveta Milkovič: Župana Dipiazzo gotovo ne bom pogrešal »Petletna dejavnost je bila utrudljiva, dala pa mi je tudi zelo veliko zadoščenj « Marko Milkovič kandidira za rajonski in tudi za pokrajinski svet kroma Marko Milkovič je bil pred petimi leti izvoljen v rajonski svet za Vzhodni Kras. Prejel je morje preferenc, »največ med vsemi tržaškimi kandidati«, kot je takrat zadovoljno ugotavljal pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik. Na valu tolikšnega konsenza je bil izvoljen za rajonskega predsednika. Bil je novinec, a se je kaj kmalu vpregel v upravno kolesje. Po petih letih je napočil čas obračuna. Kakšen je obračun vašega petletnega predsednikovanja vzhodnokra-škemu rajonskemu svetu? »Bilo je mnogo dela. Utrujajoče je bilo, a tudi mnogo zadoščenj. Med te štejem tudi odličen odnos s krajevnimi društvi.« Kaj je bilo storjeno? »Ogromno stvari. Ni kotička v vsaki vasi, kjer ne bi bilo kaj malega narejeno: kak znak, kako nameščeno ogledalo, prehod za pešce ali odtok za deževnico. Nekaj pa je bilo tudi večjih posegov.« Na primer? »Čezmejni načrt iz programa Italija-Slovenija 2007-2013 je velika stvar, velik dosežek. Muzej vode na Krasu je epohalni poseg za tako majhno vas, kot je Gropada. Na Opčinah smo razširili kanalizacijo, za kar so bila odločilna prav prizadevanja rajonskega sveta. Velika stvar je bil tudi boj proti novemu regulacijskemu načrtu.« Ampak to ni delo, ni poseg ... »A je bil za nas zelo pomemben. Boj proti novemu regulacijskemu načrtu se je začel na Opčinah, na ravni rajonskega sveta. Nato se je razširil na širše območje. Načrt smo dobro analizirali, ga ocenili in nato nam je uspelo prepričati javno mnenje in tudi šte- vilne politike, tudi iz vrst desnosredinske večine, kot so na primer občinski svetnik UDC Roberto Sasco in svetnika Severne lige, da tak regulacijski načrt ni primeren za Kras.« Pravite, da ste dejansko vi ... pokopali regulacijski načrt. »Da. Tu se je začelo ... « Grobarji! »Sami sicer ne bi uspeli, drugi so nam pri tem pomagali, a mi smo začeli, kar je tudi veliko zadoščenje.« Kaj pa ni bilo storjeno? »V Bazovici bi morali nujno urediti promet, ker je sedaj preveč kaotičen. A Bazovica je težek problem.« Zakaj? »Sami Bazovci nimajo enovitega pogleda na zadevo. Vsak ima določene interese. Tako ni bilo mogoče rešiti prometnega vprašanja.« Ali so bili predloženi kakšni predlogi? »Eden je predvideval ureditev peš cone, drugi drugačno ureditev prometa.« Kaj pa Občina? »Občinska uprava ni imela posluha. Vprašali smo ureditev krožišča v smeri proti Pesku, a odgovora ni bilo. Občina nas ni poslušala.« Kakšen je bil odnos Občine do delovanja rajonskega sveta? »Postregel vam bom z anekdoto. Takoj po izvolitvi za predsednika - takrat sem bil novinec, povsem nevešč upraviteljskih dejavnosti - sem povabil župana domov na večerjo. Dipiazza je prišel, v kleti smo pripravili večerjo. Seveda sva se pogovarjala. Jaz sem skušal napeljati pogovor na upra-viteljska vprašanja, on pa je začel pripovedovati o otroških letih v Furlaniji, kako je pasel živino in podobno. Odnos z županom se je poslabšal, ko sem mu - po popravilu občinske izpostave, ki jo je poškodovala eksplozija bankomata - očital, da bi moral več storiti za Kras. Takrat se je ujezil.« In potem? »Z našim nasprotovanjem regulacijskemu načrtu se je odnos še bolj zaostril.« Kaj pa sedaj? »Ne bom ga pogrešal.« Zakaj? »Mnogo je obljubljal, malo naredil.« Vi boste spet kandidirali za rajonski svet. »Da, za rajonski, pa tudi za Pokrajino.« V katerem okrožju? »V prvem tržaškem okrožju. Zavzema območje od Opčin do Bazovice, Lonjer in del Sv. Ivana.« Marjan Kemperle VOLITVE 2O1 1 Cosolini v Barkovljah Županski kandidat leve sredine Roberto Cosolini bo danes obiskal Rojan (ob 15. uri na Trgu tra i Rivi), Greto (15.45 na Trgu Osoppo) in Barkovlje (ob 16.30 na končni postaji avtobusa številka 6). Liberalni socialisti za Reta in Antonioneja Združenje liberalnih socialistov, ki jih vodi Alessandro Perelli, podpirajo Gior-gia Reta in Roberta Antonioneja. Ret se jim zdi dober kandidat, saj se je kot upravitelj dobro izkazal v Devinu-Na-brežini. Perelli mu priznava dragoceno vlogo tudi pri utrjevanju sožitja med Italijani in Slovenci. Peric solidaren s Kraševci Davide Peric, kandidat stranke Sinistra Ecología Liberta' - Levica Ekologija Svoboda, izraža popolno solidarnost vsem prebivalcem Krasa, ki jih ogrožajo hitra železnica, elektrovod ter vsi drugi posegi, ki uničujejo našo zemljo. V primeru izvolitve v pokrajinski svet se obvezuje, da se bo boril za umestitev posebne komisije, ki bi preučevala morebitno škodo, bodisi na zdravje prebivalstva, kot na »zdravje« teritorija. Vidali: Darujte za Občini Zgonik in Repentabor Maurizio Vidali poziva občanke in občane, naj prispevajo pet promilov iz davčne prijave za Občini Repentabor in Zgonik. S tem denarjem naj bi se okoristile vaške skupnosti obeh občin. Vi-dali, sicer občinski svetnik v repenta-brski občini, kandidira s Slovensko skupnostjo za Pokrajino v okrožju Zgonik-Repentabor. VOLITVE - Srečanje na dolinskem županstvu »Jusarski in srenjski odbori igrajo zelo pomembno vlogo« Kandidatka za predsednico Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat se je na dolinskem županstvu srečala s predstavniki krajevnih srenj. Na sestanku (na sliki) so bili tudi županja Fulvia Premolin, poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato in ev-roposlanka Debora Serracchiani. Bassa Poropat je izrazila solidarnost in podporo srenjskim odborom, ki se borijo za uveljavitev starodavnih pravic domačega prebivalstva, njihova vloga pa je zelo dragocena tudi na področju zaščite naravnega okolja. Pokrajina si bo po svojih pristojnostih in močeh prizadevala za rešitev problemov pravne in druge narave, ki zavirajo dejavnost uprav skupne lastnine. Poslanec Ro-sato je izrazil upanje, da bo tudi Dežela nekaj konkretnega naredila na tem področju, svoje pa bi morala po mnenju zastopnikov srenj narediti tudi italijanska država, ki pri uveljavljanju pravic kolektivne lastnine še ni osvojila načel Evropske unije. Bassa Poropat se je v spremstvu evro-poslanke Demokratske stranke srečala tudi s prebivalci Sesljana, kjer se je za opravljeno delo zahvalila dosedanjim pokrajinskim svetnikom Marizi Škerk, Paolu Sa-lucciju in Massimu Veroneseju. Vsi trije so se odpovedali ponovni kandidaturi in se bodo sedaj posvetili političnemu delu v De-vinu-Nabrežini, kjer levo sredino čaka prihodnje leto zahtevna občinska volilna preizkušnja. Od štirih pokrajinskih svetnikov iz te občine spet kandidira le Michele Moro. Na sesljanskem srečanju je bilo slišati marsikatero kritično pripombo na račun delovanja občinskega odbora župana Gior-gia Reta. MANJŠINA - Stališče Basse Poropat Pokrajina napoveduje dvojezičnost Bo tudi mesto Trieste postalo Trst? Dvojezični smerokazi na Božjem polju na ozemlju zgoniške občine kroma Pokrajinska uprava bo na vseh pokrajinskih cestah na Krasu postavila dvojezične smerokaze. To obljublja predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, ki pojasnjuje, da so bili glede tabel opravljeni že vsi birokratski postopki in da se bo postavitev začela v kratkem. Predsednica s tem odgovarja na pismo predsednika Koordinacijskega združenja kraških vasi (KZKV) Carla Grgi-ča, ki je sicer Pokrajini že leta 1995 poslalo dopis s fotografijami krajev (skupaj 123 slik in zemljepisnih kart), kjer bi morali postaviti dvojezične napise. »Do danes uprava te zahteve ni upoštevala,« je v pismu napisal Grgič. Sedaj se - kot kaže - nekaj vendarle premika. Bomo videli. KZVK je glede tega vprašanja vsekakor opravilo zelo dragoceno delo. Pokrajina je ponekod že začela postavljati dvojezične smerokaze na svojih okoliških cestah. Največ jih je postavila na Božjem polju (v bližini lekarne), in sicer na območju, kjer se križata cesti za nekdanji mejni prehod Šempolaj-Gorjansko in za Sesljan. Na desni (iz smeri Proseka na ozemlju zgoniške občine) so smerokazi dvojezični, na levi pa tudi dvojezični, z izjemo Trsta, ki je napisan le z italijanskim imenom. Te table stojijo na območju tržaške uprave, kjer je dvojezičnost »dovoljena« za vasi, a ne za mesto. Problem je očitno Občina Trst, saj so v dolinski občini že pred časom postavili smerokaz Trieste-Trst in se zaradi tega ni podrl svet. Kot se ni podrl svet na Goriškem, kjer so na pokrajinskih cestah že precej časa smerokazi za Gorico v italijanskem, slovenskem in furlanskem jeziku. Na Božjem polju se je prvič pojavil dvojezični smerokaz S.Croce-Križ. V tej vasi vlada na tablah pravi jezikovni babilon. Prvo in veliko let edino dvojezično tablo je ob vhodu v Križ v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavila levosredinska mestna uprava župana Marcella Spaccinija na pobudo takratnega odbornika Rafka Dolharja. Za nove dvojezične table je bilo treba počakati na Illyjevo upravo, župan Roberto Dipiazza je takoj po izvolitvi leta 2001 obljubil dvojezičnost, Občina pa je pod njegovo upravo vse table in smerokaze postavila le z italijanskim imenom Križa. / TRST Petek, 22. aprila 2011 7 OBČINA ZGONIK - Redna seja občinskega sveta Dobro poslovanje in prizadevanje za razvoj Obračun in rebalans proračuna, ponudba za nakup nepremičnine pri Proseškipostaji in darilo v Samatorci Četrtkov dopoldan je na zgoniškem županstvu minil v znamenju redne seje občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila po tradicionalnem poročilu župana Mirka Sardoča o delovanju občinske uprave na sporedu odobritev obračuna delovanja za poslovno leto 2010. Župan je opozoril, da se je upravljanje zaključilo s preostankom 262.367,33 evra in da je stopnja izvajanja programov dobra, »karpotrjuje resno upravljanje ustanove,« ter dodal, da se je občinsko premoženje povišalo za 696.229 evrov. Svetnik Ljudstva svobode Denis Zi-gante, ki je sicer priznal, da bi lahko tudi sami kot opozicija sodelovali pri upravljanju z idejami in predlogi, ni podvomil o dobrem poslovanju, vendar je županu očital, »da je pričakoval več... Vse je namreč ostalo v mejah normalnosti, brez večjih novosti oz. posegov v korist skupnosti.« Glede na krčenje deželnih prispevkov - kar 160 tisoč evrov manj - je Sardoč ugotavljal, da so lahko ponosni na opravljene, pravzaprav ohranjene storitve. Svetnik Slovenske skupnosti Tomaž Špacapan je pri tem potožil nad luknjami na cestišču sredi Briščk, svetnik LS Piero Geremia pa o potrebi po ureditvi sodobnega načrta za osvetljavo, ki bi predvideval uporabo najnovejših tehnologij LED. Na ugovor svetnika Severne lige Gianfranca Me-lilla o vlaganju v socialo oz. v prevoze je od-bornica Nadja Debenjak potrdila pogajanja s tržaško pokrajino, ki je za to pristojna, za preureditev urnikov in okrepitev povezav. Sledil je rebalans proračuna za poslovno leto 2011 oz. debata o potrebi po formalnem uravnovešenju knjigovodskih postavk. Beseda je tekla namreč o prispevku v višini 100 tisoč evrov, ki naj bi ga dodelila tržaška pokrajinska uprava za postavitev fotovoltaičnega sistema oz. sončnih kolektorjev za toplo vodo, za ureditev nogometnega igrišča in zunanjosti zgoniške-ga športno-kulturnega centra. Sistem dolgoročnega dodeljevanja prispevkov (v roku 20 let) ne zadovoljuje svetnika Slovenske skupnosti Dimitrija Žbogarja, ki je včeraj ugotavljal, da bo morala Občina dati kar nekaj iz svojega žepa, tako da ga skrbi morebitno zadolževanje. Župan ga je opozoril, da alternative v bistvu ni in da so vsekakor računi uprave na zeleni veji in si posledično lahko privoščijo tako smotrno investicijo. V posebno čast si je župan štel soglasno odobritev variante št. 15 občinskega prostorskega načrta. Gre za normativno varianto, ki bo dala zgoniškim obrtno-industrijskim ustanovam možnost bolj fleksibilnega upravljanja, kar bo po mnenju župana vodilo v rast produktivnih dejavnosti. Varianta spoštuje okolje, dopušča večjo elastičnost glede logistike in prevozništva, dejavnosti za varovanje in razstavljanje proizvodov in podobno. »Tako kot kultura in upravljanje teritorija je tudi gospodarstvo temelj družbe, zato mora biti ta osnova čim bolj solidna. Občina bo strukturam zatorej nudila boljše pogoje za ohranjanje in posledično za rast dejavnosti na območju.« Agencija za državno premoženje je zgoniški občini 20. septembra sporočila, da prodaja nepremičnino pri Proseški postaji. Zanimalo jo je, ali namerava Občina uveljaviti predkupno pravico in si za 80.000 evrov zagotoviti last nekdanje kasarne, ki je pravzaprav podrtija. Stvar pa ni zelo jasna, saj Agencija ni posredovala nobenega dokumenta ali zemljevida, tako da želi Občina najprej dobiti v roke dokumente. Zaenkrat si je pridržala pravico, da najprej preveri, za kaj gre in če se sploh splača - struktura je namreč na prvi pogled polna azbesta, kar bi zahtevalo vsaj 300 tisoč evrov za bonificiranje območja. Občinska seja se je naposled zaključila z lepo novico. Gospa Silvana Colle, ki živi v Samatorci, je Občini ponudila, naj brezplačno prevzame del katastrske parcele v njeni lasti, se pravi 170 m2 zemljišča, na katerem stoji spomenik padlim v NOB. Občina je pomembno darilo sprejela: krila bo stroške za ureditev katastrskega in zemljiškega položaja, za pogodbeno listino in njeno registracijo. Župan se je gospe zahvalil za izjemen čut pripadnosti vaški in občinski realnosti. (sas) Arhivska fotografija zgoniške občinske seje kroma Občina Zgonik zaposli 1 osebo Občina Zgonik obvešča, da je razpisala javni razpis na podlagi izpitov za zaposlitev 1 osebe s strokovnim profilom »vodilni tehnični inštruktor z znanjem slovenščine« - kat. D - plačilni razred D1 za nedoločen čas in s polnim delovnim urnikom, ki bo dodeljen tehnični službi in tehničnemu vzdrževanju, ki se izvaja v dogovoru med občinama Zgonik in Repentabor. Potrebne študijske listine in pogoji: univ. diploma inženirja arhitekture, civilnega inženirja, gradbenega inženirja, gradbenega inženiraja arhitekture, inženirja civilnega gradbeništva, prostorskega in urbanističnega načrtovanja, prostorskega, urbanističnega in okoljskega načrtovanja ali prostorske politike, obvladanje slovenščine v pisni in ustni obliki, obvladanje enega tujega jezika. Rok za predložitev prošenj zapade ob 13 uri dne 20. maja 2011. Izvod razpisa zainteresirane osebe lahko dobijo v občinskem tajništvu - tel. 040/229101 ali na spletni strani www.comune.sgo- nico.ts.it. NSŠ SV. CIRILA IN METODA - Glasbena revija Kakovostno in radostno srečanje Revijo, na katero so se prijavili posamezniki in skupine, so organizirali že enajstič - Najboljši so nastopili v gledališlu Basaglia Ustanovitev šol z glasbeno usmeritvijo je nedvomno obogatila vzgojno ponudbo, ki je v Italiji na glasbenem področju dokaj pomanjkljiva. Državna nižja srednja šola svetih Cirila in Metoda je izziv sprejela z velikim navdušenjem in je poleg pouka različnih glasbil za svoje učence organizirala tudi laboratorij, kjer se že več let razvijajo najrazličnejše pobude: med temi je glasbena revija, ki vsako leto privabi veliko število učencev slovenskih in italijanskih šol. Že enajsto leto zapored so se na revijo prijavile skupine in posamezniki, ki so pred komisijo pokazali svoje glasbeno znanje (od 5. do 8. aprila je strokovna komisija prisluhnila skoraj stoosemdesetim učencem), najboljši pa so nastopili v gledališču Basaglia. Ravnateljica šole Sv.Ci-rila in Metoda prof. Fiorella Benčič se je zahvalila vsem, ki že leta podpirajo pobudo: od Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, tržaške pokrajine in Zadružne kraške banke do deželnega sedeža RAI, ki vsako leto snema mlade glasbenike tako za radio kot za televizijo; pokroviteljstvo nudi tudi Deželni šolski urad, posebno zahvalo pa je ravnateljica namenila profesorjem, učencem in družinam, ki so s svojo zavzetostjo omogočili uspešen potek revije. Duša in steber pobude je od samega začetka prof. Silvia Di Marino, ki na sve-toivanski šoli poučuje flavto in je tudi letos poskrbela za brezhibno organizacijo. Pedagoginja je lahko s ponosom izpostavila številke, ki pričajo o masovnem uspehu, k temu pa gre dodati kakovost, ki je tudi tokrat prijetno presenetila člane žirije: predsedoval je prof. Marko Vatovec, pedagog na ljubljanski Akademiji za glasbo, ob njem sta sodelovala prof. Antonella Grusovin, glasbena terapevtka in prof. Maurizio Co-drich, oboist ter dirigent Pihalnega orkestra Breg. Splošna ugotovitev je, da najboljše uspehe dosegajo učenci, ki obiskujejo glasbene šole (v prvi vrsti Glasbeno matico in Center Suzuki), prva točka programa pa je pokazala, da se lahko tudi šole z glasbeno usmeritvijo ponašajo z lepimi uspehi: skupina šole Sv.Ciri-la in Metoda, ki jo je pripravil prof. Mau-rizio Marchesich ob sodelovanju kolegov Aljoše Starca, Silvie Di Marino in Veronike Carli, je ubrano in disciplinirano zaigrala fantazijo na teme Hresta-ča Petra Iljiča Čajkovskega, sicer v previdnem tempu, a dopadljivo in prijetno, v instrumentalni zasedbi, ki je poleg flavt vključila klaviature, harmoniko in kitaro. Komisija je učencem podelila nagrado za najboljšo skupino, nato pa smo prisluhnili mali violinistki Margheriti Praviloma najboljše rezultate dosegajo gojenci glasbenih šol Turel (2.r. OŠ Kajuh-Trubar iz Bazovice), ki je ob spremljavi sestre Chiare pogumno zaigrala Dvoržakovo Humoresko. Deklica obiskuje Center Suzuki, kjer študira pod mentorstvom prof. Cristi-ne Verita', pedagoginje, ki je letos na revijo poslala celo vrsto svojih malih učencev. Sledila je harmonikarka Ivana Kersevic (3.r. OŠ Bevk), učenka prof. Fulvija Jurinčiča na GM, z Galuppijevim Largom, nato prvi klavirski »čezmejni« duo, ki ga je pripravila prof. Tamara Ra-žem Locatelli: Julija Kralj (5.r. OŠ Župančič) in Mirjam Orel (5.r .OŠ Kosovel iz Sežane) sta zaigrali Romanco Ser-geja Rahmaninova, nato pa je bila na vrsti najmlajša tekmovalka, komaj petletna Palestinka Alida Igbaria, ki je ob klavirski spremljavi Laure Cigno očarala poslušalce z Gossecovo Gavotto in si prislužila tudi nagrado. Nagrado za najbolj perspektivno mlado pianistko je prejela Letizia Reggio, sedemletna učenka prof.Veresove, ki je zaigrala Frešovo Lutko, sledil je duo flavtistke Urške Petaros (prof. Erika Slama, GM) in pianista Matjaža Zobca z Wedgwoodovim Sibirskim galopom. Vrsto malih učenk šole Suzuki je nadaljevala sedemletna Virginia Riolo, ki je ob spremljavi svoje mame zaigrala Gavotto iz Thomasove opere Mignon. Cristina Verita' in Tamara Ražem Locatelli sta si s svojimi uspešnimi učenci prislužili nagrado žirije kot najboljši pedagoginji, kajti pred-njačili sta tako po številu kot po kvaliteti. Ražmova je predstavila kar štiri klavirske due in dvojica, ki jo sestavljata Rok Dolenc (2.r. NSŠ Kosovel) ter Eva Škibin (8.r. OŠ Divača) je svoj talent že dokazala na številnih tekmovanjih, svojo nadarjenost pa potrdila z izvedbo Bortkiewiczevih Ruskih melodij in plesov op.31 št.5. Kitarist Manuel Bon (3.r.OŠ Černigoj), učenec prof.Jurinčiča na GM, je zaigral Carcassijevo Etudo, nato pa je bila na vrsti ljubka glasbeno-gledališča točka, ki so jo oblikovale tri učenke prof. Jagode Kjuder (GM): Sanja Samec, Maša Kocijančič in Karol Kovic so ob spremljavi Matjaža Zobca razveselile občinstvo z odlomkoma iz Živalske vrta Cofalika in Twardowskega. Sledila sta dva pianista, tretješolec Massi-miliano Paretti (prof.Cristina Santin) z Bastienovo Rock pesmico in Nastja Maver (2.r. OŠ Gregorčič), učenka prof.Nede Sancin, z nežno Zimsko pravljico, nato pa je oder veselo preplavila skupina malih violinistov šole Suzuki, ki je pod vodstvom prof.Verita' in ob spremljavi kitarista Giorgia Badina ter basista Fabia Turela zaigrala in zapela dve romunski ljudski pesmi. Sebastijan in Eva Sikirica, učenca prof.Ražem na GŠ Sežana, sta lepo podala Claytonovo Mamino pesem, sledila je Linda Cap-pellini (prof. Ražem) s Cigličevo Una tabatiere a musique, nato sestri Gaia Valeria in Rebecca Jark, čelistka (prof. Peter Filipčič, GM) in pianistka (prof. Mojca Šiškovič), ki sta zaigrali Allegro iz Bre-valovega Concertina št.1 v F-duru. Prof. Petra Grassi (GM) se je izkazala v dvojni vlogi pedagoginje in skladateljice z učencem Leonardom Golelom (5.r. OŠ kroma Milčinski), ki je zaigral njeno skladbo Deja-vu. Flavtistka Nina Badin (prof.Ta-mara Tretjak, GM) in pianistka Chiara Turel (prof. Mojca Šiškovič, GM), sta zaigrali Naulaisov Parfum de Paris, za njimi je nastopila edina letošnja harfistka Ester Ban (l.r.NSŠ Kosovel), učenka prof. Erike Bersenda, ki je nežno podala Snoerjev Intermezzo. Slediala je kitaristka Petra Sossi (3.r. NSŠ Kosovel, učenka prof.Janoša Jurinčiča s Koshki-novim XV Oberonom, dolgo serijo nadebudnih glasbenikov pa je sklenil duo, ki je letos že osvojil izredno priznanje na državnem tekmovanju in zelo uspešno nastopil v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani: Simon Kravos in Max Zuliani, učenca prof. Ražmove, sta tako z Arenskovim Valčkom, še bolj navdušujoče pa z Glavinovo Poletno glasbo, povsem prepričala tako občinstvo kot ocenjevalno komisijo, ki ju je izbrala za nastop na tekmovanju Liceja Dante Alighieri (12. junija). Nadarjena pianista sta si zasluženo delila prvo nagrado z dvojnim pokalom, za njima se je uvrstila Linda Cappellini, občinstvo pa je svojo nagrado podelilo skupini Suzuki, ki je za svoj nastop prejela tudi plaketo. Tudi žirija je dobila lep poklon, likovni izdelek, ki so ga oblikovali učenci šole Sv.Cirila in Metoda pod mentorstvom prof. Nadje Doljak, skratka, prav lep in doživet glasbeni praznik, ki ga je ravnateljica Fiorella Benčič sklenila s prisrčno zahvalo vsem, ki so v pobudo vložili svoj trud in svoje znanje. Katja Kralj 8 Petek, 22. aprila 2011 TRST / INDUSTRIJA - »Črne številke« tržaškega gospodarstva, več sto delavcev na prepihu Sindikati in industrialci pozivajo politike, naj si zavihajo rokave FIM in UILM: Županski kandidati naj iščejo rešitve - Razeto (Confindustria): V Trst moramo privabiti investicije Tržaška industrija preživlja zelo težke trenutke, dolgoročnih rešitev za izhod iz kočljivega položaja pa ni videti. Delež industrije v tržaškem BDP-ju znaša manj kot enajst odstotkov, kar je za krajevno gospodarstvo skrb vzbujajoče. Pokrajinski vodstvi kovinarskih sindikatov FIM in UILM sta po včerajšnjem skupnem zasedanju pozvali tržaške županske kandidate, naj se sestanejo s sindikati in se odkrito zavzamejo za rešitve. Na podobni valovni dolžini je tržaška Confindustria, njen predsednik Sergio Razeto prav tako vztrajno poziva politiko, naj se ukvarja z gospodarskim razvojem tržaške pokrajine. Dramatični podatki o delovnih mestih FIM in UILM naštevata »črne številke« o krčenju delovne sile v največjih krajevnih industrijskih podjetjih. Podjetje Ser-tubi je zaprosilo za vključitev 200 uslužbencev v enomesečno dopolnilno blagajno, socialni blažilci za 220 uslužbencev družbe Fincantieri pa naj bi trajali eno leto. Ladje-delniški velikan je žrtev krize celotnega sektorja in pomanjkanja naročil italijanske države. Visokotehnološka multinacionalka Alcatel naj bi zaradi delokalizacije dela proizvodnje (seli se v Romunijo) v teku enega leta v Trstu izbrisala 220 prekernih delovnih mest (od skupnih 540). Družba Wartsila bo v dopolnilno blagajno vpisala sto delavcev, in sicer zaradi prestrukturiranja italijanske veje in preselitve nekaterih storitev na Finsko (storitve za stranke) in Nizozemsko (skladiščenje rezervnih delov). V Sinhrotronu pa bodo do konca tega leta odpovedali sodelovanje s 50 prekernimi delavci. Sindikata ob tem ponovno odpirata vprašanje načrtovanega zaprtja škedenjske železarne (zaprli naj bi jo v letu 2015 ali celo 2013), od katerega je odvisna usoda 500 delavcev in povezanih podjetij. Z usodo železarne je med drugim tesno povezana prihodnost podjetja Sertubi. FIM in UILM obenem opozarjata na