Št. 19 (14,765) leto L PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI — i in*o ui/ntl 7nkri7 7096 AA 60090201 OSREDNJA KNJI J NT. C A S„VILHARJA TRG REVOLUCIJE 1 p,F' V-xo 66001 KOPER 7300 LH? POŠTNINA PLAČANA v uviv.h™ SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% C ZADRUŽNA KREDITNA BANKA! j £ ~ l n i in! n Standrež - ulica del Carso 73/A _ URNIK: 8.20- 13.20 in 14.45-15.30 ČETRTEK, 20. JANUARJA 1994 v Cernu je tebe treba bilo... __Bojan Brezigar lTV ’ ™ )e bistven med zakonskim sinoči, m bi x°m> ki ga poznam . accanicov osnut r UU1J poglobljeno bomo ugotovili, Verjetno edina bii ^zlikavclenu.kip, deželi Furlaniji - J krajini pristojnost, d bnu zakonodaji za i Sv®t in za krajevne »olajša« možnost i-Predstavnikov sle manjšine. tjiuuieme manjšin ne na zakonski os 80 ga pred božice: fremalo glede r manjšine. Prem mednarodne c jn na večkratna : Ital!Io i___ 1 vsako kri 8ty.?. da zako: šaljivo delitev na dve kategori tjvrjo na Tržaš . . A VIAUU11C ®bnistrstva o i ^ji. ki je bil, Ceraj, govori Vendh v tržašl neke < mnovo mini bN]e, da je v dl1 - Julijski 1 Novencev. N strstvo v sv. °ujavljenein ®e>ie, da a?**- Pa to ge n: n Podpisano ; S dan pr Varnpijevg je ono 15- januarje nai bi vsi i žakona sera Ovijale, bistri. Venda 8v°i nami brani ne brenta n rej se oouio i RIM / BESEDILO JE V OCENO POSLAL PREDSTAVNIKOM MANJŠINE IN KRAJEVNIH UPRAV Paladin izdelal osnutek zakona za zaščito slovenske manjšine Gre za skoraj dobeseden prepis Maccanicovega zakonskega osnutka RIM - Minister za dežele Livio Paladin je 12. januarja poslal predstavnikom krajevnih uprav v deželi Furlaniji-Julijski krajini in predstavnikom slovenske manjšine osnutek zakona z naslovom "Ukrepi v korist prebivalstva slovenskega jezika v pokrajinah Trst in Gorica in prebivalstva slovanskega izvora v pokrajini Videm”. V pismu opozarja, da je vlada "preliminarno” odobrila osnutek in da ga sporazumno s predsednikom vlade dostavlja naslovnike z željo, da mu v mesecu dni sporočijo svoje pripombe. Nekateri naslovniki so besedilo prejeli v prejšnjih dneh, drugi ga še niso, tako da ne vemo, komu vse je bilo pismo poslano. Vsekakor smo v Rimu izvedeli, da namerava Paladin vse pripombe, ki jih bo prejel, objaviti v "beli knjigi”, ki jo bo izročil svojemu nasledniku. Ze v samem poročilu je napisano, da je zakon osnovan na besedilu iz prejšnje zakonodajne dobe, ki ga poznamo pod imenom "Maccanicov osnutek”. V DRNOVŠEK-CIAMPI Srečata se bosta v Švici LJUBLJANA - Premier Drnovšek je včeraj sporočil, da uradno srečanje z italijanskim ministrskim predsednikom Ciam-pijem, ki je bilo predvideno decembra lani, a so ga na željo italijanske strani preložili, zdaj dokončno odpade. Drnovšek je povedal, da so lanskega decembra Italijani ponudili nov datum uradnega srečanja, 24. januar 1994, vendar je slovenska stran po temeljitem in pozornem spremljanju razmer na politični sceni v Italiji ocenila, da bi v nastalem položaju težko opravili normalne pogovore. Janez Drnovšek je še povedal, da so se dogovorili za vmesno rešitev - premiera naj bi se pogovorila na bližnjem mednarodnem posvetu v Davosu. (B. L.) poročilu je tudi poudarjeno, da to besedilo vsebuje nekatere novosti, med katerimi je navedena norma, ki ima namen, da olajša izvolitev predstavnikov slovenske manjšine v deželni svet, v pokrajinska in občinska sveta Trsta in Gorice ter v občinske in rajonske svete drugih občin na Tržaškem in Goriškem, v katerih živi manjšina. Vendar osnutek ne določa postopka, ampak ga prepušča deželni zakonodaji, kateri podeljuje potrebno pristojnost. V ostalem je zakonski osnutek, kot že rečeno, v bistvu prepis Maccanicovega zakona. Besedilo je razdeljeno v dva dela: prvih 23 členov zadeva Tržaško in Goriško, naslednjih sedem pa videmsko pokrajino. Tudi kar zadeva Tržaško in Goriško je zakon teritorialno restriktiven in večino določil omejuje na štiri slovenske okoliške občine na Tržaškem in tri na Goriškem, na zahodno-kraški in vzhodno-kraški rajon v občini Trst ter Revmo, Oslavje, Stmaver (pri Čemer ponavlja tiskovno napako iz Maccanicovega zakona, ko piše San Marco) in Standrež v goriški občini. Vsi ukrepi, predvsem raba jezika v odnosu z oblastmi, delovanje zbornih organov, raba jezika v zbornih organih, dvojezični napisi, pa tudi odpiranje slovenskih Sol je omejeno na ta območja. Besedilo vsebuje tudi določila o Šolstvu, o ustanovitvi slovenske ustanove IRRSAE, o učbenikih, o spričevalih v obeh jezikih, o priznanju Glasbene matice kot državnega konserva- Minister Livio Palladin torija, o prispevkih za kulturne dejavnosti, o slovenskih radijskih in televizijskih oddajah, o priznanju Slovenskega stalnega gledališča in o vrnitvi Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Obenem besedilo v sklepnem delu prvega poglavja ohranja vse ukrepe, ki so bili sprejeti na osnovi londonskega memoranduma, v 23. Členu pa dopušCa spremembo seznama občin na osnovi popisa prebivalstva, kar bo verjeno imelo za posledico popis prebivalstva po narodnosti. V delu, ki zadeva videmsko pokrajino, so prav tako ponovljena določila iz Maccanicovega zakona, začenši s seznamom občin, v katere manjkata obe narodnostno meSani občini Kanalske doline, Naborjet in Trbiž. Govor je o rabi "krajevne govorice” in o pouku kulture in tradicij "slovanskega izvora”. Zakon vsebuje tudi finančne norme in empiričen izračun Številčnosti manjšine, ki jo ocenjuje na 51.321 ali 4, 3 odstotke prebivalstva dežele. Slovenci in prvo poročilo o narodnostnih skupnostih v Italiji RIM »Pomemben dokaz, da si javna uprava prizadeva dojeti pojave, ki jih mora voditi in upravljati, in da je blizu ljudem ter njihovim problemom.« Tako v je predstavitvi italijanski notranji minister Nicola Mancino ocenjuje prvo poročilo o narodnostnih skupnostih v Italiji, ki ga je izdelal Centralni urad za mejna območja in etnične manjšine pri notranjem ministrstvu. Gre za okoli 350 strani brošure, ki dajejo vsaj približno sliko o problematiki manjšin v Italiji in ki zadevajo Sardince, Furlane, Katalonce, Hrvate, Franko-Provansalce, Grke, Ladince, Okcitance, Slovence, Nemce in Rome. V dokumentu so Slovenci na naslovnici omenjeni kot prebivalci, ki govorijo slovenski jezik. Teh naj bi bilo okoli 80 tisoč, kot naselitveno območje pa dokument navaja tržaško, goriško in videmsko pokrajino, kot dodaket pa pove da živi nekaj kolonij slovanskega jezika tudi v Mo-liseju v pokrajini Campobasso (a kasneje se izkaže, da gre za molizanske Hrvate...) V prvem delu poglavja o Slovencih so omenjeni ukrepi v korist manjšine od Posebnega statuta, ki je bil priložen londonski Spomenici, pa do zakonskega predloga ministra Maccanica. Drugi del je posvečen pregledu stanja manjšine po pokrajinah. Skupna je ugotovitev, da so Slovenci prisotni na sedanjem ozemlju od 6. stoletja po našem štetju. Na Goriškem po podatkih iz dokumenta živi od 10.500 do 11.000 Slovencev, na Tržaškem je po podatkih iz leta 1971 dosegla manjšina 8, 2 odstotka prebivalstva, v Videmski pokrajini pa govori narečje od 35 do 40 tisoC ljudi. V dokumentu je še zapisano, da pričakujejo Slovenci predvsem globalni zaščitni zakon, ki naj ovrednoti manjšino kot enotno telo brez razlik na pokrajine, v katerih živijo. Na 3. strani BLA / BLA Srbija in Hrvaška podpisali izjavo o ureditvi odnosov ŽENEVA - Hrvaški zunanji minister Mate GraniC in Vladislav Jovanovič, ki opravlja dolžnosti zunanjega ministra Srbije in ZR Jugoslavije, sta v Ženevi podpisala »skupno izjavo«, ki naj bi pomenila začetek normalizacije odnosov med Beogradom in Zagrebom. Ze februarja bodo v obeh prestolnicah odprli uradni predstavništvi, sporazum pa predvideva, da bodo odprli tudi avtocesto, usposobili plinovod in vzpostavili telefonske zveze. Predstavniki uradnega Sarajeva so izrazili bojazen, da sporazum pomeni »novo zavezništvo zoper BiH«. Na 19. strani Stisk roke med zunanjima ministroma Graničem (levo) in Jovanovičem ob podpisu »skupne izjave« v Ženevi. Karadžič, Bulatovič in Miloševič pa opazujejo... (foto AP) VANDALSKO DEJANJE V KRIŽU Razbili partizansko obeležje Običajni neznanci so preteklo noč razbili obeležje na pokrajinski cesti v Križu, posvečeno partizanoma Grudnu in Košuti, ki so ju Nemci na tem kraju obesili. Predstavniki krajevne VZPI so oskrumbo prijavili karabinjerjem. PREDNAROČNINA NA PRIMORSKI DNEVNIK za letošnje leto - 300.000 Ur bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994. Presenečenje: lepa slovenska knjiga v dar. Čestitke in mali oglasi - brezplačno. Novoporočenci v letu 1994 prejmejo Primorski Dnevnik brezplačno. /Primorski dnevnik Moj dnevnik. 2 Četrtek, 20. januaija 1994 jC Z MRZLIČNE POTEZE NA ITALIJANSKI PREDVOLILNI ŠAHOVNICI r PODKUPNINE / JEZNI BETTINOf Berlusconijev ultimat za združitev desnega centra Raznolikim silam (tudi Ljudski stranki) dal en teden časa za dogovor Craxi ne bo več pričal na procesu proti Cusaniju Podkupnina Enimont naj bi znašala več kot 150 milijard lir RIM - Obrednost rimske politike, nejasnost poklicnih politikov in nenazadnje tudi skromna pozornost, ki so mu jo posvetili, so ga naveličali. Zato je včeraj popoldne odletel v Milan, da bi iz svoje sedaj že dobro poznane vile v Arcoreju naslovil ultimat. Zmerni li-beralno-demokratski tabor - po njegovih besedah »pol svobode« - ima samo še teden dni Časa. Ce se v tem roku ne dogovori, sestavi vladni program in pripravi kandidature, bo Silvio Berlusconi, znan tudi kot Njegovo oddaj-ništvo, osebno stopil v politično areno. Berlusconi, ki je bil v zadnjih dneh aktivno prisoten na rimski sceni, je spet odložil konCno odločitev. Sele Cez teden dni bo jasno, ali bo tudi sam nastopil na volitvah, ah pa bo le od zunaj s svojim utečenim organizacijskim strojem - in najbrž tudi s svojimi televizijskimi postajami in drugimi mediji -podpiral oblikovanje libe-ralno-demokratskega kartela. Z izrazoslovjem podjetnika, ki je prisiljen h konkretnosti in neposrednosti, Berlusconi med tiskovno konferenco ni ovinkari. Obrnil se je na zmerne politične sile in jih pozval, naj sedejo za mizo ter pripravijo vladni program in kandidature. In naštel je tudi sile, ki bi po njegovem mnenju morale sodelovati pri tem kartelu: Mino Mar-tinazzoli s komaj ustanovljeno Ljudsko stranko, Krščanski demokratski center -pa čeprav se je še prevCerajšnjim loCil od KD- Vojmir Tavčar Ljudske stranke - Severna liga, laično-liberalni center, Mario Segni s svojim Paktom za Italijo in Marco Pan-nella s svojo listo. Berlusconijevo prigovarjanje s priokusom ultimativnega pritiska je bilo namenjeno zlasti tajniku Ljudske stranke Minu Mar-tinazzoliju, ki je še v sredo ob rojstvu nove politične formacije odločno zavrnil možnost sodelovanja z Ligo in »prijatelji, ki so odšli«. Novi volilni zakon, je bilo v strnjeni sintezi založnikovo razmišljanje, ne dopušča vmesnih pozicij in neopredeljenih jezičkov na tehtnici. Treba se je odločiti - ah na ah ah na drugi strani. Snubljenje Ljudske stranke pa nima nobene čustvene note, pač pa brutalno računsko logiko. »Brez Martinazzolijevih glasov naš kartel ne bo prodrl,« je priznal Berlusconi. Mino Martinazzoli je še v sredo trmasto vztrajal na svojem stališču in Ljudsko stranko označil kot alternativno tako Severni ligi kot kartelu progresivnih sil. Toda med njegovimi sodelavci niso vsi tako odločni. Filozof Rocco Buttiglione in koordinator za Lombardijo Roberto Formigoni sta bolj pripravljena na dialog. In tudi Mario Segni, ki je še pred nedavnim ostro obsojal sebični liberizem »lumbardov« je bolj pripravljen na soočanje. Njegov »veleposlanik« Giuseppe Bicocchi se je včeraj popoldne srečal s predsednikom Liginih poslancev Robertom Maronijem, da bi skupaj pripravila srečanje med Segnijem in liderjem Lige Umbertom Bossijem. Glavna tema je bila, kot je pojasnil Bicocchi, vladni program, ki ga je Segni predstavil prejšnji teden. »Dialog z Ligo je pomemben, čeprav ne vemo, ah bo uspešen. Toda soočanju se ni mogoče izogniti,« je dejal Bicocchi, »sicer so volitve že izgubljene.« Težko je reči, ali bodo pritiski, dogovarjanja, prigovarja in ultimati zamajali Martinazzolijevo odločnost in načrt, da se postavi na sredino političnega loka. Se zlasti ker zmerne sile niso edini snubec. Iz progresivnega tabora se je včeraj najprej oglasil voditelj Demokratičnega zavezništva Ferdinande Adornato, ki je poudaril pripravljenost DZ na dialog z Ljudsko stranko, ki se je tako odločno postavila zoper Ligo. Iz Strassbourga, kjer je sodeloval na seji evropskega parlamenta, pa se je oglasil tudi tajnik DSL Achille Oc-chetto. »Martinazzolija ne vabim, da bi sedel k omizju progresistov, dobro bi pa bilo, če bi prej ah pozneje -toda bolje bi bilo, če bi to bilo prej - sklenil dovor s progresisti za upravljanje države.« Martinazzoli na vabilo zaenkrat ni odgovoril, njegov sodelavec Buttiglione pa je skušal takoj zaustaviti potezo, češ da gre za »oživljanje konsocia-tivizma«. Razporejanje figur na italijanski politični šahovnici se nadaljuje. Medtem pa je vlada včeraj predložila parlamentu odlok, ki podaljšuje volitve na 28. marec. Prvi se bo o odloku izrekel prihodnji teden senat, takoj za njim pa poslanska zbornica. Silvio Berlusconi (telefoto AP) MILAN - Bettino Graxi se danes ne bo predstavil na milanskem sodišču, da bi spet odgovarjal javnemu tožilcu Antoniu Di Pietru na procesu proti Seigiu Cusaniju o podkupninah družbe Enimont. Bivši socialistični tajnik je poslal predsedniku sodišča Giuseppe Tarantela pismo, v katerem omenja, da je že med prvim zaslišanjem decembra lani podrobno in izčrpno odgovoril na vsa vprašanja. Ob koncu pisma je zapisal, zakaj ga pravzaprav ne bo spet pred sodnike: »Moji odgovori so izzvati v javnosti val polemih' in hudih napadov na moj račun in na račun sodišča samega, zato nočem, da bi se to ponovilo.« Na včerajšnjem 28. za- sedanju procesa Cusani bi morah zaslišati bivšega Andreottijevega pristaša Vittoria SbardeUo, ki pa se zaradi bolezni ni predstavil v sodni dvorani Odpadlo je tudi soočenje med Niklosom Bethle-mom De Bethlem in Paolom Badoghom, vnukom Pietra Badoglia o računu v švicarski banki. Oba nista hotela odgovarjati na vprašanja. Edino novost tako predstavlja pričevanje kapetana finančne straže Maura Florianija. Mož Alessandre Mussolini je sodnikom razkril, kar je izvedel v Vatikanu: podkupnina družbe Enimont je krepko presegala 150 milijard lir, to je več, kot je bilo doslej znano preiskovalcem. MILAN / BUČEN PROTEST USLUŽBENCEV FIATOVIH TOVARN 15.000 delavcev na ulici MILAN - »Ne borimo se za dostojanstveno smrt, ampak za življenje, Fiatov industrijski program je nesprejemljiv,« so poudarili predstavniki kovinarskih sindikatov iz sklopa Cgil, Cisl in Uil med včerajšnjo protestno manifestacijo s povorko po milanskih ulicah in shodom pred Scalo (na sliki AP), ki se je je udeležilo več kot 15.000 delavcev Fiatovih tovarn. Demonstrante sta podprli deželna in pokrajinska vlada, ne pa Formenti-nijeva občinska uprava, ki je bila zaradi tega deležna ostrih kritik. MAFIJA / KER SO OROŽNIKI DOSEGLI VELIKE USPEHE V BOJU ZOPER KALABRIJSKI ORGANIZIRANI KRIMINAL Uboj dveh karabinjerjev izzvenel kot opozorilo državnim varnostnim silam SCILLA - Opozorilo karabinjerjem in državni oblasti: to je bil cilj torkovega uboja dveh orožnikov na Avtocesti sonca pri Scilli med Salernom in Reggiom Cala-brio. »V zadnjih desetih mesecih smo aretirali okoli 1.500 oseb, ki so povezane z 'ndrangheto, in jim zaplenili za 960 milijard lir dobrin,« je dejal pokrajinski šef karabinjerjev Massimo Ce-tola, ki ga je načelnik policije Vincenzo Parisi dopolnil rekoč, da je bilo pričakovati novo ofenzivo mafije spričo rastočih uspehov varnostnih sil v boju zoper njo. »Na voljo imamo 610 skesancev, ki nam bodo pomagali pri nadaljnjem pregonu,« je dodal Parisi. Enako me- ni-vrhovni poveljnik orožnikov gen. Luigi Fe-derici, ki je dopotoval v Reggio Calabrio, kjer je bilo včeraj dopoldne izredno zasedanje pokrajinskega odbora za red in javno varnost. Ko sta se žrtvi - 34-let-ni Vincenzo Garofalo iz Sciclija (Ragusa) in 37-letni Antonino Fava iz Taurianove (Reggio Ca-labria) - z alfa romeom 75 vozili po avtocesti, ju je dohitel avto z najmanj dvema osebama, iz katerega so izstrelili na desetine krogel iz brzostrelne pištole; ne samo, ko se je alfa romeo ustavil, so vanj streljali še od spredaj. Nesrečnika sta bila pri priči mrtva in kaže, da nista utegnila odgovoriti na ogenj, čeprav je to vsaj eden hotel storiti: v naročju je imel brzostrelko. Oba sta bila namenjena h kolegom, s katerimi bi morala spremljati vojaški furgon s kaznjenci. Orožniki in policisti so zaprli ustrezni del avtoceste in sprožili širokopotezno akcijo za izsleditev morilcev; med drugim so opravili celo vrsto hišnih preiskav pri ljudeh, za katere menijo, da imajo tako ali drugače opraviti z mafijskimi tolpami. Pogreb ubitih karabinjerjev bo zelo verjetno danes v Reggiu Calabrii. Podpredsednik Višjega sodnega sveta Gio-vanni Galloni je izjavil, da je dvojni uboj znamenje krepitve kalabrijske mafije in da ima slednja na piki številne sodnike, med njimi neapeljskega državnega tožilca Agostina Cordo-vo, za katerega se je to pravzaprav že vedelo, ter Salvatoreja Boemija in Giuseppeja Verzero s tožilstva v Reggiu Calabrii. O tem je bil govor na izredni seji že omenjenega odbora za red in javno varnost. Vodja vsedržavnega pro-timafijskega organizma Bruno Siclari, ki se je ravno tako udeležil navedene seje, je pojasnil, da so sodnike, ki so v nevarnosti, na to pra" vočasno opozorili, obenem pa obžaloval, da so sile pregona, ki so na razpolago za boj proti mafijskim skupinam, daleč preskromne, zato bi jih bilo treba nujno pomnožiti. Vrhovno poveljstvo karabinjerjev je prejelo solidarnostne brzojavke od predsednika republike Oscarja Luigij3 Scalfara, od ministrskega predsednika Carla Azeglia Ciampija in od notranjega ter obrambnega ministra Nicole Man-cina in Fabia Fabbrija, ki so izrazili tudi iskreno sožalje vdovama pokojnih orožnikov - oba zapuščata po dva otroka. Na sliki (telefoto AP) avtomobil ustreljenih orožnikov. -^M/objavil ga je urad za obmejna območja pri notranjem ministrstvu Zajetna brošura o stanju narodnih manjšin v Italiji u»Pomemben dokaz, da si javna P ava prizadeva dojeti pojave, ki jih V0C^ “ upravljati, in da je blizu v n 6? ter ujihovim problemom.« Tako J-« italijanski notoanji mini-rnrtt 1C° a ^ancino ocenjuje prvo po-liii u-° narodnostnih skupnostih v Ita-J ’. 1 Ba je izdelal Centralni urad za rintQa. mocia in etnične manjšine pri onanjem ministrstvu. Gre za okoli 350 am brošure, ki dajejo vsaj približno o o problematiki manjšin v Italiji in cp „ vai° Sardince, Furlane, Katalon-rVate’ Franko-Provansalce, Grke, ; nlnce’ Okcitance, Slovence, Nemce m Kome. Manjšinska problematika, trdi Manna °’ i® izjemno aktualna in pomemb-, jezikovne skupnosti s svojo speci-kuit Fa 80 »zanimivo zgodovinsko in ti T° k°gastvo, ki ga je treba zašCiti-predgovoru notranji minister u arja, da je »legitimno pričakovanje anjšin po zaščiti svojih kulturnih, §o o vinskih in jezikovnih posebnosti oziroma svoje identitete« pomemben az sedanjih demokratičnih vrednot. Prefekt Raffaele Lauro, ki vodi Cen-a m urad za obmejna območja in et-ne manjšine, pa trdi, da je predpogoj a zaščito manjšin poznavanje njihove !varnosti. Zato je sklenil, da pripravi 1 o te stvarnosti. »Prvo poročilo želi 1 predvsem odraz pozornosti, ki jo je v n a.Posv.eCati manjšinskim skupinam . .ji, sa) prepričani, da bi diskri-miranje in vsak poskus prisilnega u turnega in etničnega poenotenja CTSli temeljna načela ustave, ki visoko upošteva državljana kot posameznika n kot konstitutivni element krajevnih er državne skupnosti.« Poročilo, pravi Lauro, ni ne v številc-em ne v drugih pogledih »štetje anjšin«, pac pa skuša dati vsaj okvirno celovito sliko. V prvem delu obrav-ava mednarodne in italijanske ukrepe a zaščito manjšin, v drugem daje sliko Posameznih skupnosti, v tretjem pa cenjuje glavne probleme, ki zadevajo Posamezne manjšine. o so deklarirani nameni. Ali bo n° f r?ent, ^ot poudarjata minister in Pmtekt, res tudi odraz drugačnega, prožnejšega odnosa italijanske vlade do manjšin? Vojmir Tavčar Po ocenah ministrstva je »slovensko govorečih« 80.000 RIM - ZaCetek ni spodbuden. Naslovnica govori o prebivalcih, ki govorijo slovenski jezik. Teh naj bi bilo okoli 80 tisoC, kot naselitveno območje pa navaja tržaško, goriško in videmsko pokrajino, kot dodatek pa pove, da nekaj kolonij slovanskega porekla Živi tudi v Moliseju v pokrajini Campo-basso. Pozneje je razvidno, da gre za molizanske Hrvate, Čeprav ni razumeti, zakoj so jih na naslovnici poglavja pridružili Slovencem, kljub temu da skupnosti nimata nie skupnega. Poročilo začenja s kronološkim pregledom ukrepov v korist manjšine. Na začetku seznama je Posebni statut, ki je bil priložen Londonski spomenici o soglasju, ob njem pa ugotovitev, da so bile obveze, ki izhajajo iz Statuta, udejanjene z zakonskimi, administrativnimi in vCasih neposrednimi ukrepi. Omenjen je Osimski sporazum z 8. členom, navedeno je, da sta senat in poslanska zbornica med razpravo sprejela resoluciji, ki sta pozivali vlado, naj jamči »globalno zaščito slovenski manjšini«. Končno je omenjen še zakonski predlog ministra Antonia Maccanica. Nato sledi seznam državnih ukrepov v korist manjšine in pikolovsko navajanje vseh ukrepov, ki so jih sprejele Dežela in krajevne ustanove. V tem okviru je omenjen deželni zakon 46 za posege v korist slovenske manjšine, ki je glavni vir finansiranja za kulturne dejavnosti manjšine, medtem ko so drugi prispevki krajev- nih ustanov »občasni in sorazmerno majhni«. Drugi del poglavja o slovenski narodnostni skupnosti je posvečen pregledu stanja manjšine po pokrajinah. Vsem trem je skupna ugotovitev, da so Slovenci prisotni na sedanjem naselitvenem ozemlju od VI. stoletja po našem štetju. Najbogatejši in najbolj dokumentiran je del o Goriški. Tu živi (čeprav števila ni mogoče uradno dokumentirati) od 10.500 do 11.000 Slovencev, medtem ko ima vsa pokrajina 138 tisoč prebivalcev. Poročilo navaja, da je Lavo Čermelj v začetku 50. let ocenil število Slovencev na 20 tisoč, slovenski viri naj bi navajali 18 tisoC Slovencev, Slori pa naj bi leta 1985 navedel 15.000 Slovencev. Manjšina živi predvsem v Gorici (5 tisoC Slovencev na skupno 38 tisoC prebivalcev predvsem v Četrtih Podgora, Pevma, Oslavje in Standrež), v občinah Steverjan, Doberdob in Sovodnje, manjše skupnosti pa žive Se v občinah Krmin, Ronke, Zagraj, TrZiC in Dolenje. Za goriške Četrti in tri glavne občine so navedena tudi slovenska imena. Manj podrobno je poročilo o tržaških Slovencih. O številčnosti piše le, da po podatkih iz leta 1971 manjšina dosega 8, 2 odstotka prebivalstva, kot naselitveno območje pa so generično navedeni Kras in še zlasti občine Repentabor, Zgonik, Dolina in Devin-NabreZina (samo italijanska imena). Piše, da so v obeh pokrajinah Slovenci povsem dvojezični, navedene so slovenske ustanove, organizacije, časopisi, našteti so prazniki. Kar zadeva manjšino na Videmskem, sestavljale! ocenjujejo, da govori narečje od 35 do 40 tisoč ljudi, vendar se od teh vsi ne priznavajo za Slovence. Med upravitelji samo nekateri iz Spetra, Grmeka in Rezije občasno na javnih manifestacijah govorijo v narečju. Poročilo priznava, da ni Sol v slovenskem jeziku in da deluje v Spetru dvojezična šola, ki jo »finansirajo zasebniki in dežela iz omenjenega zakona 46. Navedene so organizacije in prazniki. Kaj pa pričakujejo Slovenci? Predvsem globalni zašitni zakon, piše v poglavju o manjšinski problematiki, ta ukrep pa kot organski zakon, ki naj ovrednoti manjšino kot enotno telo brez razlik glede na pokrajine in jo zaščiti pred nevarnostjo asimilacije. Inštrument pa naj bi bili posegi - tudi finančnega značaja - na kulturnem, šolskem, jezikovnem in družbenem področju. Navedena je zaskrbljenost manjšine za usodo svojih ustanov, Ce bi zmanjkalo finansiranje iz zakona 46, glede videmske pokrajine pa piše, da je slišati tudi glasove, ki bi želeli priznanje slovanske etnične skupine. Omenjena je želja po gospodarskem preporodu Nadiške in Terske doline. Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da je razkroj Jugoslavije z rojstvom Slovenije in Hrvaške spremenil prejšnja ravnovesja in sprostil večja pričakovanja skupnosti na obeh straneh meje. (VT) jARAPI CENTRALE V GOIA TAURU Karabinjerji so aretirali Predsednika ENELViezzolija CATANZARO - Karabinjerji so včeraj aretirali predsednika družbe za električno energijo ENEL Franca Viezzolija (na sliki AP) pod obtožbo vrste kaznivih dejanj (med temi goljufije v škodo države) v okviru preiskave o gradnji centrale v Gioia Tauru. Poleg Viezzolija, ki je po rodu Tržačan in je zdaj v hišnem priporu, so aretirali še 32 oseb, drugih 7 pa Se iščejo. RIM / STEKLA BO 1. FEBRUARJA Z loterijo nad brezposelnost Glavni del inkasa namenjen finansiranju sklada za brezposelnost RIM - Oboževalci loterij in iger na sreCo bodo v kratkem prišli na svoj račun. S 1. februarjem bo namreč zaCela prva poskusna loterija »spraskaj in zmagaj«, za katero se je odločila vlada, da bi zagotovila nekoliko »kisika« skladu za brezposelnost. Državna tiskarska služba je že pripravljena, da natisne prvih 40 milijonov srečk loterije, ki bodo na prodajo v barih, tobakar- KRZMAR5TVO “PELLICCERIE FR/\1\ICFTIOH TRADICIONALNA PRODAJA 5 30% POPUSTI NERZ od 3. ODO. ODO. - lir dalje PERZIANER DUKARA od 1400.000.- lir dalje in SVILENI DEŽNI PLAŠČI 5 KRZNENO PODLAEO od 530. OOO. - lir dalje TRST Ul. Mazzini 33 - Tel. 533353 nah, avtocestnih postajališčih in seveda loterijskih kioskih. Glavne nagrade loterije gredo od 10 do 100 milijonov lir, katerim je treba dodati kopico tolažilnih nagrad od 2 tisoč (cena srečke) do 50 tisoč lir. V poprečju naj bi »sreča« poljubila vsako deveto srečko. V prvem bloku 40 milijonov srečk je po agencijskih podatkih 8 nagrad za 100 milijonov, 16 po 50 milijonov, 40 po 20 milijonov in 200 nagrad po 10 milijonov. Ob njih pa še vse tolažilne nagrade. Igra na to loterijo, ki je posvečena »vodometu sreče« je enostavna. Kupec mora spraskati poseben okvirček, ki je na srečki. Če voda prižubori iz enega vodometa, je zmagal dva tisoC lir, dva vodometa sta vredna 5 tisoC, trije 10, štirje 20, pet 50, šest 10 milijonov, sedem 20 milijonov, osem 50 milijonov in devet sto milijonov lir. Tolažilno nagrado od 2 do 50 tisoC lir bo zmagovalec lahko vnovčil od prodajalca, za milijonske nagrade pa bo treba na državni Monopol z istim postopkom, ki velja za vsako zmago na loteriji. Na hrbtni strani srečke so glavna pravila igre. Državna tiskarna zagotavlja, da se poslužuje posebne tehnologije, ki naj bi onemogočila ponaredbe. Od inkasa bo 41 odst okov pobrala država za finansiranje sklada za brezposelnost, 41 odst. je namenjenih državam, s preostalimi odstotki pa naj bi pokrili stroške. 10 odstotkov bo šlo prodajalcem. »Za to loterijo vlada veliko pričakovanja,« pravi podtajnik v finančnem ministrstvu Paolo Bruno. »Po prvi eksperimentalni fazi bomo videli, ali lahko razširimo krog prodajalcev. Letos bo na trgu okoli 300 milijonov teh srečk, ki naj bi državni blagajni navrgle okoli 240 milijard lir.« (VT) GLOSA Izid partije še povsem neodločen ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e Jože Pirjevec Vprašanje, ki ga je pred tednom sprožil predstavnik koprskih zelenih Ado Butala, ali smo namreč Slovenci storili prav, da smo volili za Illyja ali ne, je po mojem napačno zastavljeno. V razmerah, ki jih pogojuje nova volilna ureditev, namreč preprosto nismo imeli izbire. Za nas je bil Staffieri nesprejemljiv, ker je s silami, katerih izraz je, gradil svojo politiko v glavnem na podmeni, da so Slovenci naj-vecja nevarnost za Trst in da nas je treba zato Čimbolj izolirati in kulturno, politično ter ekonomsko onemogočiti. Neizbežno je bilo torej, da smo se pridružili tistemu taboru, ki takšno miselnost odklanja in nas, Čeprav z različnimi odtenki, sprejema vsaj kot politične partnerje. Pri tem je bila osebnost županskega kandidata pravzaprav drugotnega pomena, Čeprav to ni povsem tipično za večinski volilni sistem, katerega značilnost je, prav nasprotno, v velikem poudarjanju sposobnosti, miselnosti in značajskih potez nosilca kandidature na škodo ideoloških programov tistih političnih sil, ki ga podpirajo. V Trstu se to ni zgodilo, saj je bil Illy še do včeraj povsem ali skoraj povsem neznan Človek, ki se javnega življenja ni udeleževal in se v njem ni izpostavljal. Njegova edina odlika je bila pravzaprav v tem, da je bil sprejemljiv kandidat za tako heterogeni sili kot sta Krščanska demokracija in Demokratična stranka levice, ter da je s svojo kandidaturo na župansko mesto dokazal veliko smisla za družbeno odgovornost in delo v občo korist. Dejstvo, da se je za nekaj Časa odrekel svojemu donosnemu poslu v okviru družinskega podjetja in se sklenil posvetiti nelahkemu upravljanju tržaške občine, govori seveda v njegov prid, ni pa še avtomatično dokaz njegovih upravnih kompetenc, kaj šele njegovega pravilnega razumevanja kompleksnega slovenskega vprašanja. Slovenci bi se po mojem predajali nevarni iluziji, Ce bi mislili, da smo z Illyjem dobili župana, ki našo problematiko bolje pozna kot katerikoli povprečen Tržačan italijanske narodnosti. Njegova-trditev, da je z dvema slovenskima besedama za nas naredil več, kot Ce bi sprejeli Slovenca v svojo ekipo, se mi zdi v tem smislu dokaj zgovorna: s tem, da je rekel v našem jeziku »hvala lepa«, je sicer res prekršil velik tabu, ki bremeni bolj italijansko skupnost kot naSo. V tem smislu je s svojo jezikovno drznostjo naredil uslugo italijanski večini, ki ji grozi, da se bo intelektualno povsem skisala, Ce bo še vstrajala v osamljanju od svojega geopolitičnega zaledja. Izhajajoč iz ugotovitve, da je Illy, kljub svojemu protestan-skemu in madžarskemu poreklu, tipičen Tržačan, in ima torej do Slovencev v najboljšem primeru pa-ternalisticen odnos, bi si upal trditi, da je z njim treba šele zastaviti konstruktiven in odkrit dialog. S tem, da smo Slovenci množično volili za II-lyja in s svojimi glasovi bistveno, Ce ne odločilno prispevali k njegovi uveljavitvi, smo stavili na edino karto, ki smo jo imeli na razpolago. Poteza je sedaj na Illyju - ali bo zmožen razumeti, da bo koristil vsej tržaški skupnosti, Ce bo stavil na našo karto? V nasprotju z nami ima v svoji igri več izbir (lahko se na primer odloči tudi za politiko dobrodušnih besed, katerim pa bi ne sledila tudi dejanja), to pa pomeni, da je izid partije še povsem neodločen. Razmisliti bi bilo treba, kaj s svoje strani lahko naredimo in nanjo vplivamo tako, da se bo iztekla čimbolje za nas in za Trst. X: TRŽAŠKA POLITIKA / POGOVOR S TAJNIKOM SEVERNE LIGE Belloni: Nacionalizem ne sodi v našo politiko Zelo meglena stališča o "rajonskem" dogovoru z MSI Danes SKLAD MITJA ČUK ■■■■■■■M ■ ■ ■ ■ in jutri Izvor plašnosti zbor otrok je članov v domači vzgoji CGIL Jelka Cvelbar Tajnik Severne Lige Fabrizio Belloni (foto KROMA) TRST - Fabrizio Belloni, pokrajinski tajnik Severne lige, je neke vrste lokalni Umberto Bossi. Nima sicer karizmatičnih sposobnosti ”senaturja“, vendar posnema njegovo izrazoslovje, ko se mu splača pa se vede kot najbolj prekaljen strankarski voditelj. To priCa tudi ta pogovor, s katerim smo hoteli od njega zvedeti, zakaj je je Liga v tržaških rajonih izbrala zavezništvo z nacionalistično desnico. ToCnega odgovora nismo dobiti. Belloni, koliko je pravzaprav ura približno dva meseca pred volitvami? Severna liga se predstavlja kot sredinsko gibanje, okrog katerega se lahko izoblikuje liberal-demokratski blok vseh, ki imajo pri srcu liberalizem, zasebno lastnino in svobodno trziSCe. V Italiji nastaja neke vrste Zavezništvo za svobodo v popolnem nasprotju z vizijo centralistične in podpomiške države, ki jo pooseblja DSL. V Zavezništvo za svobodo sodi tudi MSI? V tem trenutku skoraj ni možnosti, da se bo skrajna desnica pridružila našemu gibanju. MSI, ki je na tem, da se preimenuje v Nacionalno zavezništvo, bo morala prej zatajiti fašistično ideologijo in hkrati postati modema desničarska sila. Njen vzor torej ne sme biti vec Benito Mussolini, ampak Ronald Reagan in Marga-reth Thatcher. V Trstu pa ne vidim, kako bi lahko mi sodelovali s stranko, ki še nostalgično sanja o vrniti Istre Italiji. V tržaških rajonskih svetih pa sta vseeno sklenili sporazum s fašisti. Glede tega moram nekaj pojasniti. Ne smemo pozabiti, da je Liga prva stranka v tržaški občini in da ima zaradi tega vso pravico, da prevzame pobudo v svoje roke. Namestnici komisarke Krščanske demokracije Elettri Dorigo sem zato za rajonske svete predlagal sporazum, ki bi izključeval DSL in MSI. Slednja si je vzela nekaj dni za razmislek, njen odgovor pa je bil naslednji: mi vam damo vse kar hočete, sporazum pa mora nujno zaobjeti tudi DSL. In kako je Dorigova utemeljila to stališče KD? Rekla mi je, da mora KD zajamčiti upravljivo-st Občine in zaščititi Ric-carda Illyja. Jaz sem se ji zahvalil za to pojasnilo, rekel pa sem ji tudi, da bi lahko KD na Občini razbila sporazum z DSL in da bi Liga prevzela mesto te stranke na županovi strani. To pa je žal odklonila. Očitno ni razumela, da bo v Italiji vsa bodoča politična bitka osredotočena na dvoboju med DSL in Severno Ligo, vse ostalo bodo le drobnarije. Se vedno niste odgovorili, zakaj pravzaprav dogovor z MSI? Jaz nisem kdovekako navdušen nad to rešitvijo. Posledica tega našega zadržanja v tržaških rajonih je bila vsekakor tudi ta, da se je Mino Martinazzoli takoj ogradil od izvolitve Travanu-tove deželne uprave. Mislite, da boste dogovor V tržaških rajonskih svetih razširiti na bližnje politične volitve? To je zelo malo verjetno. Trenutno skoraj ni možnosti, da bi Liga sklepala volilne dogovore z Na srečanju z industrije! skrb nove deželne vlade za okolje VIDEM - Deželni odbornik za okolje Mario Pujatti se je včeraj sestal s predstavniki Deželne zveze industrijcev, združenja Assindustiia iz štirih pokrajin in produktivnih kategorij v okviru posvetovanj nove deželne vlade za pripravo programskih izjav in triletnega proračuna. Programske izjave bo predsednik deželne vlade Travanut prebral na seji deželne skupščine, ki bo 25. januarja. Na včerajšnjem srečanju je odbornik Pujatti postavil poudarek predvsem na nekaterih aspektih industrijske proizvodnje, ki neposredno zadevajo vprašanja onesnaženja okolja. Iz tega vidika bo deželna vlada preverila izvedljivost načrtovanih velikih del, prav tako pa namerava s posebnim zakonom sanirati mestna jedra in javno nepremičninsko bogastvo. MSI. Ce bi bilo odvisno od mene, lahko že sedaj izključujem kakršna koti zavezništva s skrajno desnico. Prepričan sem, da se bo MSI predstavila samo na teh volitvah, Zavezništvo za svobodo, ki ga mi snujemo, pa bo šlo po svoji poti. Sedaj je gotovo edinole to, da bomo šli na volitve skupno z Berlusconijem. In Lista za Trst? Trenutno še ni jasno, Ce se bo LpT sploh predstavila na volitvah, saj ne smemo pozabiti na 4-od-stotni prag, ki je nujno potreben za vstop v parlament. A to velja le za proporcionalni sistem. Kaj pa v enomandatnih okrožjih? V LpT niso samo negativni ljudje. Jaz npr. spoštujem Roberta Anto-nioneja (deželnega svetovalca LpT, op.ur.), a sem hkrati prepričan, da v našem morebitnem zavezništvu ne bo mesta za reciklirane in za preživele politike kot so Gam-bassini, Camber in Staf-fieri. V rajonskih svetih pa je Liga, kljub vsemu, izbrala nacionalistično opcijo... Liga je največji nasprotnik nacionalizma oziroma vseh nacionalizmov. Za to mi predlagamo federalistično ureditev države, ki bo sama na sebi premostila vse nacionalizme. Slovenska manjšina bi se morala jasno opredeliti za federalistično ureditev države, ki bi ji prinesla samo koristi. Pričakujemo, da bo to stališče prej ali slej osvojila vsaj stranka Slovenske skupnosti. Pogovor zapisal S.T. GORICA - V kongresni dvorani go-riške velesejemske ustanove se bo odvijala danes in jutri peta deželna organizacijska konferenca sindikata Cgil pod geslom »demokracija in enotnost«. Najmočnejša in najbolj množična sindikalna organizacija v Italiji šteje na celovitem območju dežele Furlanije-Ju-lijske krajine 115 tisoč elanov (okrog 63 tisoC upokojencev in 49 tisoč aktivnih delovnih moCi); lani se je njih število pomnožilo za 680 nasproti predlanskemu letu. Deželni Cgil razpolaga s petimi komprenzorij-skimi in 34 decentraliziranimi sedeži ter zaposluje 236 oseb, njegov generalni tajnik pa je Graziano Pasqual. Konferenca se bo zaCela danes zjutraj ob 9.30 s poročilom pomožnega tajnika Giobatte Degana, ki mu sledila debata; ta se bo nadaljevala po 14.30 in trajala do 18. ure. Jutri se bodo udeleženci spet zbrali ob 9.30, opoldne bo zaključni poseg, zatem pa do 14.30 razprava in glasovanje o dokumentih, ki jih bo pripravila posebna komisija. Konference se bo udeležil tudi vsedržavni pomožni generalni tajnik sindikata Gu-glielmo Epifani. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi-6, tel. 040-7796699 - fak 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 ■ Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT. finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-50 SIT Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31.1.1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Severna liga o reprezentančnih avtomobilih deželne uprave TEST - Fontaninijeva deželna uprava je bila glede rabe reprezentančnih avtomobilov in porabe bencina zanje mnogo varčnejša od Turellove: to kažejo podatki, ki jih je dala objaviti svetovalska skupina Severne lige. Avtomobili, ki so jih imeli na voljo Fontanini in njegovi odborniki, so prevozili od 1. avgusta do 31. decembra lani 154.064 kilometrov, medtem ko so Turello in njegovi kolegi prevozili z njimi od 1. januarja do 31. julija (en mesec več) 401.981 km. Se: leta 1992 je šlo za bencin 127.425.000 lir, lani pa 83.406.000 lir (v času avgu-st-december 23.109.000 lir). Predstavniki malih in srednjih podjetij pri Deganu TRST - Predsednik Deželne zveze malih m srednjih podjetij Mauro Valcareggi je včeraj obiskal predsednika deželne skupščine Cristiana Degana, kateremu je orisal položaj in vlogo skoraj 3000 podjetij iz Furlanije - Julijske krajine ter njihova pričakovanja in potrebe. Govor je bil o nujnosti nove industrijske politike. Dve aretaciji v Pordenonu zaradi ponarejenih zakladnih zadolžnic PORDENON - Agenti letečega oddelka pordenonske kvesture in kriminalistične policije so aretirali v Noncellu upokojenega železničarja Giuseppeja Fur-chija, 44 let, iz Tropee (Catanzaro) in konzulenta za delo Carla Mocoleja, 50 let, iz Cervinjana, ker sta skušala prodati policistu, ki se je izdajal za poslovneža, ponarejene zakladne zadolžnice v skupni vrednosti 700 milijonov lir. Zadolžnice jima je dal Giuseppe Fondacaro iz Gioie Tauro (Reggio Cala-bria), ki so ga ravno tako uklenili v lisice. Danes bomo zaključili temo otroške plahosti, ki smo jo zaceli prejšnji teden. Mnogi otroci so plahi: raziskovalci iz Miin-chna menijo, na osnovi raziskave, ki so jo izvedli med šoloobveznimi otroki, da obstajata dve vrsti plahosti. Ena plahost nastane zaradi strahu pred tujci, druga pa zaradi strahu pred ocenjevanjem drugih. O otrocih, ki so plahi pred tujci, smo se že razpisali prejšnji teden. Opisali smo njihovo početje in vzroke plahosti, pa tudi, kako lahko takim otrokom pomagamo. Spoznali smo tudi že, da plahost ni nikakršna negativna lastnost, Čeprav bi nas navade in modeli iz sodobnega življenja radi prepričali o nasprotnem. Glavno spoznanje strokovnjakov, ki so vodili raziskavo o plahosti otrok, pa je bilo, da imajo otroci, ki so plahi le pred tujci, pravo mero samospoštovanja in samozavesti, medtem ko je ta, pri otrocih, ki so plašni zaradi strahu pred ocenjevanjem drugih, okrnjena. Plahost je pri otrocih, ki se bojijo ocenjevanja drugih, predvsem vidna takrat, ko so v pretežno nebojeCi skupini. To ima seveda svoj vzrok: taki otroci so namreč izkusili, da so jih v skupini prezrli ali zapostaviti. Zaradi tega so prepričani, da se jim tako in tako ne izplača »priti na površje«; tako in tako jih nihče ne upošteva. Zaradi tega prepričanja so negotovi in zadržani. Ves Cas se bojijo, da bi jih drugi negativno ocenili. Ves Cas tudi razmišljajo o svojem početju: ali se bodo sploh igrali z mano? Ali sem kaj neumnega povedal? Naj se nasmehnem? V negotovosti ali bodo to, kar mislijo storiti, ati reci, počeli prav ali ne, so raje mirni in tihi. Z razmišljanjem lahko ugotovimo, da taka plahost zaradi ocenjevanja, lahko nastane najprej tam, kjer je možno primerjanje -kjer jih lahko drugi vidijo z drugačnimi očmi. Prvi tak primeren kraj je otroški vrtec. Tako nastanejo skupine, v katerih so tudi zadržani in plašni otroci: ti najraje sedijo v klopi, se je tiščijo in sploh nočejo izstopati, ker jih »tako in tako nihče ne mara«, če to drži ali ne. Navadno taki zadržani otroci sploh niso agresivni in raje potlačijo svoj strah globoko vase. Edini način, da »preživijo«) je umik. V hierarhiji, ki je značilna za skupino, stojijo taki zadržani in plašni otroci Cisto na dnu. V odmoru so odmaknjeni in samb vabilo na praznovanje rojstnega dne ne pri' de v poštev, k sebi domov pa sploh nikogar ne povabijo. Taki otroci trpij0 zaradi samote in manjvrednostnega kompleksa. V najhujših primerih ga težko premagujejo in jih vodi v depresijo. Vzrok, zakaj so taki otroci zadržani i1) zakaj jih sovrstniki potiskajo v stran, lahko odkrijemo starši že doma: morda otroka odklanjajo drugi, ker ni pretirano prikupen; morda je drugačen po polti; morda je šibkejši in nešporten tip. Strokovnjaki so mnenja, da je izvor plašnosti v domači vzgoji: Ce so otroci navajeni vedno poslušati na svoj račun le kritike in opomine, se prepričajo, da niso toliko vredni kot drugi-Prav tako so v nevarnosti, da dobijo manjvrednostni kompleks tisti otroci, ki jih starši ne upoštevajo in nikoli ne pohvalijo. Ti se začnejo bati mnenja drugih ljudi in njihove bližine. Starši, ki opazijo pri svojem otroku strah pred nastopom v javnosti, strah pred ocenjevanjem drugih in s tem povezani zadržanost in plahost, naj ukrepajo takoj. Poskusiti morajo utrditi otrokovo samozavest. To lahko dosežejo tako, da otroku pomagajo razvijati in krepiti njegove sposobnosti - skratka tako, da se za svojega otroka zanimajo, ga spoznajo, minimizirajo zadržanost in razvijajo njegove pozitivne nagnjenosti. Dejavnosti je veliko: od glasbe, do učenja jezikov, dramskega krožka, karateja, judoja itd. Pri njih pa lahko otrok utrjuje samozavest in sklepa nova poznanstva in prijateljstva. Predvsem pa moramo vedeti dvoje: ce sta zadržanost in podrejanje drugim masivni, postane to družbeno nevarno; drugič pa ni rečeno, da mora plah in zay držan otrok to ostati celo življenje. V tem razmisleku je tudi dvojni nasvet staršem, ki so najbolj poklicani otroku pomagati. Mll/VANDALSKO DEJANJE KRIZA / SESTANEK SINDIKATOV Z 1NDUSTRIJCI ZGONIK / UPRAVA Razdejali obeležje NOB ■VZPI-ANPI: postavili bomo takoj nov kamnit spomenik V arzenal tudi zasebni kapital Tekstilni obrat FTA spet v nevarnosti Zamenjava župana Miloša Budina bo zamenjala odbornica Tamara Blažinova IZREDNA PREDSTAVA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA Garderobeija« si bo danes ogledal njegov avtor Ronald Haiwood Po dolgotrajnih prisrčnih in ista oseba. Harwoodov pi- aplavzih gledalcev in laskavih kritikah, katerih skupni imenovalec je ugotovitev, da sodi Garderober med najuspešnejše in občinstvu najbolj všeCne predstave Slovenskega stalnega gledališča v zadnjih letih, bo ansambel nocoj deležen še enega dragocenega priznanja: uprizoritev si bo ogledal tudi avtor, angleški dramatik Ronald Harwood. Da je Harwood odličen in sodoben pisatelj, je jasno vsakomur, ki je igro videl, tudi Ce ne ve, da je to avtor še številnih drugih dram in komedij. Da pa je obenem tudi temeljit poznavalec gledališke zgodovine in njen spreten razlagalec, bodo priznali vsi, ki so pred kratkim po slovenski televiziji sledili kateri od nadaljevank, posvečenih angleškemu in ameriškemu gledališču. Avtor Garderoberja in briljantni povezovalec z malega ekrana sta namreč ena sateljski sloves in ugled pa sta tolikšna, da ga je mednarodno združenje PEN izbralo za svojega predsednika. Kot predsednik je Ronald Harwood vCeraj prispel na dvodnevni obisk v Ljubljano, kjer je gost slovenskega PEN. Tega trenutno vodi pesnik Boris A. Novak, ki je angleškemu dramatiku posredoval, kot smo poročali, vabilo Slovenskega stalnega gledališča. Vabilo je bilo sprejeto in razširjeno tudi na druge Člane slovenskega društva, tako da si bo nocojšnjo predstavo mimo avtorja ogledalo že kakih štirideset slovenskih književnikov. Na Čast uglednega gosta in njegovih spremljevalcev bo nocoj ob 18.30 predsednik SSG dr. Rafko Dolhar priredil v Kulturnem domu sprejem, začetek predstave pa bo ob 20. uri. Vstopnice so tudi v prodaji. Običajni neznanci so Preteklo noc v Križu skoraj popolnoma unici-11 kamnito obeležje, kjer so nacisti med vojno o-j^esili partizana Josipa trudna in Josipa Košu-t0' Spomenik, ki je bil v Preteklosti že nekajkrat zrtev raznih oskrumb, f ,?P na pokrajinski cesti rzu nekdanjega begun-skega taborišča. Vandali H°mf tokrat zel° "potru-11 > sai so skoraj popol-noma uničili kamnito Piošco v spomin na padla borca. Predsednik kriške sekcije VZPI-ANPI Gigi Bo-8atec je oskrumbo takoj Prijavil nabrezinskim karabinjerjem, ki so u-eaii preiskavo proti ne-iiancem. Bogateč vse-akor dvomni, da bodo arnostni organi prijeli rasistične vandale, povedi pa nam je, da bodo ri2anii kot vedno do-eP takoj popravili raz-e)ano kamnito ploščo. e je kdo videl sumljive sebe pri spomeniku ali orebitne tam parkirane vtomobile, naj to javi arabinjerjem. Krožek Komunistične Prenove Kras v tiskovni °k °stro obsoja to novo Podlo vandalsko početje Proti obeležjem NOB na jtaškem Krasu. Neofaši-rcjia ideologija je še ži-a in zdrava, piše še v ^Poročilu, kot dokazu-®jo tudi zavezništva, ki 'P je Severna liga v trakih rajonskih svetih ienila z Listo za Trst .n KtSI. Iz vodenja kra-. ^nih sosvetov pa se Izključuje Stranka komunistične prenove, lovenskim volilcem Se-|6rne lige, ki jih ni ma-> naj bo jasno, s kom se Povezuje Bossijevo gi-anje, »opozorilo pa naj ,)a tudi vsem tistim le-||icarskim strankam, ki aprtujejo dialog z de-sHico (beri Severno li- go)«. Vandalsko dejanje v Križu je ostro obsodil tudi pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj, ki poziva organe javne varnosti, naj izsledijo provokatorje in netilce sovraštva. Obsodba prihaja tudi iz vrst kriške sekcije DSL Josip Verginella, ki izraža solidarnost sekciji Zveze partizanov ANPI ter poziva vse vaščane, naj se spet strnjejo okrog svetlih idealov partizanstva in NOB. Pred kratkim so "neznanci" pomazali dvojezično cestno tablo pred vhodom v Kriz. Drago Gašperlin Skoraj tri ure in pol: toliko je trajal včerajšnji popoldanski sestanek, ki so ga imeli predstavniki pokrajinskih tajništev Cgil, Cisl in Uil, kovinarskih sindikatov iz njihovega sklopa in tovarniškega sveta Tržaškega arzenala sv. Marka s predsednikom tržaškega združenja industrij-cev Maurom Azzarito, podpredsednikom Gian-carlom Laboratijem in direktorjem Giorgiom Rossom Cicogno. V bistvu je šlo za enega izmed občasnih zasedanj pari-teticnega sindikalno-podjetniškega odbora, ki so ga umestili svojcas, da bi za skupnim debatnim omizjem obravnavali aktualno problematiko obojestranskega interesa; kot so nam zagotovili pri združenju na Trgu Skor-klje št. 1, je to omizje vselej na razpolago, občutek pa imamo, da bi ga veljalo izkoristiti CešCe in prodorneje. Pred včerajšnjim snidenjem so nam odgovorni napovedali, da bo govor o splošnih gospodarskih vprašanjih na Tržaškem, kakor tudi o posameznih kriznih sredinah s posebnim poudarkom na drami, ki jo doživljajo delavci arzenala. V resnici je bilo tako, toda po srečanju so bili na obeh straneh hudo zapeti. Iz vrst industrij-cev nismo zvedeli ničesar, v sindikalnih krogih pa nam niso marali kaj veC razkriti in tudi nobenega tiskovnega sporočila ne bo. Zakaj? Zato, ker niso dosegli nobenega otipljivega rezultata. Industrije! so obrazložili sindikalistom, da imajo Ze nekaj Časa pripravljen lasten načrt, kako poseči z zasebnim kapitalom v obrat, da ga ne bi bilo treba zapreti, kakor hoCe to storiti holding Fin-cantieri. Kakšen je ta načrt, se ne ve, pa tudi sindikati niso menda z njim podrobneje seznanjeni: »Ko nam ga bodo predložili, ga bomo lepo preučili in se o njem pomenili s podjetništvom,« nam je pojasnil udeleženec sestanka. Želeti je kajpak, da z zadevo pohitijo, saj ne gre pozabiti, da ima arzenal delo samo še do konca tega meseca. Toda včeraj so (ločeno) razpravljali tudi o tekstilni tovarni FTA -Filatura di Trieste e Al-tessano, ki zaposluje približno 200 ljudi, od tega 60 odstotkov žensk in je ravno tako na tem, da jo zaprejo. Kaj se je zgodilo? Ze 24. decembra lani so bili sindikati tekstilcev vsi zadovoljni, ker se je naveza denarnih zavodov vendarle odločila, da z 8 milijardami lir dokapitalizira tovarne iz grupe Dalle Car-bonare, zdaj pa so postopek za dokapitalizacijo nenadoma odložili, a brez denarja se ne da kupovati surovin. Miloš Budin V zgoniški občini bo petletni mandat sedanjemu občinskemu svetu potekel sredi leta 1995. Na osnovi večinskega sistema ima uprava trdno večino PETICIJA PREDSEDNIKU DEŽELNEGA SVETA Mestno središče je treba takoj nujno zapreti za zasebni avtomobilski promet Mestno središče je treba popolnoma zapreti za zasebni avtomobilski promet in hkrati okrepiti javno avtobusno omrežje. To je glavna zahteva ljudske peticije (podpisalo jo je veC kot dva tisoč Tržačank in Tržačanov), ki so jo pobudniki Sergio Zucchi. Paolo Evangelisti in Elettra Rinaldi v spremstvu svetovalca zalenih Elie Mionija vCeraj dopoldne izročili predsedniku deželnega sveta Cristia-nu Deganu. V prihodnjih dneh jo bodo izročili tudi županu Riccardu II-lyju, pokrajinski upravi in Skladu za Trst. Podpisniki dokumenta so mnenja, da so bili vsi dosedanji ukrepi za omejitev prometa v središču Trsta neučinkoviti. Po njihovem mnenju morajo pristojni organi sedaj nujno poskrbeti za radikalne rešitve, to se pravi za popolno zaprtje centra. Vzporedno s tem bi morali seveda okrepiti avtobusni promet in uskladiti tudi urnike za prevažanje in odvažanje blaga. Zucchi, Evangelisti in Rinaldijeva, ki pripadajo zelenemu gibanju, predlagajo tudi, da bi spet vzpostavili tramvaje, posebno tistega, ki je nekoč povezoval Sv. Ivan z Barkovljami. V tem okviru bi lahko vzeli v pretres tudi naCrt o tako imenovani "lahki podzemeljski železnici" na železniški progi Trst-Milje. Pobudniki te ljudskje peticije so prepričani, da bi popolno zaprtje mestnega prometa ne oškodovalo trgovcev, ki, kot znano, odločno nasprotujejo temu projektu. Podobne ukrepe, pravijo zeleni, izvajajo že v drugih večjih mestih, kjer ne beležijo padca trgovskih dejavnosti. Tamara Blažina in ni torej vprašljivo, Ce se bo mandatna doba lahko redno iztekla. Napredna lista, ki je bila leta 1990 izraz upravno-politicnega dogovora volilnega kartela med KPI, PSI in neodvisnimi kandidati, ima v oCinskem svetu trdno večino z dvanajstimi svetovalci, vlogo (konstruktivne) opozicije pa o-pravljajo trije zastopniki SSk. V prihodnjih tednih oz. mesecih pa bo na Čelu zgoniške občinske uprave prišlo do določenih kadrovskih spremeb, ki bodo verjetno precej spremenile zunanjo podobo«iz-vršne oblasti«. Zupan Miloš Budin je že nekajkrat javno najavil svoj odstop zaradi prezasedenosti in operativne nezdružljivosti z odgovorno funkcijo podpredsednika deželega sveta. Na prvem občinskem svetu bo Budin še spravil pod streho delno prilagoditveno varianto regulacijskega načrta, nakar se bo odpovedal funkciji prvega občana in bo predal štafetno palico po vsej verjetnosti enemu izmed dosedanjih odbornikov, ki dobro pozna občinske zadeve in lahko jamči za programsko kontinuiteto upravne politike. Najresnejša (in verjetno edina) kandidatka za župansko mesto je odbornica za šolstvo, kulturo in šport Tamara Blažila, tudi z ozirom na vesti, ki so pronic-nile iz dobro obveščenih krogov, da nemerava odstopiti tudi podžupan Boris Strekelj. Z ozirom na velike politične spremembe, do katerih je prišlo v teh zadnjih letih (od koalicijskih partnerjev, ki so sklenili programski dogovor, se je KPI razcepila v Demokratično stranko levice in Stranko komunistične prenove, medtem ko je PSI po izbruhu korupcijske afere dejansko izginila iz političnega zemljevida), bodo politične sile prav gotovo morale oblikovati nov dogovor s prilagojeno porazdelitvijo »stolčkov«. Zelo verjetno bo odbomiško mesto zasedel predstavnik Stranke komunistične prenove in govori se o upoklicu v občinski odbor tudi zunanjih upraviteljev, ki sicer nimajo statusa občinskega svetovalca. (B) NOVICE Rajonski sveti: drevi seji na Proseku in v Barkovljah Drevi ob 20. uri se bo na Proseku sestal zahod-nokraški rajonski svet, ki ima na dnevnem redu izvolitev predsednika in podpredsednika. Zasedanje bo vodil Starejši svetovalec Zdravko Bisin (DSL), ki je tudi kandidat za predsedniško mesto. Danes bo zasedal tudi rajonski svet za Barkovlje, Greto in Skorkljo. Jutri zasedanje občinskega sveta Jutri ob 18. 