nejasen položaj družbe Insiel, pri kateri ni jasne dolgoročne politične vizije, tako da je vseh 450 uslužbencev v bistvu na prepihu. Na »črnem seznamu« ni podatkov o izgubljenih delovnih mestih v malih podjetjih terciarnega sektorja in povezanih dejavnosti, »za katere se javne uprave niso zanimale,« trdita pokrajinski vodstvi obeh sindikatov. FIM in UILM ocenjujeta, da je ob industrijskem posledično ogrožen tudi storitveni sektor, s tem pa tudi samo gospodarsko in družbeno ravnovesje tržaške po- Dvesto izmed 230 delavcev tovarne Sertubi so vpisali v izmenično enomesečno dopolnilno blagajno. Podjetje proizvaja letno več tisoč ton cevi za vodovode in kanalizacije, nazadnje pa so se skladišča zaradi preklicanih naročil napolnila. Usoda podjetja je tesno povezana z zaprtjem oziroma preureditvijo škedenjske železarne kroma krajine. Na včerajšnjem zasedanju so se sindikalisti strinjali, da se vse to dogaja ob »brezbrižnosti politike«. Zaradi tega vabijo vse tržaške županske kandidate, naj se se-stanejo s sindikati, predstavijo svoje programe za industrijski in podjetniški razvoj ozemlja ter naj se zavzamejo za konkretne in učinkovite rešitve. Razetov recept: Inovativnost in pristanišče Predsednik tržaške zveze industrial-cev Confindustria (in predsednik družbe Wartsila Italia) Sergio Razeto se je v izjavi za Primorski dnevnik v bistvu pridružil pozivu sindikatov. Z »nasprotnega boka« se prav tako obrača na politike in jih poziva, naj se ukvarjajo z gospodarskim razvojem mesta. Tovrstna stališča in zahteve glasno zastopa že dalj časa, sam pa srčno upa, »da bo neskončni odmev nekdaj deležen odgovora«. Razeto razlaga, da je za nekatere velike družbe, kakršni sta Fincantieri in Wartsila, kriza nastopila pozneje, tudi zanje pa je zelo trd oreh, saj je ponovni zagon ladjedelništva zelo počasen. Na splošno velja, da se bomo s finančnimi in gospodarskimi nihanji ukvarjali vedno, jasno pa je, da mora Trst privabiti podjetja in naložbe. Predvsem inovativna podjetja se bodo spet postavila na noge, celotno ozemlje pa bi si opomoglo z industrijskim polom oziroma povezovanjem med podjetji in tukajšnjimi znanstvenimi ustanovami. »Potrebujemo močno pristanišče in inovativnost, skratka staro in novo,« meni Razeto. (af) OŠ MILČINSKI - Obisk avtorjev kuharske knjige Škrobek je kuhal na Katinari V sredo, 20. aprila, sta na Osnovno šolo Frana Milčinskega prišla avtorja kuharske knjige in mesečnega prispevka za mladinsko revijo Galeb z naslovom »Škro-bek kuha«. Peter Ferluga si za vsak recept izmisli primerno zgodbico, ki jo nato Chiara Sepin skrbno ilustrira. Vse še opremita z navodili in slikovnim materialom, ta- ko da je otrokom potek dela čim bolj jasen. Z njima so otroci 1. in 2. razreda pripravili dva velikonočna recepta: miške in kokoške. Ker je bila priprava receptov zelo zabavna, se jima učenci posebno zahvaljujejo in vsem bralcem Primorskega dnevnika voščijo prijetne velikonočne praznike. Učiteljica Ljuba Zmerjal in tepel ligaše ter grozil Fedrigi Severna liga je včeraj dopoldne na Trgu sv. Jakoba priredila javno srečanje z županskim kandidatom in poslancem Massimilianom Fedrigo, žal pa je kar na trgu prišlo do neljubega dogodka. Moški se je približal skupini in začel zmerjati ligaše, nakar je enega izmed aktivistov dvakrat udaril s pestjo. Pre-pirljivec se je skoraj dokopal do Fedri-ge, ostali pa so ga ustavili. »Glej slučaj, pravkar sem govoril o problemu varnosti pri Sv. Jakobu,« je v tiskovnem sporočilu izpostavil Fedriga in podčrtal, da napeto politično ozračje požene korenine v najbolj krhkih glavah. Susanna Camusso na skupščini CGIL Dvesto deželnih kadrov in delegatov sindikata CGIL se bo danes ob 9.30 udeležilo skupščine v Narodnem domu v Trstu. Poročilo bo podal deželni tajnik Franco Belci, sklepna govornica pa bo okrog 13. ure državna tajnica Susanna Camusso. Obsodba zaradi __ stečaja For Trans Tržaška policija je odvedla v zapor 65-letnega podjetnika B. V.-ja, ki je bil obsojen na dve leti in 10 mesecev zaradi goljufivega stečaja podjetja For Trans. Do stečaja je prišlo leta 2007, pred dnevi pa je policija že aretirala pooblaščenega upravitelja podjetja, ki se je ukvarjalo s carinskimi in špediterskimi postopki ter s skladiščenjem. B. V. in ostali družabniki so si prilastili denar podjetja in ga tako oškodovali za štiri milijone evrov. V stečaj je šlo tudi drugo podjetje, katerega družabnik je bil prav tako B. V. Ogled Rilkejeve steze Občina Devin-Nabrežina in Miramar-ski morski rezervat WWF prirejata od aprila do oktobra brezplačne vodene oglede po Rilkejevi stezi in okolici. Prvi vodeni ogled z naslovom »Modri drozg in njegov habitat« bo v ponedeljek, zbiranje ob 10. uri pri turističnem uradu v Sesljanu. Med triurnim sprehodom bo mogoče opazovati ptice, ki živijo na območju strmih skal. Informacije in rezervacije: tel. št. 333-9336060, e-naslov giovanna@riservamarinamiramare.it Parkirišča v Barkovljah Občina Trst potrjuje, da bodo parkirišča v Barkovljah še naprej brezplačna. Namigi v zvezi z domnevno uvedbo parkirnin so brez osnove, občinska uprava nima tega namena, te možnosti pa ne predvideva niti občinski prometni načrt. PREISKAVA - Nabrežinski karabinjerji, tržaška občinska policija in državno tožilstvo v Trstu V nekaj mesecih zasegli 18 kg marihuane Šest aretiranih in 18 prijavljenih, večinoma gre za Tržačane - Začelo se je z zasegom nekaj gramov hašiša, novembra pa so odkrili nasad konoplje pod Križem Več mesecev trajajoča preiskava, v okviru katere so nabrežinski karabinjerji in tržaški občinski policisti konec novembra lani zasegli 300 kvadratnih metrov obsežno zemljišče s plantažo indijske konoplje na območju kriškega Šonika, se je pred dnevi zaključila. Obračun je bogat, saj so preiskovalci s skupnimi močmi priprli šest ljudi, 18 pa so jih prijavili na prostosti. Večji del vpletenih je iz Trsta, ostali so iz Gradeža in Vidma. V okviru preiskave, ki jo je koordiniral javni tožilec Giorgio Mi-lillo, so zasegli 18 kilogramov marihuane, kilogram hašiša, omenjeno zemljišče pod Križem in 20.000 evrov v gotovini. Zasežena droga je na trgu vredna okrog 180.000 evrov. Vse se je začelo pred nekaj meseci, ko je občinska policija na območju Senenega trga zasegla nekaj deset gramov hašiša. Razvila se je preiskava, v okviru katere so v naslednjih tednih in mesecih ugotovili, kdo razpečuje hašiš in marihuano mladim Tržačanom. Najprej so aretirali tri razpečevalce, in sicer 37-letnega Videm-čana Luco Marchesinija, 36-letnega Gradežana Christiana Lugnana in 22-letnega Tržačana Denisa Melle-ja. Preiskovalcem je bilo jasno, da so zasežene mehke droge domače proizvodnje, konopljo naj bi gojili nekje v bližini. Za zapahi sta se medtem znašla še dva raz-pečevalca, Tržačana Enrico Bertoli (47 let) in Alessan-dro Cernaz (42). Do ključnega zasuka je prišlo novembra lani, ko so nabrežinski karabinjerji aretirali lastnika zemljišča nad Obalno cesto, 42-letnega tržaškega trgovca Mas-similiana Ambrosina. Pod Križem so odkrili plantažo z 80 že obrezanimi rastlinami konoplje, v Ambrosi-novem stanovanju v Ulici Corti (v starem mestu) pa je bilo kar 17 kilogramov posušene marihuane. »Doma-čica« je polnila domala vse kotičke stanovanja, spravljena je bila v omaricah, konzervah, celofanskih vrečah in steklenih posodah. To še ni bilo vse, v nadaljevanju preiskave so v drugem tržaškem stanovanju odkrili rastlinjak z umetno razsvetljavo, klimatizacijo in 50 semeni indijske konoplje. 37-letni B. C., ki je imel doma tudi priročnik za gojenje marihuane, si je prislužil sodno prijavo. Kot je povedal poveljnik nabrežinskih karabi-njerjev Fabrizio Pinori, se je delo zaključilo v sredo z zadnjimi štiridesetimi hišnimi in osebnimi preiskavami, med katerimi je prišlo do zasega 300 gramov hašiša in marihuane. Skupno so prijavili na prostosti 18 ljudi, med temi je 13 Tržačanov, trije so iz Gradeža. Preiskavo so sprva imenovali »Chef«, ker je večina osumljencev delala v gostinskem sektorju, nato pa so jo preimenovali v »Kebab«. Preiskovane osebe so po telefonu s to besedo označevale predmet kupoprodaje, namesto turških dobrot pa so prodajale »travo«. (af) Majhen del zasežene marihuane in denar, ki naj bi izviral iz njene prodaje karabinjerji / TRST Petek, 22. aprila 2011 9 1 ŠOLSTVO - Na zavodu Stefan predstavili izkušnjo študijskega staža v ZDA Za ameriškimi študenti glede priprave niso zaostajali Štirje dijaki kemijsko-biološke smeri v kolidžu v Woosterju - Dijakinjama izročili Kugyjevo nagrado Za ameriškimi študenti glede priprave niso zaostajali, izkušnja v ameriškem kolidžu pa jim je dala možnost tudi spoznati ameriški šolski in univerzitetni sistem ter način življenja. Govorimo o štirih dijakih petega letnika kemijsko-biološke smeri Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana, ki so se v februarju dva tedna mudili v Združenih državah Amerike, kjer so opravili študijski staž na kolidžu v mestu Woo-ster in na Univerzi v Ohiu. Svojo izkušnjo so Rudi Balzano, Lea Lorenzi, Jan Zaccaria in Mojca Ziberna v sredo popoldne v zbornici zavoda Stefan skupaj z ravnateljico Mileno Padovan predstavili profesorjem, staršem in predstavnikom sponzorjev, ki so podprli pobudo (gre za Zadružno kraško banko, družbo KB 1909, podjetje Cogeco, agencijo Aurora, Slovensko dobrodelno društvo in ŠD Kontovel, ki je dalo na razpolago kombi za vrnitev iz Benetk). V Ameriki so se Rudi, Lea, Jan in Mojca skupaj z ravnateljico Pa-dovanovo in profesorico Silvo Meulia mudili od 19. februarja do 3. marca, v tem obdobju pa so prvi teden sledili lekcijam in opravljali laboratorijske vaje v kolidžu v Woosterju in na Univerzi v Ohiu, medtem ko je bil drugi teden namenjen v glavnem obisku ameriške prestolnice Washington. V Woosterju, manjšem mestecu v zvezni državi Ohio, je četverica delovala na tamkajšnjem kolidžu in na inštitutu za agrikulturo Univerze v Ohiu pod mentorstvom prof. Deana Frage in tržaške rojakinje prof. Tee Meulia. Dijaki zavoda Stefan so tam sami pripravili projekt, s katerim so hoteli prikazati postopek reakcije na množično podvajanje DNK-ja. V laboratorijih pa so opravili meritve koncentracije DNK-ja v vzorcu za točno določitev koncentracije ostalih reagentov. Projekt so v ZDA nadaljevali tudi po njihovem odhodu in zdaj čakajo, da jim pošljejo rezultate. Izkušnja je dijakom pomagala tudi spoznati način dela na ameriškem kolidžu in univerzi: woosterski kolidž je zaseben, devetdeset odstotkov študentov pa prejema štipendijo, na predavanjih se profesor večkrat ustavi, saj pričakuje, da bodo študentje razmišljanje razvijali naprej. V ko-lidžu je tudi mogoče gojiti več kot dvajset športnih panog, se kulturno udejstvovati z zborovskim petjem, igranjem v orkestru ali gledališko dejavnostjo. Krajevna skupnost v mestecu, ki šteje okoli 23.000 prebivalcev, živi s to ustanovo, saj se udeležuje tako športnih tekem kot kulturnih prireditev. Obisk krajevne srednje šole jim je nudil vpogled tudi v tamkajšnji šolski sistem. Šola je državna, vanjo zahaja kakih 15001600 dijakov, ki ostajajo v šolskih prostorih Na srečanju so poleg prikaza izkušnje staža v ZDA (desno) nagradili tudi dijakinji Ajlin Visentin in Mojco Ziberna, ki sta zmagali na lanski izvedbi Kugyjeve nagrade (spodaj s prof. Saro Čok) KROMA od 7.30 do 16.-17. ure, saj se tam nahaja vse - od restavracije in telovadnice do bazena in dvoran. Zanimivo je, da ni stalnih razredov, kot jih poznamo pri nas: vsak dijak si poleg stalnih izbere tudi druge predmete in se seli v predavalnice, kjer poteka pouk in kjer lahko naletiš na dijake različnih starosti, saj se sestava razreda stalno spreminja. Seveda so Rudi, Lea, Jan in Mojca spoznali tudi tamkajšnje vrstnike, ki prihajajo od vsepovsod, pri vseh pa so naleteli na odprtost in pripravljenost pomagati, seznanili pa so se tudi s krajevno stvarnostjo, katere del so med drugim verske lo- čine, kot so npr. Amishi, katerih način življenja izključuje rabo modernih naprav. Omeniti velja, da so dijaki zavoda Stefan obiskali tudi slovensko restavracijo v Cle-velandu, v Washingtonu pa so si ogledali najpomembnejše spomenike in muzeje, od Bele hiše, Kapitola in vojaškega pokopališča Arlington pa do naravoslovnega muzeja in Kongresne knjižnice. Skratka, nadvse zanimiva in koristna izkušnja, ki so jo ravnateljica Padovanova in dijaki na sredinem srečanju prikazali tako v besedi kot v sliki, saj so bivanje v Ameriki ovekovečili s številnimi fotografskimi posnetki. Oris staža v ZDA pa ni bila edina točka na sporedu srečanja. Prof. Sara Čok je namreč izročila denarni del lanske izvedbe nagrade Juliusa Kugyja, ki jo razpisuje Pokrajina Trst, dijakinjama Ajlin Visentin in Mojci Ziberna, ki sta s svojim delom, posvečenim čistemu in zdravemu zraku, svoji šoli priborili zmago v kategoriji višjih srednjih šol. Tudi letos se na šoli pripravljajo na sodelovanje na natečaju za Kugyjevo nagrado, katerega tema je tokrat recikliranje odpadkov. Ivan Žerjal OB 25. APRILU Polaganja vencev k spomenikom padlim Tržaška pokrajinska združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo danes polagala vence k vsem tržaškim spomenikom in obeležjem padlim za svobodo. Zbirališče bo ob 9. uri v Ulici Massimo DAzzeglio. V ponedeljek, 25. aprila, bo delegacija položila venec tudi v Rižarni na osrednji proslavi. Miljska občinska uprava se bo svojim padlim poklonila danes: ob 14.30 bo delegacija krenila s Trga Marconi in položila vence k spomenikom in obeležjem Alme Vivoda, E. Maria-nija in O. Buttoraza, na partizanskem pokopališču, k spomeniku pri Korošcih, k spomeniku L. Maura v starih Miljah in spomeniku pri Čamporah. Skupna delegacija Pokrajine in Občine Trst bo danes ob 8.30 štar-tala s trga za županstvom in vence položila v spominskem parku pri Sv. Ju-stu, k spomeniku padlim od Sv. Ane, iz Škednja in s Kolonkovca, ob spominsko ploščo padlim antifašistom v Ul. DAzeglio, ob ploščo padlih Slovencev in Italijanov v NOB na Vrdel-ski cesti pri Sv. Ivanu, v Ul. Ghega, kjer so nacisti leta 1944 obesili 51 nedolžnih (in ne 41, kot smo včeraj pomotoma zabeležili) in na strelišču na Opči-nah ob obeležje 5 obsojencev drugega tržaškega procesa in 71 ustreljenih talcev. Ob 15.15 pa se bosta delegaciji pridružili miljski občinski upravi na slovesnosti ob obeležju Alme Vivida v Ul. Pindemonte. VZPI-ANPI sekcija Dolina-Mačkolje-Prebeneg, SKD Vodnik in taborniki RMV vabijo na svečanost ob 66. obletnici osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim v NOB v Dolini »na Taborju«. Priložnostni govornici bosta senatorka Tamara Blažina in predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat. Sodelujeta Pihalni orkester Breg in MoPZ V. Vodnik. Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost v ponedeljek, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku padlim na Istrski ulici 192. Slavnostna govornica bo novinarka Poljanka Dolhar, sodeluje Mladinski pevski zbor Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja. Jutri ob 15.30 bo Odbor polagal cvetje k spomenikom padlim na pokopališču pri Sv. Ani in na vojaškem pokopališču v Ul. della Pace. OBČINA TRST - Prijava dohodkov Od torka na voljo obrazec Unico 2011 Občina Trst obvešča, da bo obrazec za prijavo dohodkov Unico 2011 treba poslati izključno po telematski poti, neposredno ali preko posrednikov, do 30. septembra 2011. Izvzete so fizične osebe, ki ne morejo predložiti obrazca 730/2011, ker nimajo delodajalca oz. pokojnine, dalje osebe, ki sicer lahko predložijo obrazec 730/2011, vendar morajo prijaviti nekatere dohodke oz. podatke na obrazcu Unico (RM, RT, RW, AC). Dalje so izvzete osebe, ki morajo prijaviti dohodke za pokojne davkoplačevalce in osebe, katerih dohodki zaradi prenehanja delovnega razmerja niso obdavčeni. Občina Trst dalje sporoča, da je pristojna le za delitev obrazcev (fasciklov št. 1 in 2) in ne nudi informacij glede izpolnjevanja. V fasciklu št. 1 je tudi t.i. obrazec Unico Mini 2011, ki je namenjen davkoplačevalcem, ki se soočajo z najbolj preprostimi situacijami. Občina davkoplačevalcem priporoča, naj predhodno preverijo dejansko potrebo po dvigu obrazcev, vsekakor bodo posameznikom izročili le po en obrazec, ki ga je mogoče naj- ti tudi na spletnih straneh ministrstva za finance oz. Agencije za prihodke (www.fi-nanze.it in www.agenziaentrate.it). Zainteresirani lahko zaprosijo za obrazec Unico 2011 od torka, 26. aprila, na sedežih občinskih izpostav, katerih urniki so sledeči: na izpostavah za Zahodni Kras (Prosek 220), Vzhodni Kras (Do-berdobska ulica 20/3 na Opčinah), Sv. Vid-Staro mesto (Ul. Locchi 23/b) in Val-maura-Naselje sv. Sergija (Ul. Paisiello 5/4) od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 14. uro in 16.30. Na izpostavah za Rojan-Greto-Barkovlje (Rojanski trg 3/3), Novo mitnico (Ul. Giotto 2) in Sv. Jakob (Ul. Caprin 18/1) od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro, ob torkih in četrtkih tudi med 14. uro in 16.30. Javni subjekti in zasebniki, ki potrebujejo precejšnje število obrazcev, se lahko obrnejo neposredno na občinski urad za stike z javnostjo v Ul. Procureria 2/a od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 14.30 in 17. uro. BARKOVLJE - V domačem društvu Pokušali in ocenjevali so kruh, sladice, vino in oljčno olje Leto je naokoli in tudi tokrat so okoliški vinogradniki in pridelovalci oljčnega olja svoje izdelke predstavili na tradicionalni barkovljanski prireditvi Pokušnja kruha in vina in ekstra deviškega olja. V soboto zvečer se je v barkovljanskem društvu kar trlo obiskovalcev, ki so se udeležili kulinarične in vinske po-kušnje, ki pa je bila tudi razstava različnih vrst kruha in sladkih dobrot. Prireditev, ki jo člani društva pripravljajo vsako leto že več kot dve desetletji, je privabila okrog 80 gostov, izvedbo dogodka pa so tudi tokrat omogočili številni sponzorji. Kot vsako leto, je tudi tokrat sobotna degustacija vin in olj potekala v sproščenem in prazničnem vzdušju. Kruh iz različnih mok, oliv, čebule ... so spekle in v društvo prinesle naslednje pridne gospodinje: Lidia, Sabina, Marija, Nevia, Liliana, Graziella in Anita, blažen med ženami pa je bil tudi letos gospod Renato. Naj povemo, da so sladke kolače spekle Ida, Marija in Sabina. Seveda pa je bilo najbolj zabavno ob kapljici domačega vina, ki se h kruhu in oljčnemu olju odlično poda. Letos je v društvo prispelo kar 13 vzorcev belega vina in 8 črnega vina, strokovna žirija pa je v ožji izbor uvrstila bela in črna vina štirih pridelovalcev. Tudi letos so tako kot običajno vina prispevali kmetovalci, katerim vinogradništvo predstavlja večinoma ljubiteljsko dejavnost. In kakšni so rezultati letošnjega "vinskega" dogajanja v barkovljanskem društvu? Žirija je naslov najboljšega vinarja v kategoriji belih vin pripisala Martinu Kovaču, drugo mesto je zasedel Luciano Jagodic, tretje mesto pa Dario Mosetti. Žirija je svojo izbiro utemeljila tudi z ra- zlago, da so bila vsa vina odlična, čeprav je bilo lansko poletje zelo deževno. V kategoriji črnih vin pa je prvo mesto zasedel Boris Kovač, z drugim mestom se je okitil Ivan Taučer, tretje mesto pa je zasedel Martin Kovač. Kot že veleva tradicija in kot se za tovrstni družabni dogodek spodobi, je svoj glas oddalo tudi občinstvo. Glas ljudstva je bil - kar se belih vin tiče - zelo podoben tistemu od komisije, saj sta se na prvih dveh mestih obdržala Martin Kovač in Luciano Jagodic, tretje mesto pa si je po oceni publike prislužil Franko Starec. V kategoriji rdečih vin pa je vrstni red nekoliko obrnjen. Po mnenju publike je najboljše vino naredil Ivan Taučer, drugo mesto je pripadlo Martinu Kovaču, tretje mesto pa Borisu Kovaču. Že tretje leto zapored pa so v barkovljanske društvu okušali in ocenjevali tudi oljčno olje. Žirija je prejela 8 vzorcev olja, od katerih je bilo 6 dobrih, eno naj bi "zavrelo", drugo pa naj bi bilo, kot je ocenil Edvin Žerjal, "žaltavo". Poznavalci olj so v soboto zvečer nagradili tri pidelovalce oljčnega olja: Libero Puzzer si je prislužil prvo mesto, drugo mesto je zasedel Franko Starec, s tretjim mestom pa je komisija okitila Ermesa Sartorija. Družaben sobotni večer se je nadaljeval še tudi potem, ko je bilo glasovanje že končano. Za okoliške vinogradnike in pridelovalce oljčnega olja pa je nekoliko bolj resno srečanje v društvenih prostorih potekalo v ponedeljek zvečer, ko je dober poznavalec vin Mario Gregori letošnjim nagrajencem podal nekaj nasvetov, kako bi v prihodnje žlahtno kapljico lahko še izboljšali. (sč) 1 0 Petek, 22. aprila 2011 TRST / LJUBITELJSKA KULTURA - Premiera SKD Igo Gruden Odkritosrčna lažnivka -humoristična kriminalka Tekst francoskega dramatika Acharda je režiral Gregor Geč Ljubezenski trikotnik (ali celo pete-rokotnik), skrivnostni umor, preiskava na labilni meji med lažjo in resnico ter seveda nepričakovana rešitev zapleta so elementi zabavne kriminalke, s katero so se člani dramske skupine SKD Igo Gruden podali v novo gledališko pustolovščino. Tekst francoskega dramatika Marcela Acharda Odkritosrčna lažnivka sestavlja zaporedje zaslišanj, ki se dogajajo v sodni pisarni, sloni na pogovorih v okviru statičnega dogajanja, zahteva »memo-riranje« in spretno vodenje »ping pong« replik: skratka ni ravno to, kar bi po krajši in neposredno prikupni poti privedlo do uspeha. Šesterica igralcev pa se je sama postavila pred izziv; nastopajoči so namreč soglasno izbrali tekst, saj so pri iskanju umetniških sredstev za učinkovito uprizoritev lahko upravičeno zaupali v izkuš- nje in ustvarjalnost svojega mentorja Gregorja Geča. Letošnja društvena produkcija je doživela premiero v sredo v dvorani Igo Gruden v Nabrežini pred polnoštevilnim občinstvom, ki je z zanimanjem sledilo razvoju kriminalke s humorističnim, bulvar-skim priokusom. Lahkoživa sobarica Josefa je os celotne zgodbe, sodnik Sevigne pa motor zapleta; ona je osumljena umora ljubimca Miguela, s katerim je vedno imela sredozemsko razburljive odnose, on pa je prepričan v njeno nedolžnost in si prizadeva za njeno osvoboditev tudi, ko se ona odloči za samoobtožbo. V umor sta navidezno bolj posredno vpletena tudi bankir Beaurevers, ki ima razmerje s sobarico, in njegova nezvesta žena, na katero bo ob koncu padla vsa krivda. V trenutku, ko naj bi vse postalo jasno, Mladi igralci po in pred predstavo kroma več fotografij na WWW.primorski.eu pa se resnica prikaže v drugačni luči artikulirane spletke ljubimcev, ki se mojstrsko skušajo znebiti zakonske »nadloge«. Struktura predstave ne ponuja igralcem olajšave efektno razgibanih prizorov ali tipizacije karakternih likov; delo sloni na izrazu in na besedi, zato je vsa pozornost usmerjena le v igralca, bolj kot v situacijo. Dejstvo, da je pozorno občinstvo v glavnem doživelo napetost kriminalke, potrjuje, da je režiser vodil ekipo do pravega tempa in da je komične učinke oblikoval v detajlih posameznih kreacij. Nastopajoči niso karikirali vlog, temveč so jih za kre-dibilnost žanra obarvali z odmerjeno uporabo mimike; kretnje so bile primerno neizumetničene, govor pa bi predvsem pri nekaterih potreboval večjo pozornost do razločne izgovarjave, saj nerazumljivost replik pri tovrstnem tekstu prikrajša gledalca za pomembne prehode preiskave. Dogajanje se vrti okrog sobarice, ki prevzame vse sogovornike s svojim temperamentom in hkrati z zapeljivostjo, sodnik pa drži vse niti zgodbe z vodilno vlogo in stalno prisotnostjo na odru. Prvo je dokaj pristno odigrala Valentina Krebel, v drugega pa se je s smislom za humor vživel Sandi Paulina. Pola vsakega prizora sta sodnik in sodni pisar, ki sta našla dobro medsebojno ravnovesje med držo »šefa« in zainteresiranim prizadevanjem vajenca, Daniela Doza. Odmaknjen bankir z dvojnim obrazom je bil Damjan Gomizelj, njegova žena, stereotipno snobovska gospa visoke družbe, je bila Sara Bukavec. Katarina Ka-riž pa se je pojavljala v kredibilni vlogi sodnikove žene. (ROP) DEVIN - Poseg sta omogočila Lions Club in ZKB Restavrirana slika Sliko koroškega slikarja iz 19. stoletja so hudo poškodovali med 1. svetovno vojno Lions Club in Zadružna kraška banka sta poskrbela za hvalevredno dejanje, ki ga bodo posebno veseli verniki devinske župnije in ljubitelji sakralne umetnosti. V sredo so na Devinskem gradu predstavili restavrirano sliko, na kateri je upodobljen zelo mlad Janez Krstnik, ki drži v levi roki križ, z desno pa boža jagnje; v ozadju je bukolično gričevnato okolje, sredi katerega teče reka. Slika, ki jo krasi tudi pozlačen okvir, je delo koroškega slikarja Carola Fr. Burger-ja iz 19. stoletja. Lastnica umetnine je župnija sv. Janeza Krstnika iz Devina. Med prvo svetovno vojno so bombe, ki so padle na devinsko cerkev, hudo poškodovale sliko. Po zaslugi Lions Cluba in ZKB pa je končno pridobila prvotni sijaj. Včeraj danes Danes, PETEK, 22. aprila 2011 LEONIDA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.52 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 9.13 Jutri, SOBOTA, 23. aprila 2011 VOJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,2 stopinje C, zračni tlak 1019,5 mb raste, veter 5 km na uro jug, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 13,6 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 23. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Kino Na oddelku klasične filologije Univerze v Ljubljani je zagovarjala doktorsko nalogo Jadranka Cergol Novopečeni doktorici znanosti iskreno čestitamo vsi člani družin Cergol, Gabrovec, Kobau, Sedmak, Skerk in Škerlavaj TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.15, 20.00, 22.00 »Cappuccetto rosso sangue«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Limitless (dig.)«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.30, 22.20 »Rio (dig. 3D)«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »Faccio un salto allAvana«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Habemus Papam« Čestitke V Hribenci naš prijatelj DARJO živi, ki danes svoj lepi jubilej slavi. Še na mnoga leta, zdravja, sreče in veselja ti želita tvoja zvesta prijatelja. Kdo sta? Živijo Darjo, živijo 7x10! S Izleti AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »World invasion«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »L'altra verita«. CINECITY - 16.20, 18.50, 21.30 «World Invasion«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Cappuccetto rosso sangue«; 16.10, 17.10, 18.10, 19.10, 20.10, 21.10, 22.10 »Rio 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Habemus Papam«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Limitless«; 16.30, 20.00, 22.10 »Scream 4«; 21.30 »The next three days«. FELLINI - 17.30, 19.45, 22.00 »Come lo sai«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Limitless«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Poetry«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10, 19.30, 21.50, 0.10 »Obred«; 21.20, 23.40 »Usodni«; 18.50, 21.10, 23.30 »Kraljev govor«; 16.50 »Hitro maščevanje«; 17.00, 19.10 »Rio« (sinhro). KOPER - PLANET TUŠ 18.50 »Justin Bieber 3D«; 21.10, 23.30 »Odklenjen«; 16.00, 20.50, 23.20 »Gola zabava«; 15.50, 16.40, 18.00 »Rio 3D« (sinhro.); 16.10, 18.40, 21.15, 23.45 »Teden brez pravil«; 15.10, 17.20, 19.30 »Hop - sinh.«.; 21.40 »Zajčja luknja«; 20.10, 22.40 »Kako veš«; 16.30, 19.05, 21.05 »Vitez in sitnež«; 18.30 »Hitro maščevanje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cappuccetto rossoo sangue«; Dvorana 2: 17.00, 20.30 »Rio 2D«; 18.30, 20.20, 22.15 »Faccio un salto allAvana«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »El cantante«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Rio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST organizira večdnevni izlet po Makedoniji od 28. julija do 7. avgusta. Če se nam nameravate pridružit lahko pokličete na tel. 040 220155 (Livio) kjer boste dobili potrebne informacije. Pohitite. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na avtobusni izlet k Sv. Ur-hu pri Ljubljani in v Kamniško Bistrico ki bo 15. maja. Podroben program izleta bomo objavili v rubriki Planinski svet. Prijave sprejemamo na tel. štev. 040 220155 (Livio) SKD TABOR OPČINE prireja v četrtek, 12. maja, izlet v Verono in vožnjo z ladjo po Gardskem jezeru. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Zadnji rok za vpis je v ponedeljek, 2. maja. Info od 16. do 19. ure na tel. št. 040213945 ali 040-211936 ob uri kosila. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinari-ka od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovi-ce v Samatorco, kjer bo odprtih kar 8 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 13.00 uri. Loterija 21. aprila 2011 Bari 46 27 26 13 6 Cagliari 26 49 53 85 38 Firence 64 5 76 49 90 Genova 87 28 69 56 60 Milan 72 48 20 36 16 Neapelj 4 16 38 5 43 Palermo 31 22 13 11 51 Rim 35 80 74 9 24 Turin 35 86 39 66 69 Benetke 85 54 35 51 70 Nazionale 8 25 20 89 87 Super Enalotto St. 48 8 14 23 25 45 69 jolly 78 Nagradni sklad 2.920.685,21 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 44.874.374,69 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 584.137,04€ 13 dobitnikov s 5 točkami 33.700,22 € 1.942 dobitnikov s 4 točkami 225,59 € 65.510 dobitnikov s 3 točkami 13,37 € Superstar 78 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 22.559,00 € 272 dobitnikov s 3 točkami 1.337,00 € 3.935 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.886 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 49.570 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 22. aprila 2011 1 1 9 Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti v soboto, 23. aprila. LICEJ A.M. SLOMŠKA obvešča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti v soboto, 23. aprila. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med velikonočnimi prazniki zaprti v soboto, 23. aprila. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2011/2012. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do srede, 18. maja, do 17. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad na šolstvo, tel. št. 040-2017375. ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori od 19. do 26. junija (od 8. do 11. leta); jahalni Krpanova kobila v Sev-nem od 26. junija do 1. julija (od 4. razreda dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sev-nem od 26. junija do 1. julija (od 4. raz. dalje); kemijski Čarobni napoj v Ljubljani od 3. do 9. julija (od 3. razreda dalje); biološki Morska zvezda v Piranu od 10. do 15. julija (od 3. razreda dalje); raziskovalni Časovni stroj v Trstu od 18. do 22. julija (od 4. razreda dalje); angleški Jezikajte! v Postojni od 21. do 26. avgusta (od 2. razreda dalje); delavnico Mišk@ v Trstu od 29. avgusta do 2. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah; delavnico Poglej ptička! v Trstu od 5. do 9. septembra (od 2. razreda dalje) biologija in fotografija. Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 30. maja. Ü3 Obvestila AGRARNA SKUPNOST, JUSI IN SRENJE tržaške pokrajine, Združenje zasebnih kraških lastnikov, Kmečka zveza sporočajo občanom da lahko podpišejo peticijo« za ustavitev postopka in prekinitev novogradnje in potenciranja elektrovoda Terne s.p.a. in predstavitev predloga za novo načrtovanje vseh elektrovodov z njihovo ozemljitvijo ob avtocestni trasi » v gostilni Gruden in v Štalci v Šempolaju, ter v raznih javnih lokalih v Nabrežini. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo danes, 21. aprila, in v ponedeljek, 2. maja zaprta za dopust. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da v petek, 22. aprila, vadba odpade. Anticipirana je na danes, 21. aprila, z istim urnikom (18.0020.00) v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbero Az-zurro obveščajo, da bo brezplačna ludo-teka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Predvidene delavnice: 27. aprila: »Osebne torbice«, »Moje ime v barvi«; 22. in 29. aprila: »Verižice s cvetja«, »Velikonočna kokoška Pi-na«. Informacije na tel. št. 040-299099 od 8. do 13. ure. SDGZ prireja v petek, 6. maja, seminar na temo novih pravil INCOTERMS 2010, ki veljajo v blagovnem prometu. V italijanščini bo predaval izvedenec dr. prof. Maurizio Favaro. Prijave zbira tajništvo SDGZ do 22. aprila 2011. Dodatne informacije glede kotizacije, podrobnega programa in prijavnice so na razpolago na tajništvu SDGZ 040-6724823 in na spletni strani www.sdgz.it. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča, da bo danes, 22. aprila, tržaški urad zaprt. TELOVADBA ZA GOSPE V ZRELIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da telovadba v petek, 22. aprila odpade. Obenem vabi vse, ki bi želele telovaditi v dobri družbi, da se nam pridružijo. Telovadba se vrši ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu in bo trajala do konca julija. TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v petek, 22. aprila, polagala vence na vse tržaške spomenike in obeležja padlim za svobodo. Zbirališče ob 9. uri v Ul. M. DAz- zeglio. V ponedeljek, 25. aprila, bo delegacija položila venec v Rižarni na osrednji proslavi. TRŽAŠKI SKAVTI vabijo na tradicionalni križev pot na Tabor v petek, 22. aprila. Zbiranje ob 20. uri za restavracijo Furlan na Colu. V PETERLINOVI DVORANI v Ul. Donizetti 3 v Trstu je do velike noči na ogled po-stumna antološka slikarska razstava Majde Srebotnjak Ostan. Likovna dela je možno prevzeti v zameno za prostovoljni prispevek v korist Slovenskega dobrodelnega društva. Izhodiščno višino daru so določili prireditelji. Obisk razstave je možen ob prireditvah v dvorani in pa med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro vsak dan od ponedeljka do petka do 22. aprila. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB OD SV. IVANA obveščata, da se bodo zbrali na slovesnosti v soboto, 23. aprila, ob 18.30 pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Slavnostna govornika bosta predsednica Pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI Stanka Hrovatin in v italijanščini Stelio Zivic, pel pa bo MPZ Tončka Čok iz Lonjerja; sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Alme Vivoda v Ul. Pinde-monte in k spominski plošči ul. Cologna 6. V soboto, 30. aprila bo delegacija ob 17.00 uri položila cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), v Ul. Orsenigo, na hribu Valerio ob obeležju Franca Azzara in pri krožku Pečar v Ul. Fleming. FOTOVIDEO TRST 80 in odbor Kraškega pusta vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust 2011« v gostilni na Opčinah, Proseška ul. 35. Najlepše slike bodo razstavljene do 23. aprila. Info: 040-211629. Vabljeni! FOTOVIDEO TS 80 vabi prijatelje in člane na tečaj snemanja z video kamero. Deset urni tečaj bo začel v sredo, 4. maja, v ul. S. Giorgio št. 1, od 20.30 do 22. ure. Vodil ga bo snemalec Civardi Marko. Ker je število mest omejeno je obvezna prijava na tel. št.: 329-4128363 Marko (od 23. aprila dalje na tel. št.: 339-1536990 Luka) ali na civa@inwind.it. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo 23. in 30. aprila urad zaprt. Maja meseca pa bo odprt vsako soboto od 14. do 16. ure. VELIKONOČNO TUČENJE JAJC Skd Vesna vabi v nedeljo, 24. aprila, na tradicionalno velikonočno »tučenje jajc«. Začetek po maši ob 11.30, pred vaško cerkvijo v Križu. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad zaprt zaradi velikonočnih praznikov od danes 22. do vključno, 25. aprila. KMEČKA ZVEZA vabi člane glavnega sveta na sejo, ki bo v sredo, 27. aprila, ob 20.30 uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. SKLAD MITJA ČUK sklicuje na svojem sedežu redni občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu. Dnevni red: Poročila o letnem delovanju, odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011, razno. Proseška ul. 131, 34151 Opčine. SLORI sklicuje občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Fil-zi 14. Dnevni red: nagovor predsednika, poročilo ravnateljice, poročilo blagajnika, odobritev proračuna 2010 in 2011, razprava in razno. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. aprila, ob 11. uri v prvem sklicanju in v petek, 29. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Mon-torsino 2. Dnevni red: Otvoritev in imenovanje komisij, Poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), Razprava, Odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011, Volitve upravnega in nadzornega odbora, Razno. OBČNI ZBOR SDD - Slovensko dobrodelno društvo bo imelo v četrtek, 28. aprila, redni občni na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. Na dnevnem redu bodo poročila predsednika, tajnice in bla-gajničarke, razprava o opravljenem in prihodnjem delu ter odobritev društvenega obračuna ter proračuna. Prvi sklic bo ob 17. uri, dejanski začetek pa ob drugem sklicu ob 18. uri. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 29. aprila, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju, v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 29. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnošte-vilno udeležbo članov. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševalcem vina. Večerja bo v petek, 29. aprila, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Prijave in informacije na spletni strani: www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). OBČINA ZGONIK vabi ob 66-letnici osvoboditve v petek, 29. aprila, na »Pohod mimo spomenikov padlim v NOB« v organizaciji AŠK Kras (zbirališče ob 19.00 pred spomenikom v Zgoniku); v soboto, 30. aprila, ob 17.30, pred spomenikom padlim v Zgoniku in na prireditvenem prostoru osrednja proslava. Sodelujejo MePZ Rdeča zvezda-Devin, vrtec Ga-brovec, šoli 1. maj 1945 in L. Kokoravec-Gorazd, taborniki RMV, Godbeno društvo Prosek. Prisotne bo nagovorila pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga sklicuje redni občni zbor v prvem sklicanju v soboto, 30. aprila, ob 7.30 v operativnem sedežu društva, Ul. Roma 22 v Miljah, in v drugem sklicanju v torek, 17. maja ob 20.30. MAJ V RICMANJIH bomo dvignili v soboto, 30.aprila, ob 22.uri, podrli pa v torek, 3.maja, ob 18.30. Dogodka, se bosta vršila na trgu nad vaškim pokopališčem v Ri-cmanjih. Nastopil bo Pihalni orkester Ri-cmanje, poskrbljeno pa bo za lačne želodce in žejna grla. Toplo vabljeni! PRVOMAJSKI PRAZNIK NA OPČINAH: pod šotorom na dvorišču Prosvetnega doma v soboto, 30. aprila, in v nedeljo, 1. maja. Program: sobota, 30. aprila, ob 18.30 razprava »Problematika dela«; od 20.30 koncert skupine »Kraški ovčarji«. Nedelja, 1. maja, odprtje kioskov ob 14. uri, ob 16. uri prvomajski pozdrav, ob 17. uri koncert TPPZ P. Tomažič in kombinat, sledi ples s skupino Alter ego. DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka; potreba po in-terkulturnosti v sodobni družbi; evropske smernice za učenje jezikov. Delavnica bo v Dolini v OŠ Prežihovega Voran-ca, Dolina 419, 4. maja, od 17.30 do 19.30. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse svoje člane in simpatizerje na 28. redni občni zbor, ki se bo odvijal v društvenih prostorih v Saležu v petek, 6. maja, ob 20.00 uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Pro-sek št. 2 (TS). 0 Prireditve ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA vabi na svečanost ob 66. obletnici Osvoboditve v po- nedeljek, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192). Slavnostna govornica Poljanka Dolhar, sodeluje Mladinski pevski zbor »Tončka Čok« iz Lonjerja in Katinare pod vodstvom Manuela Purgherja. V soboto, 23. aprila, ob 15.30, bo Odbor polagal cvetje pri spomenikih padlih na Glavnem pokopališču pri Sv. Ani in na Vojaškem pokopališču (Ul. della Pace). V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo od 24. aprila do 8. maja na ogled razstava več kot 700 pirhov iz vsega sveta. Urnik vsak dan od 9. do 12 ure ter od 16. do 19. ure; ob sobotah in praznikih od 16. do 19. ure. VZPI-ANPI SEKCIJA DOLINA-MAČKO-LJE-PREBENEG, SKD V. VODNIK IN TABORNIKI RMV vabijo na svečanost ob 66. obletnici osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim v NOB v Dolini na Taborju. Priložnostna govora: senatorka Tamara Blažina in pokrajinska predsednica Maria Teresa Bas-sa Poropat. Sodelujeta: Pihalni orkester Breg in MoPZ V. Vodnik. LJUDSKI DOM IZ PODLONJERJA (Ul. Masaccio, 24) vabi na praznik v ponedeljek, 25. aprila, ob 13. uri odprtje kioskov, sledi poklon padlim in družabnost. V četrtek, 28. aprila, ob 19. uri predstavitev knjige »Spagna'36 - Voci dal POUM« Isabelle Lorusso. Na ogled razstava plakatov »Zgodovina KPI«. TPPZ P. TOMAŽIČ organizira ob 66.letni-ci osvoboditve tradicionalni koncert v Ri-žarni v ponedeljek, 25. aprila, okrog 12. ure. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 29. aprila, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Borisa Zuliana »Alba«. O avtorju in delih bo spregovorila mag. Jasna Merku'. Glasbeni uvod: duo flavt Sara Bembi in Carlo Venier, učenca GM iz razreda prof. Erike Slama. SKD VESNA IN VZPI EVALD ANTONČIČ STOJAN vabita v soboto, 30. aprila, ob 20. uri v dom Alberta Sirka v Križu na proslavo ob »Dnevu osvoboditve«. Sodelujejo: učenci osnovne šole Alberta Sirka in TPPZ Pinko Tomažič, priložnostni govor prof. Miran Košuta. Sledita baklada k spomeniku padlim in prvomajski kres. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM BELLAVISTA v Prebenegu je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih. Tel.040-232577, 335-6322701 HI Osmice NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Praprotu. Tel. 040-200156. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Miroslao Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Walter Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. PRI PIŠČANCIH je odprta osmica Ferfolja. Toplo vabljeni. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta Pomladanska Osmica. Tel. št.: 346-7590953. V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. Mali oglasi ČERNIGOJEVO INTARZIJO prodam. Samo resni interesenti. Tel. št.: 338-6097735. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Kopru (naselje Prisoje), 50 kv. m. Tel. št. 348-9754886, od 7.30 do 11.30. DEKLE išče zaposlitev kot varuška otrok. Tel. 340-2762765. IZKUŠENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejši oseb 24 ur dnevno. Tel. št. 040-212694 ali 329-6055490. KOSILKO BCS prodam po dogovoru; tel. 0481-882421. LANCIA Y letnik 2004, 31.000 originalnih prevoženih km, edini lastnik, karoserija v odličnem stanju, zaradi neuporabe prodam za 5.500,00 evrov (možnost pogajanja). Tel. št.: 333-4750347. LOKEV: zazidljivo parcelo, ravno, sončno, oprema ob parceli, 748 kv.m., prodamo. Cena 80.000 evrov. Tel.: 349-4988425 NA OPČINAH na glavni ulici dajem v najem prostor 45 kv. m., z dvojno izložbo. Tel. št.: 333-8658801. PRODAM MOTOR africa twin 750 letnik 1998. Motor je v dobrem stanju, ima 49.000 prevoženih km. Cena 3.000,00 evrov. Tel. št.: 329-4128363. PRODAM dvostranski pletilni stroj defendi brother, v dobrem stanju in z vso opremo. Cena 300,00 evrov. Poklicati na tel. št. 040-228468 ob uri obedov. V BLIŽINI TRGA OBERDAN oddam v najem sobo za urad v večjem stanovanju. Tel. št.: 333-7751752. V MAVHINJAH prodam zazidljivo zemljišče, 1.300 kv. m. Tel. št. 040-299804 po 20. uri. Prispevki DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ri-cmanjih. Vabljeni. DRUŽINA LAURICA je v Dolini odprla osmico. Tel. št. 040-228511. Vabljeni! DRUŽINA PIPAN je v Samatorci odprla osmico. Tel. št. 040-229261. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18. IGOR IN VESNA sta odprla osmico v Sa-ležu. Toplo vabljeni. V spmin na Nevo Bogatec daruje sin Edvin 50,00 evrov za MePZ Igo Gruden. V spomin na drago Nevo Pertot Bogatec daruje Vera Caharija 25,00 evrov za MePZ Igo Gruden. V spomin na Nevo Bogatec daruje Ne-venka Gruden 20,00 evrov za MePZ Igo Gruden. Ob 1. obletnici smrti drage Olge Štolfa Kralj darujejo mož Albin, hči Alenka in sin Davorin 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na sošolko Rajo Petaros Glavi-na daruje Divna Čuk 30,00 evrov za AŠD Breg. Podjetje EISMANN, nemška multinacionalka, ki deluje na evropskem tržišču na področju prodaje od vrat do vrat, s 250 podružnicami, 4.500 vozili, ekipo 6.000 ljudi in 2,5 milijona kupcev, za razvoj in širitev svoje prodajne mreže, zamrznjenih živil na slovenskem območju Vodje podružnice za upravljanje poslovne dejavnosti obstoječih in bodočih podružnic. Zahtevajo se izkušnje s področja neposredne prodaje »od vrat do vrat« ali prodaje na drobno, starost od 25 do 45 let, pripravljenost potovanja na območju Slovenije in obvezno znanje slovenskega in italijanskega jezika. Ponujamo delovno pogodbo za nedoločen čas, s podjetjem Eismann, službeni avtomobil, telefon in nagrade, ki so vezane na dosego ciljev. Ali izpolnjujete tem zahtevam? Potem pošljite svojo prijavo, da se pridružite naši ekipi. Svoj življenjepis lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: selezione_eismann ©fastmail.f m ali preko pošte na naslov: Eismann Sri Via Molina n° 18 - 37060 SONA (VERONA) ITALIA Tel: 0039.045.71.60.211 Fax: 0039.045.71.60.239 12 Petek, 22. aprila 2011 KULTURA / POEZIJA - Tržaška univerza gostila letošnjega Prešernovega nagrajenca Miroslav Košuta in njegova poezija v italijanskem prevodu Študentke slovenistike so se preizkusile v prevajanju - Zanimiv pogovor o izzivih in težavah Prevajanje je samo drugo ime za ljubezen, je po prevajalcu Ginu Brazzoduru v sredo ponovil Miran Košuta, predstojnik katedre za slovenski jezik in književnost, ki je bila pobudnica sredinega srečanja s kriškim pesnikom Miroslavom Košuto. In ravno prevajanje njegove poezije v italijanski jezik je bilo v središču dobro obiskanega dogodka, s katerim so Leposlovna in filozofska fakulteta, Skupina-Gruppo 85, generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu (zastopala ga je generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan) in tržaški Pen klub počastili letošnjega Prešernovega nagrajenca. Sredino srečanje v dvorani Arduino Agnelli je sodilo v niz Svetovni dnevi slovenske literature, ki jih prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik ljubljanske Filozofske fakultete. V tem okviru je izšla tudi Antologija sodobne slovenske literature (o njej poročamo posebej), v kateri je s tremi pesmimi zastopan tudi Miroslav Košuta. Študentke tržaške slovenistike Julija Berdon, Tina Črnac, Tina Frandolič, Maruška Guštin, Valentina Oblak in Sabrina Poropat so jih prevedle v italijanščino in jih ob spremljavi harfistke Teodore Tommasi tudi prebrale. Ob poslušanju pesmi Avtobio, Odprta hiša in Besede strah ni več v slovarju, so se dvojezični poslušalci lahko prepričali, kako težko je v italijanskem jeziku ohraniti igrivost Košutove poezije, njegov ritem, asonance in rime. To temo dobro pozna Darja Betocchi, ki je v italijanščino prevedla doslej edini izbor Košutovih pesmi (Memoria del corpo assente, ZTT, 1999). Ob bolj splošnih težavah (italijanske besede so v povprečju daljše od slovenskih, kar lahko predstavlja pri pesniškem Košuta med pogovorom na tržaški univerzi kroma prevajanju problem), je izpostavila zgoščenost, je-drnatost Košutovih izvirnikov, ki jih zaznamujejo izostrene rime in ritem: vseh ni mogoče ohraniti in »preliti« v italijanski jezik, zato je bila prevajalka prisiljena marsikaj opustiti in spremeniti. Mirana Košuto je zanimalo, katerega slovenskega pesnika bi Miroslav Košuta svetoval italijanskemu bralcu. Seznam prevedenih je zelo skromen, se je glasil odgovor slavljenca, ki se sicer zaveda, da so nekateri avtorji res težko prevedljivi. Tak primer je Milan Jesih, avtor čudovitih sonetov, v katerih je tudi veliko ljubljanščine in celo izmišljenih izrazov, ki povzročajo prevajalcem težave. Patrizia Vascotto je mnenja, da (ne)prevaja-nje pogojujejo različni faktorji, na primer odnosi med državama, zanimanje bralcev in ekonomski interesi založnikov. Trst je vsekakor zamudil vlak, na katerem je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, saj bi bil lahko odigral večjo vlogo posrednika med obema književnostma. »Čudež« pa je opravila rimska založba Fazi, ko je Nekropolo Borisa Pahorja »plasirala« v priljubljeno oddajo Che tempo che fa. Pahorjevo sodelovanje v oddaji je nedvomno vzbudilo zanimanje za tega tržaškega pisatelja, Claudio Magris je italijanskim bralcem predstavil Draga Jančarja, splošna slika pa je po njenem mnenju precej žalostna ... Literarni festivali a la Vilenica in Apokalipsa, ki potekajo le nekaj kilometrov od Trsta, so italijanskemu delu mesta povsem nepoznani. Predsednica Skupine 85 pogreša večjo soudeleženost institucij, ki bi morale biti zgled dobrih praks in ustvariti trajne, prepričljive oblike kulturnega sodelovanja. (pd) KNJIŽEVNOST - V slovenščini Antologija sodobne literature Sredino srečanje z Miroslavom Košuto na tržaški univerzi je spadalo v Svetovne dneve sodobne slovenske literature, ki jih že nekaj let prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za sloveni-stiko ljubljanske Filozofske fakultete. V sklopu tega projekta je bila natisnjena tudi publikacija Antologija sodobne slovenske literature, v kateri so zbrana dela 66 sodobnih slovenskih avtorjev, ki so nastala med letoma 1980 in 2010. Cena knjige je enajst evrov. Med pesniki, pisatelji in dramatik, ki so bili uvrščeni v antologijo, so tudi tržaški avtorji Miroslav Košuta, Marko Kravos, Boris Pahor in Marko So-sič. Na slovenistikah po svetu so v okviru projekta prevajali besedila iz antologije, pripravili so gostovanja avtorjev, literarne večere in delavnice. / SVET Petek, 22. aprila 2011 13 DAMASK - Z dekretom predsenika Bašarja Al Asada V Siriji po pol stoletja ukinili izredne razmere Oblast skuša na ta način ublažiti napetost po množičnih protestih v zadnjih tednih DAMASK - Sirski predsednik Bašar al Asad je včeraj izdal dekrete, s katerimi je v državi po skoraj pol stoletja odpravil izredne razmere, ukinil državno varnostno sodišče in dovolil mirne demonstracije, poročajo tuje tiskovne agencije. Sirske oblasti na ta način skušajo umiriti vse bolj napeto ozračje v državi, ki jo že več tednov pretresajo protesti. Zakone, ki jih je včeraj potrdil sirski predsednik, je že pred dvema dnevoma sprejela sirska vlada. Odprava izrednih razmer je bila ena glavnih zahtev demonstrantov, ki že več tednov s protesti pozivajo k večji demokratizaciji države, a opozicija meni, da režim le »kupuje čas«. Sporni zakon o izrednih razmerah je med drugim prepovedoval shode in omejeval svobodo gibanja ter dovoljeval »aretacijo vseh, ki so osumljeni ogrožanja varnosti v državi«. Asad je z včerajšnjim odlokom tudi ukinil sporno državno varnostno sodišče, pristojno za sojenje političnim zapornikom. To sodišče ni delovalo v okviru ostalega sirskega pravosodnega sistema, na njegove odločitve pa se ni bilo moč pritožiti, zato so organizacije za človekove pravice sirske oblasti večkrat pozvale, naj sodišče ukinejo. Bo pa poslej v Siriji veljal zakon, ki dovoljuje mirne demonstracije. V skladu z njim morajo protestniki shod prijaviti notranjemu ministrstvu, ki potem odloči, ali je shod dovoljen ali ne. Spremembe naj bi na seji 2. maja obravnaval še sirski parlament, po pričakovanjih pa naj bi jih potrdil. (STA) ARABSKI ZALIV - Naraščajoča dejavnost kriminalnih skupin Somalijski pirati sredi noči ugrabili italijansko tovorno ladjo MILAN - Minulo noč so pirati v Arabskem morju ugrabili italijansko transportno ladjo z 22-člansko posadko, v kateri je poleg kapitana 6 Italijanov in 15 Filipin-cev. Ladja naj bi plula v smeri Somalije, po zadnjem kontaktu s posadko v včerajšnjih jutranjih urah naj bi niče ne bil ranjen, kot je sporočil predstavnik plovne družbe Carlo Miccio. Na območju, kjer je bila ladja ugrabljena, so bile aktivirane sile, ki jih je organizirala Evropska unija, da bi zaščitila ladje pred naraščajočo aktivnostjo piratov. Medtem se je aktiviralo tudi italijansko obrambno ministrstvo. Minister Ignazio La Russa je napovedal, da se območju približuje bojna ladja italijanske mornarice. Ugrabljeni ladji po besedah ministra sledi tudi ladja turške vojne mornarice, do sinoči pa so bile novice še dokaj skope. PODNEBJE Ledeniki se talijo, morje se dviga PARIZ - Taljenje ledenikov na Arktiki igra veliko večjo vlogo pri dvigu morske gladine, kot so menili doslej, je pokazala včeraj objavljena študija ameriške univerze v Michiganu, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP. Študija kaže, da je med leti 2004 in 2009 s kanadskega arktičnega arhipelaga odteklo 363 kubičnih kilometrov vode. V prvi polovici je bila povprečna izguba 29 kubičnih kilometrov na leto, v zadnjih treh letih pa je že poskočila na 92 kubičnih kilometrov vode na leto. V obdobju šestih let je to dvignilo gladino svetovnih morij za en milimeter. Kot je povedal vodja študije Alex Gardner, so šele zdaj ugotovili, da poleg Antarktike in Grenlandije tudi taljenje ledu na Arktiki prispeva k dvigu gladine morske vode. »To območje je zelo občutljivo in če bodo temperature še naprej rasle, bomo priča še večjemu taljenju,« je še dodal. .Strokovnjaki opozarjajo, da bo gladina morske vode do konca stoletja narasla za približno en meter. Slednje bi bilo pogubno za milijone ljudi, ki živijo ob obalnih območjih. (STA) ZA 11.900€* S 4-LETNIM JAMSTVOM IN Z 2 LETI ZAVAROVANJA PROTI KRAJI IN POŽARU. Dacia Duster, edinstveni SUV v celoti: za bivalno udobje, za učinke pravega vozila s štirikolesnim pogonom in za varnost, za porabo goriva in za emisije Co2. Dacia Duster 4x21.616v 110cv, cena ključ v roke, davek IVA vključen, IPT izključen. Pr. Financiranja: brez predujma, 72 obrokov po 222,18 €, ki vključujejo formulo Finanziamento protetto in formulo Inclusive Pack po 99 €, ki vključuje 2 leti zavarovanja proti kraji in požaru in jamstvo Dacia Service, ki predvideva nadaljnjo leto/1 OO.OOOkm od datuma prve registracije vozila. TAN 6,99%; TAEG 8,70%; stroški za postopek 300€ + kolek po zakonskih predpisih. Vezano na odobritev družbe DACIAFIN. Informacije na sedežu in na spletni strani www.finren.it; reklamno sporočilo s promocijskim namenom. Ponudba velja do 30.4.2011. Emisije CO2:177 g/km. Poraba (kombinirana vožnja): 7,51/100 km. M M ^ FJJA AAA Ulica Flavia 118 ~ 34147 Trst Tel 040 281212 * Ulica DiVl Julia 4"34079 staranzano |/K| II v ^ I III || || I (GO) Tel. 0481 413030 • Ulica Terza Armata, 95 - 34170 Gorica Tel. 0481 522211 I IwUk I I W WW WW Ulica Aquileia 108-33052 Cervignano del Friuli (UD) Tel. 0431 33647 1 4 Petek, 22. aprila 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Pozitiven razplet zadeve okrog dvojezičnih osebnih izkaznic Z Dolino Aosta ne bo več skupnih serijskih številk Za dvojezične in enojezične izkaznice uvajajo enoten sistem oštevilčenja Težavam zaradi uporabe enakih serijskih številk na dvojezičnih izkaznicah, ki jih izdajajo v Gorici in v Dolini Aosta, bo kmalu konec. To zagotavlja goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, ki je s tem v zvezi ravnokar pisala pokrajinskima predsednikoma SSO Walterju Bandlju in SKGZ Liviu Semoliču. Kot znano se je nekaterim Goriča-nom z dvojezično osebno izkaznico pred meseci zgodilo, da so sile javnega reda podvomile v veljavnost njihovega dokumenta. Serijske številke goriških osebnih izkaznic so bile namreč enake tistim na dokumentih iz Doline Aosta, zato pa je Walter Bandelj svojčas opozoril goriško prefekturo na težave. »Z ministrstva za notranje zadeve smo dobili sporočilo, s katerim so nam pojasnili, da so papirnate osebne izkaznice različne glede na to, ali so enojezi-čne oz. dvojezične. V primeru dvojezičnih izkaznic koda vsebuje dve črki in šest serijskih številk, v primeru enojezi-čnih izkaznic pa dve črki in sedem številk. Da bi se izognili novim težavam, so se na državni direkciji za demografske službe po posvetovanju z državnim po-ligrafskim institutom odločili, da v prihodnje uvedejo enotno oštevilčenje osebnih izkaznic, naj bodo le-te enoje-zične ali dvojezične,« je v pismu razložila prefektinja in opozorila, da je še v teku reševanje težav, vezanih na dvojezične osebne izkaznice, ki so jih doslej že izdali. Bandelj je z zadovoljstvom vzel na znanje pozitivni razplet zadeve, za že izdane dvojezične izkaznice pa je predlagal, naj se njihovim lastnikom pošlje poziv za brezplačno zamenjavo dokumenta. Bandelj dalje opozarja, da se je enak problem s serijskimi številkami pojavil v Trstu, zato pa je mnenja, da bi se morala tržaška prefektura postaviti v stik z goriško, ki je glede omenjene zadeve že prejela zahtevana pojasnila. (dr) GORICA - Včeraj dopoldne nesreča na Korzu Italia Peška huje ranjena 89-letnica dobila udarec v glavo - Karabinjerji preverjajo, ali je sama padla na tla oz. če jo je zbil avtomobil Na Korzu Italia v Gorici se je včeraj dopoldne huje poškodovala priletna ženska. 89-letnica se je ponesrečila pred kavarno Caffe House, in sicer na parkirnih prostorih za taksije, ki so zarisani med pločnikom in cestiščem. Pri padcu na tla je Gori-čanka M.C. dobila močan udarec v glavo, zaradi katerega je delno izgubila zavest. Zgleda, da se je ženska spotaknila, nato pa je vanjo trčila voznica avtomobila, ki je nameravala parkirati pred kavarno. Nesreča se je zgodila okrog 11. ure, ko je 89-letna peška hodila po robu cestišča pred barom Caffe House. Sočasno je voznica avtomobila znamke Lancia Y, ki se je peljala po Korzu Italia v smeri železniške postaje, skušala vzvratno parkirati na prostorih za taksije. »Še preden sem končala manever, sem slišala močan udarec in ustavila avtomobil,« je povedala voznica. Ko je izstopila, je videla 89-letnico, ki je ležala na asfaltu. Zaradi nesreče je bil Korzo Italia nekaj časa zaprt prometu, kar je povzročilo težave v obsežnem delu mestnega središča bumbaca Na kraj je takoj prihitela rešilna služba 118, ki je ranjenki nudila prvo pomoč, prišli pa so tudi kara-binjerji in policisti. Dogajanje so spremljali številni gostje kavarn in mimoidoči, policija pa je medtem usmerjala promet. 89-letnico so najprej odpeljali z rešilnim vozilom v goriško bolnišnico, kasneje pa so jo zaradi poškodb s helikopterjem prepeljali v tržaško bolnišnico na Kati-naro, kjer so jo sprejeli na oddelku za oživljanje. (Ale) V Gradežu 35 Egipčanov V Gradežu so včeraj prijeli 35 priseljencev iz Severne Afrike, med katerimi je osem mladoletnikov. V glavnem gre za Egipčane, ki so jih gradeški karabinjerji opazili okrog 5. ure zjutraj. Osebje civilne zaščite jim je dalo nekaj hrane, nato pa so jih karabinjerji prepeljali v center CIE v Gradišču. Karabinjerji preiskujejo, ali so priseljenci prišli do Gradeža z vlakom oz. avtobusom ali celo preko morja. Luška kapetanija je s svojimi čolni pregledala morje pred Gradežem, vendar ni našla nobenega plovila, ki bi ga priseljenci lahko uporabili za plovbo do Gradeža. Gneča pri Moščenicah Ob avtocestnem izhodu pri Moščenicah je bila včeraj popoldne dva kilometra dolga vrsta vozil, ki so čakala na plačilo cestnine. Podjetje Autovie venete pričakuje povečan promet zaradi velikonočnih praznikov tudi danes in jutri. Kapelica spet dostopna Pot, ki vodi iz Podgore do kapelice na Kal-variji, je spet prehodna. V prejšnjih terd-nih so jo obnovili na pobudo rajonskega sveta in s prostovoljnim delom raznih domačinov. Uradno odprli jo bodo v soboto, 30. aprila, ob 11. uri. Mittelmoda: izbrani finalisti Strokovna žirija je izbrala 17 finalistov modnega natečaja Mittelmoda, ki se bo zaključil z modno revijo v Gorici v petek, 1. julija. V finalni del so se uvrstili Bron-wyn O'Brien iz Avstralije, Jon Sofferud iz Norveške, Gal Shenfeld Krasowsky iz Izraela, Alexander Panasenko iz Ukrajine, Gea Antonini, Federica Croce, Federico De Peppo in Petra Dorigoni iz Italije, Seung Ik Lee iz Južne Koreje, Anna Falk in Ida Klamborn iz Švedske, Dessislava Plamenova Goranova iz Bolgarije, Marie Kelly z Nove Zelandije, Susana Lopes iz Portugalske, Laura Jane Bailey in Jennifer Moore iz Anglije ter Zaida Adriana Goveo Balmaseda iz Portorika. Goldhagen nagrajen Daniel Jonah Goldhagen, avtor knjige »I volenterosi carnefici di Hitler«, je zmagovalec nagrade FriulAdria; podelilu mu jo bodo v okviru zgodovinskega festivala eStoria, ki bo v Gorici med 20. in 22. majem. PEVMA - Parkirišče ob vrtcu Vhod naj bi uredili v doglednem času Parkirišče ob vrtcu v Pevmi Vhod na parkirišče ob vrtcu v Pevmi naj bi odrli v doglednem času, saj se je postopek za uresničitev enostavnega, a (pre)dolgo pričakovanega posega končno premaknil z mrtve točke. Tako je goriški občinski svetnici stranke Slovenska skupnost Marilki Koršič povedala pristojna funkcionarka goriške občine Maria Antonietta Genove-se, ki je bila prisotna na ponedeljkovi seji občinskega sveta. »Ker je bilo parkirišče ob vrtcu že zdavnaj urejeno, vhoda pa še ni, sem ponovno vprašala župana za pojasnila, Romoli pa je predal besedo Genovesejevi. Zgleda, da je za ureditev vhoda že v pripravi projekt,« je povedala Koršičeva. bumbaca Svetnica je svetniško vprašanje naslovila tudi na občinskega odbornika Francesca Del Sordija, ki ga je opozorila na nevarno križišče med ulicami Scodnik, Orzoni in Mighetti. »V Ulici Orzoni nastanejo v urah večjega prometa daljše vrste. Nekateri nestrpneži se jim skušajo izogniti tako, da pred gredico z anteno iz Ulice Orzoni zavijejo najprej desno v Ulico Scodnik, od tod pa levo proti Ulici Mighetti. Tako pa ustvarijo prave pogoje za trk,« je povedala svetnica, ki je svetovala namestitev prometnega znaka, ki bi to preprečeval. Del Sordi je povedal, da je bil s problemom že seznanjen, in da bo predlog vzel v poštev. ROMANS 72-letnik padel s strehe V Romansu je v sredo popoldne prišlo do nesreče, v kateri se je huje poškodoval priletni domačin. Le-ta je padel s strehe skladišča, pri tem pa je dobil resne telesne poškodbe, zaradi katerih so ga nemudoma prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za intenzivno nego. Nesreča se je zgodila v sredo popoldne okrog 16.30 na zemljišču v lasti kmetijskega podjetja v Ulici Raccogliano v Ro-mansu. 72-letni M.F., ki je po vsej verjetnosti splezal na streho skladišča, v katerem hranijo kmetijsko orodje, da bi kaj popravil, je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil ravnotežje in padel naravnost na tla. Zgradba je po navedbah karabinjerjev iz Gradišča visoka kakih pet metrov, zato je 72-letnika padec s pločevinaste strehe drago stal. Dobil je udarec v glavo, poškodoval pa si je tudi druge dele telesa. Na kraju je takoj posredovala rešilna služba 118, ki je poklicala na pomoč rešilni helikopter. Moškega so nemudoma prepeljali v videmsko bolnišnico, zaradi hudih poškodb pa ga zdravijo v oddelku za intenzivno nego. GORICA - Še danes v Ulici Garibaldi Velikonočna tržnica poživila mestni center Združenje Nuovo lavoro prireja jutri boljši sejem na Travniku in v Raštelu Kramarji bodo v Ulici Garibaldi še danes prodajali velikonočne okraske, ročna dela in starine bumbaca Obnovljeno goriško mestno središče je včeraj poživila tržnica, ki jo vsako leto pred veliko nočjo prireja rajonski svet za mestno središče. Ulico Garibaldi so napolnile pisane stojnice, pri katerih je bilo mogoče kupiti ročna dela, starine, fotografije, obrtniške izdelke in razne predmete na velikonočno tematiko. Ob kramarjih, ki so v Gorico prišli na pobudo rajonskega sveta za mestni center, so v Ulici Garibaldi včeraj dopoldne bili prisotni tudi kmetovalci zveze Coldiretti, zato je bilo vzdušje še posebno živahno. Kramarji bodo v Ulici Garibaldi (in morda tudi v ulicah Maz-zini in Monache) prisotni tudi danes, jutri pa bo na Travniku in v Raštelu boljši sejem v priredbi združenja Nuovo lavoro, na katerem bodo prodajali stare bankovce in kovance, zgodovinske dokumente iz tega prostora, znamke, fotografske aparate, tipkarske stroje in slike. Praznično tržnico bo goriško združenje prostovoljcev na istem prizorišču organizirali tudi v nedeljo, prvega maja. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. aprila 2011 1 1 GORICA - Srečanje z avtorji in projekcija filma Gremo mi po svoje Preko filma stik z mladino v Sloveniji Gorica dejavno sledi pomembnejšim filmskim pojavnostim Z desne Miha Hočevar, Mateja Zorn in eden izmed mladih igralcev filma Po dopoldanskem prikazu za dijake in pred večernim za ostale gledalce so v sredo prireditelji ogleda filma Gremo mi po svoje sklicali v Me-diateki na Travniku tiskovno konferenco, na kateri so se predstavili režiser Miha Hočevar in trije od večje skupine nastopajočih: Pija, Mohor in Jure. Z njimi se je pogovarjala predstavnica Kinoateljeja Mateja Zorn, prisotni pa so bili tudi predstavniki ostalih pobudnikov, to je Kulturnega doma in tabornikov Rodu Modrega vala. Režiser, nekdanji član taborniškega odreda Dobra volja iz Šiške v Ljubljani, Miha Hočevar je napisal tudi scenarij na osnovi drobcev in časa pubertetnega doraščanja, kasnejših miselnih povezav in želje po sporočanju o vrsti vrednot, ki so v fabuli sicer zakrite, a se po ogledu filma zasidrajo v zavest in spomin. Pripoved je sicer nekoliko kaotična, a za sedanjo osnovno in srednješolsko mladino primerna, saj je navajena na preskakovanje sporočil in uporabo več tehničnih sredstev hkrati. Film so snemali v Soški dolini, pod Mangartom, na Zelenici, v nekem kamnolomu pri Ljubljani in ob Rabeljskem jezeru, tako da vsebuje med ostalim tudi turistično promocijo za nekatere odročnejše kraje. Z dobro organizacijo dela in dvema ekipama so film oblikovali v 40 dneh, postavlja pa se ob bok uspešnega Kekca in Bratovščine Sinjega galeba. Tudi na absolutni lestvici je film rekorden glede števila gledalcev, saj si ga je doslej ogledalo okrog 205.000 oseb, kar ga postavlja v sam vrh skupine najbolj gledanih slovenskih filmov v zadnjih desetih letih. Sploh ni resnična ocena, da je slovenska kinematografija nekomu-nikativna. Med prostim pogovorom je Igor Komel za Kulturni dom opozoril, kako uspevamo v Gorici dejavno slediti najpomembnejšim slovenskim filmskim pojavnostim, saj nismo zadnja leta zamudili prav nobenega opravljenega filmskega projekta. Slednji je pomemben tudi zaradi tega, ker lahko mlajše generacije preko njega obdržijo stik z dogajanji, miselnimi pristopi, načini gledanja na svet in iskanji, ki se bumbaca pletejo med mladimi v Sloveniji. Režiser je napovedal nadaljevanje projekta, saj je od sedanjega ostalo kar nekaj iztočnic, dodal pa jim bo nove. Zaključil je s stvarnim spoznanjem, da je zamisli veliko, pogača razpoložljivih sredstev pa majhna - posebno za tiste, ki »nameravajo iti po svoje«. (a.r.) NOVA GORICA - Iztok Humar Zakaj se v Lipico ni vrnila čreda lipicancev? »Slovensko vlado sprašujem, zakaj se po drugi svetovni vojni v Lipico ni vrnila več sto glava čreda Lipicancev, ki so jih med vojno odpeljali Nemci v Ho-stinec, severno od Prage? Po vojni so namreč nekaj zelo dobrih lipicancev s te črede dobili Avstrijci, okrog 80 lipicancev, ki so bili namenjeni v Lipico, pa je končalo v Rimu, kjer so njihovi potomci še danes. Tudi vse rejske knjige in rodovnike so tedaj v roke dobili Italijani. So bili ti lipicanci vojni plen, plačilo ali rezultat povojne diplomacije?« se sprašuje Iztok Humar, Novogoričan, ki se že več kot tri desetletja profesionalno ukvarja s konji. Kariero je začel ravno v Lipici kot jahalni učitelj in jo nadaljeval v različnih evropskih državah. V tem času je postal mednarodni jahalni trener tretje, najvišje stopnje, ukvarjal se je tudi z rejo konj. Med pisanjem knjige Njegovo veličanstvo konj, ki je izšla leta 2005, in preučevanjem domače in tuje literature o lipicancih in njihovi zgodovini je prišel do spoznanja, da so se ti konji doslej trikrat »selili« iz Lipice zaradi tuje okupacije. V prvih dveh primerih se je čreda, vsaj delna, vedno vrnila v Lipico, le v tretje ne. Ker ni v literaturi nikjer zasledil ustreznega odgovora, sedaj vlado, ki ima po njegovem mnenju dostop do ustrez- GORICA - V zadnjih dneh v Ulici Margotti Glob na pretek Številni vozniki kaznovani zaradi kršenja določila o časovno omejenem parkiranju Številni vozniki so bili v zadnjih dneh kaznovani zaradi kršenja določila o časovno omejenem parkiranju v Ulici Margotti. Ob začetku ulice stoji cestni znak, ki opozarja, da je med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro mogoče brezplačno parkirati za omejen čas 90 minut. Številni vozniki navodil znaka niso spoštovali, mogoče pa se niso niti zavedali, da je bil v Ulici Margotti parkirni režim spremenjen. Pred nekaj meseci je bilo v omenjeni ulici parkiranje proti plačilu v dopoldanskih urah, popoldne pa je bilo prosto. Zdaj ni več tako, kar je verjetno marsikaterega voznika zavedlo, da je svoj avto pustil preveč časa na parkirnem mestu. Časovno omejeno parkiranje velja še v ulicah Colombini, Bellini, Randaccio, To-minz, Vittorio Veneto, Faiti, Margotti, Ma-meli, IX Agosto, Torriani, Don Bosco, Brigata Pavia, San Giorgio, San Michele v Štan-drežu, Trieste in Duca DAosta, na Korzu Italia, ma Trgu santAntonio, na območju tržnice na debelo in pred železniško postajo. Vozniki morajo biti pri parkiranju v teh ulicah pozorni, da na polico pred voznikovim sedežem namestijo parkirno uro z označenim časom začetka parkiranja; drugače tvegajo, da jih bo na vetrobranskem steklu pričakala globa, vredna 24 evrov. V Ulici Margotti je čas parkiranja omejen na 90 minut (desno); kdor tega ne upošteva, dobi globo (zgoraj) fotod.r. Iztok Humar foto k.m. nih arhivov, sprašuje, ali ne bi po 64 letih vendarle bil čas, da javnost dobi odgovor, zakaj smo Slovenci izgubili glavno čredo lipicancev. »V Lipici se je po drugi svetovni vojni vse začelo znova z enajst glavo čredo lipicancev, ki so jih po vojni zbrali iz tedanjih jugoslovanskih republik,« ve povedati Humar, ki kot zanimivost dodaja, da na svetu ni pasme konja, ki bi v svoji zgodovini imel toliko potnih listov, kot jih je imel doslej lipicanec. Ta se ponaša kar z devetimi: španskim, ker je nastal iz andaluzijca, habsburškim, ker so bili Habsburžani ustanovitelji kobilarne za lipicance, nato avstroogrskim, ob Napoleonovi zasedbi francoskim, nato avstrijskim, italijanskim, nemškim jugoslovanskim in nazadnje, devetim, slovenskim. Ob tem opozarja na tri selitve lipicancev iz Lipice - v prvih dveh primerih se je čreda, zdesetkana sicer, vrnila v Lipico, v tretje pa ne. Prva je bila selitev pred Napoleonom na Madžarsko leta 1809. Od 289 konjev se je v Lipico leta 1816 vrnil le del. Drugič so med prvo svetovno vojno 18. maja 1915 Avstrijci približno 300 konj odpeljali na Madžarsko in na Dunaj. Po vojni se jih je v Lipico vrnila le tretjina. Tretja selitev je bila usodnejša: po kapitulaciji Italije leta 1943 so Nemci odpeljali vse lipicance iz Lipice v Ho-stinec severno od Prage. Ozemlje je kasneje začasno zasedla Sovjetska zveza. »Začelo se je lobiranje s strani Italije, ki jih je želela in s strani polkovnika Aloisa Podhayskega, vodje Dunajske jahalne šole, kako jih odvzeti vzhodnemu bloku, češ da jih bodo tam poklali za meso. Začela se je akcija ameriškega generala Pattona, ki je za nekaj kilometrov vstopil na rusko ozemlje in vse konje prepeljal na ameriško ozemlje. O tem je celo Walt Disney leta 1963 posnel film Čudež belih žrebcev. Avstrijci so tako dobili nekaj zelo dobrih lipicancev, 80, namenjenih v Lipico pa je končalo v Rimu,kjer so še danes. V vseh italijanskih enciklopedijah je lipicanec tudi omenjen kot njihova avtohtona pasma! Da ima lipicanec domicil v Lipici, ne more biti sporno. Sporno tudi ni, da je lipicanec andaluzijskega izvora in da so ga vzgajali in promovirali Habsbur-žani. Za njihove dvorne in vojaške potrebe pa so ga vzrejali Slovenci,« poudarja Humar, ki si tudi želi, da bi Lipica ponovno pridobila nekdanji ugled v jahalnem svetu. (km) ** Zanaidem&me izbraUfotevoUaične in termične sončne energija. Take mi noAproiujeme Jedrski energiji, , , UMWUHWi 'i Mri, imiinji ini Ti i MUJiTh Projektiranje, prodaja in realizacija celostnih rešitev na področju obnovljivih virov energije. Sonnenwerk Via Marin, 23 - 34070 Capriva del Friuli (GO) Tel. +39 0481 881045 info@sonnenwerk.it www.sonnenwerk.it 16 1 6 Sobota, 23. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Trio Etnoploč predstavil svojo zadnjo zgoščenko Ob padcu državnih mej zaznavajo tudi kaos in strah Skupaj z Vladom Kreslinom so posvetili pesem beneškim emigrantom Trio Etnoploč v Kulturnem domu bumbaca OB 25. APRILU - Pričevanje Luigija Tommasinija Bratsko prijateljstvo V Gorskem Kotarju so se mu bivši taboriščniki iz Gonarsa oddolžili za pomoč, ki jim jo je nudil v Tržiču »Sovraštvo je zamrlo, rodilo se je bratsko prijateljstvo.« S temi besedami Luigi Tommasini iz Tržiča opisuje srečanje, do katerega je prišlo septembra leta 1944 v Gorskem Kotarju. Tam je Tommasini kot mlad partizan srečal nekdanje taboriščnike iz Gonarsa; začetno mu niso zaupali, potem pa so ga prepoznali. Eno leto prej jim je v Tržiču prinesel hrano in jim pomagal do železniške postaje. Tommasini je med najstarejšimi člani tržiške sekcije VZPI-ANPI; kljub svojim 86. letom preživi tri do-poldneve na teden na sedežu partizanske zveze v Tržiču, kjer po svojih močeh pomaga pri organizaciji proslav in prireditev. Tommasini se je rodil 4. maja leta 1925 v Tržiču, ima pa kraške korenine. Njegov oče se je pisal Tomažinčič in je bil doma z Lokvice pri Opatjem selu. »Leta 1931 so nam poitalijančili priimek,« pravi Luigi in pojasnjuje, da se je njegova mama imenovala Viktorja Pahor - Juhčeva in je bila doma iz Ja-melj. Tommasini se je partizanom pridružil 17. julija leta 1944, dodeljen je bil garibaldinski brigadi Fontanot, s katero se je boril po Gorskem Kotarju, v okolici Metlike in Novega mesta ter v drugih krajih Slovenije in Hrvaške. 3. maja leta 1945 je z brigado Fontanot prišel v osvobojeno Ljubljano, 20. maja istega leta pa v Trst. Po vojni je do upokojitve delal v tržiški ladjedelnici. Pred nekaj tedni nam je poslal svoje pričevanje o srečanju v Gorskem Kotarju, ki ga objavljamo v pričakovanju na 25. april, praznik, ki temelji ravno na plemenitih vrednotah bratstva in solidarnosti, o katerih Tommasini piše. »Septembra 1943 je skupina Slovencev in Hrvatov, izpuščenih iz internacijskih taborišč v Gonarsu in Viscu, prišla peš do Tržiča. Utrujeni in podhranjeni so čakali na vlak, ki naj bi jih odpeljal do Nabrežine in od tam domov, v slovenske in hrvaške kraje. Tržičanom, ki so jih zagledali, so se takoj zasmilili; prinesli so jim hrano, vodo, mleko, polento, kruh, cigarete in vse ostalo, kar se jim je zdelo potrebno. Mladi fantje, med temi sem bil tudi jaz, smo jih nato pospremili do železniške postaje, kjer so se vkrcali na vlak in polni upanja odšli proti domovini. Leto kasneje, septembra 1944, sem partizanil v delavskih bataljonih in čakal na ustanovitev brigade Fra-telli Fontanot. Bil sem na Brodu na Kupi in most, ki je peljal čez Kolpo, je bil porušen in neprehoden. Kljub temu mi je uspelo priti na hrvaško Ustanovitev brigade Fontanot 17. decembra leta 1944 v Metliki; Luigi Tommasini je drugi z desne nekoliko v ozadju stran in kmalu sem dospel do Delnice, večjega kraja v Gorskem Kotarju, ki je od Broda oddaljen kakih deset kilometrov. Dodeljena mi je bila naloga, da proti plačilu prinesem hrano v štab-sko kuhinjo. V mestecu sem naletel na ljudi, ki so stali pred lesenimi barakami, saj so bile njihove hiše porušene. Nagovoril sem jih, a ko so razumeli, da prihajam iz Italije, so postali nezaupljivi, saj so imeli zelo grde izkušnje z Italijani. Povedali so mi, da so bili zaprti v taborišču v Gonarsu. Skušal sem jim dopovedati, da smo partizani tu, ker se borimo za svojo in njihovo svobodo in da nam je znano vse hudo, ki jim je bilo storjeno. Spomnil sem se na dogodke v Tržiču leto prej. Mnogi izmed njih so bili namreč med skupino, ki je takrat čakala na vlak in ki sem jih ravno jaz pospremil do postaje. Takrat se je tudi pri njih obudil spomin. Spomnili so se na Tržičane, ki so jih sprejeli odprtih rok in dokazali izjemno solidarnost in bratstvo. Dali so mi vse, kar so mogli, hrano in potrebščine in niso zahtevali plačila. Povrnili so mi za vse dobro, kar smo jim Tržičani storili leto poprej. Med njimi in našim bataljonom se je rodilo prijateljstvo, za kar me je komandant tudi pohvalil.« Lahko bi rekli, da povsod tam, kjer se pojavijo, je uspeh zagotovljen. Govorimo o članih Tria Entoploč, ki so v torek gostovali v Kulturnem domu v Gorici. Aleksander Ipavec s svojo harmoniko, Matej Špacapan s trobento in Piero Purini-Purič s saksofonom so kot vedno uspeli pričarati vzdušje, ki si ga nadvse želijo glasbeni sladokusci. Šlo je obenem za koncert, ki je poleg izjemnih glasbenih bi-serčkov, imel namen tudi predstaviti novo ploščo zamejskega tria, ki nosi naslov Across the border. Naključno ali nenaključno, naslov zgoščenke soupada z imenom glasbenih večerov, ki že veliko let pe-strijo glasbeno ponudbo Kulturnega doma in so goriški publiki postregli z raznovrstnimi žanri in zvrstmi glasbene ustvarjalnosti. Tudi večer s triom Etnoploč je veljal za nekaj posebnega, ki seže izven običajnih glasbenih okvirov, saj gre za interprete, ki so na svojih instrumentih pravi mojstri. Skratka, tudi torkov koncert je veljal za izjemno glasbeno poslastico, ki jo je še dodatno oplemenitil nastop Vlada Kreslina, znanega slovenskega kan-tavtorja. Pazljivi in obenem navdušeni publiki so Vlado in člani tria predstavili nekaj izjemnih glasbenih utrinkov, med katerimi je nedvomno izstopala pesem »Glej, vlak se vije«, ki govori o izseljevanju beneških Slovencev v belgijske rudnike. Čudovito je izzvenela tudi skladba, ki so jo Et-nopločevci posvetili prijatelju, žal že preminulemu sardinskemu glasbeniku Andrei Parodiju, članu znamenite skupine Tazenda. Dvorano so zelo razži-veli tudi balkanski ritmi, ki odlično izzvenijo prav z instrumenti, ki so »delavno orodje« tria Etnoploč. Fantje so nastopili bosi in so se dobro odrezali tudi v komuniciranju s publiko, saj so vse skladbe obrazložili na prijeten način in s kančkom humorja. O svoji CD plošči Across the border-Preko meje so tudi povedali, da iz skladb vejejo note, v katerih je občutiti strah, kaos in zmešnjavo v času, ko so meje sicer padle, a v glavah še vedno obstajajo, kar občuti marsikdo, zlasti še senzibilen umetnik. Na začetku prijetnega večera je publiko in glasbenike pozdravil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, o plošči in o glasbeni zvrsti nastopajočih pa je spregovoril Giuliano Alme-rigogna, ki velja za pravcato »glasbeno enciklopedijo« iz Gorice. (vip) VOLITVE 2O1 1 Gherghetta v Krminu Kandidat leve sredine za predsednika pokrajine Enrico Gherghetta se bo danes mudil na Krminskem. Ob 12.30 bo v krminski vinoteki predstavil kandidata Demokratske stranke za pokrajinski svet Paola Mezzorano (okrožje Krmin 1) in Luco Bigota (Krmin 2). Med 10. in 12. uro bo Demokratska stranka delila informativni material na krminski tržnici. Ronška DS začela kampanjo Ronška Demokratska stranka je v sredo začela volilno kampanjo za občinske volitve ob prisotnosti evropske poslanke Debore Serracchiani. »Ponosni smo na delo, ki smo ga opravili. 43 odstotkov razpoložljivih sredstev smo vložili v socia-lo, uresničili smo številna javna dela, 6,3 milijonov evrov smo namenili šolskim gradnjam,« je poudaril županski kandidat Roberto Fontanot, ki si prizadeva, da bi ronško občino vodil še dodatnih pet let. Na predstavitvi liste, ki podpira Fon-tanota, je bil prisoten tudi kandidat leve sredine za predsednika pokrajine Enrico Gherghetta. V Ronkah predstavitev SKP V lokandi Ficchio v Ulici Roma v Ronkah bodo danes ob 19.30 predstavili županskega kandidata Stranke komunistične prenove Luigija Bona, njegov volilni program in kandidatno listo za občinski svet. Oprostilna razsodba Kandidat komunističnega-antikapitali-stičnega bloka za tržiškega župana Ales-sandro Perrone izraža zadovoljstvo nad oprostilno razsodbo, ki jo je goriški sodnik izrekel za skupino mladih iz združenja Razzismo stop. Leta 2005 so mladi zasedli poslopje Albergo impiegati v Tržiču skupaj z nekaj priseljencev, ki so zaprosili za azil. Spor zaradi imena liste Deželni koordinator stranke FLI Paolo Ciani je včeraj opozoril, da kandidatko desne sredine za predsednika pokrajine podpira lista z imenom kandidata Tretjega pola. »Goriška desna sredina podpira tako šibko kandidatko, da je sestavila listo s priimkom našega predsedniškega kandidata Stefana Cosme,« je opozoril Ciani, ki se pri svojem izvajanju nanaša na listo Isontino tricolore con Co-sma, katere voditelj je Sergio Cosma, oče predsedniškega kandidata Stefana Cosme. Kandidatka desne sredine Simo-netta Vecchi je kritike označila za smešne. Po njenih besedah je ime stranke Isontino tricolore že nekaj let vezano na njegovega vodjo Sergia Cosmo, zato pa so polemike iz trte izvite. Sajenje dreves v Ulici Max Fabiani bumbaca Posadili 41 dreves Včeraj je goriška občina začela akcijo sajenja dreves, v okviru katere bodo posadili 41 hrastov, javorjev, tulipanovcev, brez, divjih kostanjev, magnolij, bukev, cipres in ginkov. Drevesa so stara med 20 in 25 let, visoka pa med 6,5 in 9 metrov. Z novimi drevesi so opremili zelene površine na trgu dveh Goric, v Ulici Faidutti, v Ulici Ciconi, v Straž- cah, pri Sv. Ani, v Spominskem parku, v parku županstva, v Štandrežu, sredi krožišča pri Ločniškem mostu, v Dolini Korna in v Ulici Lungo Isonzo. Občina, je povedal odbornik Del Sordi, je v poseg vložila približno 58.000 evrov. »Če izključimo drevorede, gre za najbolj obsežno obnovo dreves zadnjih 20 let,« je povedal Del Sordi in pristavil, da bodo v prihodnje zamenjali tudi številna druga obolela in mrtva drevesa. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. aprila 2011 1 1 GORICA-NOVA GORICA - Poostren nadzor Mešane patrulje ugotovile 31 kršitev V skupnem poostrenem nadzoru, ki so ga policisti novogoriške policijske uprave in italijanska prometna policija v sredo izvajali na obeh straneh meje, je bilo ustavljenih čez 200 vozil, ugotovljenih pa 31 kršitev. Policisti, sodelujoči v poostrenem nadzoru ocenjujejo, da je čezmejno sodelovanje koristno in potrebno predvsem glede takojšnje izmenjave podatkov kot tudi kasnejšega sodelovanja na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa na obeh straneh državne meje. S podobnimi skupnimi nadzori bodo nadaljevali tudi v bodoče. V sredinem skupnem poostrenem nadzoru so se mešane patrulje na obeh straneh meje osredotočile na preprečevanje prekoračitve dovoljene hitrosti med vožnjo skozi naselja, pa tudi izven njih. Na sloven- ski strani je nadzor potekal na območju Nove Gorice, Šempetra in Ajdovščine. Na obeh straneh meje so policisti skupaj ustavili 212 vozil, med njimi največ avtomobilov, preverjali so veljavnost dokumentov voznikov, tehnično brezhibnost vozil ter psihofizične sposobnosti voznikov za vožnjo. Štirinajst kršitev so zabeležili v Sloveniji, 17 pa v Italiji. Od 31 ugotovljenih kršitev se jih je kar 25 nanašalo na prekoračitev največje dovoljene hitrosti vožnje. Kršitelji so si prislužili plačilne naloge. Žal so policisti v popoldanskem času, ko je trajal skupni poostreni nadzor, obravnavali tudi več prometnih nesreč, najhujša je bila v Rožni Dolini, v kateri je življenje izgubil 53-letni voznik motornega kolesa iz okolice Nove Gorice, o čemer smo poročali včeraj. (km) TRŽIČ Povišali tarife za jasli Po treh letih se bodo povišale tarife občinskih jasli iz Tržiča; poviške so določili na podlagi indeksov zavoda Istat in znašajo okrog 1,9 odstotkov. Starši s stopnjo Isee med 4.177 in 6.137 evrov bodo po novem plačevali 147 evrov na mesec za polni urnik in 120 evrov za part-time urnik, kar pomeni, da znaša povišek 3 oz. 2 evra. Starši, vključeni v najvišjo dohodkovno stopnjo, bodo plačevali 499 oz. 413 evrov. Starši, katerih stopnja Isee ne presega 4.177 evrov, bodo mesečno plačevali po sto evrov tako za polni kot za part-time urnik. Prihodnje leto se bo spremenil tudi razpored mest, saj je upadlo povpraševanje po mestih za večje otroke in je naraslo število prošenj za malčke od 3. do 12. meseca starosti. Skupno bodo v tržiških jaslih sprejeli 16 otrok med 3. in 12. mesecem starosti in 49 med 13. in 36 mesecem starosti. Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije do sobote, 23. aprila 2011 ZAPRTO Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481-531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v četrtek, 28. aprila, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici »Vrtiljak« (Arthur Schnitzler). ut Kino DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 17.15 - 20.00 - 22.00 »Cappuccetto Rosso san-gue«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Rio« (digital 3D); 20.30 »La fine e il mio ini-zio«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Habemus Papam«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -22.00 »Cappuccetto Rosso sangue«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Li-mitless« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 16.30 - 18.30 - 20.30 -22.30 »Rio« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Faccio un salto all'Avana«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Habemus Papam«. fl Razstave V UMETNOSTNI GALERIJI LA FOR-TEZZA v Ul. Ciotti 25 v Gradišču je na ogled razstava z naslovom »La mia polvere da sparo« Guida Co-lettija; do 27. aprila od četrtka do petka med 10. in 12.30 in med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. uro 12.30. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA sporoča urnik brezplačnih strokovnih vodstev po zbirkah: v gradu Dobrovo v ponedeljek, 25. aprila, ob 15. uri. Strokovna vodstva so brezplačna, obiskovalci morajo poravnati le vstopnino (2 evra za odrasle in 1 evro za otroke, dijake in študente). 4 Koncerti V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 20. uri nastopila skupina Rock Partizani. KONCERT KLAPE NEVERA iz Opatije bo v okviru prvomajskega praznovanja v nedeljo, 1. maja, ob 17.30 uri na Bukovju v Števerjanu. M Izleti SPDG vabi v ponedeljek, 25. aprila, na Malo goro pod Čavnom, kjer bo tradicionalno druženje ob planinski postojanki. Predvideni sta dve varianti: peš iz Kamenj (dve uri hoje do vrha) in od Bavčerjevega zavetišča, do koder je možen dostop z avtom. Od zavetišča do koče je 20 minut hoje. Zbirališče: do 9. ure na parkirišču pri Rdeči hiši, prevoz z lastnimi sredstvi. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tridnevni izlet z avtobusom v Orlovo gnezdo, do Kimskega jezera, v Muenchen, Dachau in Salzburg od 6. do 8. junija. Vpisovanje samo na društvenem sedežu v sredo, 27. aprila, od 10. do 12. ure. Potreben je veljaven dokument za tujino. Na račun 100 evrov. 13 Obvestila DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih med 14.30 in 16. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro (tel. 0481-534604, www.mediate-ca.go.it, info@mediateca.go.it). IŠČEJO PRIČE NEZGODE: v sredo, 13. aprila, okrog 10.30 se je kolesarka peljala iz Drevoreda 20. septembra v Ulico Cadorna v Gorici. Tam je av-tomobilist, star približno 40 let, naenkrat odprt vrata avtomobila in povzročil padec ženske. Priskočil je na pomoč, kolesarka pa mu je zagotovila, da je z njo vse v redu. Kmalu zatem so se pojavile bolečine, v bolnišnici so ugotovili zlom stegnenice in jo podvrgli operaciji. Svojci ponesrečene ženske iščejo voznika, ki je povzročil padec; ne nameravajo vložiti prijave, temveč uveljaviti odškodninski zahtevek na zavarovalnici. S pozivom, naj pomagajo najti moškega, se obračajo tudi na morebitne priče. Kdor lahko pomaga, naj pokliče na tel. 348-1256181 (Francesca S.). KMEČKA ZVEZA obvešča, da so njeni uradi v okviru delovanja centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim uradi Kmečke zveze lani izpolnili prijavo bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor pa letos namerava prvič koristiti to storitev, lahko pokliče na tel. 048182570 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure ali pa se v istih urnikih zglasi na sedežu Kmečke zveze v Go- rici, Korzo Verdi 51, ali zaprosi za sestanek preko elektronske pošte kzgo-rica@tiscali.it. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. PREDPRODAJA VSTOPNIC V GORICI ZA KONCERT GORANA BREGO-VICA, ki bo v petek, 15. julija, pri Bri-ščikih (občina Zgonik pri Trstu) poteka v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288). Cena vstopnice znaša 15 evrov. UPOKOJENCI CISL za Gorico, Moš in Števerjan obveščajo, da je informativno okence na občini v Števerjanu odprto vsak ponedeljek med 9.30 in 11. uro. Izvedenci nudijo informacije o pokojninah, obrazcih 730, Unico in Isee, o socialnih ustanovah in zakonodaji za nezgode na delu, nasvete o zakonodaji za dedovanje, o zaščiti potrošnika in podobno. Okence je na razpolago vsem, tudi nevčla-njenim, in je brezplačno. UPOKOJENCI CISL za Gorico, Moš in Števerjan obveščajo, da je informativno okence v župnijski dvorani v Pod-gori odprto vsak ponedeljek med 9. in 10. uro. Izvedenci bodo nudili informacije o pokojninah, obrazcih 730, Unico in Isee, o socialnih ustanovah in zakonodaji za nezgode na delu, nasvete o zakonodaji za dedovanje, o zaščiti potrošnika in podobno. Okence je na razpolago vsem, tudi nevčlanjenim, in je brezplačno. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH vabi vse otroke, ki radi poslušajo pravljice na pravljično urico danes, 22. aprila, ob 10.45. Pravljičarka Martina Šolc bo pripovedovala pravljico o zajčku Pablu. SVETO TRIDNEVJE V DEKANIJSKI CERKVI V ŠTANDREŽU: danes, 22. aprila, bo ob 20. uri bogoslužje s sodelovanjem dramske skupine Štan-drež in prenos mrtvega Kristusa v Božji grob, vodil bo g. Andrej Lampret, vicerektor na sv. Višarjah; na velikonočno vigilijo, 23. aprila, bo ob 21. uri velikonočno bedenje in procesija po vasi, vodil bo dekan Karel Bolčina. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 22. aprila, goriški urad zaprt. DRUŠTVO KRAS DOL POLJANE prireja na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, celodnevni program z igrami in zabavo; informacije in vpisovanje po tel. 338-3176605 (Katjuša), tel. 339-8619456 (Alenka) in tel. 3339950610 (Zvonko). PRAZNIK FRTALJE V RUPI: v ponedeljek, 25. aprila, ob 17. uri »Nekoč je bilo...« otroci v igri in petju, po starih tradicijah velikonočnega ponedeljka, sledil bo ples z ansamblom Souvenir. V soboto, 30. aprila, v popoldanskih urah slovesno dviganje otroškega in velikega mlaja. V nedeljo, 1. maja, od 17. ure dalje govor od-bornice SSk na goriški pokrajini Mare Černic, tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, tombola z bogatimi nagradami in ples z ansamblom Arena; specialitete na žaru, tipična frtalja in domače vino. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi vse svoje člane na 12. redni triletni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. I. Brass 20 v petek, 6. maja, ob 12. uri v prvem sklicu, v drugem sklicu pa bo istega dne ob 17. uri z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornika, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve po razrešni-ci odboru. Ob priložnosti bo razstava slikarskih del društvenih članic in bo nastopil društveni ŽePZ. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje Martina Premka z naslovom »"Poljanska vstaja" in upor leta 1941« v torek, 26. aprila, ob 20. uri na gradu Kromberk. KD SKALA iz Gabrij prireja v sredo, 27. aprila, ob 20.30 na svečanost ob vaškem spomeniku NOB. V kratkem programu je poleg govora sovodenj-ske županje bodo nastopili domači moški pevski zbor Skala, ženski pevski zbor Jezero iz Doberdoba in učenci sovodenjske osnovne šole Pete Bu-tkovič Domen. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 28. aprila, ob 18.03 v dvorani APT pri goriški železniški postaji bo predstavitev knjige Laile Wadia »Come diventare italiani in 24 ore«. Z avtorico se bo pogovarjal Vincenzo Compagnone. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): v petek, 29. aprila, ob 18. uri bo Carlo Ro-bustelli predstavil svojo knjigo »In-contro con lo yoga«. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVER-JANU: v nedeljo, 1. maja, z začetkom ob 17.30 na prireditvenem prostoru na Bukovju nastop Klape Nevera iz Opatije, nagovora Enrica Gherghette in Maje Humar ter koncert Navihank. Istega dne bo potekal pohod v okviru pobud z naslovom »Spoznavajmo Brda«; letošnja proga bo speljana od Krminske gore do Števerjana. ŠTANDREŠKA DEKANIJA, Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica prirejajo v centru Bratuž v Gorici »Predavanja za utrjevanje duha«: 12. maja ob 20.30 na temo »Kristus da! - Cerkev ne!?