30 bo zasedal tržaški občinski svet, ki ima na dnevnem redu celo vrsto upravnih sklepov. Med drugim bo izvolil svoje predstavnike v glavno skupščino Kraške gorske skupnosti, v skupščino prevoznega podjetja ACT ter v razne upravne svete javnih ustanov. Uvodoma bodo župan in pristojni odborniki odgovarjali na vprašanja in interpelacije svetovalcev. Skupščina trafikarjev preložena na 27. t.m. Italijanska federacija trafikarjev sporoča, da je glavna skupščina, ki bi morala biti danes, odložena; na sporedu bo v četrtek 27. t.m., ob 20.30, na sedežu v Ul. San Nicolo St. 7. Na njej bo predvsem govor o nekaterih novostih, ki zadevajo loterijske stave in poštne vrednostne listine. Na skupščini bo zaključno poročilo imela predsednica Vanda Alessio, sledile pa bodo volitve za obnovitev vodstva federacije. Rinaldo Turisini danes ponovno pred sodniki Tržačan Rinaldo Turisini, ki mu je sodnik za predhodne preiskave Vincenzo D’Amato naložil s prvostopenjsko razsodbo 14 let zaporne kazni zaradi naklepnega umora Irme Lubiana, bo moral danes na prizivno sodišče. Njegov branilec bo zelo verjetno predlagal spremembo obtožnice v smislu, da je bil uboj nenameren. Dogodek se je pripetil, kakor je znano, 7. novembra 1992, ko naj bi Turisini po tožilčevi verziji v kraškem gozdiču žensko zadavil. Preiskovalni sodnik je zločin pripisal okoliščini, da je Irma Lubiana - omožena in z otrokom ter obtoženčeva kolegica v deželnem uradu - neprestano silila v Turisinija, naj zapusti svojo družino. Obtoženi tudi zatrjuje, da ni imel s pokojno nobenega globljega odnosa. Huda prometna nesreča v Križu V Križu, v bližini hišne številke 118, se je včeraj okrog 11. ure pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 59-letni Viola Vito iz Ul. Metastasio 1. S svojim oplom kadett se je namreč čelno zaletel z avtomobilom opel corsa, ki ga je upravljal 23-letni Mamo Simoni iz Koprive. Vito je ostal ukleščen v skrotovičeni pločevini, iz katere so ga rešili šele gasilci z Opčin. Najprej so ga odpeljali na Katinaro, zatem pa v glavno bolnico, kjer so ga zaradi številnih zlomov sprejeli na oddelku za oživljanje. Več sreče je imel Simoni, ki se bo zaradi raznih udarcev zdravil 20 dni. SODIŠČE / PROCES O »SPORAZUMU MENEGON« Dokumentacija in priče govorijo o prihranku za Pristaniško ustanovo Sedem obtožencev pa dolžijo prevare na račun Pristaniške ustanove Prvotno so bile v ozadju dokaj verjetno spletke določenih političnih krogov Nekateri so bili v zaporu, drugi so nekaj časa prebili v hišnem priporu, a preden bodo s svojega imena oprali madež (ah pa jim bodo nedvoumno dokazali krivdo), bo treba še dolgo čakati. Naslednja obravnava na procesu o tako imenovanem »sporazumu Me-negon« bo namreč šele 17. junija. Med zasliševanjem prič pa je že doslej prišlo na dan marsikaj, kar govori v prid obtožencev, ki jih dolžijo prevare (fakturirali naj bi bili več delovnih dni, kot jih je bilo dejansko opravljenih, in tako Pristaniško ustanovo oškodovali za okrog 700 milijonov lir v treh letih). Kaže namreč, da se je dejansko dogajalo prav obratno: dogovor je v trenutku, ko so‘drugje po Italiji stavke pretresale pristanišča, omogočil nemoteno delo in obenem prihranek za 700 milijonov lir (nekateri govorijo celo o dveh milijardah in pol lir). Preiskava je od vsega začetka zbudila precej dvomov. Tako je Demokratična stranka levice že svojCas izrazila presenečenje, da se je sodstvo lotilo delavcev in poudarila, da »operacija čiste roke« v luki vse bolj odkriva svoj instrumentalni značaj: sodstvu so naslavljali dokumente v zvezi z organizacijo dela, a istočasno je vladal molk o zapravljanju javnega denarja in drugih nič kaj jasnih zadevah. Verjetno so za vsem stale določene politične sile, ki niso izbirale sredstev, da bi razmerje sil spremenile v svojo korist. Dogovor Menegon med Pristaniško ustanovo (EAPT) in Enotno kompa-nijo pristaniških delavcev (CULPT) je predvideval, da se je EAPT za delo na VII. pomolu posluževala uslužbencev CULPT. Mehanizem je bil (poenostavljeno povedano) naslednji: vsako ekipo na VH. pomolu je sestavljalo po 8 uslužbencev EAPT. Ko so v primeru potrebe nekateri izmed njih začasno krili druge zadolžitve, so jih v višini 50% nadomestili uslužbenci CULPT (če so na primer odšli štirje uslužbenci EAPT, sta jih nadomestila dva uslužbenca CULPT). Prihranek je bil torej očiten. Do nejasnosti je prišlo, ker je sodstvo prejelo v roke samo del dokumentacije, in sicer tiste, ki se je nanašala le na VII. pomol, izpadla pa je dokumentacija iz pristaniškega urada za delo, ki je neposredno sledil prisotnosti delavcev. Popolna dokumentacije pa nudi jasno sliko o tem, kako je de- lo potekalo. Včeraj sta pričala Claudio Cozzi, uslužbenec EAPT, M pa je kaj malo vedel o dogovoru, ter marešal javne varnosti, ki je govoril o dokumentaciji, ki jo je pregledal. Proces, na katerem na zatožni klopi sedijo Luigi Rovelli, bivši glavni direktor EAPT, Michele Zanetti, bivši predsednik pristanišča, Al-do Cuomo, vodja urada za delo EAPT in njegova sodelavca Fabio Salvini in Sergio Fasano, Vincenzo Marinelli, bivši konzul CULPT ter podkonzul Marcello Menegon, se bo nadaljeval junija z zasliševanjem prič. Morda bodo kot pričo poklicali tudi bivšega predsednika Paola Fusarolija, ki je doslej izjavljal, da o dogovoru, dokler je bil predsednik, ni nič vedel. Z včerajšnje sodne obravnave na preturi (F. KROMA) POROTNO SODIŠČE / ZAVRNILI ZAHTEVE OBRAMBE Za umor babice je bil mladi Tarsi obsojen na 16 let ječe 3TRIESTE DA GUSTARE” / SODELOVANJE MED IZ IN DELAVSKIMI ZADRUGAMI^ Danes začetek tržaških prehrambenih tednov Tržaška trgovinska zbornica že vrsto let skrbi za promocijo proizvodov krajevnih podjetij, predvsem manjših. V ta namen je sprejela že vrsto pobud, ki so požele vzpodbudne rezultate-Po analizi rezultatov prehrambenega sektorja v lanskem letu je prisl® do spoznanja, da je treba nekaj ukreniti tudi na tem področju. Sklenile je prirediti “Tržaški prehrambeni teden' v sodelovanju z Delavskimi zadrugami, ki se bo začel danes. Pobudo so včeraj pre' dstavili na sedežu Trgovinske zbornice, na kate- Po skoraj trinajstih mesecih je mladi Alessandro Tarsi sinoči izvedel, kakšna usoda ga čaka: zaradi umora babice bo v ječi moral presedeti 16 let. Tako je sklenilo porotno sodišče (predsednik Mario Trampuš), ki je skoraj v celoti osvojilo zahteve javnega tožilca Ne Nicola (terjal je 17 let ječe), medtem ko se je obramba (odv. Borean) potegovala za oprostitev, češ da je bil Tarsi v trenutku umora povsem neprišteven ali vsaj delno neprišteven. Vztrajala je tudi, da ni šlo za nameren umor, da je bila škoda povrnjena (po 15 milijonov so izplačali bratu in sinu žrtve), itd. Sodišče pa je menilo drugače. Pričakovati je, da bo obramba vložila priziv, saj ima v rokah precej tehtnih argumentov. Izvedenci, ki so mladeniča že pred časom pregledali, so prišli do zaključka, da je bil v tistem tragičnem trenutku, ko je predlanske božične noči v hišici pri Ro-colu napadel 84-letno babico Mario Bianchi, delno neprišteven (hude družinske razmere, trenutno razpoloženje). Tarsi je imel res težko življenje: še kot otrok je izgubil četa, ostal je brez matere (on in brat sta babico obtoževala, da jo je s svojim neznosnim značajem spravila v grob), huda bolezen je pobrala še moškega, s katerim je živela in na katerega je bil Tarsi navezan. Sodišče pa je na zahtevo javnega tožilca odredilo nov psihiatrični pregled, ki sta ga opravila Altamura in De Maria. Ta pregled pa je povsem postavil na glavo prvega, pri katerem so sodelovali Novello, Sedmak in Torresini: Tarsijeve sposobnosti je nekoliko zmanjšal le alkohol, ki ga je tistega- večera zaužil, kar pomeni, da je umsko povsem zdrav, kot je dejal javni tožilec, in da gre za namerni umor. Procesu je sledila skupina članov nekega jamarskega krožka, ki so mladeniču vseskozi stali ob strani in tudi zbrali denar, s katerim so plačali odvetnika. '\Ty / 1.EE 'ib Tarsi čaka na razsodbo (foto KROMA) SAM SE JE PREDAL Umor Vicig: bivši zaročenec v zaporu Giampaola Costanza so dalj časa iskali zaradi izkoriščanja prostitucije »Se bo že vrnil, saj nima kam iti, kam naj se skrije. Ni Toto Rii-na,« je še pred časom dejal eden od namestnikov državnega pravd-nika na tržaškem sodišču, ko smo ga vprašali, kako je s preiskavo. Ni se motil. Predvčerajšnjim se je 32-let-ni Giampaolo Costanzo, za katerim so izdali varnostni nalog zaradi izkoriščanja prostitucije v zvezi z umorom An-namarie Vicig, prostovoljno predal javnemu tožilcu Antoniu De Ni-colu. »Skrb« za Costanza so prevzeli agenti letečega oddelka tržaške kvesture, ki so ga pospremili v urad javnega tožilca, kjer so ga zaslišali in zatem odpeljali v koronejske zapore. Annamario Vicig (28 let) je 10. septembra la- ni umorila dve leti mlajša Elena Giraldi. Sprva nihče ni imel dvomov: šlo je za umor iz ljubosumja. Vicigova je bila zaročena s Co-stanzom, ki pa je imel krajše razmerje z Giral-dijevo in ker se slednja ni mogla sprijazniti, da jo je zapustil, se je tekmice znebila. Sčasoma pa so začeli prihajati na dan novi elementi in Costanzo se je znašel v težkem položaju. Našli so namreč nekaj amaterskih pornografskih posnetkov, v katerih sodelujeta obe dekleti, ki naj bi ju zatem izsiljeval. Samo 24 ur po umoru je v nekem intervjuju dejal: »Bal sem se, da me bo Giraldijeva umorila.« Ce je govoril resnico, je imel tehten razlog za zaskrbljenost. predsednika spreguvu** la Michela Pelloni k° glasnica industrijskih podjetij za prehrano n* pa Giulio Furlan kot predstavnik Delavskih zadrug. Na tiskovni konferenci je bilo predvsem poudarjeno, da je treba braniti in zaščititi pj01^ vode tržaških podjetij, zaradi česar se ta akcija odvija pod geslom “Trie ste da gustare". Akcijo je bilo mogoče izpeljati p° številnih sestankih in P° sodelovanju med razim nimi podjetji (doslej jih je 16), v katerih je zaposlenih okrog 1.000 usju žbencev. Po predvide vanjih jo bodo razširi i tudi na druge bližnje pokrajine. Trgovine, ki so pristopile k tej pobu di, bodo označene s p° sebnimi nalepkami ‘ I rl este da gustare". PoleS vsega tega je bilo na ti skovni konferenci p°h darjeno, da v tržaS 1 pokrajini delujejo dobra podjetja, ki imajo s svoji mi proizvodi velike us nnVu-i tn i lTTron 'ClipLSTVO / VOLITVE' ŠOLSTVO / DEVIN-NABRE2INA Politika reže šolsko leto Tržaškem le 191 dni pouka namesto predvidenih 203 Šempolajsko šola v škripcih birokracije Zagotovilo župana Depongherjo šempolojskim staršem Marjan Kemperle Ali bo letošnje šolsko v 0 sPloh veljavno? Prašanje je postalo ak-tualno potem, ko je Predsednik republike caifaro razpustil parlament in prižgal zeleno luc Političnim volit-varn. Parlamentarne vo-*Ye Pa bi lahko »poko-P^le« šolsko leto. Poglejmo zakaj. Ob objavi šolskega koledarja 1993/94 je ministrstvo za šolstvo dobrih, da morajo šole opraviti v šolskem letu najmanj 203 dni pouka. . Tržaškem je že sedaj lasno, da šole tega »kvo-rnma« ne bodo dosegle. lavni »knvec« za ne-spoštovanje določila ministrstva za šolstvo so prav volitve. Dva občinskih volitev v ^rshi sta »zahtevala« osem dni pouka, politične volitve konec marca bodo »odjedle« nadaljnje štiri (ali pet, Ce bodo volivci lahko volili tudi v ponedeljek, 28. marca). S tolikšnim krčenjem je matematično nemogoče, da bi v tržaški pokrajini izpeljali redno šolsko leto. Od začetka letošnjega Šolskega leta (15. septembra lani) do 31. decembra 1993 so namreč opravili v šolah na Tržaškem vsega le 71 dni Pouka. Januarja bodo Presedeli šolarji v šolskih klopeh 20 dni, v februarju je predvidenih zt 5*™ Pouka, v marcu (ali 21, ce bodo volit- Ve tudi 28. marca), v aprilu 21 (zaradi velikonočnih praznikov), v maju 26, v juniju pa le 7 (ker se šolsko leto zaključi 8. junija). Seštevek opravljenih in predvidenih dni pouka daje vsoto 191 dni, kar je krepko pod minimalno mejo 203 dni. A to še ni vse. V roku od 15. maja do 15. junija bi morali na Tržaškem izvoliti tudi nov pokrajinski svet. Ce bodo volitve pred iztekom šolskega leta, se bo število učnih dni še skrajšalo: za štiri dni, Ce bodo do 8. junija izpeljali le prvi krog pokrajinskih volitev, ali pa za osem dni, Ce bodo do konca šolskega leta izpeljali oba kroga volitev. Kaj storiti v tako zavozlanem položaju? Tržaški šolski skrbnik bo moral seveda ukrepati, a nima mnogo »manevrskega« prostora za razpolago. Šolskega leta ne more podaljšati, ker je že določeno, da bodo šole po koncu pouka spet zaprli zaradi evropskih volitev (12. junija). Teh volitev po zakonu ni mogoCe združiti z upravnimi volitvami, zato odpade možnost, da bi se z morebitno združitvijo »odkrižali« pokrajinskih volitev. Preustroj volilnega zakona in politični potresi v Italiji so skratka pretresh tudi šolsko leto. Ko bi se držah veljavnih zakonov, bi ga morali razveljaviti. Ker pa je to nemogoče, bodo tudi iz te zagate gotovo našli izhod. Saj smo vendar v Italiji... V Sempolaju nič novega, bi lahko parafrazirali Remar-quea. Celodnevna osnovna šola Stanka Grudna je še vedno zaprta, prenovitvena dela se še niso začela In vendar... Nekaj se vendarle premika. V začetku tedna so se predstavniki šempolajskih staršev srečali z odbornico za šolstvo devinsko-na-brezinske občine Vero Tuto Ban, včeraj pa jih je sprejel tudi župan Giorgio Depan-gher. Obema so zastavili isto vprašanje: Kdaj se bodo njihovi otroci vrnili v domačo šolo? Na ponedeljkovem srečanju, ki sta se ga udeležila tudi odbornik za javna dela Dario Pertot in načelnik občinskega tehničnega urada Renzo Zulliani, so starši izvedeli, da je občinska uprava izdala sklep za pripravo načrta za prenovitev električne napeljave v šolskem poslopju. Načrt bo izdelal izvedenec najkasneje v enem mesecu. Zatem se bo moral odbor »podrediti« rokom birokracije. Sklicati bo moral javno licitacijo za oddajo del v zakup, počakati, da se podjetja prijavijo na licitacijo, pregledati ponudbe in izbrati najboljšo. Sele zatem se bodo lahko dela zaCela Vsa zadeva se bo torej po predvidevanjih še zavlekla. Podobno bo verjetno tudi z vprašanjem ped. Peč je postavljena v preobširen prostor. Po zakonu mora imeti prostor s kurilno pečjo zaradi varnosti majhno prostornino, da se ob morebitnem pozam ogenj ne preveč razširi. Odbornica Vera Tuta Ban je staršem obrazložila, zakaj je prišlo do tolikšnih zamud. Izredna komisarka je - kljub obljubam - pustila vprašanje Vera Tuta Ban šempolajske Sole ob strani. Sploh ni pripravila sklepa o naročilu operativnega načrta za prenovitev električne napeljave. Niti ni pripravila seznama del, ki jih bi morah opraviti, pa tudi drugih porodi ni bilo. To je morala nadoknaditi nova, napredna uprava, ki pa jo je izostanek občinske tajnice z delovnega mesta zaradi bolezni in dopusta spravil v obupen položaj. Kar 90 odstotkov vsega birokratskega dela gre skozi tajnicine roke; njena odsotnost je dejansko ohromila delovanje odbora, ki se je komaj začel vpeljavah v upravne posle. Po ponedeljkovem sestanku so bih predstavniki šempolajskih staršev razočarani. »Popolnoma razumem njihovo razočaranje, zato pa tudi želim, da bi se spet srečali, ko bo pripravljen operativni načrt,« je izjavila odbornica Vera Tuta Ban. Včeraj so se starši srečah še z županom Depan-gherjem. Poleg nevšečnosti, ki jih je povzročilo zaprtje Giorgio Depangher celodnevne osnovne šole, so mu omenili tudi težave otrok v soh v Sesljanu, kamor so »začasno« preselili šempolajsko šolo. Stoli otrok z otroškega vrtca so prenizki za postavne osnovnošolce; v šoh ni primernih tabel; otroci jedo iz plastičnih krožnikov, ker je prišlo do pomote pri najemu pralnega stroja za pomivanje posode. Starši so za šempolajsko šolo predlagali zasilno rešitev: morebiti bi lahko KZE izdala začasno dovoljenje za vselitev v šolsko poslopje v Času, ko bi opravljali popravljalna dela. V svojem septembrskem poročilu, M je bilo povod za zaprtje šole, KZE sploh ni omenjala ped; le-ta se je znašla »pod udarom« šele po posegu občinskega tehničnega urada. Ko bi tudi ta urad izdal začasno dovoljenje za vsehtev, bi bila lahko zadeva zasilno rešena še v teku tega šolskega leta, med poletjem pa bi bilo dovolj Časa za korenitejšo preureditev. Zupan Depangher je staršem poudaril, da hoče odbor preurediti šempolajsko šolo, da bi jo prilagodil normam Evropske skupnosti, kar je treba opraviti v teku leta 1994. To je prioriteta uprave, je izjavil. Kljub temu, da birokradja še vedno zavira začetek del, so dobili predstavniki staršev dober vtis o namerah občinske uprave. »Sedaj se končno lahko vsaj pogovarjamo,« je bilo njihovo mnenje po srečanju z županom. (M.K.) Okrnjena prevozna služba za šole v devinsko nabrežinski občini Devinsko nabrezinska občina sporoča, da je občinski Solabus z razpoložljivostjo 25 sedežev trenutno v popravilu. Zato bo prevozna služba do osnovnih Sol z italijanskim in slovenskim učnim jezikom v Nabrežini, Devinu, Ribiškemu naselju in v slovenskem občinskem otroškem vrtcu v Mavhinjah začasno prekinjena, medtem ko bo vozna služba do občinskega otroškega vrtca v Sempolaju okrnjena samo na drugo vožnjo. Za občinski otroški vrtec v Devinu, za srednjo Solo z italijanskim učnim jezikom v Sesljanu in za slovensko srednjo Solo v Nabrežini bo zagotovljena samo prva vožnja, začenši z današnjim dnem. Datum ponovnega delovanja redne službe bodo naknadno sporočili. Dodatne informacije daje urad za šolstvo (tel. 6703207) pristojnim ravnateljstvom osnovnih in srednjih šol. Seminar retorike ^anes, ob 18. uri, se ffegorčičevi dvora ■ sv- Frančiška, 21 rijg° nadstropje) z .nja seminar za ret ”k°, ki ga prireja ZSl ^delovanju s Pr ličnim gledališčem Ribljane. Pobuda naletela na dober o fv- saj se je za 20-ui ?°j Prijavilo zaželjei svi/o udeležence ‘frevišnje prvo srečar 0 vodil Zdravko Z Ppnčič, gledališko r ]ski režiser, ki je vs Oje in metodologi Pristopa ljubljanske š e 20 retoriko predsta e v decembrske nvodnem srečanju. S pdnar se bo nadaljev ifffri. 21- t.m., spet < do 21. ure, tokrat S°st pa bo dr. Boi rabnar, dolgolet Profesor retorike na lj njjanski fakulteti s aružbene vede. Na s °tnem srečanju (i 4. do 20. ure) pa se h . udeleženci pr rikusili v nastopu pn kamero. (dam) ___________PROSEK / V SOBOTO V KULTURNEM DOMU_____________ Družabni večer ŠD Primorje s pestrim kulturnim sporedom V Kulturnem domu na Proseku je bil v soboto prijeten družabni veCer, ki je pritegnil veliko število domačinov. Na sporedu je bil koncert Mix orkestra, nastopil pa je tudi Tržaški narodni ansambel, ki sta izvajala klasično glasbo, odlomke iz operet ter tudi modeme popevke. Za veselo vzdušje sta poskrbeli Tonca in Vanča, ki sta prisotne na svoj način seznanili z zadnjimi novostmi na našem področju. Natopili so tudi sopranistki Marta Fabris in Edit Canziani, poleg njiju pa še sopranistka Cri-stina Besednjak, ki je pela moderne popevke ter tenorist Mario Simič. Pobuda, ki je bila že drugič zapored, je bila organizirana za kritje stroškov za vzdrževanje Kulturnega doma. Prireditvi je sledila družabnost (priredilo jo je Športno društvo Primorje), na kateri ni manjkalo dobre volje in veselja. Proseška vaška skupnost se je torej tudi ob tej priložnosti dobro izkazala. PRISPEVKI V spomin na Antona Kobala daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na Hermana Sulcica daruje družina BrišCek 30.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu. V spomin na Leopolda Bana daruje družina BrišCek 10.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Nivesine mame gospe Dane darujeta Sander in Vilma 15.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na Fani vd. Sardoč darujeta Anica in Drago Stoka 20.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Rožino Regent vd. Cibic darujeta Anica in Drago Stoka 20.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Dano Luxa vd. Rupel darujeta Anica in Drago Stoka 50.000 lir za proseško cerkev. V spomin na Virka Antončiča darujeta Anica in Drago Stoka 20.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Dragico Majoski vd. Ukmar darujeta Anica in Drago Stoka 50.000 lir za proseško cerkev. V spomin na Marijinega očeta Antona darujejo Karlo, Magda in Neva 50.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Fani Sardoč in Dane Rupel daruje Marija Ukmar vd. Bukavec 50.000 lir za cerkev na Proseku. Namesto cvetja na grob Dragice Ukmar, Dane Rupel in Virkota Antončiča daruje Mira Sardoč 30.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V zahvalo za novoletne Čestitke, v spomin na nepozabne starše in v spomin na drago Marico daruje Alma 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Dragico Majoschi darujeta Sonja in Kazimir z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Dragico Ukmar in Štefanijo Sardoč daruje družina Fer-luga 50.000 lir za FC Primorje - Balinarski odsek. V spomin na Štefanijo SardoC daruje Slavko Kalc 20.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Leopolda Bana darujeta družini Husu in Magagnato 50.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih. t Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona Frančiška Zahar vd. Kosmač Pogreb bo jutri, 21. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boršt. Žalostno vest sporočajo sinova Mirko in Marjan ter hčeri Milka in Silva z družinami, sestre, svaki, svakinji, nečaki in ostalo sorodstvo Zabrežec, Križ, Prebeneg, Zavije, 20. januarja 1994 Ob izgubi drage mame izrekamo hčerkama Milki in Silvi ter družini iskreno sožalje žene iz Prebenega Ob izgubi drage mame in tašče Francke izrekata svojima odbornikoma in pevcema Marjanu in Sonji Kosmač ter družini iskreno sožalje PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec Ob izgubi drage mame Lucije izreka iskreno sožalje hčerki Gabrijeli in družini Stranka komunistične prenove občine Dolina Ob nenadni izgubi priljubljene gospe Marije Civardi izrekajo globoko sožalje sinu Gilbertu sosedje Joganovi PRAZNIK KULTURE Prešernov dan se bliža Bliža se februar in z njim dan, ko Slovenci obhajamo svoj kulturni praznik. Kot običajno v zadnjih letih prevzemajo glavne kulturne organizacije Slovencev v Italiji nalogo zamisli in uresničitve osrednje prireditve, s katero proslavljamo dan slovenske kulture. Tako bosta osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika v nedeljo, 6. februarja tl., popoldne v Kulturnem domu v Trstu, v Katoliškem domu v Gorici. Organizaciji, ki poleg deželne Zveze slovenskih kulturnih društev sodelujeta pri pripravah na prireditev, pa sta Slovenska prosveta v Trstu in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici. Vsebinsko bo letošnji Dan slovenske kulture odmeril več pozornosti ustvarjalnosti ljubiteljske, kulture, literarno osnovo razmišljanja pa bodo ponudili odlomki umetniških besedil naših književnikov. (dam) Težave z bencinskimi boni Nekateri so predvčerajšnjim zaman Čakali v dolgih vrstah, da bi dvignili bencinske bone. Dvignili so jih sicer že, vendar nekateri od teh so, kot sporoča Trgovinska zbornica, neveljavni. Vsi avtomobilisti, ki so jih predvčerajšnjim dvignili, jih morajo zato skrbno pregledati, kajti nekateri so zaradi tiskarskih napak nepravilno oštevilčeni in grafično zgrešen in torej neveljavni. Lastniki jih sedaj lahko zamenjajo z veljavnimi v uradih Posebnega podjetja Benzina Agevolata v Ul. Valdi-rivo 2/b, in sicer vsak dan, od ponedeljka do sobote, od 8.30 do 12. ure. Iz zgoniske in repen-tabrske občine pa so nam sporočili, da so bili urniki razdeljevanja bonov v časopisu napačni. V Zgoniku poteka razdeljevanje v torek, sredo in soboto od 9. do 13. ure, na Repentabru pa samo v torek in soboto od 10. do 13. ure. a PRIREDITVE KD IVAN GRBEC, Ske-denjska ulica 124, vabi na predavanje z diapozitivi LOJZETA ABRAMA »V deželah inkovske kulture« danes, 20. t. m., ob 20. uri v društveni dvorani. Vabljeni! OB OBLETNICI mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije prirejata Slovenski kulturni klub in Mladinski odbor Slovenske prosvete III. SLOVENIJA PARTY, ki bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v soboto, 22. januarja, ob 19. uri. Kulturni program z začetkom ob 19.30 bodo oblikovali: člani SKK s pozdravnim govorom in recitalom, slavnostni govornik pisatelj in časnikar Saša Martelanc ter mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta. Sledita družabnost in zakuska. Častni gost večera bo minister Janez Janša. V GREGORČIČEVI DVORANI v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., je na ogled do 31. januarja fotografska razstava TRST V PREDPRAZNIČNI ODEJI. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 20. januarja 1994 • BOŠTJAN Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.54 - Dolžina dneva 9.16 - Luna vzide ob 11.14 in zatone ob 1.01. Jutri, PETEK, 21. januarja 1994 NEŽA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,2 stopinje, zračni tlak 1026,4 ustaljen, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 25-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sara Sciacca, Daniele Paludan, Piero Deponte, Ivan Cosel-li, Roberta Passarella, Sofia Pavanello, Eleonora Mau-rel, Francesco Colosetti. UMRLI SO: 77-letni Giovanni Perizzi, 82-letna Nives Modenese, 89-letna Maria Rosich, 85-letna Maldina Nogarotto, 77-let-na Filomena Tarantino, 99-letni Vittorio Volpi, 61-letni Giuseppe Minio, 82-let-ni Giuseppe Sluga, 85-let-na Stella Orlandini, 73-let-na Maria Bartole, 90-letna Maria Verginella, 71-letna Laura Požar, 89-letna M. Carmela Bonnes, 39-letni Raffaele Cantagalli, 69-let-ni Giuseppe Vovk, 78-letna Aurora Balducci, 65-letni Ugo Žara, 79-letna Lucia Strain, 87-letni Liberato Della Loggia, 70-letni Mario Bat, 69-letni Argeo Smocovich, 86-letna Doro-tea Scrignari. □ LEKARNE Od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. januarja 1994 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 727057), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Gin-nastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012. KD IVAN GRBEC Skedenjska ulica 124 vabi na predavanje z diapozitivi LOJZETA ABRAMA V DEŽELAH INKOVSKE KULTURE danes, 20. januarja, ob 20. uri v društveni dvorani. Vabljeni! Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri ob 17.00, 19.30, 22.00 »Carlito’s Way« r. Brian De Palma, i. Al Pacino, Sean Penn. EKCELSIOR in EXCEL-SIOR AZZURRA- Ciklus filmov »Alpe Adria Cine-ma« (glej program na strani PRIREDITVE). NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »Piccolo Buddha«, r. Bernardo Ber-tolucci, i. Keanu Reeves, Bridget Fonda. NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La fa-miglia Addams 2«, i. A. Huston, C. LIoyd, R. Julia. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Innocent«, i. Anthony Hopkins, Isabella Rosselli-ni. NAZIONALE 4 - 16.30, 19.00, 21.45 »La časa degli spiriti«, i. Meryl Streep, Glenn Glose, Jeremy Irons. GRATTACIELO - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Alad-din« risani film, prod. VValt Disney. MIGNON - 16.30, 19.00, 21.45 »Cosi lontano, cosl vicino«, r. Wim VVenders, i. Peter Falk, Nastassia Krnski, VVillem Dafoe. EDEN - 15.30 - 22.00 »Čarne di lusso 2« porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.45, 22.10 »Un mondo perfet-to«, r.-i. Clint Eastvvood, i. Kevin Costner, Laura Dern. ALCIONE - 18.30, 21.30 »Addio, mia concubina«, r. Chen Kaige, i. Leslie Cheung Zhang, Gong Li. LUMIERE - 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »M. Butter-fly«, i. Jeremy Irons. Zadnji dan. RADIO - 15.30 - 21.30 »Pruriti carnali«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom. IZ3 OBVESTILA SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta v petek, 28. januarja 1994, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR v društvenih prostorih v Nabrežini. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za občinski prispevek za kulturne, športne in rekreacijske dejavnosti v letu 1994 in vabi zainteresirana društva in organizacije v občini, da vložijo pravočasno svoje prošnje. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 na srečanje z avtorjem knjige »La linea dei mirtilli«. Gost večera v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 bo novinar PAOLO RU-MIZ. E IZLETI GORICA / OBISK VELEPOSLANIKA MANNA^- SKD CEROVLJE -MAVHINJE prireja v nedeljo, 30. januarja, izlet na Monte Elmo. Odhod ob 6. mi iz Sesljana. Informacije na tel. št. 299335 od 20. do 21. ure. ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL Devin-Nabrežina organizira v nedeljo, 6. februarja, enodnevni izlet v Prodolone. Vpis na sedežu Zveze upokojencev SPI-CGIL v Nabrežini, Trg sv. Roka, tel. 200036 ali 200007 - Bortolotti Ida. ZAČEL SE JE PRED VPIS za počitnice v Palma de Mallorci od 6. do 27. marca. Vse informacije nudi Zveza upokojencev iz Nabrežine, tel. 200036 ali 299640 ob mi kosila. MALI OGLASI RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca obvešča, da je zadnji dan prodaje 29. januar 1994. Ponovno bomo odprti v petek, 6. maja 1994. Tel. št. 228297. OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo - Josip Berdon, Pulje pri Domju 123. FARMA KRALJIC - Pre-beneg 99 - prodaja kokoši po 3.000 lir. Ima na razpolago tudi gobe. PEDIKERKA nudi svoje usluge na področju Opčin. Tel. na št. 211213. NA ZAHODNEM KRASU dajemo v najem dvosobno stanovanje. Tel. v večernih urah na št. 225320. PRODAM stanovanje 60 kv. m z vrtom 120 kv. m. Za informacije tel. na št. (0481) 535946 od 13. do 14. me. DAMO V NAJEM skladišče okrog 200 kv. m na začetku Ul. Pascoli 2, idealno za trgovino na drobno raznih artiklov, najemnina po dogovoru za dobo 6 let. Telefonirati na 363434, mnik urada. ELEKTRONSKI pisalni stroj olimpia mastertype D prodam. Tipkovnica s slovenskimi - hrvaškimi črkami, display, 256 znakov spomina. Nerabljen, ugodna priložnost. Telefon 040 941527. PRODAM pando 750 CL, oktober 1990, v dobrem stanju, za 4.500.000 lir. Tel. na št. 7796699 ob delovnem urniku. PRODAM alfo 33 red, letnik 89, prevoženih 86.000 km, vedno v garaži, za 6.500.000 lir. Tel. na št. 040 212635. PRODAM fiat 128 - 1100 v dobrem stanju. Tel. na št. (0481) 20642. GOSPA srednjih let išče dvakrat, trikrat na teden delo pri družinah. Tel. na št. 213282. CE STE ZAINTERESIRANI zaslužiti nekaj več, izkoristite vaš prosti čas. Za informacije tel. na št. 040 299012. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. na št. 772155. PROFESORICA daje lekcije iz latinščine in italijanščine. Tel. ob mi kosila na št. 948080. IZGUBIL se je psiček v noči med 24. in 25. decembrom v Devinščini - Proseku pasme spinone, dolge dlake svetlorjave barve, živahne narave, z značko občine Zgonik. Tel. na št. 229234 ali 225191. IMAŠ PROBLEME s težo, kolesterolom, srčnim pritiskom ali celulitisom? Hočeš se počutiti dobro? Poklici me! Tel. (0481) 882172. Zajamčen uspeh! Komisija pozorna do lokalnih stališč Tako je na goriškem srečanju s politiki in gO' spodarstveniki napovedal veleposlanik Veleposlanik Vincenzo Manno, novi vodja italijanske delegacije v komisiji za nadgradnjo Osimskega sporazuma je bil v torek na obisku tudi v Gorici, kjer je imel krajše srečanje na Prefekturi, o čemer smo na kratko poročali že v včerajšnji številki, zatem pa še srečanje na sedežu Trgovinske zbornice, kjer se je pogovarjal s predstavniki ustanov, gospodarstva, sindikatov. Veleposlanik Manno je v svojem predstavitvenem nastopu dejal, da bo šel po stopinjah svojega predhodnika, veleposlanika Pietromarchija in se zato želi osebno seznaniti s stališči skupnosti na Goriškem do posameznih vprašanj. Predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevi-lacqua je podčrtal pomen, da imajo predstavniki Goriške možnost stalnih stikov s predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve in možnost posredovanja predlogov, kar zadeva revizijo osimskega sporazuma. Zato, da se ne bi ponovila izkušnja iz leta 1975, ko je bil sporazum sklenjen mimo vednosti prebivalstva. V nadaljevanju srečanja so predstavniki ustanov in gospodarstva veleposlanika seznanili z najpomembnejšimi vprašanji, ki jih je treba obravnavati na pogovorih in nanje poiskati ustrezne odgovore. Na prvem mestu je seveda izgradnja cestnih povezav med Gorico in Razdrtim, Gorico in Vilešem. Upoštevati je treba predlog o "revitalizaciji” železniške postaje v Gorici. Aktualno ostaja vprašanja uravnavanja meteorskih voda, zaščite okolja, pri čemer naj se uporabijo sredstva že določena za gradnjo jezu na Soči. Pomembna, za bodoči gospodarski razvoj mesta, je krepitev mednarodne vloge Gorice preko že obstoječih ustanov, oziroma s pridobivanjem novih. V sklop dogovarjanja med Italijo in Slovenijo sodijo tudi vprašanja s področja razvoja, oziroma prestrukturiranja kmetijstva in struktur (spremembe in dograjevanje namakalnih sistemov), ribolova, urejanja zaposlovanja kmetijskih delavcev iz GLEDALIŠČA SEZONA SSG. V občinskem gledališču v Tržiču bo 31. t.m. ob 20.30 abonmajska predstava SSG z igro Rolanda Harvvooda “Gardarober”, režiser Vinko Modern-doerfer. KINO GORICA VTTTORIA Gorica ki-nema 20.45»Hoffa«. Jack Nicholson in Danny De Vito. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.00-18.30-20.10-22.00»I1 figlio della Pantera Rosa«. Igra Roberto Benigni. Slovenije, urejanja odpt tih vprašanj glede 1®S ništva zemljišč na eni drugi strani meje. . Pomemben za bod° ^ splošni razvoj gospodaj stva na Goriškem je tu razvoj pristanišča Tržiču. Srečanja z * * * * v® _ poslanikom so se ude ležili, poleg predsedm Zbornice Bevilacque 1 članov odbora zbornic®' deželna odbornika D® grassi in Larise, podpre sednik Pokrajine, Pre. ,, turni komisar na Goriš občini de Luca, predse niki strokovnih združen) trgovcev, industrijcev i malih, industrijcev t® obrtnikov, predstavnih sindikalnih zvez Bon Uj Brancati, ravnatelj ISK-r. Gasparini, prof. Pagnl nijeva itd. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S- Michele, tel. 21074. POGREB! Ob 10.20, Maria Valen-tinuz, iz bolnišnice Jane-za od Boga, ob 10.20, Amelia Cattarossi, iz splošne bolnišnice, ob U' uri, Bruno Zanetti, iz splošne bolnišnice, ob 11.55, Valentino Beltrame, iz splošne bolnišnice , ob 13.15, Giorgio Cau-zer, iz splošne bolnišnice v Poljan ter ob 13.15, Francesco Panteni, iz 5 ■ j Ranca Agricola - Kmečka banka Gorica n obvešča svoje cenjene stranke, ki jim je v teh dneh pooblaščeni izterjevalni Zavod sporočil, da je odprl DAVČNI TEKOČI RAČUN - da se lahko davkoplačevalec poslužuje bančnega tekočega računa, ki ga ima na našem Zavodu za izplačilo povračil; osnovne podatke tega računa bo treba javiti pooblaščenemu izterjevalnemu Zavodu preko našega Zavoda na tiskovini, ki jo je davkoplačevalcu dal pooblaščeni izterjevalni Zavod hkrati s sporočilom o odprtju davčnega tekočega računa; - da bo davkoplačevalec lahko izvajal vplačila na našem Zavodu; - da se bo treba za vplačila IVA posluževati že obstoječih obrazcev. Osebje našega Zavoda je na razpolago strankam za karkšnokoli pojasnilo v zvezi z operativnostjo davčnega računa. »Banca Agricola Gorizia > Kmečka banka Gorica Sedež v Gorici: Korzo Verdi, 55 - Tel. (0481) 3871 Agencija 1: Gorica - ul. Kugy, 22 - Tel. (0481) 536955 PodružnicavKrminu:Drev.Friuli, 38-Tel. (0481)630042 —^ZDRAVSTVO / SKLEP UPRAVITELJA KZE Odobren načrt nove bolnišnice Predvidenih skupaj 442 postelj Prižgala se je ze ue tudi za novo bc *lc° v Gorici. Pnhodnjih nekaj n Clh bi že lahko pri, Pmmi gradbenimi j ^ Tako informaci . "lutnji posre izredni upravite riske KZE dr. Be tia- ^ torek je n odobril načrt, ki Pripravila družba ln ki predvide končni fazi, bolnis , 2 Posteljami in s okrog sto milijard 1 ?ai bi jih bilo že tovljenih). Zadevni sklep b !el.v objavo, že čez ani Pa naj bi izv JtaCrt vzela v pi ^žela, oziroma pc odbor, ki pa Seti n?tn0Van' Soda: dobritvijo načrta ! Urjeni tudi dru, aki za pridobivanj nih soglasij, tako na Občini, kakor pri gasilcih in drugih ustanovah. V najboljšem slučaju bo mogoče že letos zasaditi prvo lopato. Izgradnja bolnišnice bo potekala v treh stopnjah. S prvim posegom bodo uredili prostore za lekarno, steriliziranje, hitro pomoč, operacijske sobe, kardiologijo, radiologijo in nuklearno medicino. Drugi oddelki in službe bi, oziroma bodo, tačas delovale v sedanjih (starih) objektih. Izgradnja prvega dela bo veljala 34 milijard lir. Ge v postopku ne bo težav, naj bi ta prvi del dogradili v štirih do petih letih. Drugi poseg bo zadeval gradnjo prostorov, kjer bodo namestili oddelek za sprejemanje pacientov, upravo, psihiatrični oddelek, ambulan- te, medicinski oddelek, okulistični oddelkek, kirurški oddelek, oddelek za nalezljive bolezni itd. Ta poseg bo veljal 39 milijard lir. Tretji poseg, za dokončanje objekta, (v glavnem ga bodo financirali šeln v triletju 1995-98) bo v celoti veljal 32 milijard lir. Kako bo izgledala nova bolnišnica je razvidno iz gornje slike, oziroma skice. V pritličnih prostorih in v prvem nadstropju bodo razmeščene ambulante in uradi . V višjih nadstropjih pa bodo prostori za bolnike, oziroma posamezni oddelki. Izgradnja goriške bolnišnice je financirana v znesku 87 milijard lir iz državnih skladov in v znesku 7 milijard lir iz deželnih skladov. Bo denarja dovolj? Odgovor bo prišel s časom. KNJIGA / JUTRI PREDSTAVITEV NOVICE Ledinska imena v Števerjanu Slovensko planinsko društvo v Gorici je ob stoletnici organiziranega planinstva na Slovenskem izdalo knjigo o krajevnih, ledinskih in vodnih imenih v Ste-verjanu. Publikacijo, ki je nastajala nekaj let in je sad terenske raziskave, katero dopolnjuje bogato arhivsko gradivo, bodo predstavili jutri, 21. januarja, ob 20. uri v Ste-verjanu, v prostorih kulturnega društva Briški grič na Bukovju. Izid knjige so podprle Občina Steverjan, Kmečka banka iz Gorice in Briška gorska skupnost. Dragocena ob zbiranju in preverjanju gradiva je bila pomoč članov Kulturnega društva Briški grič in številnih domačinov. Dobrih sto strani obsegajoča publikacija prinaša v uvodnem delu nekakšen pregled nastajanja katastra, prevod cenitvenega popisa iz leta 1831 ter izpisek iz Franciscejskega katastra vseh tam navedenih 3150 zemljiških parcel z navedbo ledinskih imen, zaporedne številke parcel. Seznama sta pravzaprav dva, saj je poleg tistega, ki upošteva zaporedje zemljiških parcel, sestavljen tudi abecedni. V drugem delu publikacije so navedena (okrog 200) imena, ki so bila ugotovljena ob terenski raziskavi, medtem ko obsega zadnji del krajšo razlago nekaterih imen. O odkrivanju in vrednotenju lastnih korenin in vsega, kar nas kot Slovence zavezuje temu prostoru, bosta na predstavitvi knjige spregovorila avtor Vlado Klemše in ravnatelj Narodne in študijske knjižnice iz Trsta Milan Pahor. Za prijetno vzdušje bo na predstavitvi poskrbel mešani pevski zbor KD Oton Zupančič iz Stan-dreža. Po predstavitvi knjige, ki jo je tiskala Grafica Goriziana, bo še družabnost in seveda obvezna zdravica ob dobrotah, ki jih pripravljajo števerjanske gospodinje. r OBČINA n Občinska uprava sporoča, da so rezultati meritev, ki so jih v oktobru in novembru opravili na emisijah dimnika upe-peljevalnika za odpadke pri So-vodnjah pozitivni, v smislu da so znatno pod mejo, ki jo določajo predpisi. Analize je opravilo podjetje Chemio. Glede prašnih delcev so meritve pokazale, da je znašala koncentracija približno en miligram na kubični meter, medtem ko je zgornja meja 100 miligramov. Glede nevarnih klorovih spojin sporočilo županstva navaja, da so v omenjenem obdobju namerili 5, 7 nanogramov na kubični meter, kar zadeva dioksine in 5, 8 nanogramov kar zadeva aromatične spojine (policlorodi-benzofurani). Zgornja meja je 4.000 nanogramov na kub. meter. ■ 1 ti Fotografski natečaj (dia) na temo pusta V nedeljo, 13. februarja, bo potekal v goriškem mestnem središču in v okolici 1. fotografski ex tempore od 9. do 19. ure na temo "Pustovanje na Goriškem”. Fotografski natečaj bo odprt ljubiteljem fotografije iz Furlanije Julijske krajine in Slovenije. Organizatorji obljubljajo tri denarne nagrade in pokale, za vse potrebne informacije pa se lahko obrnete na trgovino Foto Medeot na Korzu Italija št. 87. Diapozitive z natečaja bodo predvajali v soboto, 26. februarja, ob 20. uri na sedežu društva Briški grič na Bukovju v Števerjanu. Prireditelj je Foto-klub Skupina 75. Nocoj ameriški film ”Hoffa” Zgodba o sindikalnem voditelju Danes bo v kinodvorani Vittoria na Travniku v nizu Gorica Kinema na sporedu ameriški film Dannya De Vita "Hoffa”. Glavno vlogo sloviti in nedosegljivi Jack Nicholson, ki igra razvpitega, resnično živečega ameriškega sindikalnega voditelja, za katerim se je izgubila vsaka sled. V filmu igrata še Danny De Vito in Armand Assante. Kontroverzen film o sindikalnem vodji, za katerega se še danes ne ve, ah je bil svetnik ali mafijec, bo na sporedu nocoj ob 20.45. Prihodnji četrtek pa bodo predvajali film Benny and Joon v režiji Jeremiaha Chechika, v katerem igrajo Johnny Depp, Mary Stuart Masterson in Aidah Qiunn. 3. februarja bo na sporedu film Abela Ferrare Kačje oči, 10. februarja Much Ado About Nothing Kennetha Bra-nagha in 24. februarja razvipti film Boeing Helena režiserke Jennifer Lynch. V nedeljo post in razmišljanje ter zbiranje pomoči za Bosno Papež Janez Pavel h je pozval vse kristjane, naj se v nedeljo, 23. januarja, udeležijo Dneva molitve za mir med narodi na tleh bivše Jugoslavije. Istočasno pa je pozval vse, naj dan prej posvetijo smiselnemu postu. Tudi goriška dobrodelna škofijska organizacija Caritas se bo odzvala papeževemu vabilu za molitev za mir v Bosni in bo organizirala več različnih pobud v Ločniku, Gorici, Gradišču, Gradežu, Cervinjanu in v drugih župnijah. Post naj bi bil predvsem samo razlog za razmišljanje o vojni v Bosni in seveda tudi priložnost, da verniki nekaj konkretnega prispevajo za potrebne vojne sirote. Goriška Caritas namreč namerava zbrati na ta dan vsaj za dva velika tovornjaka živil, pralnih praškov in drugih potrebščin za vojne begunce. S tem hočejo pri go-riški Caritas predvsem praktično pokazati, da se za mir v Bosni da tudi nekaj konkretnega narediti. Padel je z lestve ter si poškodoval hrbtenico Včeraj okrog 15. ure se je v Fari, na svojem domu v ulici Convento 28, ponesrečil 64-letni Mario Monticco. Možak je padel z lestve z višine približno dveh metrov in si pri tem zlomil ledvično vretence. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku, zdravil se bo najmanj 40 dni. / konec januarja Seminar za zborovodje otroških pevskih zborov sioi hške prosve ^minar bo l * )anuarj rUarja 19 9' 4ti80rc Seminar j Predvsem u Ukvarjajo ^dij0 otr -U1SK1 c ti zbor. K bl)o tudi Poučujejo ; denih šola , rečaj se sledečem p, k Sobote l994, od 17 , m i Iprof. Frai 2' Nede l994, od c titaliza rtoPek u 3. Torek, 1. februarja 1994, od 20. do 22. ure: Glasbena delavnica (prof. Stojan Kuret, pianist prof. Michela De Castro). 4. Sreda, 2. februarja 1994, od 20. do 22. ure Glasbena delavnica (prof. Stojan Kuret, pianist prof. Michela De Castro). 5. Četrtek, 3. februarja 1994, od 19. do 22.30: spremljava z orff-in-strumenti (prof. Mirko Slosar). Sobota, 5. februarja 1994, od 8.30 do 14. ure: Spremljava z orff-in-strumenti (prof. Mirko Slosar). 6. Sobota, 5. februarja 1994, od 15. do 16. ure: Delo z zborom (prof. Stojan Kuret). 7. Sobota, 5. februarja 1994, od 16. do 17. ure: Delo z zborom (prof. Stojan Kuret). Ob koncu tečaja bodo udeleženci prejeli potrdilo o obiskovanju tečaja.. MEJA /PROMET V PORASTU Petino več prehodov V velikem porastu tudi tovorni promet Preko državne meje je na vseh mejnih prehodih na Goriškem v lanskem letu šlo 19, 6 milijona oseb, ali kakih dvajset odstotkov več kakor leta 1992. Podatek je te dni posredovalo poveljstvo obmejne policije za Goriško. Najbolj se je povečal mednarodni promet. S potnim listom ali drugim veljavnim dokumentom je mejo prestopilo nekaj nad deset milijonov oseb. Leto poprej so jih našteli le 7, 3 milijone. V teh številkah so seveda zapopa-deni tako italijanski, kakor slovenski državljani, kakor tudi državljani tretjih držav. Malobmej-ni promet se je malenkostno povečal. V letu 1992 je v okviru maloobmejnega sporazuma prestopilo slovensko italijansko mejo 9.185.841 oseb, lani pa 9.581.757. Pretežni del odpade na italijanske državljane. Zanimiv je tudi poda- tek o blagovnem prometu, ki se je povečal kar za četrtino. Preko mednarodnega mejnega prehoda pri Standrežu je v letu 1992 peljalo 144.475 tovornih vozil, lani pa 182.836. Ker delujejo mejni prehodi tudi kot rešeta kjer se ujame marsikatera ilegalna ali kazniva dejavnost, naj navedemo še nekaj podatkov s tega področja. Na meji so zaplenili 10, 335 kg heroina in skoraj 21 gramov hašiša, 49 avtomobilov sumljivega izvora, zavrnili so 1753 oseb, ki so nameravale v Italijo ne da bi izpolnjevale pogoje, iz države pa so pospremili 266 tujih državljanov. Iz poročila izhaja da so v letu 1993 zasegli pištolo, 14 nabojev in dva noža. 4658 vozil pa so na meji zavrnili ker niso bila v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Na meji so tudi aretirali 34 oseb. KRONIKA / ARETIRALI SO 46 OSEB Preiskovalci presekali niti dveh tolp za krajo in prekupčevanje avtomobilov Policijski organi so te dni, po več kakor enoletni preiskavi, sklenili obroč okrog večjega števila oseb - pravzaprav je šlo za dobro organizirane skupine oseb - ki so se ukvarjale s krajo avtomobilov, ponarejanjem listin, tihotapljenjem teh vozil v tujino. V posle je bilo vpletenih nekaj deset oseb. Tako so v teku preiskave aretirali 46 oseb, nekaj deset oseb pa so prijavili sodnim organom. Preiskovalci so se tovrstni kaznivi dejavnosti, ki je v zadn dobila velike razsežnosti, posebej posvetili v jeseni leta 1992, preiskava pa se je nadaljevala tudi dobršen del lanskega leta, vodil pa jo je namestnik državnega pravdnika dr. M. Trotta. Po do zdaj razpoložljivih vesteh, je šlo za pra-vacato mrežo tatov, ponarejevalcev in tihotapcev, ki so bili med seboj zelo dobro povezani. Na območju Severne Italije je delovala skupina, ki je v glavnem skrbela za "nabavo” dragih avtomobilov in za njih dostavo do meje, seveda s ponarejenimi listinami. V naših krajih - govori se da v Gorici - naj bi delovala skupina, ki je imela nalogo avtomobile dostaviti preko meje, kjer je skrb zanje prevzemala spet druga skupina in poskrbela, da so prišli v roke kupcem v številnih državah Srednjega Vzhoda, pa tudi v Grčiji, Romuniji in drugih državah. Posebno uspešni so bili preiskovalci v začetku lanskega leta, ko so v kratkem roku zasegli kar nekaj deset mercedesov in takrat se je menda začel tudi odvijati klopčič, ki je kasneje pripeljal do razkritja dveh zločinskih tolp. Poleg veze Milan, oziroma Lombardija - Gorica -Slovenija, je delovala tu- di veza Lombardija - Trst - Slovenija. V informaciji, ki jo je posredovala goriška kvestura je posebej poudarjeno, da je uspeh preiskave v dobršni meri pripisati odličnemu sodelovanju s slovensko policijo. Ob tolikšnem številu aretiranih oseb in tolikšnermun številu prijav bo prav gotovo zelo zanimiv potek procesa. Zanimivo bo zvedeti imena oseb, ki so tu in preko meje služile s tihotapljenjem in drugimi kaznivimi dejanji. Zanimiv bo nedvomno tudi podatek, koliko avtomobilov so "uspeli” plasirati in koliko jih je policija zasegla. Večina osumljencev bo pred sodiščem morala odgovarjati zaradi združevanja v zločinsko tolpo, posesti ukradenega blaga, poneverb in nekaterih drugih kaznivih dejanj. Policija je zasegla nekaj deset avtomobilov. Četrtek, 20. januarja 1994 PLANINA PRI RAKEKU / SKUPNOST ZA ZDRAVLJENJE NARKOMANOV Center skupnosti Srečanje kmalu odprt Referendum krajanov ne bo vplival na ustanovitev Konec januarja naj bi v Planini pri Rakeku začel delovati prvi slovenski center za zdravljenje uživalcev droge po zgledu terapevtskih skupnosti Communita Incontro (Skupnost Srečanje), ki jih v Italiji in drugod po svetu vodi njihov idejni oče, duhovik don Pierino Gelmini. Tako naj bi Slovenija ali bolje Planina, kjer je Slovenska Karitas že pred časom odkupila staro in propadajočo hišo št. 3 na koncu vasi, končno odprla vrata načinu zdravljenja, v katerega je v 160 centrih po svetu vključenih kakih 4000 narkomanov, med njimi 32 Slovencev, in ki se je doslej izkazal za najuspešnejšega, saj v 30 mesecih, kolikor traja don Pierinov pro- gram, ozdravi kar 80 odstotkov uživalcev droge. V nekdanjo Pavčkovo domačijo, kot jo imenujejo domačini, naj bi se sprva vselilo osem fantov, med njimi štirje Slovenci, ki so v Skupnost Srečanje vključeni že petnajst mesecev in več. Tu bi svoje zdravljenje nadaljevali tako, da bi obnavljali hišo, ki je potrebna popravil od temeljev do strehe. Zagonska sredstva za obnovo v višini 2, 9 milijona tolarjev je primaknila država, natančneje ministrstvi za zdravstvo ter delo, družino in socialne zadeve, nam je povedal predstavnik Slovenske Karitas Imre Jerebic. Prizadevanja za ustanovitev terapevtskih skupnosti pri nas so se začela že spomladi 1992, ko je don Pierino Gelmini med obiskom v Sloveniji skupaj s portoroškim duhovnikom Francem Prelcem iskal lokacije za tovrstne komune. Poleg nekdanjega samostana na Krogu pri Sečovljah in ursulinskega samostana v Svetem Duhu pri Škofji Loki, so kot primemo ocenili tudi Planino. Takoj zatem so se začeli zapleti. V Planini je sprva že vse kazalo, da bo vendarle zaživela, saj so na prvih pogovorih krajani malodane enotno soglašali z nastanitvijo zdravljencev v njihovem kraju. Le nekaj dni po tem pa je v vasi završalo in manjša skupina ljudi je začela zbirati podpise za referendum proti komuni. K nenadnemu strahu pred narkomani, ki se je naselil med prebivalce Planine, je med drugim prispeval tu- di takrat objavljeni podatek, da je med 4000 zdravljenimi v komunah tudi 1800 seropozitivnih in 450 obolelih za aidsom. Izid glasovanja, na katerem se je 74 odstotkov krajanov odločilo proti komuni, je bilo po gonji, ki so jo uprizorili najbolj zagrizeni nasprotniki, skorajda pričakovati. Nadaljnja prizadevanja Slovenske Karitas so takrat potihnila, že takrat pa je bilo slišati, da referendumska odločitev ne more preprečiti ustanovitve »institucije«, za katero stoji oziroma jo podpira tudi država. Kot pravijo strokovnjaki oziroma tisti, ki poznajo življenje v omenjenih skupnostih, je strah pred aidsom ali širjenjem zlorabe mamil, česar se domačini najbolj bojijo, odveč, saj Pavčkovo domačijo so že začeli obnavljati (Foto: Mateja Godejša) so centri zaprtega tipa, v njih pa veljajo zelo stroga in zahtevna pravila. Kljub sedanjim vse bolj očitnim pripravam na odprtje centra, ki so se začele že konec minulega leta, pa PlaninCanov o tem doslej ni nihče uradno obvestil. Zato je predsednik sveta krajevne skupnosti Planina Lado Perovšek sam začel poizvedovati, kaj se dogaja. Na Slovenski Karitas so mu povedali, da pripravljajo vse potrebno za vselitev, ki bo konec meseca. Dejali so tudi, da so pred tem anketirali nekaj vaščanov, ki komuni niso nasprotovali. Tudi naskupščini KS večina članov ni povedala svojega mnenja. »Kljub temu smo vladi, ustreznim ministrstvom, postojnski občini in gospodu Prelcu poslali pisma, v katerih od njih pričakujemo odgovor na vprašanje, kaj se dogaja v hiši št. 3,« pravi Perovšek. Obenem pa so v njem tudi jasno povedali, da komuna za zdravljenje narkomanov odpade. Perovšek meni, da je en dom (Vzg0) ni zavod) v Planini že dm volj za vas, drugih p01®1, slekov razen strahu Pr® novimi sosedi pa pravz3 prav nismo slišali. Ne S. de na to Perovšek pravl’ da je »tiha vselitev«, ki) pripravljajo, neresno p°Cfj! tje odgovornih, saj Se bo J vznemirja domačine. _ Upajmo, da se dogodk1 izpred dveh let vendarl® ne bodo ponovili in da bo do tokrat vsi skupaj znah odgnati pomisleke kraj3 nov pred novimi sosedi Mateja Gode)®3 NOVICE Z OBALE Piran bo mestna občina PIRAN - Piranski izvršni svet - ki je sicer v odstopu - je na seji v torek sprejel zahtevo državnemu zboru, da sedanji piranski občini prizna status mestne občine po zakonu o lokalni samoupravi. Kljub znanim -piranskim zdraham se za tako rešitev zavzema večina tukajšnjih političnih strank. Seveda pa bodo tudi v piranski občini morali izpeljati zbore krajanov, ki naj odločijo, ali bo v kaki krajevni skupnosti vendarle prišlo do referneduma o oblikovanju nove občine. Izvšni svet je sprejel tudi osnutek odloka o določitvi volilnih enot za volitve mestnega sveta in župana nove občine. Predvidene so tri volilne enote - ena na celotnem ozemlju občine za izvolitev članov mestnega sveta, druga za izvolitev dveh pred-stanikov manjšine v mestni svet in tretja za izvolitev župana. Odlok bo morala potrditi občinska skupščina, če se bo zaradi pričakovanih zapletov okrog mandatarstva sploh uspela sestati oziroma bo sposobna delati. Zelo možno je namreč, da se bodo občinski odborniki prepirali o tem, ali je Časar zdaj, ko njegov predlog nove občinske vlade ni bil sprejet, še mandatar ali ne. V tem primeru bodo seveda težko izpeljali priprave na nove lokalne volitve v predvidenih rokih. Komunalno podjetje ostaja občinsko PIRAN - V komunalno-stanovanjskem podjetju Okolje Piran so se intenzivno pripravljali na notranji odkup, vendar so bili to očitno računi brez krčmarja. Občinska vlada je tem načrtom ves čas nasprotovala in je pri tem uspela, da se je od prvotno predvidenih 400 milijonov tolarjev delež podjetja, ki pride v poštev za notranji odkup, zmanjšal na samo 40 milijonov. »Pa nič, naj imajo vse,« so rekli v podjetju na seji zbora delavcev in se enostavno odrekli lastninjenju. Kupec za avtobuse KOPER - Na javni razpis za prodajo premoženja koprskega Slavnika se je prijavilo nekaj možnih kupcev. Odbor upnikov podjetja je kot najugodnješo ocenil ponudbo podjetja I&I ter predlagal stečajnemu senatu, naj jo sprejme. Podjetje I&I je od vseh na razpis prijavljenih interesentov ponudilo odkup največjega števila avtobusov mestnega in medkrajevnega prometa ter Avtobusnega prometa iz Ilirske Bistrice. Hkrati je to podjetje zagotovilo, da bo nadaljevalo dejavnosti javnih prevozov, ki jih je doslej opravljal Slavnik. Po njihovem programu bo dela za 130 zaposlenih, torej tudi za mnoge dosedanje delavce Slavnika. Terjatve Slavnikovih upnikov znašajo približno 1, 5 miljarde tolarjev. Dosedaj so uspeli prodati 22 osebnih avtomobilov Slavnikove službe rent-a-car, za kar so dobili 194.000 nemških mark v tolarski protivrednosti. Za nepremičnine podjetja