« (Oskar Simčič). Hi Osmice PRI ŠTEKARJEVIH v Števerjanu točimo vino in nudimo domač prigrizek. Tel. 0481-884066. Pogrebi DANES IZ GORICE: 11.00, Milojka Malič vd. Zotti iz splošne bolnišnice v cerkev na pokopališče na Peči. eismann Podjetje EISMANN, nemška multinacionalka, ki deluje na evropskem tržišču na področju prodaje od vrat do vrat, s 250 podružnicami, 4.500 vozili, ekipo 6.000 ljudi in 2,5 milijona kupcev, za razvoj in širitev svoje prodajne mreže, zamrznjenih živil na slovenskem območju išče Vodje podružnice za upravljanje poslovne dejavnosti obstoječih in bodočih podružnic. Zahtevajo se izkušnje s področja neposredne prodaje »od vrat do vrat« ali prodaje na drobno, starost od 25 do 45 let, pripravljenost potovanja na območju Slovenije in obvezno znanje slovenskega in italijanskega jezika. Ponujamo delovno pogodbo za nedoločen čas, s podjetjem Eismann, službeni avtomobil, telefon in nagrade, ki so vezane na dosego ciljev. Ali izpolnjujete tem zahtevam? Potem pošljite svojo prijavo, da se pridružite naši ekipi. Svoj življenjepis lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: selezione_eismann ©fastmail.f m ali preko pošte na naslov: Eismann Sri Via Molina n° 18 - 37060 S0NA (VERONA) ITALIA Tel: 0039.045.71.60.211 Fax: 0039.045.71.60.239 18 Petek, 22. aprila 2011 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Ljubezen križa in Evropa Katerina Ferletič / O tem, da je bil mož po imenu Jezus Nazarečan obsojen in umorjen na križu, pričajo tako rimski kot judovski viri. Vsi štirje evangelisti poročajo, da je bil Jezus sojen pred judovskim in pred rimskim sodiščem. Razlog za smrtno obsodbo pred judovskim sodiščem je bilo bogokletje: Jezus se je namreč izdajal za Mesija in Božjega Sina. Prestopek zoper judovsko postavo sam po sebi za Rimljane ni bil kazniv, zato je bilo treba za rimskega sodnika pripraviti drugačno obtožbo. Pilat, slabič, pa se ni odločil za "resnico" in moral je končno kloniti pod pritiskom. Kateri pa je bil pravi razlog za to, da so človeka, ki je izkazoval ljubezen do bližnjega na tisočere načine, obsodili na smrt? Gotovo politični in verski razlogi, ki z ljubeznijo nimajo nič skupnega. Farizejem je Jezus očital njihovo navezanost na "človeška izročila', češ da se jih tako držijo, da zanemarjajo Božje zapovedi. Jezusovo očiščevanje templja je pomenilo hudo vmešavanje v pristojnosti jeruzalemske duhovščine, zlasti velikega duhovnika. V ozadju so bili veliki ekonomski interesi. Vodilnim Judom Jezusov nauk ni ugajal in vznemirjalo jih je zbiranje ljudi okoli njega. Rimski prefekt se je bal, da bo izgubil položaj zaradi obtožbe pomembnih podložnikov. Jezus je bil človek, ki je hodil proti toku. Ni sledil verskim predpisom, izkazoval je ljubezen do vseh tistih, ki jih je takratna družba potisnila ob rob, izobčila, izključila. S prilikami je želel ljudem dopovedati, da morajo delati dobro in na vprašanje "Kdo je moj bližnji?" je Jezus odgovoril s krasno priliko o usmiljenem Samarijanu. Svojo veliko "ljubezensko akcijo" je Jezus zaključil na križu. "Izpolnjeno je!', izpolnil je veliki Božji načrt ljubezni. "Križaj ga!" je takrat kričalo izraelsko ljudstvo. "Križaj ga!," kričimo danes tudi mi, ubijalci ljubezni v tisočerih oblikah egoizma, nacionalizma, materializma, predsodkov, nemorale. Ravnodušni smo do zapuščenih, izdajamo si krivične zakone, živimo z zlagano pravičnostjo. V današnji družbi, ki se nenehno razvija in ki jo zasipavajo z mikavnimi ponudbami načina življenja, nihče nima več časa za bližnjega, kaj šele za tujca. Zbegani Evropejci s politiki na čelu, se bedno sprašujejo, kaj s številnimi priseljenci, ki bežijo pred vojnimi grozotami, pred lakoto, pred izkoriščanjem močnejših, pred zlorabo. "Zakaj pa ne ostanejo doma," se nad njimi jezimo, ko nas pred semaforji ustavljajo, da bi nam vsilili vžigalnike in papirnate robce, motijo brezskrbnost morskih plaž s svojo kramo, beračijo pred cerkva- mi, preprodajajo droge, se ukvarjajo s prostitucijo in ogrožajo varnost naših stanovanjskih sosesk. Kako pa naj bi sodobni človek videl bližnjega, ko ima oči zaprte v skrbi samo zase, v sanjah, ki jih vzbudi in razvnema televizija; ko jih ima prilepljene na svoje ambicije in načrte; ko ne vidi "prave" resničnosti, ker sledi lažnim ideologijam in modnim smernicam; ko si pusti napolniti oči s pretirano predanostjo, skrbi za telo, športu, glasbi? Ta človek ne more niti začeti poti, ki naj bi jo prehodil, da bi "postal bližnji", da bi se nekomu približal. Približati se nekomu pa ne pomeni poskrbeti za miloščino, ki pade zviška kakor ponižujoč udarec padajoče opeke. Je tudi nasprotje hrupnega človekoljubja, ki si želi aplavzov in medalj. Približati se nekomu po Jezusovem zgledu pomeni biti ljudem blizu, hoditi z njimi, jim prisluhniti in pomagati. Prvi korak, da postanemo bližnji je, da živimo z odprtimi očmi za druge. Dokler bodo na svetu revni, lačni, brezposelni, izkoriščani ljudje, ljudje, ki umirajo od lakote, bolni, ki se ne morejo zdraviti, ljudje brez strehe nad glavo, zapuščeni ... do takrat bomo tudi mi, ubijalci ljubezni v kulturni in civilizirani Evropi, enako kot množica na trgu pred 2000 leti, vpili "Križan naj bo!". KULINARIČNI KOTIČEK Gratinirani beluši Sezona belušev je v polnem razcvetu in ker sodijo med mojo najljubšo zelenjavo, se bom danes ukvarjal s še enim receptom, ki jih zadeva: pripravili bomo gratinirane beluše, za kar potrebujemo kg zelenih belušev, 150 g parmezana, 90100 g masla, 4 jajca, sol, poper. Pristavimo vodo za beluše in ko zavre jo solimo. Beluše, ki smo jih prej ostrgali, damo v vrelo vodo in lonec pokrijemo, da voda hitreje spet zavre. Ko voda zavre, znižamo ogenj in beluše kuhamo 8 - 10 minut, odvisno od tega, kako so debeli: točnega časa kuhanja ni. Pravilno bi beluše morali kuhati v ozki, visoki posodi, kjer bi lahko bili pokonci, voda pa naj sega pod vršičke, ki se tako in tako skuhajo na sopari. Po tem času beluše poskusimo, da ugotovimo, če so dovolj skuhani. Kuhane be-luše vzamemo iz vode s penovko in jih damo za nekaj minut v ledeno mrzlo vodo; še bolje bo, če vanjo damo nekaj kock ledu. Ko se beluši ohladijo, jih poberemo iz vode, dobro odcedimo in posušimo in v eni vrsti zložimo v pekač, boljše če je pravokoten, ki smo ga poprej dobro namazali z maslom. Vsi vršički naj bodo obrnjeni v isto smer. Potrese-mo jih s polovico naribanega parmezana in pokapljamo s polovico masla, ki smo ga poprej na šibkem ognju stopili. Na prvo vrsto zložimo še drugo vrsto kuhanih belušev, vendar pazimo, da bodo vršički v tej vrsto obrnjeni v nasprotno smer. Spet pokapljamo z maslom in po- tresemo z nastrganim parmezanom. Potisnemo pekač v segreto pečico za približno 15 minut in počakamo, da se jed zlato obarva, površina pa hrustljavo zapeče. Gratinirane beluše vzamemo iz pečice in pustimo nekaj minut počivati. Sedaj lahko v ponvici razpustimo malo masla in na njem spečemo jajca na oko. Beluše razrežemo na štiri porcije in na vsako porcijo položimo po eno pečeno jajce, ki ga posebej solimo in nanj zmeljemo malo črnega popra. Če vam je všeč bolj pikanten okus, lahko nadomestite parmezan z ovčjim sirom, kar osebno odsvetujem. Maslo je sicer med najlažje prebavljivimi maščobami, vsebuje pa ogromno holesterola, lahko pa ga v tem receptu mirno nadomestimo z oljčnim oljem. Zelene beluše lahko nadomestimo z belimi in jed zato ne bo nič manj slastna. Če pa se hočete pred gosti izkazati, lahko na koncu na jajca nastrgate nekaj lističev tartufa, po možnosti belega. Še nekaj: vodo,v kateri ste kuhali beluše, nikakor ne zavrzite. Z njo lahko zalivamo zelenjavne rižote, uporabimo jo kot osnovo ali dodatek zelenjavni juhi in podobno. Dober tek! Ivan Fischer ODPRTA TRIBUNA Kaj je slovenski šport v Italiji in vloga ZSŠDI Pred nekaj dnevi je bil občni zbor ZSŠDI. Predsednik je iznesel mnogo zanimivih pozitivnih stvari, pa tudi problemov, ki tarejo naš šport. Ni pa bilo govora o drugi črki v kratici imena Združenja (S), ki omenja, da je to Združenje slovensko. Ko bereš v časopisju sestave nekaterih ekip slovenskih (vsaj po imenu) društev ugotoviš, da imajo le nekaj ali celo nič slovenskih igralcev. Ali so slovenska zato, ker imajo slovenski naziv? Ali ni osnovna dolžnost slovenskega športa narodna pripadnost in združevanje naših otrok in mladostnikov v slovenskem okolju? Kakšna je razlika med Libertasom in Ginnastico ali pa Hrastom in Zamorcem, če v slednjih skoraj ni slovenskih igralcev in vsi govorijo italijansko? Da se razumemo! Nič nimam proti italijanskim igralcem, če ti pridejo v slovensko društvo in vedo kam so prišli. Če se skušajo vključiti v naše okolje, naj se naučijo vsaj malo slovensko in spoštujejo našo stvarnost. Če je pa razlog za ukinitev slovenskega jezika samo višja liga in športni dosežki, mislim da pod temi pogoji ne potrebujemo takih slovenskih športnih društev! Društvo, treningi in vodenje mora biti slovensko, če ne ni razloga za obstoj slovenskega društva in se lahko imenuje tudi Edera ali Sambenedettese. ZSŠDI daje prispevke vsem društvom po istem kopitu. Ali ne bi bilo pravičneje, če bi se uporabljalo predvsem kriterij, katero društvo je res slovensko ne pa tega, katero ima le slovensko ime. Ni sprejemljivo, da imajo društva, ki so popolnoma brez slovenskih igralcev in trenerjev ali imajo le eno ali dve izjemi, isti položaj tako v Združenju, kot v slovenskem časopisju, kot tista ki imajo vse ali skoraj same slovenske športnike. Posebno blestijo v tem smislu nekateri ekipni športi. Morda bi bilo prav, da se vsi športni delavci pripravijo na naslednji občni zbor ZSŠDI in predlagajo in prediskutirajo po svoji vesti kaj storiti. Mislim da ni treba polemik, čeprav se bojim, da brez njih tudi ne bo šlo. Vem da je največ kriv predvsem vaški kampanilizem za nastalo situacijo. Naraščaja je vedno manj in vaška društva so, da bi preživela, začela, najprej posamezno, nato pa kar množično sprejemati italijanske igralce. Potem je tu še ambicija, da bi šli v vedno višjo ligo, kar v osnovi ni nič slabega, a je prineslo še dodatno potrebo po ita- lijanskih igralcih in trenerjih in čez noč je bila ekipa italijanska, treningi in vodenje v italijanščini in je ostalo slovensko le ime društva. Ima to smisel? Nemara bi bilo bolje, da bi se dve, tri ali več vasi dogovorile za skupen nastop. Pri nas namreč ni važen le šport in čimvišja liga, temveč predvsem, da gojimo našo narodno zavest med mladimi in ostanemo to, kar smo: namreč Slovenci. Združevanje pa je težavno prav zaradi pretiranih kampanilizmov, ki so prav gotovo negativen pojav. Mislim pa, da moramo zrasti in preseči majhne interese v prid večjim in pozitivnejšim. V nekaj letih bodo pozabljene nepomembne zdrahe in navijači dveh treh ali več vasi bodo skupno spodbujali združeno ekipo. Mislim da imamo lepe precedense! ŠZ Sloga je na primer sad takšnega združevanja. Pred štiridesetimi leti so se namreč (marsikdo tega ne ve in mnogi so na to pozabili) voditelji Zarje, Gaje, Primorca in Poleta dogovorili, da združijo svoje ženske odbojkarske sekcije v močno društvo in mu dajo pomenljivo ime Sloga. Rezultati so na dlani! Isto velja tudi v drugih sektorjih, ne le v športu. Pomislimo le na množico pevskih zborov, kjer je kronično pomanjkanje pevcev in je posledično kvaliteta taka, kot je. V tem smislu je bil lahko vsem za zgled tudi košarkarski Jadran. Mislim, da je tu bistvo problema, ki ga je tudi na zadnjem občnem zboru poudaril predsednik ZSŠDI, da je treba modernizirati in spraviti s časom organiziranost naše civilne družbe, kajti marsikaj se je zadnje čase spremenilo. Mi pa prevečkrat delamo še vedno na isti način, kot pred tridesetimi ali več leti. Morda bi bilo treba pomladiti vodstva vseh vrst in stopenj. Američani nas učijo, da so managerji kreativni in iniciativni nekje do petdesetega leta, nato nimajo več inovativnih idej, zato jih upokojijo ali dajo na manj odgovorno delavno mesto. Jaz zase vem, da je tako. Vsekakor pa tako razmetavamo mnogo denarja, ki bi ga lahko koristneje porabili. Pomislimo, da niso vedno vsega krivi drugi, če nimamo dovolj sredstev! Smotrnejša organiziranost bi rešila veliko število problemov in danes navidezno brezizhodnih situacij. Ali nam je res do tega, da naša manjšina napreduje, ali pa navajamo vodo le na svoj mlinček? Primož Možina SKLAD S. TONČIČ - Rok za predloge zapade 30. aprila Nagrada Zlato zrno za mlade ustvarjalce Do konca aprila je čas, da kulturne in stanovske ustanove ter posamezniki predlagajo kandidate za ZLATO ZRNO. Nagrado za mlade slovenske ustvarjalce iz naše dežele, ki so se v zadnjih dveh letih izkazali na kateremkoli umetniškem področju, zbirajo v naših knjižnicah v Trstu in Gorici, v Slovenskem kulturnem centru v Špetru v Benečiji in na sedežu Tonči-čevega sklada v Dijaškem domu v Trstu. Nagrada bo letos podeljena četrtič: naj spomnimo na dosedanje dobitnike. Leta 2008 je prva nagradna kocka prišla v roke skladatelju Patricku Quaggiatu, leto kasneje je bil z Zlatim zrnom odlikovan likovni ustvarjalec Ivan Žerjal, lansko leto pa je, kot običajno ob kresu, nagrado prejel glasbeni po-ustvarjalec Igor Zobin. Ob njih je izmed več desetin predlogov bilo nominiranih vsako leto po dvoje ali troje ustvarjalcev, ki so bili deležni diplome in denarne spodbude. Po pravilniku se lahko potegujejo za nagrado Zlato zrno vsi, ki so v zadnji dveh letih sooblikovali umetniški utrip našega časa - tudi vsi tisti, ki so bili doslej že med nominiranci; prav tako pa lahko ponovno kandidira tudi dobitnik Zlatega zrna izpred več kot dveh let - če je mlajši od 35 let. Člani žirije so vidni ustvarjalci in kvalificirani opazovalci posameznih ustvarjalnih polj: Klav-dij Palčič, Aleš Doktorič, Rosana Paliaga, Marko So-sič in Marko Kravos. Nagrado razpisuje Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu. Z njo spodbuja ustvarjalno tveganje, izzivalno prenovo in duhovno razgibanost mladih posameznikov; z njo želi opozoriti domače okolje na njihovo delo in dosežke, saj je taka vez dragocena in plodna tako za rodno sredino kot za posameznega umetnika. Rok za oddajo predlogov in gradiva je 30. april. Predloge in gradivo, dostavljeno osebno ali po pošti, zbirajo: Slovenski visokošolski Sklad "Sergij Tončič" - Dijaški dom v Trstu - ul. Gin-nastica 72 | Narodna in študijska knjižnica v Trstu - ul. Sv. Frančiška 20 | Knjižnica D. Fei-gla - KB center 1906 - corso Verdi 51 - Gorica | Slovenski kulturni center v Špetru - ul. Alpe Adria 65 b - S. Pietro al Natisone. Razpis, podatki in pojasnila so na razpolago na spletni strani Sklada www.skladtoncic.org. PISMA UREDNIŠTVU Zahvala Slovenskemu stalnemu gledališču za iztekajočo se sezono Spoštovani umetniki Slovenskega stalnega gledališča, dragi prijatelji! Gledalci iz Kopra, Izole in Pirana, bi se Vam radi zahvalili za številne izjemne gledališke trenutke, ki smo jih v pretekli sezoni doživeli pod streho Vašega gledališča. Tako repertoarne produkcije kot glasbeni in plesni dogodki so nas v vseh ozirih prijetno presenetili. Slovenski hram kulture sredi Trsta smo doživeli kot sodobno, odprto in dinamično točko, ki z univerzalno umetniško govorico pogumno in suvereno nagovarja slovensko in italijansko občinstvo. Občudujemo vašo zavezanost visokim merilom, ki dokazujejo, da je tudi v materialno težkih pogojih predvsem z jasno umetniško vizijo mogoče uresničiti presežke, ki razveseljujejo široko in raznoliko publiko, zadovoljijo pa tudi gle- dališke sladokusce in kritiko. Ob izteku sezone Vam izrekamo naše veselje, ponos in simpatijo, in zavezo, seveda, da ostajamo Vaše zvesto občinstvo in glasniki razkošnega sporočila Vašega pomembnega delovanja. V imenu Kulturnega kluba Koper Lado Jelen Jasna Čebron Pojasnilo V sredini številki Primorskega dnevnika (PD, 20. 4. 2011) je bilo med pismi uredništvu pomotoma objavljeno pismo predsednika KZKV Carla Grgiča o postavitvi dvojezičnih cestnih smerokazov. Omenjeno pismo je bilo poslano pokrajinski upravi, ni pa bilo namenjeno za objavo v pismih uredništvu. / HARD ROCK - V soboto Dead Meadow se vrača v Trst Ameriška hard rock skupina Dead Meadow se vrača v naše kraje. V soboto bo namreč ameriški trio nastopil v tržaškem klubu Tetris (Ulica della Rotonda 3). Društvo Tetris že vrsto let uspešno deluje na tržaški alternativni glasbeni sceni. Kulturno organizacijo je leta 2004 ustanovila skupina mladih Tržačanov, z namenom, da bi v središču mesta ustvarila neke vrste »meeting point« za tržaško mladino. Leta 2006 je organizacija odprla prostore v Ulici della Rotonda, kjer se od takrat tedensko odvijajo nastopi lokalnih in mednarodnih ben-dov in pa tudi kulturne prireditve, tečaji in debate. V petih letih delovanja je v Tetrisu nastopilo na stotine glasbenih skupin, naj omenimo le The Niro, Bob Log III, Paolo Benvegnu, Zu, Hollys, idr. V sklopu organizacije deluje skupina prostovoljcev, ki je s svojim trudom pripomogla, da je danes Tetris eden redkih lokalov v naši deželi, v katerem lahko prisluhnemo kvalitetni alternativni glasbi. To soboto bo v Tetrisu ponovno nastopila znana ameriška hard rock zasedba Dead Meadow. Ameriški trio, ki je v Tetrisu nastopil že leta 2008, se v teh mesecih mudi na spomladanski evropski glasbeni turneji. Skupino sestavljajo pevec in kitarist Jason Simon, basist Steve Kille in bobnar Mark Laughlin. Bend je v dvanajstih letih delovanja izdal kar šest studijskih in eno v živo posneto ploščo. Simon, Kille in Mc Carty ustvarjajo posebno hard rock glasbo, ki se zgleduje po trdem rocku iz sedemdesetih. V njihovih komadih prisluhnemo tudi psihedeličnim ritmom iz šestdesetih in še bluz ter folk ritmom. Pred ameriško zasedbo bo nastopila psychedelic rock predskupina Spindrift. Vstopnica za koncert znaša deset evrov, kdor je nima, pa si mora nabaviti tudi letno Tetris izkaznico (8€), s katero bo lahko prisostvoval vsem naslednjim pobudam. R.D. SLIKARSTVO - Danes odprtje Milan Marin razstavlja v Piranu V Piranu, v Galeriji Herman Pečarič, bodo danes ob 20. uri odprli razstavo Ugovor o ljubavi/Dogovor o ljubezni, samostojno razstavo slik Milana Marina (rojen leta 1955), tudi dobitnika Grand Prixa na Mednarodnem slikarskem ex-temporu Piran 2003. Marin, slikar iz Umaga, je - kljub drugi poklicni dejavnosti - že več kot desetletje uveljavljen s prepoznavno likovno poetiko. Na piranskem slikarskem ex-tem-poru neprekinjeno sodeluje od leta 1998, s čimer ga je spoznala širša slovenska javnost. Predstavljeni ciklus Ugovor o ljubavi/Dogovor o ljubezni je nastal v zadnjih treh mesecih. V primerjavi s starejšimi slikami, kjer se je znakovna mreža dogajala v prevladujoči belini, je tokrat slikarska površina opredeljena s sivinami in njihovimi niansami, ki ponujajo asociacije na istrski kamen ali osvetljene ali senčne fasade in zidove. Segmenti teh sivin prefinjeno prehajajo v temnejše odtenke ali subtilne modrine, tu in tam jim implicira še drobne črtne segmente živo oranžne, rdeče, rumene; ta kolorit še poudari iluzijo prostora ter hkrati ustvari še diskretno lucidno svetlobo kot posebno duhovno substanco, ki preveva celoto. V tehnološkem smislu ohranja preizkušeno tehnologijo: platno učvrsti s podlago z bogatimi pastoznimi nanosi peska in malte, ki jim kljub dodanemu koloritu ohranja elementarne teksture teh materialov. Tako omogoča še čutno zaznavanje in najbolj neposredni stik gledalca s podobo. Zarisani znakovni vzorci, črte, pismenke, napisi se kot poseben agens replicirajo po površini platen: so njegove najbolj intimne sledi nezavednega, instinktivnega in čustvenega. Gledalec je zavedno ali nevede, miselno in emocionalno angažiran, se samosprašuje o nikoli dokončno dorečenih univerzalnih vprašanjih, med katerimi posebno mesto zavzemata Eros in eros s svojo večpomensko in misteriozno bitjo. Razstavo spremlja dvojezičen katalog s predstavitvijo avtorja in razstavljenih slik. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali V sredo, 27. aprila, ob 20.30 / Gianni Clemente: »Ben hur«. Režija: Nicola Pi-stoia. Nastopajo: Paolo Triestino, Nicola Pistoia in Elisabetta De Vito. Ponovitve: v četrtek, 28. aprila ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 29. aprila ob 20.30, v soboto, 30. aprila ob 20.30 in v nedeljo, 1. maja ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 6. maja ob 20.30 / Bruno Chapelle in Martyne Visciano: »Daddy blues«. Režija: Vincenzo Salemme. Nastopata: Marco Columbro in Pao-la Quattrini. Ponovitve: v soboto, 7. maja ob 20.30, v nedeljo, 8. in v torek, 10. maja ob 16.30, v sredo, 11., v četrtek, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. maja ob 20.30, v nedeljo, 15. maja ob 16.30. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 22. aprila, ob 18.00 Štihova dvorana / Boris Pahor: »Nekropola«. Ko-produkcija: Društvo Celinkam KUD Pod topoli in Mestno gledališče ljubljansko, Dramatizacija in režija: Boris Kobal. Nastopajo: Pavle Ravnohrib in člani Šentjakobskega gledališča. Glasba: Katrina Kobal - sopran in Miha Nagode - klavir. SNG Mala drama Danes, 22. aprila, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. MGL Veliki oder Danes, 22. aprila, ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj! Vse zastonj!«. Jutri, 23. aprila, ob 19.30 / G. Boccaccio, I. Ratej, M. Krajnc, M. Lazar: »De-kameron«. Mala drama Danes, 22. aprila, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 22. aprila ob 16.00 / »Frances-ca da Rimini«. Ponovitve: v torek, 26. in v sredo, 27. aprila ob 20.30, v petek, 29. aprila ob 18.00, v soboto, 30. aprila ob 17.00. V četrtek, 28. aprila ob 20.30 / »I solisti Veneti«, vodi Claudio Acimone, solist Uto Ughi Dvorana Tripcovich V torek, 3. maja ob 20.30 / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent: Andrea Battistoni. V soboto, 7. maja ob 20.30 / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent: Ryuichiro Sonoda. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni generali V sredo, 18. maja ob 20.30 / »Happy days - il musical«. Avtor: Garry Marshall; glasba: Paul Williams. Režija: Sa-verio Marconi. Ponovitve: v četrtek, 19. in v petek, 20. maja ob 20.30, v soboto, 21. maja ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo, 22. maja ob 16.00. Danes, 22. aprila, ob 20.30 / »Elisa in concerto - Ivy tour 2011«. GORICA Kulturni dom V torek 29. aprila ob 20.30 / v okviru glasbenega festivala Across the border 2011 bo koncert »Glasba skupine Pink Passion«. DOBERDOB Center Gradina V ponedeljek, 25. aprila ob 20.00 bo koncert skupine »Rock Partizani«. ŠTEVERJAN Na Bukovju V nedeljo, 1. maja ob 17.30 bo koncert »Klape Nevera« iz Rijeke (HR). _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Channel zero (AKC Metelkova mesto) V petek, 29. aprila, ob 21.00 / DubLab: Duberman (Fra). PRIREDITVE Klub Gromka V ponedeljek, 9. maja ob 21.00 / Nastopajo: Cough (ZDA). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in "Arhitektura na Finskem." Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. Galerija Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): je na ogled razstava akademskega slikarja Franca Goloba pod naslovom: »Svetlobe in sence reke Soče«. Tržaška knjigarna (Ul. S. Francesco 20): je na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča z naslovom: »Sledovi tihe govorice - Segni di un racconto mu-to«. Razstava bo na ogled do 30 aprila, po urniku knjigarne. NABREŽINA Umetniški in kulturni centeri Skerk (Trnovca 15): do 8. junija je na ogled razstava »Svet domišljije med krasom in morjem štirih umetnikov«: Klavdi-ja Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik za šole: od ponedeljka do petka. Za vse ostale pa ob sobotah in nedeljah 10.30 -18.00. od 15. maja dalje od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Vstop prost. Za več informacij na: www.skerkcen-ter.it info@skerkcenter.it". ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: do 13. maja je na ogled razstava Vladimirja Klanjščka. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni na tel št. 00390481531445. SKD Hrast: do 1. maja je na ogled, na sedežu društva za cerkvijo v Doberdobu slikarska razstava Arhitekture neznanega - Kraške glave mladega do-berdobskega slikarja Cristiana Lavren-cica. ŠTEVERJAN Galerija 75: Fotoklub Skupina75 prireja ob tednu kulture tretjo izvedbo fotografske razstave SkupinArt na Bukovju v Števerjanu. Razstavljajo člani Remo Cavedale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic; na ogled bo do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481-884226 ali na in-fo@skupina75.it, informacije na www.skupina75.it. GRADIŠČE Umetnostna Galerija La Fortezza (Ul. Ciotti 25): je na ogled razstava »La mia polvere da sparo« Guida Colettija; na ogled bo do 27. aprila od četrtka, do petka med 10. in 12.30 in med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. uro 12.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: do 8. maja je na ogled fotografska razstava Bogdana Macaro-la pod naslovom »Trenutki ujete kulture«. Coljava - Turistična Kmetija Ostrou-ška Pelicon: v torek, 26. aprila, bo odprtje razstave Fotografij Igorja Maher-ja »Od Gora Do Kalov«. Razstava bo na ogled vsako soboto in nedeljo, med tednom pa po predhodni najavi. Tel.:031 303 523. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Petek, 22. aprila 2011 Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na ogled do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. Prostori fundacije "Poti miru" (Gregorčičeva 8): na ogled je fotografska razstava Mirka Bijukliča o lepotah Posočja, predstavitev priložnostne znamke Pot miru-Dolina Soče. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. Mala galerija: Žiga Koritnik: Pikica Luči, fotografska razstava. Vstop prost. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9. do 16. ure. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zoperstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. |VV Iscemo »prave« ženske! Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski d nevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! 