v stečaju se iščejo kupce. Novice zbral Boris Vuk MIREN / »NOVI« CICIBAN Upajo, da je kriza zares mimo Blizu 300 delavcev spet redno dela v prostorih stare Cicibanove hale Začetki na starem delovnem mestu (Foto: Vojko Cuder) Po stečaju mirenskega Cicibana aprila lani so se iz njegovih programov oblikovale štiri nove gospodarske družbe, od katerih je ena obdržala osnovni program. To je družba Ciciban International, ki izdeluje otroško in deško oziroma dekliško obutev. Nekdanji zlati časi, ko je v Cicibanu delalo več kot tisoč petsto delavcev, so minili. Zdaj jih je dobilo redno zaposlitev -delavci so podpisali pogodbe - le 290. Temu primerno se je bilo treba prilagoditi tudi prostorsko. Nič več ne potrebujejo velikih proizvodnih hal, ki so po vojni zrasle tudi na plodnih mirenskih njivah. S prodajo odvečnih prostorov in preselitvijo v stare, a obnovljene prostore, bodo zmanjšali stroške, kupnino pa bodo vložili v obratna sredstva in nakup surovin. V ta namen so si s soglasjem lastnika (Komercialne banke Nova Gorica) nekaj denarja tudi sposodili, a ne pri bankah (te zahtevajo poroštvo, ki pa ga lastnik ne more dati), temveč pri Zavarovalnici Triglav. Nekdanja proizvodnja, ki je izdelovala čevlje tudi za tuja tržišča, je zdaj več kot prepolovljena. Njihov najpomembnejši tuji kupec, nemški Salaman-der, je odšel. Obljublja sicer, da se bo k Cicibanu vrnil, a doslej tega še ni storil. Z njim se je, kot pravi v. d. direktorja Marko Valentinčič, zalomilo lani, ko Ciciban ni mogel zanj izdelati približno 70 tisoč parov čevljev (Ion posel). Trenutno je Ciciban International vezan le na domače tržišče. Zanj bo letos izdelal 250 tisoč parov čevljev, kar pomeni 400 milijonov tolarjev. Včasih je ta števil- ka šla v milijone, zdaj pa... Za rusko tržišče bo izdelal deset tisoč parov škornjev. To je za sedaj načrt, ki ga mora Ciciban izpeljati, pravi Valentinčič. Proizvodnjo mirenskega Cicibana predstavljajo otroški čeveljčki in copatki, in sicer 40 odstotkov, in deška oziroma dekliška obutev - 60 odstotkov. Slednjo izdelujejo do številke 41, to pa zaradi hitrejše rasti in tudi zaradi obsežnejšega proizvodnega programa. Pri tem morajo zlasti za dekliške modele čevljev že skrbeti za modno oblikovano obutev, ki mora poleg trpežnosti in prave oblike za pravilno oblikovanje stopala upoštevati tudi modne trende. Ciciban International je od starega Cicibana »podedoval« tudi tri zunanje obrate (Kal nad Kanalom, Cerovo in Jel-šane) in štiri specializirane Cicibanove trgovine (Miren, Nova Gorica, Koper in Ljubljana). Vojko Cuder SEŽANA / RADAR NA SLAVNIK^ Vključevanje v evropski meteorološki radarski sistem Postavitev meteorološkega radarja na Slavniku že dolgo buri duhove v sežanski občini, posebno v najbolj prizadeti krajevni skupnosti Podgorje. V zadnjem času se je v zvezi s tem zgodilo naslednje: Ministrstvo za okolje in prostor je poslalo predlog (novega) besedila, s katerim so dopolnili javno razgrnjen odlok za lokacijo meterorološko-radarskega centra. V začetku decembra lani je bila v Podgorju javna razprava, ki ni omajala odločitve krajanov. Ti so še enkrat rekli ne, čeprav brez pravih razlogov. Po mnenju občinskega IS krajani nočejo »požreti besede« in radarju nasprotujejo brez pravih argumentov. Njihov poglavitni argument, da bo radar negativno deloval na okolje z radiaktivnim sevanjem, ne vzdrži. Stroka zagotavlja, da naprava v ničemer ne bo škodljiva. Zakaj v Sloveniji sploh potrebujemo takšen meteorološki radarski center? Te naprave so potrebne za sprotno spremljanje padavinskih pojavov v ozračju, gibanja zračnih mas, ki vplivajo na spremembo vremena. Pomembne so zlasti v poletnem času, ko nebo preti s točo. Podatki, ki jih takšni radarji neprenehoma dajejo, so izredno pomembni za pravočasno in učinkovito ukrepanje. Po Evropi »bdi« nad vremenom kakih sto podobnih radarjev, samo v sosednji Avstriji so štirje. Slovenija že ima takšen center na Lisci, s tem na Slavniku pa bi dobila prepotrebne podatke za dogajanje v ozračju zahodno od Lisce, od koder prihaja večina vremenskih sprememb. Potem ko bi bilo z novim meteorološkim radarjem na Slavniku in starim na Lisci omogočeno najbolj idealno pokrivanje celotnega slovenskega zračnega prostora in bi oba radarja- bila računalniško povezana s sosednjim1 radarji v Evropi, predv- lUIUjl v liviujji, r—... am pa v Italiji, Avstriji j „ na Madžarskem, ahko z gotovostjo rekli’ la je nevarnost pred točo n drugimi vremenskim1 levšeCnostmi mimo. Bralce naj spomnim0; la je bila ideja o gradnj1 e takšnega meteorolo" kega radarja zelo aktuar ia pred petnajstimi lob’ :o je bil med Italijo in ta-ratno Jugoslavijo že pod' lisan sporazum o skupm ;radnji (in izkoriščanju) akšnega radarja na Pri' aorskem (na Trstelju), 3 3 bila kmalu o vržena ko* lepraktična. Ze takrat je lidrometeorološki zavod a podlagi veljavnih redpisov opravil potihne meritve in ugotovil-a je najbolj primerna 1°' acija prav Slavnik. »Žogico« imenovan0 rdar na Slavniku so P°' gorci s svojim »ne« vrni' občini in ministrstvu- la zadnji seji občinske lade so jo sklenili spet rniti v Podogorje, tokrat nekaj oprijemljivim1 redlogi, kot je na primer odovod, ureditev goznih oti in tako naprej. Gr® sratka za to, da dobi kraj privolitvijo gradnje n3 lavniku neke vrste rento-občini se dobro zaveda-i, da bo, ko bo stolp 113 lavniku zgrajen, okmje11 jegov vrh in iznakažena jegova podoba. Ta sic®r tdi z (na črno) zgrajenim olpom, na katerem visi" antene radioamaterjev; i več deviška. Podgorc1 ij navedejo, kaj bi radi-l naj svojo odločitev v 3setih dneh sporočijo na lihov naslov. To je p°' ebno tudi zato, ker P°' ^orje ni zajeto v načrte osebnih ureditvenim )jev (PUP-ov). xr^iHpr .GLASBA / MLADA GLASBENICA JE NASTOPILA V TRSTU GLEDALIŠČE / GARDEROBER V POSTAVITVI SSG Iva Billova ■ neopredeljiva privlačnost izvajanja ? njenim koncertom se je v gledališču Miela začel tretji niz »glasbe ob robu«, ki aa prireja zadruga Bonawentura Drevi si bo igro ogledal avtor Ronald Harwood pride danes v Trst Igro Garderober, ki jo nadvse uspešno prikazuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta, si bo drevi ob 20. uri v tržaškem Kulturnem domu ogledal tudi avtor, angleški pisec Ronald Harvvood. Nedvomno bo zanimivo zvedeti, kaj o tokratni postavitvi svoje uspešnice meni dramatik. Ugledni gost bo v Trst prišel iz Ljubljane, kamor je pripotoval včeraj kot predsednik mednarodnega PENa, sicer pa je »kulturno obarvani izlet v Trst« organiziral Slovenski center PENa. Naj še enkrat opomnimo, da bo SSG Garderoberja za gori-ške abonente odigralo 31. januaarja v tržiškem Občinskem gledališču. Na sliki (foto Ferrari) Anton Petje (sedi) in Alojz Svete v Garderoberju SSG bl .lahko - zelo pribl opisali nastop mlade i ske vsestranske glasbe ustvarjalke Ive Bittovi «^em gledališču L eno besedo bi lahk nenavadno, ampak ti v acno, vsekakor pa glasbenica osvaja v ] sh mlado publiko, k Predvsem občuduje zavračanje ustolice zmejitev med raznin oenimi zvrstmi in pa odru110 »P08!0?31! Vsekakor pa je b priklical n stevilcno mlado odueen uvod v 1 8‘asbe ob robu tra a« zvrsti. Kot pre tudi tokratnega o zadruga Bonavvent umovanju Mori ' " Cer P3 ta prirediti Prav njena »stare pestra« Ali Front Sa duhoviti Ivi veinbra ’92 je nar Pila v Gorici ii ?sv°jila obcinstv l°LsPet povabili ^hdneh je nasti oni, Trstu in h Povsod so jo nagr gotrajnimi aplavz: Iva Bittova in glas, ki ga upon eobicajno, »ljud Patja kombinira skim in : “^aKsnimi jC??ih jo upor dolino. Vse to gravanje zacir l°Co ironijo, v dane se don niente upori Cnejše predir en°urnem ^tlečimi o , eveda v svc la m igrala. ( Mleli _____________________KNJIŽEVNOST_________________ Zrno iz istrske pesnitve Knjiga Marjana Tomšiča Zrno od frmentona je izšla lani pri Cankarjevi založbi Boris Pangerc S svojim zadnjim romanom Zrno od frmentona, ki je konec prejšnjega leta izšel pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, nadaljuje Marjan Tomšič svojo veliko pesnitev o Slovenski Istri in njenih ljudeh, pesnitev, ki jo je začel z zbirko novel Olive in sol, jo poglobil s Savrinkami, jo obogatil s Kažuni, Ostrigeco in številnimi krajšimi ali daljšimi besedili v slovenskem revial-nem tisku. Zrno od frmentona je doslej najdaljši avtorjev tekst na istrsko tematiko in najbrž zaključuje neko obdobje, ki je motivno zelo bogato, a ne neizčrpno. Marjan Tomšič se je poistovetil s pokrajino, ljudmi in njihovim jezikom, vsrkal je vase vse, kar se je dalo v tem okolju vsrkati, in je skozi svoj pisateljski svet in čutenje presejal vsako ped istrske zemlje, se navzel njene duše in prelil na papir njeno podobo v Široki paleti nians od najbolj trpke in boleče, do najbolj pesniško zveneče. O vsem tem jasno priča celotni Tomšičev opus na istrsko tematiko. V zadnjem romanu »so prepletene mnoge zgodbe, ki sem jih slišal, si jih zapomnil ali zabeležil v petindvajsetih letih življenja v Istri (...) življenje se je skozi ustvarjalni proces prelivalo v veliko zgodbo; iz drobcev je sestavljen mozaik tega romana,« pravi avtor v uvodu v knjigo. Zgradba romana je zelo linearna; vse dogajanje se odvija okrog nesrečne usode Antonije Pavlič, Tonine, ki jo je ljudska oblast zaprla pod megleno obtožbo tihotapstva in protiljudskega delovanja. Od glavne zgodbe vodijo vzporedne zastranitve v življenjske razmere ljudi v Istri v prvem desetletju po drugi vojni, ko si je novi režim na vsak način hotel utrditi oblast, izločiti ali celo osamiti (v zaporu) tiste, ki je niso podpirali, ali ji celo nasprotovali, in pridobiti tiste, ki so se do novega načina (pogosto nasilnega) vladanja kazali sicer naklonjene, a mlačne in negotove. Tomšič je vzdušje, čutenje ljudi, razmere, zunanje in notranje okoliščine do potankosti ra-zplel in razčlenil in mojstrsko izoblikoval nekatere osebe romana ter podal zelo verodostojno »skupinsko sliko« Istre v prvem povojnem času. V zgodbah, ki se prepletajo z glavnim motivom, pride sama po sebi do izraza vsa naivnost, neizkušenost, silna vera v novo in pravičnejšo družbo, obenem pa veliko razočaranje ob spoznanju, da je nova oblast zelo protislovna, da dela zaradi naglega preobrata iz ilegale v vrhovnega delil-ca pravice neverjetno nepremišljene napake, da si zaradi objestnosti nekaterih njenih voditeljev, ki jih je zaslepila slast (nekontrolirane) oblasti, spodkopuje ugled in naklonjenost. Ljudska oblast je hotela v najkrajšem času spremeniti, še več, spreobrniti miselnost ljudi, njihov način življenja (npr. drobnega, hišnega ali domačijskega gospodarstva v kolektivno gospodarstvo), navade, celo običaje, in tako prelomila tisočletni ritem istrskega življenja, pretrgala vezi zalednega podeželja s Trstom, kar je povzročilo v skupnem čutenju potres, kateremu je sledil »prazni prostor« (vakuum) brez pravih smeri in rešitev, ko so bile arhaične vrednote odstranjene, nove pa Se ne toliko utrjene in sprejete v narodovo dušo, da bi lahko na kolektivno življenje učinkovale kot vrednote. Marjan Tomšič je vsemu temu uspel dati živo, stvarno, dinamično in poglobljeno literarno podobo, ki je trdno zasajena v snovi, iz katere raste, kot rastejo istrske oljke trdno zakoreninjene v mastno rdečo prst istrskih njiv in paStnov. Roman Zrno od frmentona pa obvladuje in od prve do zadnje strani prekrva-vlja monumentalni lik Tonine. Kot Cankarjeva mati v romanu Na klancu, kot Hudabivnikova Meta v Prežihovi noveli Samorastniki, takšna je Tonina v romanu Zrno od frmentona, velika, neomajna, nepremagljiva, moralna sila, ki z načinom, na kakršen prenaša krivico in trpljenje, daje življenjsko moč vsem, ki so okrog nje, v podobni situaciji. Tonina nikoli ne obupa, kadar je vsem na očeh; svoje hude notranje boje pa rešuje razumno, modro, samozavestno, z veliko vero v neko pravičnost, ki se mora prej ali slej izkazati, kadar trpijo nedolžni, ubogi in tisti, ki so že tako in tako od razmer in od hudobnih ljudi tlačeni in poniževani. Tonina črpa moč iz sebe, zanaša se samo na lastne sile, pri premagovanju ovir ji pomaga zdrava pamet in tisti skrajni občutek trdnosti in neomajnosti, ki ga ni moč zaobjeti v besede, a ki ti ga izgradi zavest, da si nedolžen in da je pravica na tvoji strani. Ta zavest je mnogim zapornikom za časa fašizma ali v sibirskih taboriščih rešila življenje. Antonija Pavlič - Tonina je preživela v zaporu več kot leto dni, prešla vse stopnje »zaporniškega življenja«, vse prenesla, prerasla med zapornicami v legendo, s svojim junaškim obnašanje prečistila svojo duhovnost in duhovnost domala vseh, ki so prišli z njo v stik (na obeh straneh zaporniških vrat), se kot moralna zmagovalka ponovno vrnila v svojo vas, a ostala vedno Tonina, hči svoje zemlje in svoje usode. Ko si je opomogla, je ponovno sedla na osla in nadaljevala svojo »sa-vrinsko določenost«. V romanu Zrno od frmentona ohranja Tomšič močne primesi šavrinske-ga narečja, ki jih uspešno prepleta s knjižnim jezikom; vendar imam vtis, da je pisatelj tu šel še nekoliko dlje kot v svojih prejšnjih delih. Menim, da je tu dosegel zgornjo mejo, ko zaradi specifičnosti izražanja še ne trpi bralčevo dojemanje, vendar bo roman za bralca iz središčne Slovenije znatno trši oreh kakor za primorskega človeka, ki mu italijanščina, iz katere izvira večina skovank in izpeljank, ni tuja. Z narečno skladnjo podira Tomšič neke pregrade, ki so v slovenski slovnici trajni spor med pogovornim in knjižnim jezikom. Vendar se ta značilnost Tomšičevih romanov zastavlja kot vprašanje, koliko bo ta način vzdržal, ko bodo za Tomšičem začeli povzemati drugi pisci, in v kolikšni meri bodo znali uveljaviti kopromis med knjižnim in narečnim. Spotaknil se bom tudi ob sam naslov, v katerem ne morem docela prebaviti »frmentona«, morda zaradi bla-goglasja, pa tudi vsebinska povezava med tem, kar se v romanu piše in tistim, kar želi avtor v naslovu zaobjeti, mi ni čisto jasna. Ob branju sem dobil tudi vtis, da so »lumpi« pravilo, »dobri»pa izjema. Ali je bilo med preprostim, garaškim, v boljše čase zazrtim in upajočim ljudstvom res tako vse izprijeno? Mogoče se je avtor osredotočil bolj na trpke zgodbe, zato da bi trdneje podprl osrednjo zgodbo o Tonini? Toda na oblasti so vendarle bili tudi ljudje, ki so trdo, nesebično, pošteno in pogumno delali za blagor naroda. Poudarjam, da so to čisto osebni pomisleki, ki ne načenjajo veličine zadnjega Tomšičevega romana. Po Sa-vrinkah je Zrno od frmentona nedvomno drugi vrh Tomšičeve istrske tematike. Odslej bo pot naprej pisatelju težja in bolj strma. Zanimivo bo v bodoče -opazovati, kako jo bo Tomšičevo izvrstno pero premagovalo... MaijanTomšič ZRNO OD FRMENTONA SVET Četrtek, 20. januarja 1994 REPORTAŽA (2) Zimski sprehod po Washingtonu Bela hiša je »veliki beli zapor na pensilvanijski aveniji« WASfflNGTON - Wa-tergate, elitna stanovanjska zgradba v bližini reke Potomac, ki je pokopala Richarda Nixona, bo za vedno zapisana kot simbol ameriške demokracije, ki obračuna tudi s predsednikom, če naredi kaj nezakonitega - in Ce ne zna tega nezakonitega pravilno razložiti javnosti. Sedanjemu predsedniku se pravkar majejo tla Bele hiše zaradi zemljišča s podobnim imenom. VVhitevvater sicer leži v Arkansasu, toda korenine Clintnovih težav so enake kot tiste, zaradi katerih je Abraham Lincoln, ki so ga včasih obtoževali neslanih šal, izjavil, da se mora smejati, saj bi se drugače grenko razjokal. Hovvard K. Smtih, ki je kot povezovalec televizijskega dvoboja med Kennedyjem in Nixo-nom lahko od blizu opazoval prvi Nixonov padec, je pisal o tragediji demokracije, ki svoje voditelje izkoristi tako kot investitor bančni račun. Po uporabi jih zavrže. Za Američane je predsednik samo javni uslužbenec. Harry S. Truman - človek, ki si je med svoji imeni dodal S kot surprise, presenečenje - je zato Belo hišo imenoval »veliki beli zapor na pensilvanski aveniji«. Res pa je, da še nohen ameriški predsednik ni prostovoljno odstopil. Nedaleč od Bele hiše stoji še mogočnejša zgradba, trdnjavi podobno središče ameriške notranje policije FBI. Ena izmed knjižnih uspešnic letošnjega leta so biogra- fije človeka, ki je 40 let krojil usodo ameriške policije in politike, kajti v svojih predalih je zbiral dokumente o vseh morebitnih nasprotnikih. Ce je bilo treba, je neprijetne podatke tudi uporabil. Edgar J. Hoover, ki je preživel toliko predsednikov in soustvaril McCarthyjevo preganjanje čarovnic v 50. letih, pa ni doživel nove zgradbe FBI-ja. Svoje obdobje je preživel v starem, tradicionalnem središču, pa čeprav to nič ne pooseblja tako popolno skrivnostne tajne policije kot novi FBI s štirioglato trdnjavo na vrhu. Čeprav se to ni nikoli zgodilo, si lahko v njej brez težav predstavljamo, kako Hoover načrtuje obračune s političnimi nasprotniki - ali pa razmišlja o svojih homoseksualnih in pedofilskih avanturah, kot razkrivajo njegovi biografi. Stari del VVashingtona je veliko prijetnejši od mogočnih vladnih zgradb na pensilvanski aveniji. Georgetown so ohranili takšen, kakršen je bil pred prihodom arhitekta Pierra L/Enfanta v meglene gozdove ob reki Potomac. Staro mestece iz angleških kolonialnih časov je zato s svojimi neštetimi trgovinicami, knjigarnami, kinodvoranami in starinarnami priljubljeno zbirališče. Na hribu nad Georgetownom pa mogočna zgradba opozarja, da VVashington ni samo prijetno mesto, ampak tudi sedež ameriške in mednarodne diplomacije. Veliko belo zgradbo nekdanjega sovjetskega in današnjega ruskega veleposlaništva so zgradili zato, da bi preprečili ameriško prisluškovanje. V obdobju visoke tehnologije najbrž niso mogli preprečiti zanimanja ameriške obveščevalne službe za nekdanje komunistične sovražnike, zato pa se jim je posrečilo ameriško prestolnico pogršati z ogromno Čudno zgradbo, ki še običajnih oken nima. Rusko veleposlaništvo je morda še preveč očitno, zato pa VVashington skriva temačne stvari, ki jih oko turista sploh ne opazi. VVashington je mesto z najvišjim številom umorov na prebivalca v vseh Združenih državah. Wa-shingtonska županja je zaradi kriminala v določenih predelih mesta zaprosila za pripadnike nacionalne garde. Kongresniki so jo zavrnili, saj bi morali VVashington zaradi nacionalne garde povzdigniti v zvezno državo. Ce bi se to zgodilo, bi lahko VVashington poslal v kongres svoje predstavnike, senatorji pa si niso želeli politično neznane konkurence. Državna prestolnica bo zato še vedno skrivala predele, kamor »pametni« ljudje - vsi tisti, ki se temu lahko izognejo - nikoli ne vstopijo. Kako se je to lahko zgodilo mestu, ki je imelo leta 1811 samo enega policaja, pa še ta je bil pravzaprav odveC? Od stotih ulic, kolikor jih je načrtoval Pierre L‘En-fant, so bile takrat vsaj deloma uporabne samo tri, pa še za te je bilo bolje sesti -na konja kot pa se spotikati po neosvetljenih jamah in poljih prihodnjega ponosa Amerike. Kljub temu ni takrat nikogar skrbelo za življenje, kar je danes prva in zadnja misel večinoma črnih prebivalcev »slabih« predelov VVashingtona. V 19. stoletju niso varovali niti Bele hiše. Niti je niso zaklepali, zato so zgodovinarji zabeležili, da je v Času predsednika Van Burena na kavCu Bele hiše nemoteno prespal neki pijanec. Danes je VVashington veliko bolj neusmiljeno mesto. Po Jamesu Madisonu, ki je med boji z Angleži strahopetno pobegnil iz prestolnice in s tem omogočil požig vseh stavb z Belo hišo vred, so v večini ameriških velemest kljub temu imenovali najpomembnejše ulice. Predsednik Johnson, ki je poldrugo stoletje zatem briljantno prisilil kongres k sprejemu neštetih zakonov, pa bo ve- V starem delu mesta je vzdušje precej drugačno od tistega v »oblastnem« delu Cno spal v senci Johna F. Kennedyja, kateremu se ni posrečil niti zakon o enakopravnosti belih in črnih Američanov. VVashington ima številne pomembne spomenike, med njimi medna- rodno letališče Dulles, ki ga je zasnoval slavni Eero Saarinen in muzej o vesolju, kjer si obiskovalci lahko ogledajo vesoljske ladje, ki so potovale na mesec ali kam drugam. Toda VVashing- liti- ton je predvsem p° . čno mesto, kar kmalu 111 z grenkim obCutkoU1 ugotovijo vsi, ki se od pravijo v prestolnico p° svoje ameriške sanje. (Konec) Barbara Kramer HONGKONG / KMALU ŽE TRETJI DNEVNIK V ANGLEŠKEM JEZIKU. Nov časopis v obdobju samocenzure Ker bo mesto čez tri leta prešlo v roke Kitajcem, se Eastern Expressu ne piše najbolje HONGKONG - Ustanovitev novega časopisa je vselej tvegano početje, začeti z izdajanjem angleškega dnevnika v Hongkongu, dobra tri leta pred »predajo« Kitajski, pa se marsikomu zdi vrhunec norosti. 20. januarja se bo namreč pojavila prva številka Eastern Expressa in zaCel se bo tržni boj z mo- BANGLADEŠ / VAROVANJE ALI ONESNAŽEVANJE OKOLJA Pobiranje plastičnih vrečk je vir dobrega zaslužka DAKA - Kakih 50 tisoč bangla-deških žena in otrok se preživlja le z zbiranjem plastičnih vrečk. Iščejo jih v zbiralnikih za smeti, na ulicah in v odvodnih kanalih. Zbrane vreče potem prodajo tovarnam za predelavo plastičnih odpadkov. Vse pa kaže, da je v nevarnosti nadaljnji obstoj takšnih tovarn, čeprav so lastniki za njihovo izgradnjo najeli draga bančna posojila. Bangladeška vlada je sprejela odlok, s katerim naj bi že ta mesec zaprli tovarne za predelavo plastike. Zaradi takšne odločitve se je vnela razprava o varstvu okolja v državi. Vsako jutro se vec sto žensk zbere v Islambagu, umazanem predelu Dake, kjer stoji več majhnih tovarn za predelavo plastike. Zenske zbirajo odpadno plastiko, M jo je mogoče predelati. »Z denarjem, ki ga zaslužim z zbiranjem plastičnih odpadkov, preživljam celo družino,« je povedala vdova Shaheda Khatum, ki mora skrbeti za pet otrok. Veliko ljudi, Id živijo v Islambagu, si je postavilo tovarne za reciklažo plastike. »Zakaj naj bi zaprli prav te tovarne? Plastične odpadke ljudje pobirajo iz jaškov, ki bi bili drugače zamašeni,« je jezno rekla 17-le-tna Rahima Beguni. »Vsak, ki svoje delo dobro opravlja, le skrbi za to, da okolje ni onesnaženo.« Vlada pa je drugačnega mnenja: odločila se je, da bo zaprla tovarne za predelavo plastike in tako obvarovala okolje, na katerem živi na milijone ljudi. Plastične vrečke namreč mašijo odvodne kanale, uničujejo plodno zemljo, njihova predelava pa onesnažuje ozračje, opozarjajo naravovarstveniki. »Hrana, pakirana v plastičnnih vrečkah, je zdravju škodljiva,« je izjavil minister za prehrano Abdus Samad. »Odločitev je preuranjena,« je odgovoril Mohammad Enayet, mladi lastnik tovarne. »Ce bo odlok stopil v veljavo, bo stradalo na tisoče ljudi - vsi, ki se preživljajo z zbiranjem odpadnih plastičnih vreC. Zakon tudi ne SCiti vseh tistih, ki so se precej zadolžili, ker so zgradili tovarne za predelavo plastike,« in povedal, da bo ukrep prizadel kakih 100 lastnikov tovarn. Za kilogram plastičnih vreč dobijo ljudje 30 tak (75 centov). Z zbiranjem lahko človek zasluži na dan tudi dolar in 50 centov, kar je dvakrat veC kot delavec na farmi. Otroci kupujejo vrečke od drugih zbiralcev; za kilogram plačajo 50 centov, tovarni pa potem vreCe prodajo po dvojni ceni. »Tako prislužen denar jih reši pred stradanjem in smrtjo,« je izjavil K. S. Alamgir, predsednik ban-gladeškega združenja predelovalcev plastike. »Ce se ne bi ukvarjali z zbiranjem, bi postali kriminalci, mnogi bi kradli ali pa se vdali prostituciji,« je dodal. Proizvajalci in prodajalci plastike opozarjajo, da se bo zaradi prepovedi zbiranja in predelave plastike razvilo tihotapstvo. Plastiko bodo tihotapili iz Indije, kjer je tržišče še večje kot v Bangladešu. »Plastične vrečke izdelujejo v Indiji in Burmi v večjih količinah kot v Bangladešu. Njihova plastika bo preplavila našo državo,« je izjavil Alamgir. Vlada meni, da bi plastične vreCe lahko nadomestili z vrečami iz jute. »Juta je okolju bolj prijazna, lahko jo uporabljamo na vseh področjih, kjer zdaj prevladuje plastika. S tem ukrepom se bo bolj razvijala tudi industrija za predelavo jute,« je na nekem seminarju izjavil Ak-bar Hossain, bangladeški minister za okolje in gozdarstvo. Anis Ahmed / Reuter gočnim South China Mor-ning Postom (SCMP), ki ga zdaj nadzira propekin-ški sladkorni mogotec Robert Kuok. EE bo po besedah glavnega urednika Stephena Vinesa politično neopredeljen in namenjem predvsem angleško govorečemu bralstvu srednjega sloja. »Ves hongkonški tisk je pod hudim političnim pritiskom, vendar mu pri nas ne nameravamo podleči,« je trdno odločen Vines, triinštiridesetletni nekdanji dopisnik London Observerja. K sodelovanju so ga pred komaj tremi meseci povabili ustanovitelji EE, ki so tudi izdajatelji najvecjega kitajskega dnevnika v Hongkongu, časnika Orienta! Daily. Ali je Hongkong z 98-odstotnim kitajskim življem dovolj velik za še en angleški časopis? Kako bo na prodajo vplivalo napeto politično ozračje, v katerem se mnogo novinarjev zaskrbljeno ozira proti Kitajski in se strinja s samocenzuro? Taka in podobna vprašanja gotovo nenehno rojijo po glavi gospoda Vinesa. V zadovoljstvo pa mu je lahko dejstvo, da imajo s Tajvanom povezani lastniki družbe Oriental Daily Group (ODG) globoke žepe. Njihov omenjeni paradni konj ima višjo naklado kot drugi in tretji največji Časopis v kitajščini skupaj. Vines seveda pričakuje pomoč starejšega kitajskega brata, predvsem pri zbiranju informacij. »Oriental Daily ima na delu vedno 60 poročevalcev,« pripoveduje. Zadnjo besedo bo kot vedno rekel trg, ki je že na robu prenasičenosti. V angleškem jeziku izhajata dva dnevnika, poleg omenjenega velikana SCMP še Hong Kong Standard, ter cela vrsta tednikov, mesečnikov, tematskih revij in dragih publikacij. Spodbudni pa so najnovejši statistični podatki, ki kažejo, da so prebivalci Hongkonga nenasitni bralci. Skupna naklada vec kot 40 časopisov v kitajščini namreč presega število odraslega prebivalstva. Ste-phen Vines je pretehtal položaj in se odločil sprejeti izziv. Začel je zbirati ekipo. Skrivaj, a budno je opazoval in vabil sposobne ljudi iz konkurenčnih izdajateljskih hiš. Dežurni urednik je postal nekdanji hongkonški novinar, ki je odšel študirat pravo v Louisiano, pa so ga »izsledili« in zvabili nazaj. Pomočnika glavnega urednika so »ukradh« ve- likemu londonskemu dne' vniku. Govorice so se Sirile in v borih 12 tednih se je število Vinesovih novih sodelavcev povzpelo na vec kot sto, opravljena je bila birokratska procedur3’ izbrana tržna strategij3-vpeljan najsodobnejši ra-Cunalniški sistem in nati' snjen poskusni izvod. Začetni stroški znašaj0 od štiri do pet milijon°v dolarjev na leto ali man) kot desetino njihovega 1°' tnega zaslužka, so se p°' hvalili pri ODG. Nihče ne ve, ali bo Ea* stern Expressu uspelo, preteklih dvajsetih letih sta propadla dva hongkon-ška dnevnika v angleščini’ novih ni bilo. Predvidena naklada EE je zaenkrat se skrivnost, uredništvo Pa rado poudarja, da sta se nedavni novosti hiše ODD, revija za ljubitelje konjskih dirk in politični tedniki v nekaj mesecih povzpeli ? sam vrh. Vines: »Postati hočemo številka ena!