1 4 Petek, 22. aprila 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NAŠ POGOVOR - Vratar Triestine Colombo je tudi podjetnik Nogometaš v družbi »veline« je izjema, ne pravilo Predsednik in upravitelj družbe, ki zaposluje zapornike in ljudi s posebnimi potrebami Vratar Triestine Roberto Colombo se je kot eden redkih v letošnjem prvenstvu izkazal na igrišču, saj je bil najboljši in najbolj konstanten igralec sezone in je v nekaterih primerih svojo ekipo rešil pred porazom. A Roberto Colombo se ni izkazal le na travnatih površinah, saj je med ustanovitelji holdinga »Sport & Spetta-colo«, ki se ukvarja s številnimi pobudami in projekti. Verjetno je najbolj odmeven in hvalevreden projekt, v katerega se je ta družba podala oktobra 2010: ustanovitev podjetja Dolci Liberta'. Gre za družbo z omejeno odgovornostjo, ki je v zaporu v Bustu Arsiziu zaposlila 46 ljudi; od teh kar 40 zapornikov, ki v lombard-skem mestu plačujejo svoj dolg pravici. Dolci Liberta' je kar veliko podjetje, proizvaja namreč 700 kilogramov čokolade dnevno v 800 kvadratnih metrih obsežnem laboratoriju. Kakovostno čokolado so nagradili tudi na največjem čokoladnem sejmu v Evropi, na »Perugia Eurochoco-late«, kar je za tako mlado podjetje res neverjeten uspeh. Roberto Colombo je predsednik in upravitelj družbe Sport & Spettacolo (v njej so še številni drugi bivši športniki, med temi tudi Beppe Baresi in Bergomi), ki je 51% lastnik d.o.o. Dolci Liberta'. Pogovor s Co-lombom smo sicer začeli s hitrim pogledom na situacijo v tržaškem drugoligaškem klubu, (rezultati so slabi, ker je bila ekipa med lanskim poletjem sestavljena zadnji hip, negativno plat pa so predstavljale tudi poškodbe, zlasti Lunardijeva) a smo kmalu prešli na podjetniško plat njegovega življenja. »O nogometaših imajo ljudje večkrat negativno mnenje, da gre za razvajene mlade, ki le brcajo žogo, vozijo drage športne avtomobile in igrajo na play-station. Očitno tak opis ne velja za vse, je pa verjetno posledica tega, da se takšni zdijo nekateri uveljavljeni igralci. Zame je 99% nogometašev povsem drugačnih. Na nobenem področju se ne prebiješ do vrha, če nimaš določenih motivacij, če se ne žrtvuješ. Na čelo banke ne prideš zaradi srečnih okoliščin, moraš imeti določene vrline. Isto velja za nogomet. Nogometaši niso razvajeni, gre za navadne ljudi z običajnimi težavami, ki pa so vložili veliko truda v to, da bi postali profesionalni športniki. Občudujem vsakogar, ki mu je uspelo. Zakaj naj bi bil profesionalni nogometaš izjema? Tudi njemu je uspelo v res težkem svetu. Nogometaš, ki se druži z »velinami«, je izjema, ne pa pravilo.« Kako vam je prišla na misel ideja o projektu Dolci Liberta'? Ob športu sem se vedno ubadal z ekonomijo. Najprej v šoli, nato sem se odločil nadaljevati študij na univerzi. Ta projekt združuje oba aspekta, šport in ekonomijo, ob tem, da je tudi etika zraven, saj sem želel dati drugo priložnost osebam, ki so v težavni situaciji, kar nedvomno velja za zapornike. Ob tem je še projekt Associamo-ci dolcemente, ki je nadgradnja projekta Dolci Liberta'. V bistvu nudimo zaslužek tudi osebam s posebnimi potrebami. Začasno smo zaposlili štiri osebe, ki naše čokoladne izdelke pakirajo. Zaslužke od pro- ^ ŠZ Bor se še enkrat ^ iskreno zahvaljuje GZS, vsem nastopajočim in vsem posameznicam in posameznikom, ki so s prostovoljnim delom in prisotnostjo pripomogli k uspešni izvedbi 2. tekme A1 programa za Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki. Posebej se za podporo in sodelovanje zahvaljuje ZSŠDI v vlogi soorganizatorja, Deželnemu svetu FJK, Generalnemu konzulatu RS, bančnim zavodom ZKB, Antonveneta in Banca di Cividale, Slovenskemu Stalnemu Gledališču, podjetju Nova Srl Conad z Opčin in Trobilni ^ skupini Godbenega društva Prosek. Vratar Triestine Roberto Colombo v različnih vlogah triestina daje pa uporablja neprofitna ustanova Calicanto za dodatne načrte na socialnem področju. Torej projekt Associamoci dolce-mente združuje zapornike in osebe s posebnimi potrebami, kar je po mojem mnenju zelo hvalevredna zadeva. S tem so se strinjale vse lokalne uprave in tudi trgovinska zbornica, ki so pobudo podprle. Najlepše pa je, da je ideja o tem projektu prišla prav s strani zapornikov, ki so hoteli dati neko drugo možnost tudi drugim osebam, ki so, prav tako kot oni sami, v težavni situaciji. Ko sem igral v Bologni je podoben projekt zelo odmeval, tako da smo uspeli podariti novo kiruško sobo za otroke v tamkajšnji bolnišnici. Želel bi, da tudi v Trstu nekaj ostane tudi po mojem odhodu. Nedvomno imajo jetniki, potem ko odsedijo kazen, priložnost takoj dobiti službo. Jetniki so zaposleni v tem načrtu vse dokler ne gredo na prostost. Na področju proizvajanja čokoladnih izdelkov ni občutiti krize, tako da imajo že zagotovljeno službo. In statistike jasno kažejo, da je možnost ponavljanja kaznivih dejanj skoraj nična, ko ima bivši zapornik v »novem življenju« gotovo službo. A pozitivne učinke imaš tudi v samem zaporu, kjer je kriminaliteta padla za 80%. Prvi pogoj, da nekoga zaposlimo, je namreč ta, da je v zaporu njegovo vedenje zgledno. Mislite projekt razširiti še na druge zapore? Dolci liberta' je v preteklosti že sodeloval z zaporniki v Caltagironeju na Sic-lijij, kjer imajo laboratorij za proizvajanje keramičnih izdelkov, ki so postali darilo v naših velikonočnih jajcih. A želim nekaj poudariti. Dolci liberta' je d.o.o. ravno zato, ker nismo želeli ustvariti nekaj, kar bi se financiralo le s prispevki lokalnih uprav. Prav zato smo morali ciljati na zelo kakovostne izdelke in naši čokoladni izdelki so zmagali na sejmu Eurochocolate, ki je najpomembnejši v Evropi. Dolci liberta' se drži tržnih pravil. Ne bom skrival, da je to zahtevno. Zlasti če želiš živeti brez javnih prispevkov. Mislim, da je tveganje preveliko, razen če ne združiš moči med raznimi zapori in narediš nek projekt na višji ravni. Nam je uspelo, a smo imeli jasno zastavljen cilj s podjetniškim pristopom. Za vsakim projektom kot je Dolci Liberta' stoji holding Sport & Spettacolo, ki ima 51% delež pri vsakem načrtu. Preostali odstotek tveganja pa bremeni podjetnike, ki vlagajo svoj kapital v določen načrt. Stanje italijanskih zaporov bi zahtevalo več takih projektov. Nedvomno. Tudi v Bustu Arsiziu je bil položaj v zaporu res težek. Mi smo hoteli pomagati ljudem v težavah, hkrati pa smo hoteli ustvariti neka tržno zanimivega. Obračun prvih šest mesecev je pozitiven in mislim, da smo zadeli v polno. Sin nekdanjega Bregovega trenerja premagal Rudonjo in Zahoviča Po tretjem krogu Turnirja narodov (kategorija U16) so znani polfinalisti, ki se bodo danes pomerili v Vipavi in v koroškem kraju Koča-Muta (Kötschach-Mauthen) v Avstriji. V skupini A je Italija v Vipolžah z 1:0 premagala že kvalificirano Slovenijo. Rusija pa je s 3:1 v Ajdovščini odpravila Izrael. Za »azzurrine« je zmagoviti zadetek dosegel Tržačan (letnik 1995) Andrea Petagna (na sliki www.sportest.it), sin nekdanjega Bregovega trenerja Eura Petagne (Andreov nono je bil kapetan Triestine v A-ligi), ki je še v lanski sezoni vodil dolinsko ekipo v 2. AL. Andrea je svojo nogometno pot začel pri Domiu (obiskoval je tudi Bregove poletne kampe), nato je igral pri številnih furlanskih ekipah, dokler ga niso poklicali k naraščajnikom Milana. Pri Sloveniji igrata Roy Rudonja, sin nekdanjega reprezentanta Mladena, in Luka Zahovič, Zlatkov sin. V »koroški« skupini je avstrijska selekcija premagala Mehiko z 2:0, Črna gora in Hrvaška pa sta se razšli pri izidu brez zadetkov. V današnjem polfinalu bo Italija v Vipavi (ob 16.00) igrala proti Črni gori, Slovenija pa bo v Koči-Muti (ob 17.00) gostila Hrvaško. Finale bo jutri v Gradišču ob 16. uri. Tekma za tretje mesto bo v Renčah, prav tako jutri ob 13.00. Včeraj: Milan - Teikyo 1:0, Triestina - Colo Colo 0:4, Varese - Crvena zvezda 0:0, Udinese - Club America 4:1, Torino - Atlas 1:1, Kaernten - Eintracht 1:2, Napoli - Guadalajara 1:2, Empoli - Bahia 1:0. Danes, če-trtfinale: Colo Colo - Varese (20.00 Sedegliano), Udinese - Torino (19.00 Villesse), Atlas - Bahia (19.00 Buttrio), Empoli - Milan (19.00 Varmo). KOLESARSTVO Na Giru trije Slovenci MILAN - Organizator kolesarske dirke po Italiji, ki se bo letos začela v soboto, 7. maja, je objavil uradni seznam vpisanih. Na znamenitem Giru bodo nastopili tudi trije Slovenci, to so Simon Špilak (Lampre), Gorazd Štangelj (Astana) in Borut Božič (Vacansoleil DCM). Napis s številko ena bo nosil Stefano Garzelli (Acqua e Sapone), od favoritov bo Denis Menčov (Geox TMC) imel številko 61., Marc Cavendish (HTC Highroad) št. 71., Joaquin Rodruguez (Kathusa) št. 82, Vincenzo Nibali (Liquigas Can-nondale) št. 111., Giovanni Visconti (Farnese Vini), Alberto Contador (Saxo Bank Sungard) pa s številko 181. Med udeleženci Gira ne bo Ivana Bassa, ki naj bi pomagal zmagati Nibaliju, štrene pa mu je zamešala viroza, ki jo je staknil na dirki od Ti-renskega do Jadranskega morja. KUBICA - Dirkač formule 1 Robert Kubica, ki se je pred začetkom sezone hudo poškodoval na re-liju v Italiji, bo v naslednjih desetih dneh lahko zapustil bolnišnico. V desetih tednih, kolikor jih je preživel v bolnišnici, je prestal več operacij zapestja, rame in komolca. »Gibljivost moje roke še ni takšna, kot bi si želel, a to je ob takšnih poškodbah običajno. Nenazadnje mi manjka precej mišične mase,« je dejal Kubica. DEVETIČ OPERIRAN - V lanski sezoni najboljšemu alpskemu smučarju Hrvatu Ivici Kostelicu so na kliniki v Baslu zaradi bolečin in otekline, ki so bile posledica odtrganega hrustanca, operirali desno koleno. Zmagovalec svetovnega pokala je svojo deveto operacijo kolena prestal brez kakršnih koli težav, operacijski poseg je bil celo lažji, kot so sprva načrtovali. PRVAK - Na Danskem so že osem krogov pred koncem dobili državnega nogometnega prvaka. Naslov je ubranila ekipa s Parken stadiona, FC Koebenhavn. Končno zmagoslavje si je zagotovil z zmago v gosteh proti Lyngbyju (2:1), medtem ko je Odense, ki bi mu teoretično še lahko odvzel naslov, doma izgubil proti Nordjaellandu (1:2). ODBOJKA - Moška A1-liga, četrtfinale, peta tekma: Macerata -Sisley Treviso 3:0. Polfinala: Tren-tino - Modena (v ponedeljek ob 18.00 po Ra Sport 1), Cuneo - Ma-cerata (v nedeljo). B-LIGA - Sinoči: Padova - Vi-cenza 4:1, Pescara - Frosinone 1:1. Danes (19.00): Triestina - Sassuolo. KOŠARKA - V finalu lige NLB v ljubljanskih Stožicah Partizan petič zapored prvak Union Olimpijo so Beograjčani premagali s končnim 77:74 - Najboljša strelca Jerrells (20) in Ilievski (15) Union Olimpija - Partizan 74:77 (23:26, 39:43, 58:65) Union Olimpija: Ilievski 15 (5:6), Boisa (0:2), Gregory 9 (1:6), Jagodnik 12 (2:2), Šermadini 4 (2:2), Markota 8, Ož-bolt 11 (6:7), Udrih 12 (2:2), Bertans 3. Partizan: Jerrells 20 (7:8), Kecman 11 (3:3), Lučic 5 (5:6), Milosavljevic 3 (1:2), Katic 8 (2:4), Jawai 10 (4:5), Gist 12, Vesely 8 (0:2). Prosti meti: Union Olimpija 20:29, Partizan 22:30. Met za tri točke: Union Olimpija 10:21 (Udrih 2, Ilievki 2, Jagodnik 2, Markota 2, Bertans, Ožbolt), Partizan 7:15 (Jerrells 3, Kecman 2, Gist 2). Osebne napake: Union Olimpija 26, Partizan 24. Pet osebnih: Jagodnik (38.), Vesely (40.). LJUBLJANA - Košarkarji Partizana so petič zapored postali zmagovalci lige NLB. V finalu zaključnega turnirja v dvorani Stožice so premagali domačo Union Olimpijo s 77:74 in si tako zasluženo nadeli jubilejne zmagovalne prstane desete sezone regionalne lige. Finale v Ljubljani je minil v pravem košarkarskem vzdušju, ki so ga na eni strani pripravili domači gledalci ob pomoči ljubljanskih Green Dragonsov ter na drugi navijači Partizana, ki so se prebili tik do igrišča in bili z glasnim spodbujanjem v veliko pomoč beograjski ekipi. Ta je hkrati imela precejšnjo premoč tudi na parketu, še zlasti pod obročema, kjer si je že v prvem polčasu nabrala še enkrat več skokov kot zeleno-beli, ki so prvi skok v napadu zabeležili šele v 27. minuti drugega polčasa. In če Union Olimpija v prvem polčasu ne bi zadela sedem metov za tri točke iz dvanajstih poskusov, bi bila lahko razlika ob odmoru precej višja od štirih s" f A Os Košarkar Olimpije Vlado Ilievski ansa točk, saj je imel Partizan v svojih vrstah dovolj razpoloženih in dokazovanja željnih igralcev. Tudi zato čudi obnašanje sodniške trojke s Hrvaške, ki je s svojimi odločitvami močno razburila ljubljansko publiko in seveda domačo klop s trenerjem Juretom Zdovcem na čelu. Ob koncu prvega polčasa je slednji dobil celo tehnično napako, ker je preglasno negodoval nad celo vrsto spornih odločitev. Po prostih metih, ki so sledili tehnični napaki, je Partizan na začetku drugega polčasa prišel do prednosti 48:39, ki je ljubljanska ekipa navkljub vsem poskusom ni znala nadoknaditi. Večkrat se je prebila povsem blizu - v 25. minuti na 45:48, na začetku zadnje četrtine na 62:65, dobro minuto pred koncem pa na 70:72. Zal so imeli igralci Partizana vsakokrat pripravljen odgovor, ob koncu v natančni roki najboljšega strelca tekme Curtisa Jerrellsa. (STA) / ŠPORT Petek, 22. aprila 2011 21 NOGOMET - Dva kroga pred koncem rednega dela promocijske lige Ali se Juventina in Vesna zaman potegujeta za play-off? Eno napredovanje iz play-offa le, če se bo Kras rešil v D-ligi Dva kroga pred koncem rednega dela prvenstva promocijske lige sta v igri za končnico za napredovanje (tri razpoložljiva mesta) tudi obe ekipi naših društev. Juventina bo skoraj gotovo druga. Vodilni San Daniele ima šest točk več in je le še teoretsko v dometu. Vesna pa se lahko še bori za četrto mesto, saj je disciplinska komisija deželne nogometne zveze pred kratkim kaznovala četrtouvrščeni Caporiacco z odvzemom treh točk (poraz brez boja proti Zaulam). JUVENTINA - Štandrežci odhajajo, v nedeljo, 1. maja, najprej na zahtevno gostovanje v Caporiacco, v zadnjem krogu pa bodo gostili Ponziano, edinega tekmeca v boju za drugo mesto. S točko v gosteh bi si že zagotovili drugo mesto in cilj je povsem v dometu belordečih. VESNA - Spored ni najlažji. Vesnin prihodnji nasprotnik Aquileia nujno potrebuje točke, saj mora paziti, da trinajstouvrščeni Valnatisone ne poveča razlike šestih točk prednosti. Če bo ekipa iz Ogleja ob koncu rednega dela zaostala za osem ali več točk razlike, bi neposredno izpadla v nižjo ligo, brez play-outa. V zadnjem krogu pa bo Vesna gostovala v Romansu. Goriška ekipa nima več nikakršnih ambicij, tako da bo igrala povsem neobremenjeno, kar včasih za nasprotnika ni najboljše. Caporiacco bo najprej igral proti Ju-ventini, nato pa še proti Unionu 91, ki ima točko manj od Vesne, in bi se lahko še celo vključil v boj za četrto mesto. SISTEM IGRANJA KONČNICE - V končnico se uvrstijo 2., 3. in 4. uvrščena ekipa. Dve skupini končnice za napredovanje sta tako sestavljeni: 1. SKUPINA - 2. iz skupine A, 3. iz skupine B, 4. iz skupine B; 2. SKUPINA - 2. iz skupine B, 3. iz skupine A, 4. iz skupine A. Drugouvrščena ekipa igra obe tekmi doma, četrtouvrščena pa obe v gosteh. Ker je iz D-lige že izpadla ena deželna ekipa (Torviscosa), bo v play-offu na sporedu še dodatna tekma med zmagovalcema A in B skupine. Z izpadom deželne ekipe iz D-lige napreduje iz play-offa v elitno ligo le ena ekipa. Ker pa bi lahko iz D-lige izpadli dve ekipi (tudi Kras), bi lahko bilo igranje končnice prvenstva povsem odveč in v višjo ligo ne bi napredovala nobena ekipa. Pri Juventi-ni (in Vesni, če se bo uvrstila v playoff) bodo torej navijali za Krasov obstanek v D-ligi. ŠOLSKI ŠPORT - Košarka 3x3 Goriški licejski pol izgubil šele v finalu Zgoraj: ekipi višjih srednjih šol Gregorčič-Trubar in Cankar-Vega-Zois; levo: ekipa nižje srednje šole Trinko, spodaj pa še ekipa šole Doberdob V prejšnjem tednu se je v Gorici odvijalo pokrajinsko prvenstvo v košarki 3 proti 3 tako za srednješolce in višješolce. Dijaki slovenskih višjih šol so v telovadnici UGG-ja nastopali v dveh zasedbah, in sicer ekipa licejskega pola Trubar-Gregorčič, ki so jo sestavljali Luca Dellisanti, Ivan Ber-netič, David Abrami in Erik Raida ter ekipa tehničnega pola Cankar-Vega-Zois, za katero so nastopali Luka Terčič, Matej Za-vadlav, Luka Boltar in Ivan Semolič. Obe ekipi je vodil profesor telesne vzgoje Andrej Vremec. Žreb je na žalost obe ekipi postavil v isti boben, tako da je v polfinale napredovala le ekipa licejskega pola. V polfi-nalu se je pomerila z vrstniki šol Isit Gori-zia in Brignoli. Po porazu proti zavodu Bri-gnoli je licejcem uspelo premagati ekipo Isi-ta in tako se je četverica uvrstila v veliki finale, v katerem je klonila pred znanstvenim licejem Duca degli Abruzzi, ki je tako postal pokrajinski prvak. Tudi v pokrajinskem prvenstvu za srednješolce, ki je bil v telovadnici Kulturnega doma, smo imeli dve ekipi učencev slovenskih nižjih srednjih šol. Za šolo Ivan Trinko so nastopili Peter Abrami, Nicola Cociancig, Andrea Lucioli in Julian De Caro, za šolo v Doberdobu pa Diego Černic, Mitja Ambrosi, Jan Furlan, Kristian Visin-tin in Gregor Terpin. Treba je omeniti, da je bila doberdobska ekipa precej heterogena kar se tiče športnih panog, s katerimi se ukvarjajo igralci, to se pravi, da večina učencev ne igra košarke. Prve je vodil profesor Aleksander Kodrič, druge pa profesor Andrej Vremec. Tudi srednješolci so bili postavljeni v isti boben, nobeni od dveh ekip pa ni uspelo se uvrstiti v nadaljnji del tekmovanja. (av) Vesna je letos na obeh derbijih z 1:0 premagala štandreško Juventino (na sliki v Križu) kroma PROMOCIJSKA LIGA - za 1. mesto in play-off uvrstitev na lestvici po 28. krogu 29. krog 30. krog 1. San Daniele 62 2. Juventina 56 3. Ponziana 51 4. Caporiacco 43 5. Trieste Calcio 41 6. Vesna 40 OPOMBA: v primeru uvrstitve na sporedu dodatna tekma z< Lumignacco Caporiacco Martignacco Juventina Pro Gorizia Aquileia dveh ekip z enakim številom tc a play-off. V mastnem tisku tek Valnatisone Ponziana Juventina Union Lumignacco Pro Romans Kk bo ob koncu rednega dela me na domačem igrišču. MLADINSKA KOŠARKA - Državni U17 Jadran s skupinsko igro do zmage Jadran ZKB - Pall. Portogruaro 84:72 (26:17, 36:34, 57:53) Jadran: Batich 13, Daneu 38, Va-lič 7, Kraus 7, Zhok, Gregori 15, Žer-jal, Majovski 4, n.v.: Valentinuz, Malalan, Sancin, Milič. Trener: Peter Bru-men. Prosti meti: 26/41; izgubljene žoge: 13, pridobljene, žoge: 18; skoki obramba: 22, skoki napad: 24. Jadranovci so proti telesno šibkejši, vendar dobro natrenirani ekipi, osvojili drugo zaporedno zmago. Začeli so odločno in takoj dosegli prednost devetih točk; v naslednjih četrtinah tako visokega naskoka sicer niso obdržali, saj so jih gostje tudi prekosili. Prednost desetih točk so si ponovno priigrali na koncu, ko so uspeli zaustaviti napade nasprotnikov. Kot na prejšnji tekmi proti tržaškemu Basketrieste, je bilo pri Jadranu kar nekaj razpoloženih igralcev, tako da je bila zmaga sad skupinske igre. Izstopal pa je Niko Daneu, ki je dosegel 38 točk ob tem pa še celo vrstno skokov, Matija Batich pa tokrat ni uspel presenetiti šibkejših nasprotnikov. V obrambi in napadu sta svojo nalogo dobro opravila še Valič in Žerjal, po dolgem obdobju pa je tudi Erik Gregori pokazal pravilen odnos do igre. Sinoči so jadranovci na gostovanju odigrali še zaostalo tekmo 7. kroga. Vrstni red: Falconstar 44, sistema Pordenone 42, Latte Carso UBC in Co-droipese 38, Venezia Giulia 34, Baske-trieste 30, Jadran ZKB* 20, CBU* 18, Acli in Nuovo basket 2000* 12, Barco-lana 10, Portogruaro 6, Cervignanese*2. SESLJAN JK Čupa: v odboru tudi novi obrazi Na 39. rednem in volilnem občnem zboru Jadralnega društva Čupa, ki se bil v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah, so bili izvoljeni člani društvenih organov na edinih predstavljenih listah. Na prvem sestanku novega upravnega odbora 19. aprila, je potrjeni predsednik Roberto Antoni predlagal izvoljenim članom potrditev društvenih funkcij in določitev novih in sicer: Ivo Rojec podpredsednik in vodja dejavnosti na morskih strukturah, Ugo Simčič blagajnik, Vinko Ozbič tajnik, Franko Rebula vodja športnih dejavnosti s pomočjo Henrika Maverja, Rudi Nanut vodja dejavnosti na kopnem. Novost v novem odboru sta predstavika mladih: Mirjam Malalan bo skrbela za povezave z mladimi (športna šola), Alessio Pincin za delo ob surfarski ekipi. Nadzoni odbor bo predsedovala Maria Marc. Člana sta Roberto Gantar in Andrea Križnič. Razsodišču bo načeloval Klavdij Cibic. NOGOMET - LJUBITELJI Primorje potrdilo prvo mesto Real Union - Primorje Ljubitelji 0:4 (0:2) Strelci: Švab, Černjava, Vrše 2 . Primorje Ljubitelji : Zanella, Sed-mak, Gregori (Jogan), Černjava, Švab, Guštin (Marassi), Turco, Milič, Lenarčič, Princival (Candotti), Vrše. V Zagraju so ljubitelji Primorja potrdili, da so v tem času v odlični formi. Z učinkovito igro in brez večjih tveganj v obrambi so se zlahka otresli nasprotnika. Čeprav je bilo igrišče res slabo, so rdeč-rumeni že od začtka krojili lepo igro in dvakrat zatresli mrežo . Prvi je zadel Švab, nato pa še Vrse is strelom od daleč. V drugem polčasu ni bilo bistveno drugače, razveseljivo pa je dejstvo, da so v vrstah Primorja imeli tokrat tudi menjave na klopi in predvsem, da je na sredini, po dolgi odsotnosti spet zaigral dolgoletni član in mentor Fabio Candotti. Vrše in Černjava sta vodstvo naših se povečala, rezultat bi lahko sicer bil še bolj »okrogel«. Z novimi točkami je Pri-morje potrdilo prvo mesto na lestvici. □ Obvestila SK DEVIN vabi tekmovalce, člane in družine na društveni praznik, ki bo na sedežu v Slivnem v nedeljo, 8. maja, od 12. ure dalje. Ob 16.uri bo redni občni zbor, sledilo bo nagrajevanje udeležencev društvene tekme. Informacije na info@skdevin.it OOZUS - Osnovna organizacija zamejskih učiteljev smučanja vabi člane/učitelje na 1. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. aprila 2011, ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Alberta Sirka v Križu. 31. Kraški pokal ŠK Kras: učenci iz Komna na 1. mestu Športni krožek Kras je tudi letos organiziral v Zgoniku tradicionalni, tokrat že 31. Kraški pokal v igri med dvema ognjema za osnovne šole širšega območja, pobuda pa je bila letos prva v nizu drugih ob 50-letnici ustanovitev društva. Devet šol se je najprej pomerilo v dveh kvalifikacijskih skupinah, najboljše štiri pa so odigrale še finalni del. Končni zmagovalec je bila OŠ Šibelja-Stjenka iz Komna, 2. je bila OŠ Jurčič iz Devina, 3. OŠ Gradnik iz Repna, 4. pa OŠ Černigoj s Proseka. Komen je v odločilni tekmi premagal Devin z 12:9 in šele po podaljšku. Nastopile so še šole 1. maj 1945 Zgonik, Šček Nabrežina, Sirk Križ, Bevk Opčine in Gruden Šem-polaj. 1 4 Petek, 22. aprila 2011 Št. 16 (179) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu Klop se je lotil ekološke teme Koliko smo radioaktivni? Fukušima. Nuklearke. Jedrska energija. Te radioaktivne besede od marca vztrajno prodirajo v naš vsakdan in nas bodo spremljale vse do referenduma o jedrski energiji, ki bo 12. junija. Klop se ob tej priložnosti ni mogel upreti skušnjavi, da bi se na svoj način lotil aktualne teme. Malo za šalo malo zares je pripravil anketo o jedrski energiji, v kateri je zastavil nekaj zabavno-provokativnih vprašanj svojim bralcem, s katerimi je hotel preveriti njihovo stopnjo »radio-aktiv-nosti«. V zadnjem času je Klop opazoval, kako mediji poročajo o aktualnih dogodkih v zvezi z jedrsko energijo. Na italijanski televiziji so vse zelo napihovali, obsojali jedrske elektrarne po svetu, o lastni jedrski politiki pa so povedali le malo ali sploh nič. V zvezi s tem je Klop poizvedoval, koliko bralci vedo o italijanski jedrski politiki. Večina jih je ugotovila, da v Italiji trenutno ni delujočih elektrarn. Našla pa se je tudi kakšna cvetka, kot npr. ta, da v je v Rimu jedrska elektrarna. Nekateri anketiranci so tudi dodali, da smo v preteklosti imeli delujoče naprave tega tipa, ki pa niso več operativni. Sedanja jedrska politika je torej že drugi tovrsten poskus v naši državi. Pomembno poglavje, ki se odpira z današnjo jedrsko politiko, so tudi jedrski odpadki. Ali bo uspelo državi, ki ni sposobna rešiti problema odpadkov v Neaplju, najti ustrezno rešitev za jedrske odpadke? Ko že govorimo o italijanski jedrski politiki, ne moremo mimo slovenske elektrarne v Krškem. Nekateri italijanski politiki so v zadnjih časih obsojali slovensko jedrsko elektrarno, češ da je ostanek komunistične Jugoslavije in okrog tega so se pletle polemike. V zvezi s tem je Klop šaljivo poizvedoval, ali bralci po- znajo kratico NEK. Med odgovori, kot so »največja enoteka Krasa« in »nevarna egiptovska kriza«, so anketiranci v večini odgovorili, da gre za Nuklearno elektrarno Krško. Kljub Klopovi šaljivi anketi, pa je dejstvo, da jedrska enerija ni preprosta stvar in zato gre tako pomembna odločitev v roke državljanom, ki pa nikakor ne smemo biti površni. Namesto da bi postavila pod drobnogled lastno jedrsko politiko in poskrbela za ustrezno informiranje državljanov, pa se Italija spravlja na NEK, parlament pa mrzlično zaseda zaradi Berlusconijevih kazenskih procesov. Kako pa lahko državljani odločajo na referendumu, če niso zadostno in ustrezno informirani? Ali smo dovolj informirani o jedrski energiji? Ali smo seznanjeni z njenimi prednostmi in tveganji? Koliko so nevarni jedrski odpadki? Kdo dejansko upravlja z jedrsko energijo? Klop je v svoji anketi bralce spraševal tudi o tem. Kot možen odgovor na vprašanje, kaj mislijo o jedrski energiji, je v šali ponudil tudi to, da so jo izumuli vesoljci z namenom, da bi iztrebli prebivalce Zemlje. Zanj se ni opredelil nihče. Anketiranci so se večinoma strinjali z odgovorom, da je jedrska energija škodljiva. Nekateri pa so rekli, da je tudi pomembna pri reševanju svetovnih problemov. Nekateri so se tudi opredelili za oboje in so dodali, da je za- Koliko smo »radio-aktivni«? 1. JedrskajBeEuaie. >o tvojem mnenj' a) ki b) pomembna za reševanje sve- to, ei 2. Ali veš, kaj pomeni kratica a) Največja enoteka Krasa; b) Naravna ekološka katastrofa; c) Nuklearna elektrarna Ki d) Nevarna egiptovska ki 3. Ali veš, če je v Italiji ka elektrarna? Če da, kj a) da, v Avianu; b) da, v Neaplju; c) da, v Rimu; d) ne. 4. Kaj je Fuki a) radio. b) pos suši c) ja| d set ometrov od tvojega doma radili jedrsko elektrarno? ) ali je to mogoče nevarno? b) nemudoma bi se preselil/a v Ameriko ... ali pa tudi ne ... aj tam sem bliže Japonski; ogoče bi šel/šla na Antiko; bitelj/ica jedrske fizike aj čakal/a, da eksplo- al/a bi proteste zo-er lokalne oblasti. to boljša rešitev sončna energija. Po mnenju nekaterih je lahko jedrska energija celo koristna, saj je pomembna pri reševanju svetovnih problemov, čeprav priznavajo, da je lahko ob nepravilnem upravljanju tudi škodljiva. Jedrska energija torej ni priljubljena, vendar smo zaenkrat še v fazi iskanja odgovorov na vprašanja in iskanja alternativ. Dejstvo pa je, da se vrtimo v začaranem krogu. Vsi potrebujemo energijo, na svetu nas je vedno več in nihče se noče odpovedati udobnemu življenju, ki zahteva vse večjo porabo energije. Ko je Klop anketirance vprašal, kako bi reagirali, če bi zgra- dili nuklearko blizu njihove hiše, pa so ti povedali, da bi se nemudoma pritožili pristojnim oblastem. Nekateri so celo rekli, da bi se preselili na Antarktiko. Torej, kakšna je rešitev? Klop predlaga, da preidemo na alternativne vire energije. V zvezi s tem je našel tudi zanimivo rešitev za slovensko manjšino. Ker imamo na Krasu močno burjo, bi jo lahko zelo uspešno izrabili kot alternativni vir energije. To bi bila lahko tako ekološka kot ekonomska rešitev za slovensko manjšino. Če bi investirali v produkcijo vetrne energije, bi namreč postavili konec vsem finančnim težavam. INTERVJU - Kako na japonsko katastrofo gleda ... Japonec Med pico in sušijem - izberem suši Mitsugu ali »Mig«, kot ga kličejo prijatelji, je tukaj našel svojo ljubezen do glasbe, do obmorskega mesta in do tržaške Slovenke Po vseh debatah o jedrski energiji in o Japonski je Klopa zamikalo, da bi poiskal kakega japonskega vrstnika in ga intervjuval. Ko je tako iskal po Krasu in po mestu, je s presenečenjem ugotovil, da pri nas živi kar nekaj pripadnikov Dežele vzhajajočega sonca. Tako je pri iskanju žrtve, ki bi jo lahko pičil, imel kar široko izbiro. Odločitev je padla na 26-letnega Mitsuguja Harado, ki se je iz Japonske preselil v Trst leta 2006 in sedaj končuje študij kontrabasa na italijanskem konservatoriju. Mitsugu ali »Mig«, kot ga kličejo prijatelji, je tukaj našel svojo ljubezen do glasbe, do obmorskega mesta in do tržaške Slovenke. Klop se je z njim spustil v razgiban klepet. Kaj te je pripeljalo v Trst? V Trst sem prišel zaradi svojega učitelja, prof. Stefana Sciascie, velikega solista in glasbenika. Spoznala sva se najprej po internetu, potem pa, ko je on imel koncert na Japonskem, sva se spoznala tudi osebno. Takrat sem se vanj »zaljubil«. Nato sem poiskal Trst na zemljevidu in prišel sem. Mesto me je takoj očaralo, ker je podobno mestu Kobe, kjer sem odraščal, ki je prav tako pristanišče in je tudi znano po močnem vetru. Kako se počutiš tukaj? Zelo dobro. Na začetku pa me je zelo skrbelo, ker nisem nikoli živel v tujini. Za nekoga, ki prihaja iz tako izolirane dežele, kot je Japonska, je to pustolovščina. Ali si imel težave z jezikom? Na začetku nisem znal jezika in so mi pomagali moji prijatelji, včasih so se tudi pohecali. Spominjam se, da so me nekoč vprašali, kaj je menopavza. Odgovoril sem, da je to »majhna pavza« in sem spravil vse v smeh. Na konservatoriju sem se vpisal tudi na tečaj italijanščine za tujce in ker zelo rad berem, sem prebral veliko knjig v itali- janščini. Po dveh letih sem kar dobro obvladal jezik in sem si našel svoja zanimanja ter si ustvaril svoje življenje tukaj. Zelo mi je všeč morje, ne morem si predstavljati, da bi živel v mestu, ki nima morja. Italijanska in japonska kultura se v nekaterih pogledih razlikujeta. Ali si doživel kulturni šok, ko si prišel v Trst? Na začetku je bilo zame težko sklepati prijateljstva z ljudmi različnih starosti. Na Japonskem, predvsem v šoli, vrstniki uporabljajo poseben jezik, zato da izkazujejo spoštovanje. To se dogaja tudi med eno leto mlajšimi oz. starejšimi vrstniki. Ko sem prišel v Italijo in sem izkazoval spoštovanje starejšim, so do mene čutili razdaljo. Sedaj pa izkazujem spoštovanje na drugačen način. Kakšna je tvoja religija? Moja religija je glasba. Zame ima velik mistični pomen. Na Japonskem je 95 odstotkov budistov, jaz pa nisem. Moji starši so protestanti in jaz sem hodil k maši vsako nedeljo. Od kar sem v Trstu tudi tukaj večkrat zahajam v cerkev, včasih k maši, velikokrat pa tudi za kak koncert s kontrabasom. Kaj imaš od Italije najraje in kaj pogrešaš od Japonske? Hm... Od Italije sta mi najbolj všeč glasbena kultura in glasbena tradicija. Od Japonske pa nedvomno pogrešam svoje prijatelje. Nekateri so tudi že prišli na obisk v Italijo in sem jih peljal v Benetke in malo naokrog po Trstu. Kaj izbereš: suši ali pico? Hm... Suši. Vendar kamorkoli grem, rad jem lokalno hrano. Ali si imel priložnost spoznati slovensko manjšino v Trstu? Kakšne izkušnje si imel? Ko je bil na Velikem trgu koncert Riccarda Mutija, sem se ga udeležil in mi je dal misliti. Slovenska zgodovina me zelo fascinira. Na Japonskem česa podobnega ne najdeš, ker naša država nima nobenega obmejnega ozemlja in je precej izolirana. Vedno sem zelo rad poslušal, kako se je moja punca pogovarjala s svojo mamo v slovenščini. Spoznal sem tudi nekaj pripadnikov slovenske manjšine in so zelo simpatični. Zelo mi je všeč, da se med vami na kak način vsi poznate. Kakšna je bila tvoja reakcija, ko si slišal za nesrečo na Japonskem? Prvi dan sem na internetu na konservatori-ju zasledil, da je bilo 300 do 400 mrtvih. To se mi ni zdelo niti tako veliko glede na moč, ki jo je imel potres. Ko sem bil majhen, sem namreč doživel močan potres, ki je bil januarja 1995, ko sem bil star devet ali deset let. Tedaj je bil hepicenter blizu Kobeja in je bilo okrog pet tisoč mrtvih. Tokratni potres pa v Kobeju ni povzročil nobene škode. Dan po prvem sunku sem po internetu še spremljal dogajanje, in ob vsem, kar sem videl, se me je polastila močna žalost. Poklical sem svoje prijatelje, ki živijo v Tokyu, in tudi starše, na srečo pa je bilo z njimi vse v redu. Koliko so bili ljudje na Japonskem informirani o nevarnostih ob eksploziji reaktorja v Fukušimi? Na Japonskem so bili ljudje veliko manj seznanjeni s tem, kar se je dogajalo. Bili so veliko manj posvarjeni. Informacije japonske vlade so nezanesljive, saj en dan trdi eno, drugi dan pa že nekaj drugega. Rekli so, da naj se ljudje umaknejo iz območja, ki je oddaljeno do 30 kilometrov od nuklearke, vsem, ki živijo bolj daleč, pa da ni treba nikamor. Ostale države po svetu pa so posvarile svoje državljane, ki so bili na Japonskem, naj čim prej zbežijo iz države. Informacije so precej protislovne. Kakšno je tvoje stališče o jedrski energiji? Sem ena tistih oseb, ki bi si želele biti rojene stoletje prej. Na splošno precej nasprotujem raznim oblikam tehnologije. Tudi zaradi tega sem odšel iz Japonske, ker se tam porabi veliko energije. Ta način življenja mi ni všeč. Človek mora spoštovati naravo, mora živeti v sozvočju z njo. Zato sem odločno proti jedrski energiji. Žal mi je, da se je zgodilo to, kar se je, ampak to je pač posledica takega delovanja. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 23. aprila 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Priložnostni prispevek: Oljčne vejice, simbol velikonočnih praznikov 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.501.25 Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Se...a casa di Paola 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.20 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Aktualno: Porta a Porta - Speciale Venerdi Santo 21.10 Rito della Via Crucis 22.35 Aktualno: Tv 7 23.35 Glasb.: Velikonočni koncert - Giuseppe Verdi 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.50 Aktualno: L'appuntamento V^ Rai Due 21.05 Glasb.: Due (v. Zucchero, I. Fornaciari) 23.15 Dnevnik 23.30 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik - Parlament 1.45 Nan.: In Justice ^ Rai Tre binieri 2 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan: Di-stretto di polizia 8 12.55 Aktualno: Ricet-te di famiglia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Film: Il re dei re (zgod., ZDA, '61, r. N. Ray, i. J. Hunter) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 23.30 Film: In ostaggio (dram., ZDA, '04, r. P. Brugge, i. R. Redford) 1.30 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande fra-tello pillole 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la no-tizia 21.10 Nan.: Squadra antimafia 3 - Palermo oggi 23.45 Dok.: Speciale Tg5 - I bambini della profezia 0.45 Nočni dnevnik O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 19.40, 1.10 Resničnostni show: L'isola dei famosi 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Aktualno: Cantieri d'Italia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Variete: Po-meriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 20.30 Dnevnik La 7 ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Sindrome cinese (tri-ler, ZDA, '79, r. J. Bridge, i. J. Lemmon) 23.20 Šport: 90° Minuto - Speciale Anticipo Serie B 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.00 Aktualno: Ap-puntamento al cinema 1.10 Aktualno: Crash - Contatto impatto convivenza u Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: The sentinel 10.15 Nan.: Cara- na ponudba 18.00 0.20 Babilon.tv: svoboda 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Ekoutrinki 20.00 Nad.: Vedrana Grisogono: Moji, tvoji, najini 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 0.35 Duhovni utrip (pon.) 0.55 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Glasnik 13.05 Evropski magazin 13.30 Črno beli časi 13.50 Z glavo na zabavo (pon.) 14.40 Trikotnik: Starši vs. učitelji (pon.) 16.05 Mostovi - Hidak (pon.) 16.40 Na lepše (pon.) 17.05 Podoba podobe (pon.) 17.30 Dok. odd.: Človek - bogat je tisti, ki daje: portret dr. Vida Pečjaka 18.00 Evangeličansko velikonočno bogoslužje 6.55 Risanke 8.45 Film: Ritorno a Maria Worth 10.35 Film: Vacanze ai Caraibi (kom., Nem.'06, r. F. Meyer, i. A. Kathrin) 12.15 18.15 Aktualno: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanke: Futurama 14.55 Nan.: Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.25 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.25 Nan.: Zeke e Luther 16.50 Nan.: Camera Cafe, sledi Camera Cafe Ristretto 17.35 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: Ti presento i miei (kom., ZDA '00, r. M.J. Roach, i. R. De Niro 23.30 Aktualno: Studio Aper-to Live 1.30 Variete: Pokerlmania LA 6.05 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Il pa-pavero e anche un fiore (pust., ZDA, '86, r. T. Young, i. S. Berger) 15.55 Dok.: Atlantide 17.40 Nan.: Leverage 18.40 Nan.: Jag -Avvocati in divisa 19.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni barbaric-he (v. D. Bignardi) 0.15 Dnevnik 0.30 Dok.: Complotti 1.30 Aktualno: Prossima ferma-ta 1.45 Nan.: Cold Squad 19.00 Dok. film ob svetovnem dnevu zemlje 20.00 Svetovna prestolnica knjige 2011 21.10 Križev pot, prenos iz rimskega Koloseja 22.40 Film: Biblija: Jakob 0.10 Dok. serija: Jugovzhodna Azija 1.15 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.30 Novice 9.00 Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodj 14.00 Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 18.00 Danes 18.30 Tedenski pregled 19.00 Tv dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 22.50 Odmevi (pon.) Koper 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Co-pertina da Udine (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: Chef a sorpresa 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Dok.: Italia magica 11.30 Dok.: Agri-sapori 12.30 Aktualno: Italia economia e Prometeo 12.45 Aktualno: Le perle dell'Istria 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Anteprima Triestina 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 15.15 Variete: 80 Nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Qui Slovenia 19.10 Aktualno: Mestieri che rimangono 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Variete: Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 23.35 Nan.: Police Rescue |r Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Lutk. nan.: Bi-sergora 10.25 Martina in ptičje strašilo 10.35 Kratki igrani film: Ninino oko (pon.) 10.50 Enajsta šola 11.25 Izob. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Ugriznimo znanost (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca 14.05 Ars 360 (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = so va-keres? 16.00 18.20 Risanke 16.10 Iz popotne torbe 16.30 Nan.: Pasja Patrulja 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 Poseb- 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Vesolje je... 14.50 Biker explorer 15.20 Glasbeni film 17.10 Avtomobilizem 17.25 23.35 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Effe's inferno 20.45 Potopisi 21.15 Dok. oddaja 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Arhivski posnetki 23.05 Dokumentarec 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 0.20 Čezmejna TV Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.45 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.0517.00 TV prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 20.30 Razgledovanja 21.00 Sodobna umetnost 21.30 Zelena bratovščina 22.45 Mozaik 23.30 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 0.00 TV prodajno okno, vi-deostrani pop Pop TV 7.10 14.00 Oprah show (družbene teme) 8.05 14.55 Nabrušeni dragulj (dram. serija) 9.00 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.15 15.55 Grenko slovo (dram. serija) 10.40 18.00 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.05 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 16.50 17.10 Tereza (dram. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Game show: Minuta do zmage 21.00 Film: XXX2 - V pripravljenosti (akc., ZDA, '05) 22.50 24UR zvečer, Novice 23.10 Nan.: Dexter 0.10 Film: Odsotnost dobrote (tri-ler, ZDA, '99) 2.05 24UR, ponovitev, Novice 3.05 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.45 10.10 Družina za umret 8.15 Svet, pon., Novice 9.15 11.30 Obalna straža (akc. serija) 10.35 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 11.00 23.05 Pa me ustreli! (Hum. serija) 12.25 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.15 TV prodaja, Reklame 13.45 Film: Charliejevi angelčki (akc. kom., ZDA/Nem., '00) 17.0518.55 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: angleški pacient (rom. drama, ZDA/Angl., '96, i. Juliette Binoche) 23.35 Film: Noč neumnih mrtvecev (horor kom., Angl./Fr., '04) 1.30 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihe-lič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 23. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Pogovori o glasbi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Evelina Umek; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.20 Utrinek s Primorske poje: Mešani zbor Encijan iz Pulja; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalej-doskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 11.30 Predstavitev publikacije Mlada lipa; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA: zakon o štipendiranju; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdo-skop; 8.35 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 V ženskem svetu; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 20.00 Pandorina skrinjica; 12.00 Kratke vesti; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 17.33 Eu-roregione news; 18.00-19.30 Etnobazar; 20.00-0.00 Večer z RC; 22.00 Anima e cor-po; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Gaga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Prenos koncerta orkestra SF; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 22. aprila 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan lü sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1010 <5 7 HELSINKI 1/8 O, „ ,,,oslo stockholi ' 1/17 ° 1/16 O K0BENHAVÑ S. ■aR* ° — - [i MOSKVA -2/6 BERLIN 8/22 O AMSTERDAM ONDON O „r O 10/23 12/27 10/23 " OBRUSELJ O PARIZ 8/24 10/2S ŽENEVA 7/22 O MILAN O 10/23 VARŠAVA O 5/18 DUNAJ 7/21 O , LJUBLJANA o 2/20 O KIJEV 3/12 CELOVEC O S/22 TOLMEČ O 4/23 VIDEM O S/24 O PORDENON 6/23 O GRADEC 6/23 o 3/21 S. GRADEC CELJE 4/23 O MARIBOR O 6/23 M. SOBOTA OS/23 PTUJ O o LJUBLJANA 6/23 A/ N. MESTO 6/23 ZAGREB 6/23 O PORTOROŽ O 7/21 ■$tmag - POREČ Ö PAZIN O KOČEVJE ČRNOMELJ REKA 11/22 ^NAPOVED ZA DANES SPLIT 8/21 BEOGRAD ° 11/23 1OOO LIZBONA O 13/20 O SOFIJA -2/18 1O2O Po vsej deželi bo jasno, pihali bodo krajevni vetrovi. V hri- Pretežno jasno bo. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni bovitem svetu bo lahko ponekod nekaj občasne oblačno- veter. sti. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, najvišje dnevne od 20 do 24 stopinj C. 1010 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE o v2/22 _ \VATENE - . .1O1O A -^1/17 grAdec 7/23 C— -S,» CELOVEC O 6/23 r Anticiklon, ki je prisoten nad našo deželo nam bo do so bote zagotavljal stabilno vreme. Od nedelje se bo rahlo povečala vlaga v visokih slojih atmosfere in nestabilnost v hribih. Nad večjim delom Evrope je obsežen anticiklon, le nad jugozahodno Evropo je ciklonsko območje z vremensko motnjo. V višinah priteka nad naše kraje topel in suh zrak. TOLMEČ O S/24 TRBIŽ O 3/21 o 3/22 KRANJSKA G. q^j ^_.Kä s® O S/22 S. GRADEC CELJE 6/24 O MARIBOR O 8/23 PTUJ O M. SOBOTA O 7/23 ""A PLIMOVANJE Danes: ob 8.06 najnižje -36 cm, ob 17.58 najvišje 17 cm, ob 21.32 najnižje 13 cm, ob 24.21 najvišje 15 cm. Jutri: ob 8.50 najnižje -28 cm, ob 18.58 najvišje 26 cm, ob 18.47 najvišje -9 cm, ob 19.45 najnižje -40 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ČERNOBIL - 25 let po eksploziji jedrskega reaktorja Prazne stoplnice štrlijo v nebo kot grozljiv opomin na tragedijo ČERNOBIL - Petindvajsetletnica jedrske nesreče v Černobilu (26. aprila 1986), ki velja z najhujšo v zgodovini nesreč v jedrskih centralah, je še od-mevnejša po nedavni nesreči v Fuku-šimi. Po obisku generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona se nadaljujejo številne pobude za obeležitev nesreče, med temi pa je bila še posebej pomembna donatorska konferenca z namenom, da se zbirajo sredstva za obnovitev jeklenega sarkofaga, s katerim je zavarovan poškodovani reaktor. Kot je znano, so oblasti iz širšega območja Černobila po nesreči izselile več kot petdeset tisoč prebivalcev, med temi celotno prebivalstvo mesta Pripjat. Danes tam štrlijo v nebo zaraščene prazne stolpnice v grozljiv opomin na to, kar se je zgodilo. Na kontaminiranem območju pa še vedno živi nekaj več kot tristo ljudi, v glavnem kmetov, ki na izselitev niso pristali. LONDON - Z obiskom Westminstrske opatije Britanska kraljica slavila 85. rojstni dan LONDON-Britanska kraljica Elizabeta II. je svoj 85. rojstni dan včeraj obeležila z obiskom Westminstrske opatije, kjer se bosta naslednji petek poročila njen vnuk, princ William in Kate Middleton. Tam se je udeležila posebnega velikonočnega obreda, ki naj bi ga tako cerkveni predstavniki kot britanska televizija izkoristili za generalko pred poroko. Kraljica se je udeležila obreda, v okviru katerega monarh v skladu s tradicijo starejšim ljudem razdeli posebne kovance. Ti sicer nimajo velike denarne vrednosti, so pa dragocen spominek. Kra|jica ENzabeta N. s soprogom ANSA Kraljica je kovance razdelila toliko moškim in ženskam, kolikor let je stara. Tako je kovance iz njenih rok prejelo po 85 žensk in moških. Obred sega v najmanj 12. stoletje, ko so angleški kralji za veliko noč revnim delili denar, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Obred se je včeraj prvič po desetih letih odvil v Westminstrski opatiji, ki bo čez dober teden dni prizorišče poroke med princem Williamom in njegovo zaročenko Kate. V isti cerkvi se je leta 1947 s princem Filipom poročila kraljica Elizabeta II. Zborovski pevci in duhovniki so priložnost izkoristili za generalko pred kraljevo poroko, televizija BBC, ki je današnji dogodek prenašala v živo, pa je lahko preizkusila svojo opremo za veliki dan. Britanska kraljica ima sicer dva rojstna dneva - poleg dejanskega, ki je bil včeraj, praznuje še uradni rojstni dan, ki ga junija obeleži z vojaško parado. Neprobojne spodnjice za ameriške vojake WASHINGTON - Vodstvo ameriške vojske si prizadeva za zmanjšanje žrtev med svojimi vojaki, ki sodelujejo v operacijah po nevarnih svetovnih območjih. Med zadnjimi potezami v tej smeri so tudi «nepreboj-ne» spodnjice, ki naj bi zaščitile osebno premoženje mož v uniformi.Za-deva sicer ni nova, saj tovrstne spodnjice iz debelih plasti svile že uporabljajo britanski vojaki v Afganistanu, Pentagon pa jih naroča pri podjetju iz Severne Irske. Spodnjice sicer ne ustavijo nabojev ali šrapnelov, lahko pa preprečijo poškodbe zaradi delcev, npr. kamenja, ki jih dvignejo eksplozije. Namočene so v posebno snov proti bakterijam, da preprečijo infekcije. Američani poleg tega preizkušajo tudi posebne zaščitne kapice za spolovila, ki bi bile izdelane ali iz nerjavečega jekla ali nove plastične zmesi, ki je lažja, a obenem trdnejša celo od kevlarja, ki ga uporabljajo za čelade in neprebojne jopiče. To novo plastično zmes naj bi začeli do novembra uporabljati tudi za izdelavo čelad, ki bi bile tako lažje. Ameriška vojska sicer pri oblikovanju čelad zadnje čase sodeluje tudi s poklicno nogometno ligo NFL. (STA)