« Diane Stormont / Reuter Kako bodo angleški bralci sprejeli tretji dnevni casopis? ZDA / VEC KOT TISOČ POSLOPIJ PORUŠENIH, 20 TISOČ LJUDI BREZ STREHE Dosedanji obračun kalifornijskega potresa 42 mrtvih in več kot 15 milijard $ škode Obnova naj bi trajala 18 mesecev - Dober del Los Angelesa je še vedno brez vode in brez električnega toka Največ polemik zaradi negotovih avtocest: zahtevajo temeljito preiskavo o upoštevanju predpisov pri gradnji los ANGELES - Pred je vcera bi*?1 Los Angeles, dr sl J!f.tne oci videl po sledice potresa, ki j( S31.42 človeških živ Jenj in povzročil 15,: 0 M de dolarjev škode Nameraval je tudi obi s?ati četrt Northbridge ^er ]e umrlo 16 oseb * e sednik se je odzva i2VnP?nedeliek- cim j« ?vedel za potres ( 6, f stopnje po Richterjev estvici), v katerem je bi o ranjenih 3.000 oseb Lar 20.000 pa jih je osta V .f2 strehe nad glavo Več kot 1.000 poslopij j, Poškodovanih al Porušenih. Predsednik je južni ^■alilornijo proglasil zi naravne katastrof, Prizadeto področje, k mu bo država zato naka zala zvezno finančno pomoč. Vsaj 2.000 zveznih reševalcev je že vse dni po potresu na delu, da bi pomagali prizadetim oziroma odstranili ruševine. V mestu, ki je bilo dolga leta kraljestvo avtomobilov, je potres z žariščem v dolini San Fernando, severozahodno od središča Los Angelesa, popolnoma razdejal avtoceste. Porušeni nadvozi in viadukti so privedli do zahtev po temeljiti preiskavi o upoštevanju varnostnih predpisov, ki bi bili morda to razdejanje preprečili. Mnogo odsekov enajstih velikih avtocest, ki vodijo v mestno središče, je neprevoznih. Tisti, ki so se kljub vsemu podali od doma, so v večini pri- merov zaradi tega stali v koloni dolge ure. Na točki, kjer so avtomobili morali zapustiti poškodovano avtocesto za Santa Monico, najprometnejšo ameriško avtocesto, se je v torek kolona vozil pomikala tako počasi, da je v eni uri prevozila razdaljo komaj štirih hišnih blokov. Kljub neprestanim potresnim sunkom, zaradi katerih je bilo delo reševalcev še zahtevnejše, so reševalne ekipe že začele odstranjevati ruševine s strelivom in posebno opremo. Po pričakovanjih bi popravila utegnila trajati celo 18 mesecev. Včeraj je bilo 100.000 losangeleških prebivalcev še vedno 'brez vode, približno 90.000 pa jih še ni imelo električenga toka. Kdor je ostal brez strehe nad glavo, je že drugo hladno noč prespal v šotoru. Prebivalstvo so neprestani potresni sunki spravili ob živce, še zlasti ker so nekateri dosegli jakost 4,5 po Richterju. Med poškodovanimi poslopji je tudi mnogo šol, tako da so oblasti pouk te dni prekinile. Prve ocene kažejo, da je škoda ogromna. Znaša namreč več kot 15 milijard dolarjev. Doslej je v Ameriki največjo škodo povzročil silovit potres, ki je leta 1989 prizadel San Francisco. Povzročil je več kot 7 milijard dolarjev škode. Za kalifornijsko prebivalstvo je gmotna škoda vsekakor manj pomembna od človeških življenj. — INDIJA / NOVA POLITIČNA OSEBNO-ST____ Kanshi Ram »prerok« razdedinjencev Njegova zmaga v Utar Pradešu je na glavo postdvila dosedanja pravila igre NEW DELHI - Novi človek na indijskem političnem prizorišču je Kanshi Ram, nekdanji 58-letni sindikalist, ustanovitelj in edini voditelj stranke »Bahujan Samaj« (Stranka družbene večine), ki združuje »nedotakljive« in nižje kaste v hindujski družbeni ureditvi. Skupaj z neko Krajevno stranko je namreč Kanshi r2*11 na političnih volitvah v uidijski zvezni državi Utar Predeš, ki )8 s skoraj 140 milijoni prebivalcev uajvecja zvezna država indijske fede-jacije. Zmaga je presenetila vse poli-0 °Se in analitike, ki so po javnomnenjskih raziskavah napovedovali ■niiago hinduistične integralistične stranke Bahratiya Janta. ..Za sv°je pristaše je Ram pravi mesija. za nasprotnike pa bodoči dikta- tor, ker je porušil številna skoraj 50 let trajajoča pravila političnega življenja indijske demokracije. Ram namreč ne skopari z ostrimi kritikami na račun tradicionalne politike indijskih »naprednih« strank, ki se borijo, da bi dobili stalno število delovnih mest tudi pripadniki »zatiranih kast in plemen«, več sto milijonov indijskih »razdedinjencev«. »Ko sem izbiral kandidate za svojo stranko, sem se strogo držal načela sposobnosti. Rezultat te izbire pa je bil, da je kar 85% republiških poslancev moje stranke iz nižjih kast ali so celo zunaj kast,« je poudaril Kanshi Ram po zmagi v Utar Pradešu. Hinduizem deli ljudi na štiri temeljne kaste, to so: hlapci, trgovci, vojščaki in svečeniki. Z razvojem družbe pa je nastalo na tisoče podka-st, ki indijsko družbeno ureditev do skrajnosti zapletajo. 2e res, da indijska ustava prepoveduje diskriminacijo zaradi pripadnosti neki kasti, a v severni Indiji, kjer živita dve tretjini od 850 milijonov indijskih prebivalcev, je sistem kast vzdržal vse reformatorske napore. Stranke si priskrbijo volilno podporo, s tem da podprejo posamezne kaste. To bo v bodoče skrajno tvegano, saj bi lahko začelo delovati kot dvorezen nož, ki bi koristil le Ramovi stranki. Po njegovem morajo višje kaste, ki še vedno vedrijo in oblačijo v indijskem političnem življenju, podpreti »podjarmljene«, ker jih bodo ti v nasprotnem primeru ob prevzemu oblasti »odpihnili«. KVELjkA BRITANIJA / NA TV n LONDON / NAMESTO TELOVADBE NOVICE »Angel maščevanja« napoveduje uboj svojega posiljevalca Umirajočo Reidovo je posilil družinski prijatelj, ko je bila le 10-leten otrok London - »umi- ram- a pred smrtjo ga ®°rana ubiti.« Te bese-ki jih je med neko Priljubljeno angleško Revizijsko oddajo izrekla 35-letna Anne 'Jeid, so presunile gle-deice, da so s klici dobesedno zasuli telefonsko centralo televizijske družbe BBC. Za čudo Pa ni nihče obsodil nje-be namere, da se bo sPremenila v »angela maščevanja« in da bo Pred smrtjo (ima neozdravljivega raka) ubila Roveka, ki jo je posilil, k° je bila 10-letna dekli-C3t Gospa Reid, ki je mati dveh mladoletnih °dok, je pred televizijskim kamerami vztraja-a v svoji nakani: »Nič ne bom izgubila, ker je vseeno, ali umrem v zaporu ali na prostosti. Tista pošat mora plačati svoj dolg. a počakala bom še kak teden. Svoje poslednje dejanje bom storila, ko bom občutila, da mi pojemajo moči.« »Bila sem srečen, brezskrben in nedolžen otrok, ko je tisti človek, ki sem mu slepo zaupala, sprostil nad mano svoje nizkotne nagone. Od tedaj se je moje življenje spremenilo v pravi pekel.« »Sedaj, ko moram umreti, bo mojo oboroženo roko vodila božja pravičnost...« Po posilstvu, ki ga je zagrešil družinski prijatelj, je Anne zbežala z doma in je do polnoletnosti živela po raznih domovih. Boks za ženske zadnja modna muha Ženske navdušene, moški odločno proti LONDON - Zenske znova navdušeno obiskujejo telovadnice, tokrat pa ne zato, da bi posnemale Jane Fondo, pač pa zaradi boksa. Simuliran ženski boks je postal moderen. Namesto telovadbe se zaradi forme vse več žensk posveča temu športu. Tudi zdravniki se strinjajo s tem, da je boks veliko učinkovitejši od aerobike, s katero so se v preteklih letih potile - včasih zaman - milijonske množice žensk. V Londonu kar cvetijo telovadnice za »boxercise«. Zenske, ki vanje zahajajo, ta šport naravnost navdušuje. Pravijo, da je veliko zabavnejši od aerobike, obenem pa tudi učinkovitejši od telovadbe. V ringu tečejo in sopihajo eno uro. S tem, da se neprestano premikajo in ponavljajo boksarske gibe, razgibavajo noge, roke, boke, prsni koš in vrat. Skakljajo, nenadoma planejo naprej, nato nazaj in nasploh ubogljivo sledijo ukazom trenerja, ki jim ne dopušča niti minute počitka. To je skupinski šport, katerega namen ni zadeti nasprotnika, pač pa ponavljati bliskovite boksarske gibe. Moški po londonskih telovadnicah so ogorčeni. Zensko boksanje se jim zdi neokusno in prav nič žensko. Gospe, ki so se začele posvečati temu Športu že lani, pa trdijo, da so rezultati odlični, češ da so postale ožje v pasu, imajo vitkejše noge in bohotnejše prsi. Športni učitelj Paul Connolly pravi, da se ženske vrh vsega še zabavajo. Zavedajo se, da so prodrle na področje, ki je bilo doslej moško. Časi so se spremenili; ženske iščejo čim bolj učinkovit šport. Po podatkih Britanskega boksarskega združenja je novi šport za to najustreznejši, saj ukvarjanje z njim v kratkem času poveča vitkost in prožnost postave. Predsednica britanske ženske boksarske ekipe Sue Atkins je izjavila: »Boksarski gibi so najpopolnejša telovadba, primerna tako za ženske kot za moške. Moški se zgražajo, ker so- spet- ljubosumni.« Kaže, da si je »boxercise«, sicer samo za moške, pred leti izmislil igralec Mickey Rourke kot sredstvo proti stresu, danes pa se temu športu skrivaj posvečajo tudi Michelle Pfeiffer, Claudia Schiffer in Ivana Trump. Tak je Marlon Brando v resnici LONDON - Dvospolen, zapuščen, razočaran nad samim seboj, za sabo pa ima tudi pol ducata spodletelih poskusov samomora... Takšna naj bi bila prava podoba slavnega filmskega igralca Marlona Branda, kot izhaja iz njegove biografije, ki jo je napisal Peter Manso in bo izšla čez nekaj tednov. »Nekoč lepi in elegantni igralec ima sedaj za seboj le kup ruševin,« je Manso izjavil ob predstavitvi svoje knjige. Brando že leta hodi k psihoanalitikom in kvarno vpliva tudi na lastne otroke. V njihove sobe je baje dal postaviti mikrofone, da jih je lahko kontroliral. Manso pravi, da je slavnemu Marlonu poslal rokopis v vpogled, preden ga je objavil, vendar se igralec ni oglasil. Namesto tega je Marlon Brando podpisal 5-milijonsko pogodbo (v dolarjih seveda) z nekim založnikom, tako da bodo njegovi spomini izšli istočasno z Mansovo knjigo. Brazilska policija aretirala manijaka SAO PAULO - Brazilska policija je ujela spolnega manijaka, ki je priznal, da je v zadnjih dveh letih imel spolne odnose s 150 mladoletniki med 8. in 17. letom starosti. Policija je aretirala 30-letnega Sergia Espirita Santa, potem ko je v soboto izginil mali Robson Graciano. V hišni preiskavi so pri Espiritu Santu našli beležko s 500 imeni, naslovi in telefonskimi številkami otrok in mladoletnikov, poleg tega pa so dobili tudi ogromno količino pornografskega materiala ter več albumov s slikami otrok v opolzkih pozah. r AVSTRIJA / VOHUNSTVO n KOROŠKA / USTANOVLJENO INTERETNICNO DRUŠTVO »VINZENZ RIZZI« Obremenilni dokazi proti osumljencu? Soočenje z bivšimi agenti DUNAJ - Visoki uradnik avstrijske državne policije (Stapo) Gustav Hochenbichler, ki je osumljen, da je veC let deloval kot agent za vzhodno-nem-ško službo državne varnosti (Stasi), slej ko prej taji tako sodelovanje. Na prvem zasliševanju je poudaril, da nikdar ni bil v Nemški demokratični republiki (NDR) ter da tudi ni imel stike s službo državne varnosti (Stasi). Pri soočenju s pričo, ki ga obtožuje sodelovanja s Stasi je trdil, da pričo, nikdar ni videl. Kot smo poročali, naj bi visoki avstrijski uradnik - v okviru Stapo je imel čin vodje policijskega oddelka za zadeve tujcev - vzhodnonemškim obveščevalcem posredoval v prvi vrsti podatke o azilantih (odnosno političnih beguncih iz tedanje NDR in vzhodne Evrope). Avstrijski varnostni organi so pretekli teden izvedli preiskavo v privatnem stanovanju uradnika in pri tem baje našli nekaj obremenilnih dokazov. Do aretacije Hochenbichler j a ni prišlo, vzrok zato pa je težko obolenje osumljenca. Notranje ministrstvo je uvedlo popolno informacijsko blokado, z zadevo se bo še ta teden ukvarjal parlamentarni pododbor. (I.L.) NOVICE Po atentatu: župan Zilk zapustil dunajsko bolnišnico DUNAJ - Socialdemokratski župan Helmut Zilk, ki je decembra lani postal žrtev atentata s pisemsko bombo, je vCeraj zapustil dunajsko splošno bolnišnico. Pohtik, ki je bil pri atentatu težko ranjen na levi roki (izgubil je tri prste - op. ured.) se je iz bolniščnice podal direktno v svoj urad in uradno prevzel posle župana. Kot je sporočilo notranje ministrstvo, so varnostne ukrepe zaostriti, predvsem tudi zaradi telefonske grožnje pred tednom dni. Zilkova poslanica Avstrijcem in predvsem Dunajčanom: »Verjamite v bodočnost, bodite optimisti«. Rogner si bo kandidaturo na Haiderjevi listi še premislil CELOVEC - Hud udarec za Jorga Haiderja: samo en dan po svoji napovedi, da je beljaški velepodjetnik Robert Rogner njegov neodvisni kandidat za de-želnozborske volitve, ga je le-ta (zaenkrat) pustil na cedilu. Rogner je za dnevnik »Kurier« izjavil, da si bo kandidaturo še premisitil ker ni navajen, da take vesti izve preko medijev. Pobuda za novo kulturo sožitja v prostoru Alpe-Jadran Svet Evrope prevzel pokroviteljstvo - Vključitev Slovenije in F-JK CELOVEC - Pod pokroviteljstvom Sveta Evrope (SE) se je v torek v koroški prestolnici predstavila javnosti zanimiva inter-etnicna in interkulturna iniciativa: društvo »Vin-zenz Rizzi«, pobuda za novo kulturo sožitja v prostoru Alpe Jadran. Ustanovnega občnega zbora, na katerem sta bila kot prva predsednika izvoljena znanstvenika na celovški univerzi Brigitte Busch in Vladimir Wa-kounig, se je kot zastopnik generalne sekretarke SE Catharine Lalumie-reve udeležil njen namestnik Peter Leuprecht, navzoči pa so bili tudi vidni politični predstavniki Koroške in Furlanije-Julijske krajine.Slednjo je zastopal podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Iz Slovenije je občnemu zboru - zaradi službene zadržanosti - pismeno zaželel uspešen potek podpredsednik državnega zbora Lev Kreft, ki je izrazil prepričanj e,« da je v takih oblikah povezovanja pot k sporazumevanju, ki bo vodila dlje in trajala dalj, kot vsi današnji nacionalizmi in izolacionizmi«. V telegramu je ustanovitev društva pozdravil tudi avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzy. Številne udeležence ustanovnega občnega zbora, slovensko-, nemško in italijansko govoreče, je v imenu propo-nentov društva pozdravil Marjan Sturm, sicer predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Le-ta je v svojem govoru predstavil cilje društva, poimenovano po koro- Ivan Lukan Predsednika Brigitte Busch in Mirko VVakounig; desno: zastopnik SE Leuprecht. škemu duhovniku in časnikarju Vinzenzu Rizziju, ki se je v prejšnjem stoletju kot nemško govoreči zavzel za večjezičnost in sožitje med večino in manjšino na Koroškem. Sturm je poudaril, da bo novo ustanovljeno društvo delovalo v smislu konstruktivnega sodelovanja in preseganja ozkih etničnih meja - tako na Koroškem, kot v celotnem prostoru Alpe Jadran. Preko večjezičnosti in učenja jezikov sosedov naj se bi na osnovi sodelovanja civilne družbe -in brez narodnostne priz-navalne prišle - gradila nova kultura sožitja v tem delu Evrope. Proponenti društva so že navezati tudi stike s predstavniki organizacij in društev v prostoru Alpe-Jadran, ki so pokazati pripravljenost za sodelovanje z društvom na podlagi konkret- nih projektov. Odprtost Rizzijevega društva v al-pe-jadranski prostor se izraža tudi v izvolitvi treh podpredsednikov (Fede-rico Rossi-Videm, Boris Jesih-Ljubljana, Larissa Kaiser-Celovec) ter v projektih, od katerih so štirje dozoreli tako daleč, da so jih lahko že predstaviti na torkovem zborovanju. Podpredsednik deželnega parlamenta Furla-nije-Julijske krajine Miloš Budin je ustanovitev društva ocenil kot »izredno zanimivo in aktualno pobudo« ter izrazil svoje prepričanje, da je »politika in kultura sožitja edina cesta, po kateri morajo hoditi tudi manjšine, kakršna je slovenska v Italiji ali slovenska na Koroškem. Politika in kultura sožitja so tudi odgovor na položaj, v katerem se nahajamo da- nes«, je poudaril Budin. Glede načrtovane razširitve dejavnosti društva na celoten alpe-jadranski prostor pa jemenil, da je perspektiva realistična. »Osnoven pristop k pobudam kot je društvo Vinzenz Rizzi mora biti prepričanje, da večjezična kultura ne predpostavlja preseganje enojezične kulture oz. lastne narodne identitete, ampak nasprotno, predpostavlja, da gojiš lastno narodno identiteto in jezik ter da si na tej osnovi lahko uspešen tudi v večjezični kulturi in politiki. To kar je treba preseči - in tako razumem tudi cilje društva -, je prav ekskluzivna etnična politika in kultura, ki vodita v getoizacijo. Getoi-zacija pa je utvara, ker misliš, če se zapreš v svoj ambient, da si rešil narodno vprašanje; - toda po nekaj letih moraš ug° to viti, da se število ljucu ^ tistem narodnem ambiei^ tu manjša«, je menil BU din. Namestnik generalu ^ sekretarke SE Peter Leu^ precht pa je v svojem g°^ voru poudaril, da bi b° roška prav s to pobu lahko postala »model so^ žitja za vso Evropo«-gotovil je, da je SE Pr^ pravljen podpreti del°^ vanje društva, »saj so n)® govi cilji v skladu s Dunajsko izjavo S ve Evrope in cilji Sveta E rope nasploh«. Gle uresničevanja zastavi) nih ciljev je izrazil svoj prepričanje, da bo yo stvo društva (»ki j111, moje globoko zaupanje* uspešno delovalo. , Hkrati je visoki pr® stavnik SE menil, da se J^ vzdušje za uresničit® ciljev društva tudi pri P°^ liričnih strankah spre menilo v pozitvno, tako da je upravičen nek, Ce prav previden optim1 zem. »Če se ne daleč o tu rušijo mostovi med na rodi in skupinami, bomo tu skušali zgraditi nove mostove in hkrati preseči meje, ne samo med našimi deželami, temveč m predvsem v naših gl®' vab«, je zaključil Leuprecht. Društvo »Vincenz Riz' zi« ne bo nadomestilo za osrednje politične orga nizacije koroških Slovencev, temveC bo organizacija, ki naj bi združevala se tiste ljudi, n® glede na narodno prl' padnost, ki se zavzemajo za nove oblike sožitja m sodelovanja v tem delu Evrope na podlagi medkulturnih in medetnicnm AVSTRIJA / DOBER ŠTART V ZIMSKO TURISTIČNO SEZONO i-f KOROŠKA / VOLITVE HZHl Po negativni bilanci za leto 1993 spodbudne prognoze za letošnje leto 1993. leta je bilo v Avstriji za 2,3 milijona manj nočitev kot leto prej Občinske oblasti ovirajo podporo kandidature EL Protest državne poslanke Stojsič Ivan Lukan DUNAJ/CELOVEC -Razveseljiva je vest o dosedanjem poteku zimske sezone v Avstriji, predvsem na Koroškem. Meseca novembra je število nočitev v primerjavi z novembrom leta 1992 naraslo za 1,5 odstotka na 2,3 milijona, na Koroškem pa za kar 2,2 odstotka. To sporoča deželna podružnica statističnega urada, ki napoveduje pozitiven trend tudi za nadaljnjo sezono. Se posebej razveseljiv je naraščajoči odstotek nočitev inozemskih zimskih gostov. Statistični urad za Koroško navaja kot glavni vzrok za pozitiven razvoj zgodnje sneženje, Manj razvesljiva pa je zaključna vseavstrijska turistična statistika za leto 1993: šef za promocijo Avstrije v inozemstvu, Lukas, je na tiskovni konferenci dejal, da je število nočitev v preteklem letu nazadovalo za 2,5 odstotka, mestni turizem pa celo za 6 odstotkov. Dejal je, da so za občutno nazadovanje gostov prvi vrsti »odgovorni« tuji turisti, ali bolje rečeno gospodarska recesija v evropskem oz. svetovnem gospodarstvu. Hkrati pa je direktor Lukas potrdil vesti, da kažejo vse ankete na izredno dobro zimsko turistično sezono 1993/94, kar potrjujejo tudi že prve številke. Smučišča v Avstriji so v letošnji zimski sezoni spet dobro obiskana. DUNAJ/CELOVEC -Oviranje slovenske narodnostne stranke EL (Enotna lista) s strani občinskih uradov na Koroškem (konkretno v Celovcu in v Šentjakobu v Rožu) - ostro kritizira manjšinska govornica Zelenih v avstrijskem parlamentu Terezija Stojsič. V izjavi za tisk se državna poslanka opira na izjave zastopnikov EL, da so na občinskih uradih zavrnili osebe, ki so želele oddati podporno izjavo za kanidaturo Enotne liste pri deželnozbor-skih volitvah 13. marca letos na Koroškem. To kljub dejstvu, da zakon določa, da morajo na uradih sprejeti take iz- jave. Tako ravnanje z malimi strankami da je nesprejemljivo, kritizira StojsiCeva in poudarja, da bi morali pristojni deželni uradi takoj zagotoviti, da pri vlogi podpornih izjav nihče ne bo oviran. Zeleni so medtem v treh od skupno štirih volilnih okrožjih na Koroškem že predložili zadostno število podpornih izjav in zato tudi že vložili kandidaturo. Glavna kandidatka na deželni tisti Zelenih je Celovčanka Karin Prucha. Cilj Zelenih pri de-želnozborskih volitvah 13. marca letos je zbrati nad štiri odstotkov glasov, je poudarila Karin Prucha. (I-L-) natečaji ZA gradnjo avtocest Bodo domači gradbeniki sklenili dovolj poslov Na licitacijah so tuji izvajalci pogosto konkurenčnejši od Pi^JANA - Največji finančni škandali so se pogosto Vll=uiprav v zvezi z gradnjo avtomobilskih cest, zato je azumljivo, da so v Sloveniji kroge, ki jih neposredno ali »hh n° zan*ma izpeljava ambicioznega načrta gradnje tqqQteniCe<< s*ovenskega avtocestnega omrežja do leta RS rn *jaz^ur^1 namigi, da naj bi Družba za avtoceste v 7 , Uzdruževala nadzorno in izvajalsko funkcijo. a eva je postala tako »vroča«, da so o njej v začetku decembra govorih na zadnji javni razpravi Civilne iniciati-Igre za javno interesno združenje in ne za avtorje ano-nmik s podpisom »civilna inicijativa«). Domača gradbena operativa bo težko sledila dumpinškim ponudbam tujih firm (Foto: S. 2.) ZNANOST / TUDI LETOS V VEČNI FINANČNI STISKI Kaj je storiti raziskovalcem Država znanosti in raziskovanju namenja premalo sredstev Po trditvah predstavnikov Civilne iniciative je s em, ko zakon o družbi za gradnjo avtocest omogoča ta odstotno lastništvo tujega kapitala, uzakonjena tudi možnost odliva kapitala v hrjmo.Ce bi bila tuja podje-t)a na natečajih uspešnejša od domačih, bi to omogoči-o uvoz tuje brezposelne de-rovne sile na račun slovenskega trga delovne sile. An-omj Aplenc je tako ocenil, . °i imela investicija v vi-šmi 157 milijard tolarjev oziroma 2, 2 milijardi mark do leta 1999 multiplikativni učinek na oživljanje gospo-arstva, seveda ob pogoju, a ceste gradijo zgolj doma-Ca Podjetja. Po njegovem arnenju bi pri gradnji avtocest lahko zagotovili 14 ti-s°č delovnih mest. , V®lik interes tujih gradbenih firm se je pokazal že Pri mednarodni predkvali-ukaciji za odsek med Mariborom in Šentiljem, pri ka-eri je sodelovalo 5 domačih in 21 tujih podjetij. Sku-Pa] se je v ožji izbor uvrstilo 14 podjetij, ki so po razpisnih merilih Republiške uprave za ceste usposobljena za gradnjo, zaenkrat pa ne smejo izdati, katera med njimi so slovenska, čeprav naj bi večina izmed njih izpolnjevala pogoje. Poznavalci nase gradbene operative vedo povedati, a so med izbranimi slo- venskimi podjetji prav gotovo SCT, Gradis in Primorje, ki na natečajih že zdaj nastopajo kot kartel. Znano je namreč, da se je SCT specializirala predvsem za cestno gradnjo, Gradis gradi mostove in viadukte, del izvajalskih poslov pa prevzame tudi Primorje. Na opozorila o prevzemanju gradbenih poslov pri gradnji avtocest odgovarjajo naši makroekonomisti. Menijo, da predstavniki institutov, fakultet in domače gradbene operative nimajo dovolj posluha za svoboden pretok kapitala in logiko delovanja evropskega trga in da se zavzemajo za oživljanje »klinično mrtvih« domačih gradbenih gigantov. Kljub navidezno nevtralnemu instrumentu - mednarodni licitaciji - domača gradbena podjetja v ožjem izboru najbrž ne bodo mogla slediti dumpinškim ponudbam množice tujih firm. Medtem ko že teče izbor izvajalcev, so v vladi o davčnih in carinskih olajšavah za slovenska gradbena podjetja Sele začeli razmišljati. Tuje gradbene firme, ki se udeležujejo natečajev za gradnjo posameznih odsekov, namreč ne plačujejo prometnega davka na delo, storitve in materiale, zato so lahko dejansko cenejše. Borut Meško LJUBLJANA - Finančna podpora področju znanosti in tehnologije je po mnenju ministra Rada Bohinca premajhna in prav nič vzpodbudna. Na včerajšnji razpravi o nacionalnem raziskovalnem programu in financiranju osnovnih raziskav je minister poudaril, da bi morali povečati predvsem sredstva za razvoj infrastrukture. V letošnjem letu bo ministrstvo za znanost in tehnologijo prvič uvedlo novo komponento, tako imenovani program raziskovanja nacionalnih ciljev. Temeljne, aplikativne in razvojne raziskave bodo poskušali povezati, je razložil minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc. Tako nameravajo doseči interaktivnost raziskav in združevanje tematike glede na postavljene interese. Predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki so bili tudi pobudniki te razprave, pa so poudarili, da je v Sloveniji položaj v znanosti drugačen kot v velikih državah. Predvsem bi bilo potrebno razvijati osnovne raziskave, kajti inovacije pridejo k nam od drugod. Aleksander Bajt, predsednik Sveta za znanost, je poudaril, da bi bilo bolj koristno, Ce bi se spremenili uporabniki raziskav, kot da pritiskajo na raziskovalce same. Ministra so tudi opozorili, da je nesmiselno računati na finančna sredstva nedržavnih organizacij, saj se tudi pri tem razlikujemo od večjih držav, kjer znanost lahko podpirajo velika podjetja. V Sloveniji bi moral biti delež državnih sredstev večji kot je, poudarja veliki zbor slovenskih akademikov. Tamara Valencie Hrvaška še naprej jemlje elektriko iz skupnega omrežja LJUBLJANA - Državni sekretar za energetiko Boris Sovič je na včerajšnji predstavitvi strategije razvoja energetike dejal, da hrvaško elektrogospodarstvo z nedovoljenim odvzemom elektrike odstopa od t. i. voznih redov evropske energetske mreže. Hrvaška stran je po zaostritvi odnosov med državama že priznala, da njeni dolgovi do JE Krško niso »komunistični«, da torej ne izvirajo iz časov nekdanje Jugoslavije. Hrvaška jih ima namen tudi plačati, je dejal Sovič, sama pa naj tudi izbere način, kako bo dolg poravnala. Cilj slovenske vlade je po Sovičevih besedah zagotovitev finančno uravnoteženega in nemotenega obratovanja jedrske elektrarne, kar je verjetno tudi v hrvaškem interesu. Dolg je komercialna težava, energijo; namenjeno Hrvaški, pa slovenska stran že dobavlja slovenskemu energetskemu sistemu. Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) kljub opozorilom slovenske dispečerske službe iz omrežja se vedno odvzema polovico električne energije, ki jo proizvaja jedrska elektrarna v Krškem. Tako so včeraj na Hrvaškem porabili 7200 kilovatov električne energije, ki jo »transportirajo« prek sedmih Se delujočih dalj-novodnih povezav s slovenskim omrežjem. V jedrski elektrarni so potrdili, da Hrvaško elektrogospodarstvo tudi včeraj še ni začelo plačevati svojega dolga. Ta bo po izstavitvi računa za porabljeno energijo v decembru višji za osem milijonov mark, skupaj pa bo znašal blizu 49 milijonov mark. Hrvaška stran je s popustljivejšim tonom napovedala, da se je pripravljena pogajati o sprotnem plačevanju izstavljenih mesečnih faktur. Zniževanje dolga s kompenzacijami je možno, vendar po mnenju sekretarja za energetiko Soviča samo do določene mere. Na pogajanjih med slovensko in hrvaško vlado bodo najbrž tehtali možnosti, da bi hrvaški dolg znižali tudi s cesijami in asignacijami. Ce bi hrvaška stran v to privolila, bi lahko nuklearka dolg prenesla na Hrvaško elektrogospodarstvo, ki bi ga moralo izterjati od porabnikov. (I.P..B.M.) Nuklearka: spravljivejši toni hrvaških partnerjev jQnez Kopač: Kako je lahko pisarniška oprema v ministrovem kabinetu sredstvo za reprodukcijo (Foto: S. 2.) SDK / INŠPEKCIJSKI PREGLED V OBRAMBNEM MINISTRSTVU Ministrstvo za obrambo naj bi zlorabilo pooblastila LJUBLJANA - Ministrstvo za obrambo (MORS) je pri svojem poslovanju v letu 1992 kršilo nekaj členov zakonov o računovodstvu, o proračunu in o prometnem davku. To naj bi se pokazalo pri inšpekcijskem pregledu SDK v obrambnem ministrstvu, o katerem so včeraj polemizirali elani parlamentarnega odbora za nadzor nad proračunom. Po mnenju poslanca združene tiste Mirana Potica so ugotovitve SDK »šokantne«, saj naj bi ministrstvo za obrambo prekoračilo in zlorabilo pooblastila ter v ceh vrsti primerov oškodovalo državni proračun. Pri tem se je Potrč skliceval na navedbe v zapisniku SDK, ki kažejo na to, da v ministrstvu še vedno ni pravilno evidentirano premoženje nekdanje JLA, da je precejšnja zmeda tudi pri evidenci in delitvi vojaških stanovanj, da je ministrstvo državni denar v vrsti primerov prerazporejalo po svoji lastni presoji, ne glede na sprejete proračunske postavke, da je sklepalo investicijske pogodbe brez potrebnega soglasja ministrstva za finance, da je plačalo za skoraj dva milijona tolarjev premalo prometnega davka in podobno. MORS je »znižalo« davčno osnovo tako -kot je povedal Janez Kopač, da je na primer pisarniško opremo za kabinet ministra označilo kot sredstva za reprodukcijo. Pri nakupu vozil je porabilo za približno 200 milijonov tolarjev več sredstev, kot so načrtovali pri sprejemanju proračuna. In tako naprej; po mnenju poslanke LDS Vike Poto- čnik se ministrstvi za obrambo in za finance, pa tudi vlada v celoti odgovornosti za te nepravilnosti ne morejo izogniti. MORS je - tako je izjavil njegov predstavnik Miran Bogataj - edino ministrstvo, ki je po osamosvojitvi vzporedno z nastajanjem slovenske vojske in uvajanjem služenja vojaškega roka na novo vzpostavljalo tudi nov knjigovodski sistem. Zato je imelo ministrstvo težave pri evidentiranju poslovanja, je poudaril Bogataj. Prav leta 1992 je bil MORS v precejšnji finančni stiski, saj se je decembra leta 1991 začel odvijati terminski plan za redno usposabljanje nabornikov, za kar so potrebovati opremo, morali pa so tudi »usposobiti« vojašnice in učne centre. Bogataj je povedal, da še danes nimajo popolnih evidenc o dediščini JLA, saj je velik del arhiva jugoslovanska vojska odnesla s seboj ali pa ga je uničila. Prometnega davka res niso plačah, vendar je Slo za pomoto, zato so takoj po tistem, ko je SDK ministrstvo na to opozorila, poravnali davke in zamudne obresti. To je potrdil tudi predstavnik SDK Bogomir Spiletič in poudaril, da omenjena služba zaradi tega ne bo izdala odločbe. Sicer precej politično obarvane razprave (Jože Kopše je, denimo, vprašal, zakaj o poslovanju ministrstva za obrambo govorijo prav v predvolilnem času) niso dokončali in jo bodo nadaljevati prihodnjič. Tako Se ni jasno, ali bo o omenjenem zapisniku govoril tudi državni zbor ali pa bodo parlamentarno razpravo preložili na čas, ko bodo znana tudi poročila SDK o pregledih, ki so jih opravili v drugih državotvornih ministrstvih. Tanja Starič Predstavnik ministrstva za obrambo Miran Bogataj je opozoril, da je pomanjkljivosti treba razumeti v kontekstu takratnih okoliščin. V ministrstvu je bilo 1. januarja 1991 zaposlenih 143 ljudi, 1. januarja 1992 že 2752, danes pa jih je že veC kot 4000. Prav ta hitra rast ministrstva naj bi povzročila organizacijske in tehnične težave, o katerih govori zapisnik SDK. Najbolje prodajane knjige s področja mladinske in otroške literature od 18. decembra 1993 do 18. januarja 1994 Med knjigami, po katerih je v preteklem mesecu vladalo največje povpraševanje, še vedno prevladujejo »favoriti« prejšnjega izbora; med njimi Pavčkov Juri Muri, Preglove Počesane muhe in knjiga Življenje v gozdu iz zbirke Pod lupo. Ker navdušenje nad dinozavri in njim podobnimi med najmlajšimi še ne pojenja, postaja vse bolj priljubljen veliki atlas o dinozavrih, prav tako pa tudi »priročnik« Dese Muck Blazno resno o seksu. Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana 1. Tone Pavček: Juri Muri v Afriki, MK, 1993 2. Anne McCherson, Tudi jaz ljubim zdravje, MK 1993 3. Desa Muck, Blazno resno o seksu, MK 1993 4. VVilliam Taylor, Veliki atlas dinozavrov, M1993 5. Pravljice za leto in dan, Mladinska knjiga, 1993 Dom knjige, Pristaniška cesta 5, Koper 1. Oscar Wilde, Srečni Kraljevič, MK, 1993 2. Slovenske ljudske pravljice, MK, 1992 3. Slavko Pregel, Počesane muhe, MK, 1993 4. Janosch, Povej no, mama, kdo dela otroke, MK 1994 5. A. Lindgren, Detektivski mojster Blomkvist, MK, 1993 Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor 1. VVilliam Taylor, Veliki atlas dinozavrov, M, 1993 2. C. Colodi, Ostržkove dogodivščine, Založba Obzorja, 1993 3. Desa Muck, Blazno resno o seksu, M1993 4. Barbara Taylor, Življenje v gozdu, DZS, 1993 5. D. Bajt, Vsevednik, Tehniška založba Slovenije 1993 Knjigama Karantanija, stari trg 21, Ljubljana 1. J. Pienkovvski, Čvekanje, MK - Koprodukcija, 1993 2. J Pienkovvski, Cas kosila, MK - Koprodukcija, 1993 3. J Pienkovvski, Muhasta zgodba, MK - Koprodukcija, 1993 4. J. Pienkovvski, Male pošasti, MK - Koprodukcija, 1993 5. P. Travers, Mary Poppins se vme, Karantanija 1993 Knjigama Drava, Paulitschgasse 5-7, Celovec 1. S. Richard, Moj prvi slikovni slovar, Pomurska založba, 1993 2. Koroške ljudske pravljice, Založba Drava, 1993 3. Pfister Marcus, Mavrična ribica, Epta, 1993 4. Grimmove pravljice, Mladinska knjiga, 1993 5. B. Thomas, Zmaj straši ob polnoči, Mohorjeva založba, 1992 Miha Trefalt Načrti Društva slovenskih pisateljev za leto 1994 LJUBLJANA - Društvo slovenskih piša- njem, naj bi pripravili tudi letos. V DSP teljev (DSP) bo letos pripravilo več že uve- nameravajo v zbirki Vilenica natisniti prebavljenih prireditev, načrtujejo pa tudi ne- vod romana Fasada Libuše Monikove, na-kaj novosti, so za Slovensko tiskovno grajenke Vilenice ’93. Novost v DSP je agencijo povedali na sedežu društva. edukativni program, ki v prvem letu, torej DSP bo v letu 1994 pripravilo vsaj dva 1994, predvideva deset obiskov članov javna literarna nastopa, tradicionalno po- DSP na srednjih šolah v Sloveniji. S tak-svečena Prešernu in Cankarju. V sodelova- šnimi obiski naj bi pisatelji skušali siste-nju z Društvom glasbenih umetnikov Slo- matično navezovati stike z mladim, intele-venije načrtuje DSP tudi deset glasbeno-li- ktualno in duhovno oblikujočim se ro-teramih večerov, ob obiskih slovenskih pi- dom, ter prispevati k ponovni obnovi du-sateljev iz izseljenstva bodo pripravili sre- hovnosti na Slovenskem. V DSP namreč čanja z njimi, slovensko izseljensko litera- menijo, da se ob naraščajočem komerciafi-turo pa bodo članom DSP in javnosti s po- zmu in utilitarizmu, ki sta splošen zaho-močjo strokovnjakov (Zore Tavčar, Andre- dnoevropski pojav, pri širokem bralskem ja Rota, Franceta Pibernika) predstavili tu- občinstvu v Sloveniji vse bolj zmanjšuje di na društvenih literarnih večerih. Tudi zmožnost dojemanja zahtevne literature. V letos bo srečanje slovenskih pesnikov v okviru mednarodnega sodelovanja DSP za Kranju, ki je pravzaprav edino pesniško letošnje leto v društvu načrtujejo vzposta-srečanje v Sloveniji. Posebna žirija na sre- vitev stikov in sodelovanja na kulturnem Čanju podeli Jenkovo nagrado za najboljšo področju s Slovenci v Porabju ter s sloven-pesniško zbirko v minulih dveh letih. V skimi pisatelji v državah, s katerimi doslej letu 1994 naj bi revija Litterae slovenicae - niso imeli stikov. V DSP bi želeli štipendi-revija DSP, Slovenskega PEN in Društva rati dva tuja prevajalca slovenske literature slovenskih književnih prevajalcev - izšla za udeležbo na seminarju slovenskega jezi-štirikrat in sicer v različnih tujih jezikih. ka na ljubljanski Filozofski fakulteti, tujim Prva številka bo namenjena sodobni slo- prevajalcem naše književnosti pa naj bi venski poeziji od Gregorja Strniše do Uro- omogočili slovarje, leposlovno in sloven-ša Zupana, dodan bo esej o slovenski poe- sko literaturo. DSP bi v letošnjem letu že-ziji, izšla pa bo v angleščini. Drugo števil- lelo razširiti sodelovanje tudi na nekatere ko, ki bo izšla v italijanščini, bo pripravila države, s katerimi doslej ni sodelovalo. Tea Stoka, posvečena pa bo angažirani slo- Med temi državami so predvsem Španija, venski esejistiki od Bojana Stiha do Draga Portugalska, Albanija, Turčija, Egipt, Nige-Jančarja. Urednica tretje številke, tudi v an- rija, Indonezija, Indija in Kitajska, gleščini, bo Lela B. Njatin, namenjena pa DSP naj bi s skladom Kresnik in CP bo slovenski povojni ženski literaturi vse Delo izdalo tudi publikacijo s študijami do najmlajših sodobnih avtoric. V četrti le- treh uglednih slovenskih strokovnjakov s tošnji Številki Litterae slovenicae bodo v temo Slovenski roman 1993. Avtorji bo-francoščini objavili odlomke iz proznih do svoje študije predstavili junija na Kradel slovenskih avtorjev, med drugim Fran- snikovem simpoziju v stiškem samosta-ceta Bevka, Borisa Pahorja, Vitomila Zupa- nu. DSP bo ob 90-letnici rojstva Edvarda na in Berte Bojetu. Mednarodno literarno Kocbeka pesniku postavilo spomenik, prireditev Vilenica, ki Slovence seznanja z doprsni kip Franceta Balantiča pa bodo literaturo po svetu, svetovno literarno ja- postavili na ljubljanski gimnaziji, ki jo je vnost pa s slovenskim literarnim ustvarja- pesnik obiskoval. (STA) KONCERT GML MLADI MLADIM - Koncert orkestra Slovenske filharmonije bo danes ob 17. in 18.30 uri v Gallusovi dvorani CD. SOLISTI: Mate Bekavac, klarinet, Anja Bukovec, violina, Tomaž Petrač, klavir; DIRIGENT: Marko Letonja. PROGRAM: Carl Maria von Weber, Mamice Ravel, Sergej Prokofjev. Koncert traja približno uro in pol, vstopnine ni. Mate Bekavac (17) iz Ljubljane se je začel učiti klarinet pri prof. Francu Tržanu, kasneje pa še pri prof. Darku Brleku, pri katerem je dokončal Srednjo glasbeno šolo v Mariboru. Sedaj je študent drugega letnika Visoke šole za glasbo v Gradcu pri prof. Beli Kovacsu. Doslej je na tekmovanjih prejel številne nagrade, med njimi nagradi Društva slovenskih skladateljev in Simfoničnega orkestra mariborske opere. Anja Bukovec (16) iz Ljubljane se je pri šestih letih začela učiti violino pri prot-Vildani RepSe. Kmalu je začela nastopati na raznih tekmovanjih, kjer je dobila vrsto priznanj. Pod vodstvom prof. Vasilija Meljnikova je leta 1992 pripravila svoj prvi samostojni recital. Več priznanj je dobila tudi na Češkem, kjer zadnji dve leti Študira pri prof. Jaroslavu Foltynu. Tomaž Petrač (24) iz Maribora je študiral klavir na ljubljanski Srednji glasbeni Soh pri prof. Jelki Suhadolnik in na Akademiji za glasbo pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak. Za seboj ima vrsto nastopov kot sofist in v komornih skupinah, dobil pa je tudi študentsko Prešernovo nagrado. Že tretje leto se izpopolnjuje na podiplomskem študiju v Baslu pri prof. Rudolfu Budi' binderju. Sofisti bodo ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije zaigrali spremljavo godalnega kvarteta, prirejeno za godalni orkester C.M. von Webra, Tzigan0, koncertno rapsodijo za violino in orkester M. Ravela in Koncert za klavir in orkester S. Prokofjeva. (T. I •) VABILO NA RAZSTAVE ZMAGO JERAJ. Muzej novejše zgodovine, Ljubljana, Celovška 23. Na ogled je 21 slik, nastalih v letih 1992 in 1993. Postavitev: Fundacija Rembrandt, tekst kataloga: Andrej Medved. Odprto do 13. januarja (od torka do nedelje med 10. in 18. uro). Vstop prost. V organizaciji Fundacije Rembrandt so v Muzeju novejše zgodovine (Cekino-vem gradu) postavili razstavo lanskoletnega dobitnika Rembrandtovega cekina, znanega mariborskega slikarja, grafika, fotografa, oblikovalca knjig in scenografij, publicista in likovnega pedagoga. Po diplomi na beograjski akademiji in slikarski specialki pri profesorju Gabrijelu Stupici se je Jeraj grafično izpopolnjeval na londonskem Homsey Collegu in se kasneje študijsko posvečal tudi staroruski umetnosti v nekdanji Sovjetski zvezi. Kot likovni pedagog dela in živi v Mariboru od leta 1962. Za svoje ustvarjanje je pri nas in v tujini prejel številne nagrade. Fundacija Rembrandt je lani priznanje podelila že drugič; njeno sodelovanje z Muzejem novejše zgodovine obsega poleg samega podeljevanja nagrade, ki poteka v ustanovi, tudi organiziranje razstav nagrajencev (lani so tako pripravili štiri razstave nagrajenih likovnikov). Razstava Zmaga Jeraja, ki se je v slovenski likovni prostor umestil zlasti z deli, ki se uvrščajo v novo figuraliko, prinaša nenaslovljena dela, nastala v zadnjih dveh letih. Na barvno zelo nasičeno zgrajenih slikah (vse so izdelane v tehniki olja na platno) se ekspresivno oblikovane redke figure podrejajo okolici, naravni ali urbani krajini. Slikar, ki se je znal izogniti “obveznim" likovnim trendom in je ubral svojo, samostojno pot, razstavlja dela, ki gledalcu ponujajo, kot piše Andrej Medved, koncept, ki ne priznava tem modernizma in je tako stilno kot vsebinsko bližje postmodernemu konceptu. Na Jerajevih delih tako subjekt kot sporočilnost razpadata v stanje tisočih fragmentov; gledalčevo oko naključno popotuje po sliki in jo sestavlja v delne in zaključene segmente. (V. U.) Zmago Jeraj: Brez naslova, 1993 - ‘v - " Mojca Oblak: Brez naslova (detalj), 1993 MOJCA OBLAK CROVVTHER. Galerija Loža, Koper, Titov trg 1. Na ogled je 11 slik, nastalih leta 1993. Postavitev Boris Gaberščik, tekst kataloga (300 SIT): Tomaž Brejc. Odprto do 20. februarja (od torka do petka med 10.-12.30 uro in 17.-19. uro, sobota med 10.-12.30. uro). Vstop prost. Avtorica, ki trenutno živi in dela na Škotskem, sodi med mlade slikarke. Diplomirala je leta 1988 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorici Metki Krašovec. Leta 1992 je zaključila še grafično specialko pri prof. Branku Suhyju, na Filozofski fakulteti pa je študirala tudi filozofijo. S samostojnim razstavljanjem je pričela že pred koncem študija. Od 1987 je svoja dela predstavila predvsem obiskovalcem ljubljanskih galerij, tokrat pa so njene slike prvič na ogled na Obali. Gre za dela, ki se odpovedujejo naslavljanju; na ovalni, elipsoidni zasnovi je Oblakova z akrilnimi barvami na aluminijasti podlagi naslikala mehko izpeljane, vertikalno potekajoče tkanine, ki se nežno in voljno gubajo. Aluminijasta podlaga je, nasprotno, grobo strukturirana, njena "zrcalna” površina pa učinkuje tudi z igro svetlobe in gledalčevega odseva in je odvisna od gledalčevega gibanja (V. U.) Zlati Prah: Brez naslova, 1993 ZLATI PRAH: MALE PESMI. Galerija Meduza 2, Piran, Cankarjevo nabrežje 7. Razstavljenih je H slik, nastalih leta 1993. Postavitev: Nives Marvu1’ tekst (brezplačnega) kataloga: Ludvik Pandur. Odprto do 11. februarja (od torka do petka med 10-' 14. uro, sobota med 10.-12. uro). Vstop prost. Velenjski slikar Zlati Prah sodi med najmlajše slovenske slikarje. Samostojno razstavlja od leta 1988, sprva je svoja likoma snovanja predstavil zlasti v štajerskih galerijah, najpogosteje v Mariboru in Velenju-Slikar je diplomant oddelka za likovno pedagogik0 na mariborski Pedagoški fakulteti. Obalno likovno občinstvo ga je lahko spoznalo z deli, ki jih je ustvant na predlanskem in lanskem Ex tempom v Piranu - na obeh je tudi prejel odkupno nagrado, tokrat pa se cnu z razstavo svojih najnovejših, abstraktno zasnovama Malih pesmi, prvič samostojno predstavlja. Pr30 ustvarja zlasti v mešani tehniki, rad pa posega tudi po kolažu. Sam je pripravil in oblikoval tudi katalog, vsakemu izmed teh je poleg osnovnih informacij ° svojem dosedanjem umetniškem ustvarjanju in aktualni razstavi v Meduzi 2 dodal po dve svoji unikatni, originalni deli majhnih dimenzij. (V. UJ GLEDALIŠČE / RECENZIJA PREDSTAVE CD IN PDG NOVA GORICA olona Vetrih, Veronika Drolc in Alenka Vidrih v Zločinih.srca (Foto: Velimir Zidar) TELEVIZIJA / MONTV PVTHON V cirkusu, zunaj je leteči cirkus Pri nas so Sele novejši časi omogočili nastanek kulta Monty Pythona, v zadnjem Času pa lahko izbiramo med pravo pitoneslmo multime-dialnostjo: glasbo, videom in knjigami. V Plečnikovi knjigarni na Šubičevi ulici v Ljubljani Monty Python Flying Circus - trinajst epizod druge serije - ne leti samo na videotraku, nmpak tudi v knjižni obliki. Kot se za leteči cirkus spodobi, so vse epizode vseh serij, razen »nemške«, združene v eni knjigi v dveh delih. Erič Idle v anagramski verziji W. Shakespeara). Tolpa Monty Python se je tako moCno zakoreninila v javnem spominu in kulturi, da je postala institucija posebne vrste in referenca, kar je glede na moC in pomen pitoneskne satire precejšen uspeh. Monty Python‘s Flying Circus je nastal leta 1969 v In zdaj nekaj popolnoma drugačnega. Kupec Uohn Cleese) pride v trgo-Vlno in se pritožuje nad autvostjo papige, ki jo je n kupil. Prodajalec (Mic-ael Palin) ga prepričuje, a papiga samo počiva po plgem napornem Civka-®iu. da ima domotožje za lordi in jo nikakor noče Priznati za mrtvo. Kupec z n)° tolče po mizi, jo vrže v Zrak, da kot kamen pade 'IS Čudoviti svet letečega cirkusa (Foto: Dario Cortese) 113 tla, ter zdrdra vse mogo-Ce in manj mogoče sinoni-^ za bitje, oropano življenja, preden prepriča prodajalca v zamenjavo mrtve Papige, Dve desetletji kasneje se 6 lsta mrtva papiga pojavi-a celo v visoki politiki, ^laggie Thatcher je malo Pred koncem svoje politične kariere v nekem govo- ru uporabila rutino iz omenjenega skeča Monty Pythonov - »Ta papiga je mrtva« - s katero je hotela poudariti pešanje moči nasprotne politične stranke. Ni ji bilo treba navesti vira, saj so bile besede Se posebno Angležem tako domače kot »Biti ali ne biti« (oziroma - v originalu - Be ot or bot ne ot, kot pravi duhu ustvarjalnega uporništva in satire šestdesetih let. Poleg treh že omenjenih so bili v skupini letečih cirkusantov Monty Python Se Graham Chap-man, Terry Gilliam in Terry Jones. Po študiju na Oxfordu in Cambridgeu so združili svoje nore ideje in na novo določili britanski humor. Posneli so petinsti- Histerična preigravanja n rideset polurnih letečih cirkusov, ki jih je BBC predvajal v štirih serijah med leti 1969 in 1974. Poleg tega so se lotili tudi filmov in posneli And Now For Something Completely Different (1972), Monty Python And The Holy Gra-il (1974), Monty Python‘s Life of Brian (1978), Monty Python Live At The Hollywood Bowl (1982), Monty Python‘s The Mea-ning of Life (1983), s katerim so zaključili skupno delo ter se posvetih samostojnim projektom. Čeprav so posamezni elani Monty Pythona mogoče bolj znani po filmih novejšega datuma - Brazil (režija Terry Gilliam, 1985), Riba po imenu Vanda (scenarij in gl. vloga John Cleese, 1988), Kraljevi ribič (režija Terry Gilliam, 1991) in drugih - ostaja njihov leteči cirkus klasično delo sodobne komedije oziroma, bolj primemo, anarhične burleske. LeteCi cirkus je obkrožil skoraj ves svet, le Nemčija je bila skoraj dvajset let slepa pega na zemljevidu uspeha Monty Pythona, ki je segal od ZDA do Pakistana, Zambije in Zaira. Z razlogom: kmalu po začetnem norem navdušenju nad epizodami, ki jih je predvajal BBC, so jih povabili v Munchen, kjer so jim v 45-minutni oddaji pustili proste roke. Anarhični komedijanti so čas izrabili v popolnosti in zminirali svete stebre nemške kulture od Albrechta Diirerja prek gradu Neuschvvanstein do Rdeče kapice (v skrajšani verziji za travestite). Čeprav so se spravili tudi nad angleške institucije, je bila nespoštljivost za nemško publi- Beth Henley: Zločini srca. - Cankarjev dom v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem Nova Gorica. Režija in dramaturgija Vinko Mdderndorfer, prevod in priredba Boris Pintar, scenografija Boro Rotovnik, kostumografija Majda Kolenik. Igrajo Polona Vetrih, Veronika Drolc, Alenka Vidrih in Robert Waltl. Premiera: Štihova dvorana CD, 14. januarja 1994. Gledališka produkcija Cankarjevega doma zadnjih nekaj let načrtno goji -ob megaspektaklih in projektih mladih, izveninstitucionalnih režiserjev - komunikativen, »komercialen«, publiki všečen tip predstav, ki so pogosto uspešnice in imajo neverjetno število ponovitev; spomnimo se Blagih pokojnikov, Ob letu osorej, Leticije in Luštreka... Zločini srca so prav tak tip predstave, vsaj glede spogledovanja s publiko, Čeprav je res, da so precej bolj umetniško pretenciozni - in s tem za publiko zahtevnejši. Zločini srca avtorice Beth Henley je tipična ženska igra, eden tistih redkih hvaležnih komadov, v katerih je število nastopajočih žensk večje od moških. Tri sestre, ki so vsaka na svoj način zabredle (zabredle?), se zberejo doma in ugotovijo, da je doma najlepše, če so skupaj, in podobno. Vmes se nam skozi njihovo konverzacijo razkrivajo intimne stvari, od materinega samomora in očetovega pobega do poskusa umora moža, ki ga najmlajša opravi zaradi obarvanega adolescenta, potem pa dvakrat poskusi s samomorom; tu so še propadla pevska in zvezdniška kariera srednje, ki je imela nekakšne psihične težave, pa neuspešne ljubezenske zadeve starejše. Vse skupaj se konca z melo-dramatskim happy endom. Zločini srca so igra, polna melodra-matskih spustov v otožnost in hitrih replik, občasno duhovitih preobratov, predvsem pa menjavajočih stanj protagonistk. Zahteva torej natančno, psihološko verjetno in ves čas izredno intenzivno igro, »filmski realizem«, kot je v gledališkem listu zapisal režiser Vinko Modemdorfer - in res je bil po tej igri Henleyjeve posnet film z zvezdniško zasedbo. Tega realizma sta se režija in scenografija Bore Rotovnika, ki je oder okrogle dvorane CD opremil veristično, z vsemi rekviziti od peCice do mize in postelje, ki jih zahteva odrska akcija, dosledno držali, kostumografija pa ka-rakterizira in določi vse tri ženske s tem, da starejšima da pridih anahroni-stičnosti, nesodobnosti. Do sem je vse v redu in v skladu - in v službi zahtevnega preigravanja emocij, oscilacij stanj in bliskovitih preobratov. In v tem so vse tri igralke - Robert Waltl kot pravnik Lloyd, ki naj bi branil najmlajšo, se zgolj dvakrat pojavi in se ne more razigrati - neprepričljive ali vsaj neusklajene. Ce je Veronika Drolc kar preveč trpka in zagrenjena in Alenka Vidrih frfotavo površna, pa Polona Vetrih ves Cas niha med prenapeto potu-jeno komiko v stilu Mr. Beana in patetiko. Zablokirana histeromanija se pri vseh treh kaže kot afektiranost, kot histerija in zdi se, kot da bi vskočile iz treh različnih uprizoritev istega teksta. Zdi se, da so ti štrbunki iz enega stanja v drugega tisto, kar bo treba izpiliti, poenotiti na isti uprizoritveni kod. Zločini srca bodo morali, vsaj glede na nedeljsko reprizo, ki sem si jo ogledal, svoje mesto med tragiko in komedjo šele najti. Matej Bogataj ko prevelika. LeteCi cirkus kot celota je doživel svojo nemško premiero šele leta 1991. Pri nas ni bilo dosti boljše, Čeprav se pitoni niso lotili nobene (jugo) slov(a) enske svetinje, verjetno pa v časih socializma s svojo protidrzavnostjo niso bili pretirano zaželen element. Kajti Monty Python so ob vsej komični izvensrediš-Cnosti pravi satirični zavod za varstvo pred državo z njenimi podaljški v obliki vojske, policije, pravosodja, šolstva; kdorkoli je imel težave z zdravstvom ali zavarovalnicami, ve, za- kaj so se pitoni lotili tudi njih. Povsod navzoče norčevanje iz kulturnih obrazcev deluje na ravni več kot samo duhovite kritike masovne kulture, predvsem pa s pridom izkoriča lastni medij. Televizija je ogledalo, ki mu hitrost letečega cirkusa jemlje moč, TV au-ra čedalje bolj bledi, dokler se ne sprevrže v... lastno nasprotje? Gledalec je v TV škatli, svet je leteči cirkus. Preseki in radikalni obrati so bistvo Monty Pythona, s katerim izničujejo rutine. Nie jim ni sveto, vendar so s svojo anarhično satiro ustvarjalno uničevalni, poleg huronskega smeha dajejo tudi čas za razmislek, so odličen primer, kako spodjesti sistem od znotraj navzven, s podobnimi prijemi, vendar v zelo drugačnem kontekstu. Ob tem s svojim anarhičnim humorjem vzbujajo nekaj, kar smo že pozabili - iskren smeh do solz, valjanje po tleh v krču krohota, noro navdušenje nad izvensredišCnim in hkraten občutek izvitja iz glavnega toka sistema -mišljenja, kulture, vsega. Ne v protitok, ampak v lastni tok svobode letečega cirkusa. Dario Cortese SVET Četrtek, 20. januaga 1994 RUSIJA / DOLGA POT DO NOVEGA KABINETA RUSIJA / ZUNANJA POLITIKA Jelcinu še vedno ni uspelo izbrati ministrov Reformist Javlinski je ponudil, da vlado sestavi v treh tednih ZDA odgovorile na izjavo Kozirjeva Iz ruskega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da je tiskovna agencija ministra napačno razume10 MOSKVA - Pogovori o oblikovanju nove ruske vlade so se v sredo nadaljevali in se bodo najbrž zavlekli v naslednje dni, negotovost pa medtem pospešuje padec vrednosti rublja. »Boris Jeleni bo prihodnje dni verjetno nadaljeval pogovore in pogajanja o novi vladi,« je bilo zapisano v sporočilu za javnost. Dokaj »umirjeni« reformator Grigorij Javlinski, nekdaj finančni svetovalec Gorbačova in voditelj stranke Jabloko, je izjavil, da je pripravljen prevzeti mesto ministrskega predsednika, da bi preprečil padec države v globoko krizo. Vendar zahteva, da mu Jelcin pusti popolnoma proste roke pri izbiri ministrov: »Pripravljen sem oblikovati novo rusko vlado, in sicer v treh tednih. Postavljam pa pogoj, da se predsednik Jelcin ne bo vmešaval v imenovanja ministrov in da ne bo uporabljal svojega vpliva.« Javlinski, priznan ekonomist, svari pred popolnim gospodarskim zlomom, ki po njegovem ni vec daleč. Pravi, da za primer predsednikovanja v vladi že načrtuje vrsto izrednih ukrepov. Boris Jelcin in Viktor Cernomirdin kljub šestim uram pogajanj nista uspela sestaviti nove vlade. Boris Fjodorov je odklonil mesto finančnega ministra, ker ne želi sodelovati s predsednikom centralne banke Gera-Cenkom in podpredsednikom vlade Žaverjuhom, ki skrbi za kmetijstvo. Pogoje, ki jih je postavil Fjodorov, je Cernomirdin zavrnil, tiskovna predstavnica ministra Fjodorova pa je izjavila, da »je stanje trenutno nespremenjeno, da niso sprejeli še nobene odločitve in da ministrovi pogoji še veljajo«. Fjodorov je v sredo prišel na sestanek varnostnega sveta, vendar se ga ni udeležil, ko je izvedel, da sploh ni bil povabljen. Predsednik Zveze podjetnikov Rusije Arkadij Volski pa je izjavil, da noCe delati v vladi, ni pa povedal, kakšno plačo so mu ponudili: »Večkrat sem že dejal, da za vlado noCem delati!«. (AFP) NOVICE Ameriško opozorilo Kitajski PEKING - Ameriški finančni minister Lloyd Bentsen je Kitajsko pozval, naj izboljša razmere na področju varovanja človekovih pravic, sicer bo izgubila status države z najveejimi trgovinskimi ugodnostmi. Bentsen, ki bo obenem obiskal tudi Sangaj, je na tiskovni konferenci po srečanju s kitajskim premierom Li Pengom dejal, da se razmere na področju človekovih pravic sicer izboljšujejo, toda v ZDA menijo, da bi lahko storili še več. Toda opozopvalci menijo, da gre le za grožnje, saj bi ukinitev tega statusa Kitajski, zelo prizadel tudi ameriško gospodarstvo. (Reuter) Izredne razmere v Dnjestrski republiki KISINJOV - Voditelj Dnjestrske republike Igor Smimov je do 1. marca razglasil izredne razmere. Po mnenju opazovalcev gre za poglabljanje spora s tamkajšnjimi ruskimi vojaškimi voditelji. Eden od generalov Mihail Bergman je vodstvo Dnjestrske republike obtožil podkupovanja in vojnega dobičkarstva. (Reuter) Douglas Hurd v Turčiji ANKARA - Britanski zunanji minister Douglas Hurd je v sredo odpotoval na dvodnevni uradni obisk v Turčijo, kjer se je sestal s turškim kolegom Hikmetom Cetinom, premierko Tansu Ciller in predsednikom države Sulejmanom Demirelom. Danes se bo Hurd udeležil tristranskega srečanja s Cetinom in nemškim zunanjm ministrom Kinklom. Iz Turčije naj bi Hurd odpotoval v BiH, kjer naj bi obiskal britanske vojake Unproforja. (STA) Napad na sodelavca predsedniškega kandidata SIMFEROPOL - V napadu na sodelavca kandidata za predsedniške vohtve na Krimu Nikolaja Bagrova, ki ga je predlagala tatarska manjšina, sta v noti na sredo umrli dve osebi. Neznanci so na dvorišču neke hiše streljali na vodjo Bagrove volilne kampanje Eskenderja Meme-tova, njegovo družino in prijatelje. V napadu je bilo ranjenih enajst ljudi, med njimi tudi Memetov. Najverjetneje gre za napad iz političnih vzrokov. (STA) VVASHINGTON - Po torkovi izjavi ruskega zunanjega ministra Andreja Kozirjeva o tem, da utegnejo ruske vojaške čete še naprej ostati v baltskih državah, si Združene države Amerike od Rusije želijo natančnejših pojasnil, je sporočil predstavnik Bele hiše Michael McCurry, »Prosili bomo za celotno besedilo predlogov, da bi lahko preverili verodostojnost poročil v tisku, ki jih imamo na voljo. Ce so te vesti točne, bomo od ruske vlade zahtevali pojasnilo,« je še dodal. Vodja ruske diplomacije je v torek izjavil, da »ruske Čete ne smejo zapustiti ozemelj, ki so bila stoletja znotraj območja ruskega vpliva«, ter pri tem poudaril, da ne gre samo za tiste države, ki so zdaj vključene v SND, ampak tudi za baltske države, ki »za Rusijo predstavljajo področje vitalnega interesa«. Ruski zunanji minister Kozirjev, čigar besede je navedla agencija Itar-Tass, je to izjavil na moskovskem srečanju ruskih veleposlanikov v SND in v baltskih državah »Se vedno vztrajamo pri tem, da se morajo vse ruske Čete hitro umakniti iz Estonije in Latvije,« je povedal predstavnik Bele Ruska vojska, ki zapušča vzhod Nemčije, odnese s seboj vse, kar ji pride pod roke NEURUPPIN - Ruske vojaške enote, ki se umikajo iz nekdanje Vzhodne Nemčije, uživajo svojevrsten »ugled«. Znane so namreč po tem, da dobesedno opustošijo svoja oporišča in odnesejo s seboj vse, kar se odnesti da. Od pohištva, oken in vrat, pa do žlebov, električne napeljave in pisoarjev. Pustijo le smeti in stare ruske časopise. V mestecu Neuruppin, nekdanji bazi vojnega letalstva, pa so Rusi presegli sami sebe. Ze od decembra namreč četica vojakov pridno razstavlja vzletno-pristajalno stezo in jo, kos za kosom, pošilja domov v Rusijo. »Iz zemlje rujejo osem metrov dolge, tono in pol težke cementne sklade ter jih nalagajo na vagone,« pripoveduje Arthur Luhr, območni direktor Zveznega urada za lastnino. »Pravijo, da njihovi migi doma večkrat obtičijo v blatu, zato hočejo svojo stezo nazaj. Morda jo bodo koristno uporabili.« Do konca »operacije« prihodnji mesec bodo ruski vojaki odpeljali kilometer in pol, torej polovico steze. Mestne oblasti v Neuruppinu, ki želijo spremeniti nekdanje oporišče v industrijski park, so nameravale stezo uporabljati za polete manjših zasebnih letal, vendar je predstavnik poveljstva ruske vojske pojasnil, da »objekt« nujno potrebujejo. »Saj imamo steze, ampak ne dovolj,« je bil odločen. Dodal je, da je Neuruppin šele prvi primer te vrste, ne bo pa edini. Vse steze, ki jih bodo odstranili v deželah nekdanjega Varšavskega pakta, bodo prepeljali v oporišča na Severnem Kavkazu in v bližini Moskve. Zamisel o »selitvi« letalskih pristajališC je sicer nova, vendar ima Rusija že kar tradicijo v tovrstnem početju. Se posebej slabe izkušnje ima Nemčija. Po porazu tretjega rajha je iz tako imenovane Sovjetske okupacijske cone izginil dobršen del industrijske opreme in strojev. Cele tovarne so razstavili in poslali v Sovjetsko zvezo, saj je bila ta odločena dosledno uveljaviti pravico do vojne odško- dnine in obenem obnoviti lastno uničeno gospodarstvo. Danes je večina prebivalcev Ne-urippina zadovoljnih, da Rusi odnašajo stezo. »Zvok lovskih letal je bil neznosen,« pove mlajša ženska. »Vzletali in pristajali so podnevi in ponoči, obupno je bilo.« Ljudje se spominjajo, da je bilo najhuje, kadar so mehaniki na tleh preskušali moč letalskih motorjev. Zaradi oglušujočega hrupa so po vsem mestecu za trenutek zastali pogovori. Neurippinčani so bili presrečni, ko je leta ’91 odšla večina sovjetskih letalcev. Bilo jih je kar 20.000, le malenkost manj kot prebivalcev mesta. Tem je pozneje pretila nova katastrofa, saj je zvezna vlada na območju oporišča načrtovala gradnjo mednarodnega letališča. »K sreči se to ne bo zgodilo,« olajšano ugotovi 45-letni električar Alfred. »Resnično cenimo tišino, ki zdaj vlada tukaj. Zaradi nas lahko stezo odnesejo, kamorkoli želijo.« Erik Kirschbaum / Reuter ________EVROPSKA UNIJA / SCHENGENSKI SPORAZUM__________ Računalniška okvara odložila odpravo meja Veliko Britanijo, ki sporazuma ni podpisala, pa tarejo drugačne skrbi Schengen je zaspana vasica v bližini luksembur-ško-francosko-nemške tromeje. Pa vendar je Schengen vsaj po imenu znan skoraj vsakemu Evropejcu, saj so v tem brezbarvnem kraju, kot ga opisuje kolumnist tednika The Europe-an, 14. junija leta 1985 štiri države članice takrat še Evropske skupnosti podpisale schengensko konvencijo. Luksemburg, Nemčija, Francija, Belgija in Nizozemska so se s tem sporazumom obvezale, da bodo ukinile svoje notranje meje. Druge države (razen Velike Britanije, Irske in Danske) so se priključile pozneje. Instinktivni strah pred mejami in obmejnimi organi, tako dobro znan vsakemu prebivalcu nekdaj stroge vzhodne Evrope, naj bi dokončno izginil iz evropskih src. Schengenski sporazum bi moral stopiti v veljavo že pred veC kot letom dni, a vendar meje ostajajo. Prav lahko se vam namreč zgodi, da vas carinik na vla- ku iz Belgije ali Nemčije v Francijo zaslišuje in pregleduje. Cestne meje so nekoliko ohlapnejše, najbolj stroge pa so letahške. Zaradi birokratskih in diplomatskih zapletov so se podpisnice sporazuma dogovorile, da stopi schengenska konvencija v veljavo šele 1. februarja letos.Vendar se je zapletlo s tehnologijo. Z začetkom letošnjega leta je predsedstvo schen-genske skupine prevzela Nemčija in tik pred predajo poslov je nemški minister Bemdt Schmidbauer ugotovil, da računalniška programska oprema še vedno ne deluje. »To je srednje velik škandal,« je svoje odkritje komentiral Schmidbauer. Obtožil je nekatere države, ki jih ni želel imenovati, da iz »politično strateških in ideoloških razlogov« zavlačujejo dejansko odpravo notranjih evropskih meja. In že ima devet držav kost, ki jo lahko gloda do nadaljnega. Medtem se države, ki sporazuma niso podpisale, ubadajo z drugačnimi težavami. Schengenski sporazum je namreč le prvi korak k odpravi notranjih evropskih meja. Maastrichtska pogodba doloCa, da po juniju leta 1996 nobena država Članica EU ne bo imela pravice do lastne politike za urejanje vstopnih viz. Takšna odločitev je šla v nos predvsem Veliki Britaniji, nekdanji imperialistični velesili, ki se je s svojimi osamosvojenimi kolonijami povezala v skupino Commonwealth. Evropska komisija je namreč sestavila seznam držav, ki za vstop v države Evropske unije potrebujejo vizume. Na tem seznamu je tudi 31 držav Članic Common-wealtha. Imetniki potnih listov nekaterih od teh držav lahko v Veliko Britanijo vstopijo brez vizuma. Schengenska skupina je ta seznam potrdila, ker pa Velika Britanija sporazuma ni podpisala, ni imela pri njegovem oblikovanju no- bene besede. Čeprav ima Velika Britanija pravico veta, ni dvoma, da jo bo schengenska skupina preglasovala. Predsednik Migrantske-ga foruma pri EU in vodja indijske skupnosti v Veliki Britaniji se je pritožil, da je seznam držav, ki potrebujejo vizum za vstop v katerokoli državo dvanajsterice, zasnovan rasistično. »To je črna lista v dobesednem pomenu. Na seznamu ni niti ene države Commonvvealtha, kjer živi belo prebivalstvo.« Premier Major bo imel še veliko dela, saj bo moral v treh letih državam Commonvvealtha ukiniti posebni status, ki so ga uživale do sedaj. Major pravzaprav nima izbire: ali se zameri državam Commonvvealtha ali pa EU. To je cena, ki jo mora Velika Britanija plačati, ker ni podpisala schen-genskega sporazuma. Ta cena pa je višja od pokvarjene računalniške programske opreme. Ana Kovač hiše. Po njegovem »si Ru ja ne sme prilaščati praV1..' ki ne bi bile v skladu z stino ZN, z načeli Konje' renče o varnosti in sod ^ vanju v Evropi ter spl08®1 mi načeli mednarodne^ prava«, je še poudaril- > Vsa ta načela so bila zno potrjena v moskovski klaraciji, ki sta jo podpis predsednika Boris Jelcm Bill Clinton. Ta zahteva tu di takojšen umik tistih skih čet, ki se zdaj nahaja] v baltskih državah,* ) sklenil Michael McCunT' Tiskovni predstavnik skega zunanjega ministrs pa je sporočil, da je agencll Tass napaCno povzela Ko rjeve besede. »O spretne bi ruskega stališča o odn sih z baltskimi državam sploh ne moremo govori > je dejal Georgij Karasin. Vzhod žaluje za Vzhodom BONN - Približno polovica vzhodnih Nemcev se vedno žaluje za socialističnimi časi, le tretjina pa jih misli, da je demokracija najboljša oblika vladavine. »Na vzhodu Nemčije demokracija ne poganja korenin,« je v sredinem Frankfurter Allgemei-ne Zeitungu zapisala Elisabeth Noelle-Neu* mann z inštituta za mnenjske raziskave v AJlensbachu. Sporočila je tudi, da kar 58 odstotkov Nemcev na vzhodu in 53 na zahodu dežele misli, da država potrebuje močnega voditelja, ki bi znal opraviti z naraščajočimi težavami, kot sta brezposelnost in kriminal. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo krščanski demokrati kanclerja Kohla na začetku volilnega leta le 33, 2 odstotka podpore, kar je 4 odstotke manj kot opozicijski socialni demokrati. 57 odstotkov volilcev na vzhodu, ki so leta ’90 podprli krščanske demokrate, danes meni, da je bil socialistični sistem »dobra zafflij sel«, ki so jo voditelji slabo izpeljali. 46 odstotkov bi jih ubralo nekakšno »tretjo pot<< med starim centralisti-enim, planskim sistemom ter tržnim gospodarstvom. »Povsem razumljivo je, da gospodarske težave, brezposelnost in nezadovoljstvo s socialno politiko vzbujajo dvom o demokraciji,« je Pre' pričana Noelle-Neu-mannova. (Reuter) ŽENEVSKA POGAJANJA RAZMERE NA BOJIŠČIH V BIH Začetek noimalizacije odnosov med Srbi in Hrvati Muslimani se bojijo, do bo srbsko-hrvoško zoveznišivo uperjeno proti njim ŽESJEVA - Hrvaška X |rblJa sta v sredo v Žci . -usi z d »normaliz; J®« njunih odnosov “veh letih in pol sov žnosli- Čeprav so se po mad strani ki ' ’ JU(h tokrat kont e da hi bili vojske korak bližje miru. Hrvaška in Zvezni UD lica Tl 1 rrz-v^.1 ' ■ . ..sovonti za »norm ?)° Političnih in g, darskih odnosov«. E februarja bosta oi »uradni predstavnišl 2 agrebu in Beograd vi sporočili iz hrva: srbskih diplomatsl rov. »Uradni preds tvr naj bi olajšali r bojne odnose in “red obema država Prispevali h kr Medsebojnega zau vključno z normal srbsko-hrvaških i skupnim Cju,« so zapisali, betbegovič (Telefoto: AP) Ta sporazum sta v Ženevi v sredo popoldne podpisala Mate Granič, hrvaški zunanji minister, in Vladislav Jovanovič, ki hkrati opravlja dolžnosti srbskega zunanjega ministra in zunanjega ministra Zvezne republike Jugoslavije. Navzoči so bili tudi hrvaški predsednik Franjo Tudman, srbski predsednik Slobodan Miloševič, črnogorski predsednik Momir Bulatovič in voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadzič. Ob tem se velja spomniti, da sta hrvaški predsednik Franjo Tudman in tedanji predsednik ZRJ Dobriča Cosič oktobra 1992 v Ženevi predložila precej podobno besedilo, ki se je prav tako zavzemalo »za začetek normalizacije medsebojnih odnosov«. Kot številni drugi dokumenti, povezani z vojno v nekdanji Jugoslaviji, se tudi ta ni uresničil. Novi sporazum še ne pomeni vzajemnega diplomatskega priznanja obeh držav, ki sta se zapletli v vojno leta 1991, po razglasitvi hrvaške neodvisnosti, »čeprav gre za odločilen korak k normalizaciji srbsko-hrvaških odnosov«, je tokrat ob podpisu izjavil Franjo Tudman. Sporazum tudi predvideva, da bodo znova odprli avtocesto Beograd-Zagreb, ki so jo nekoč imenovali Cesta bratstva in enotnosti, in plinovod ter vzpostavili telefonske zveze, ne omenja pa nesoglasij v zvezi s Krajino. Po zagotovilih enega izmed hrvaških diplomatov je Zagreb bosanski vladi, v kateri imajo Mu- slimani večino, znova predlagal tesnejšo povezavo s Hrvaško, če bo prišlo do Zveze republik Bosne in Hercegovine, kakršno predvideva ženevski mirovni načrt. Hrvati naj bi po teh zagotovilih bosanskemu predsedniku Aliju Izetbe-goviču spet predlagali ustavitev vseh spopadov in ustanovitev mešane komisije, ki bi proučila dodelitev 33, 3 odstotka ozemlja prihodnji muslimanski republiki v okviru ženevskega mirovnega načrta.Uradni predsednik Bosne in Hercegovine je predlog sprejel in privolil v mednarodno arbitražo. Muslimanska stran je sicer precej hladno in z zadržki sprejela podpis hrvaško-srbskega sporazuma, bosanski veleposlanik pri Združenih narodih Mohamed Sačirbej pa je izjavil, »da upa, da sporazum ne pomeni novega zavezništva zoper Bosno in Hercegovino«. V sredo zjutraj so vsi protagonisti spopadov v Bosni in Hercegovini prvič sedli za skupno mizo, potem ko so se prekinjena pogajanja začela v torek. Kljub temu pa mednarodna posrednika še vedno ne verjameta, da bo mir sklenjen. »Nobenega razloga nimam, da bi bil optimist,« je izjavil posrednik ZN Thorvald Stoltenberg. Srbi in Muslimani so si v Ženevi znova izmenjali svoje zahteve o prihodnjem zemljevidu Bosne in Hercegovine ter izrazili splošno pripravljenost za iskanje mirovne rešitve. »Nobenega napredka ni,« je kljub temu izjavil bosanski premier Haris Silajdžič. Srbski predsednik Slobodan Miloševič je zatr- dil, da je ZRJ izpolnila »vse muslimanske zahteve«, pa tudi tiste, ki jih je postavila Evropska unija. »Toda Muslimani so vse zavrnili, ker se hočejo še naprej vojskovati,« pa je izjavil vodja bosanskih Srbov Radovan Karadzič. Mednarodna posrednika skušata predvideti posledice. Lord Owen je izrazil zaskrbljenost, da se utegnejo boji okrepiti, in sporočil, da se bosta oba pogajalca o tem vprašanju znova posvetovala z Združenimi narodi in zahodnoevropskimi državami Komite Mednarodne konference se bo znova sestal 2. februarja in proučil položaj, ne bo pa razpravljal o možnostih bombardiranja srbskih položajev z Natovimi letali, so sporočili iz dobro obveščenih diplomatskih krogov. (AFP) Slobodan Miloševič. Radovan Karadžič in David Owen včeraj v 2enevi(Telefoto: AP) AMERIŠKI POLITIČNI PRETRESI VVashington postaja prestolnica škandalov Irangate in Whitewater ter odstop Inmana utegnejo močno vplivati na oblikovanje ameriške zunanje politike WASHINGTON - Ce e Mislih, da je Ljubljana Prestolnica zakulisnih pomenih spletk in zavaja-javnosti, si preberite “°vice iz VVashingtona. ot po naključju se je v ch dneh nakopičilo toli-0 Škandalov, da časopisi “e vedo več, katerega naj Postavijo na najvidnejše Mesto - se posebej zato, er so v nekatere vpleteni u“j novinarji ali pa jih Vsaj Užaljeni politiki obto-žujejo sodelovanja. Odstop kandidata za °brambnega ministra autnirala Bobbyja Inmana s® )e spremenil v krvavo obračunavanje s komentarji časopisa New York Mies, s poročilom sodni-Z3, Walsha je vstala od mr-afera Irangate iz časov Ronalda Reagana. V oza-bju pa čaka na ponovni iz-ruh VVhitevvater predsednika Clintona, ki mu tiinb soglasju o posebnem Preiskovalcu zanjo politični nasprotniki ne bodo dovolili mirnega spanca. Kaj je v primerjavi s tem Los Angeles in najhujši ameriški potres v zadnjih letih, ki je avtoceste premetal kot otroške igračke? Vse tri politične afere so med sehoj povezane bolj, kot pa je videti na prvi pogled - pri vseh treh gre za boj na življenje in smrt za vpliv v najmočnejši prestolnici sveta. Vsaj pri dveh aferah pa je jasno, da so dogajanja v VVashin-gtonu vedno tudi vsaj malo mednarodna, saj je vpletena tudi ameriška zunanja politika. Admiral Inman, ki je bil še pred mesecem videti sanjski kandidat za Clintonovega obrambnega ministra, je v svojem odstopnem govoru obtožil komentatorja časopisa New York Times VVilliama Safi-ra in najvidnejšega republikanskega senatorja Roberta Dola, da sta skovala zaroto proti njemu in posredno tudi proti predsedniku Clintonu. Safire, ki v svojih komentarjih velikokrat zagovarja Izrael, naj bi zasovražil Inmana, ko je kot drugi človek obvešče- valne agencije CIA omejil izraelski dostop do ameriških obveščevalnih podatkov in satelitskih fotografij. Prav z ameriškimi informacijami naj bi namreč Izrael leta 1981 bombardiral iraški jedrski reaktor, VVilliam Safire pa naj bi svoje nezadovoljstvo z In-manom dokazal z vrsto napadalnih komentarjev. Se več, Safire naj bi se povezal tudi z republikanskim senatorjem Dolom, ki naj bi nagajal Inmanu pri kongresnem zaslišanju - če bo New York Times ohranjal temperaturo proti predsedniku Clintonu s pisanjem o aferi VVhitevvater. Bobby Inman svojih trditev ni podkrepil s trdnimi dokazi. Zato pa je bila ameriška zunanja politika zanesljivo v ozadju afere Irangate, ki jo je ta teden predstavil neodvisni preiskovalec VValsh. Politiko Reaganove administracije do tako pomembnih držav, kot sta ameriški sovražnik številka ena Iran in Nikara- gva, država v samem ameriškem dvorišču, je s predsednikovim blagoslovom očitno vodila skupina skrivnih zarotnikov, povezanih z mednarodnimi kriminalci. Ko so zaroto odkrili mediji, pa so Reagan, George Bush in vrsta najvidnejših vladnih uradnikov lagali parlamentu. Kakšne bodo posledice ameriških škandalov? Ronald Reagan, ki mu menda tudi v resnici peša spomin, bo še naprej mirno živel na svojem ranču. Javnost mu je bila vedno bolj prizanesljiva kot drugim predsednikom. Admirala Inmana šele zdaj čaka pravo brskanje po preteklosti, saj je razjezil tudi prej naklonjene novinarje. Predsednik Clinton pa ho imel težave z iskanjem novega obrambnega ministra, z afero VVhitevvater -in z zunanjo politiko, ki jo bo sredi najnovejše afera-ške vročice se težje definiral in izvajal. Barbara Kramžar Bobby Inman in Bill Clinton (Telefoto: AP) Streli na letali s pomočjo Nemčijo ustavilo polete V Sarajevu je bilo mirneje SARAJEVO, ŽENEVA -Srbsko obstreljevanje Sarajeva se je nadaljevalo tudi v sredo. Predstavnik OZN Aikman je še povedal, da so srbske enote napadale tudi Olovo in Gra-dačac. V Sarajevu je bila ubita ena oseba, 24 pa jih je bilo ranjenih. Bosanska armada pa je priznala, da je v bojih za severni sarajevski hrib Žuč padlo osem njenih vojakov. Visoki komisariat ZN za begunce je sporočil, da so konvoji s človekoljubno pomočjo v torek ven- darle prispeli v osrednjo Bosno. Konvoje so namreč že od minule sobote zadrževali lokalni prebivalci, ki so konovje ponekod celo ropali. V bližini Sarajeva pa je nekdo streljal na ameriško letalo, ki prevaža človekoljubno pomoč. Letalo sta zadela dva izstrelka, vendar je kljub temu varno pristalo v Splitu. Ker so v sredo streljali tudi na nemško letalo s človekoljubno pomočjo, je Nemčija sklenila ustaviti človekoljubne polete za Bosno. (Agencije) Sarajevčani so že navajeni stati v vrsti (Telefoto: AP) _______BLIŽNJI VZHOD_______ Pogajanja o nadzoru nad mejami bodo na Norveškem TABA - Vprašanje nadzora nad zunanjimi mejami Se vedno ostaja nerešeno, so po pogajanjih v Tahi izjavili predstavniki Izraela in PLO. »Na najvisji ravni se bo treba dogovoriti, kdo in kako bo nadziral mejne prehode,« so dejali pogajalci v tem egiptovskem letovišču. Prva priložnost za pogovore na najvišji ravni bo že v soboto v Oslu, ko se bosta najverjetneje sestala izraelski zunanji minister Simon Peres in voditelj PLO Jaser Arafat, ki se bosta udeležila pogreba norveškega zunanjega ministra Johana Joer-gena Holsta. 56- letni Holst, ki je bil eden glavnih posrednikov med Izraelom in PLO pred sklenitvijo zgodovinskega sporazuma, je umrl prejšnji torek zaradi srčne kapi. Holstovega pogreba in pogovorov o uresničevanju sporazuma na Bližnjem vzhodu se bo udeležil tudi ameriški državni se- kretar VVarren Christopher. V Izraelu si prizadevajo ublažiti posledice izjave izraelskega premiera Jicaka Rabina, ki so razburile sosednjo Sirijo. Rabin je namreč predlagal, da bi o vračanju Golanske planote Siriji izvedli referendum, vendar v Jeruzalemu poudarjajo, da naj bi se to zgodilo Sele po sklenitvi mirovnega sporazuma s Sirijo. Medtem so izraelska letala že drugič v tem letu napadla položaje islamskih skrajnežev na jugu Libanona in pri tem ranila tri gverilce. Nasilje se je nadaljevalo tudi na zasedenih ozemljih. Izraelski vojaki, ki so jih v Ramallahu napadli palestinski skrajneži, so ubili enega Palestinca. To je že 55. palestinska žrtev po podpisu zgodovinskega sporazuma med Izraelom in PLO septembra lani v Wa-' shingtonu, žrtev med Izraelci pa je 24. (Agencije) Palestinec zažiga izraelsko zastavo (Telefoto: AP) SLOVENSKI PROGRAMI 6 - SLOVENIJA 1 M.Bralec: Kroki, veliki krokodil, posnetek gledališke predstave Naša pesem '93: APZ Tone Tomšič, 3. oddaja Sola podjetništva, 6/8 del izobraževalne serije R&R, znanstvena oddaja Po domače Poročila Studio City, ponovitev Svet poroča, ponovitev Osmi dan, ponovitev Porabski utrinki, oddaja madžarske TV TV dnevnik 1 Ziv žav Regionalni studio Maribor Lingo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Četrtkove posebnosti: Mr. Bean in Les Freres Taquins Tednik TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova Hiša naprodaj, 15/21 del ameriške nanizanke Moja mala nimfomanka Igrajo: Philip Charles MacKenzie, Alison LaPlaca, Danny Gans, Ellen DeGeneris, Mary Page Keller, Nick Tate. Tekmeci Sherlocka Holmesa, 19/26 del angleške, nanizanke 6 " SLOVENIJA 2 Video strani Kinoteka - James Cagney: Plesna parada, ameriški čb film, 1933 Revija razkošnih glasbenih točk Sova, ponovitev Burleske Charlieja Chaplina, 8. epizoda am. čb nanizanke Tekmeci Sherlocka Holmesa, 18/26 del angleške nanizanke Raztresena smetana družbe Že veste Poslovna borza Dnevnik 2 Habsburžani: Zgodovina neke evropske rodbine, 2/4 del av-strijsko-nemške dokumentarne nadaljevanke Umetniški večer: Velika obdobja evropske umetnosti: Romanika, 4. del nemške nadaljevanke Ves svet je oder, 13., zadnji del angl. dokumentarne serije EP v umetnostnem drsanju: Moški, posn. iz Koebenhavna Video strani KANAL A MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini CMT A-Shop Luč svetlobe, ponovitev 83. dela ameriške nanizanke A-Shop Verdi, 4. del italijanske nadaljevanke Video strani A-Shop Ustava, 5. del ameriške serije o državni ureditvi Luč svetlobe, 84. del ameriške nadaljevanke Rock starine, ponovitev 49. oddaje Risanke A-Shop CMT Risanke Poročila Megla, ameriška grozljivka, 1980 Igrajo: Adrienne Barbeau, Hal Holbrook, Jamie Lee Curtis, Janet Leigh, John Houseman, Tommy Atkins in drugi; režija John Carpenter. Rock starine, 50. oddaja Nocojšnje rock starine so posvečene legendi rock'n'rolla Elvisu Presleyu. Poročila Verdi, 4. del italijanske nadaljevanke A-Shop CMT Video strani S KOPER Slovenski program mmiF KOROŠKA 19.30 Čas v sliki i i RAI 1 Jutranja odd. Unomatti-na, vmes dnevnik, 7.35 gospodarstvo Dnevnik in nan. Cuori senza eta, 10.00 dnevnik* Film: Zum Zum Zum 2, vmes (11.00) dnevnik Risanke: Calimero Nan.: Nancy, Sonny & C. Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik in Tri minute Mladinski variete: Uno p er tutti, vmes kviz, risanke, nanizanke, aktualnosti, zanimivosti Mikrofon je Big! Big News Risanke: Cartoonbig! Mikrofon je Big! Danes v Parlamentu Dnevnik, snežne razmere Nan.: Ai confini delPal-dila, 19.00 Don Fumino Vreme, dnevnik, šport Film: Lui e peggio di me (kom., It. ’84, i. A. Celen-tano, R. Pozzetto) Dnevnik Film: La donna esplosiva (kom., ZDA ’85, i. Kelly Le Brock, Bill Paxton) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok.: Vietnam in Kambodža Film: 84 Charlie Mopic RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave Male in velike zgodbe Nan.: Lassie Jutranji dnevnik 2 Nad.: Quando si ama Aktualna odd.: Detto tra noi-Kronike v živo Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara I suoi primi 40 anni Kronike v živo: Detto tra noi Dnevnik, Iz Parlamenta Pogum življenja Športne vesti In viaggio con Sereno va-riabile Vreme, dnevnik, šport Variete: Ventieventi Film: 11 beneficio del dubbio. (dram., ZDA '92, r. J. Haap, i. D. Suther-land, Amy Irving) Variete: Indietro tutta! Dnevnik in vreme Košarka: EP klubov EP v umetnostnem drsanju Vreme in kino Variete: Videocomic RAI 3 Jutranja oddaja Kulturni dnevnik Tortu-ga, od 9.00 dalje DSE SP v biatlonu Dnevnik 3 iz Milana Parlato semplice Dok.: Reims Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Figaro qua, Figaro la Sola in kultura v Italiji Šport: SP v biatlonu, 16.10 hokej na kotalkah, 16.40 hokej na ledu, 17.20 Derby Nan.: Vita da strega Dok.: Geo Šport, Insieme, vreme Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, Blob, Una cartolina Aktualno: 11 rosso e il ne-ro (vodi M. Santoro) Dnevnik Sort: E’ quasigol Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario RETE 4 Sl Koper DtD Hrvaška 1 Nanizanke, 8.30 nad. Piccola Cenerentola, 9.00 A nima persa, 9.30 dnevnik Nad.: Soledad, Febbre d’amore, 11.30 Maddale-na, 12.30 Celeste, 13.00 Sentieri, 14.30 Primo amore, 15.00 Principessa, 16.00 Camilla, vmes (11.55,13.30) dnevnik Kviz: La verita (vodi Marco Balestri). 17.30 dnevnik Rubrika o lepoti Aktualno: Funari News, 19.00 dnevnik Nad.: Micaela (i. Jeannet-te Rodriguez) Film: Silverado (vestern, ZDA '85, i. Kevin Kine), vmes (23.30) dnevnik Radio Londra Pregled tiska Nan.: Lou Grant ITAUA 1 0.30 S TELE 4 MONTECARLO TV novice »Rotocalcri Nostrano« Svet danes: Slovenija v letu 1993 Slovenski program: Primorski forum Primorska poslovno Primorska kronika TV dnevnik Čarobna svetilka, otroški program »Meridiani«, aktualna tema Achtung Baby!, kulturna oddaja TV dnevnik Slovenski program: TV Poper, kabaretno-sati-rična oddaja, pon. Ex Libris: Šestdeseta leta @ CANALE5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Kviz: Sarš vero? Aktualno: Agenzia matri-moniale Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (E. Greggio, Ric) Film: Scuola di polizia 3 - Tutto da rifare (kom., ZDA '86, i. Steve Gutten-berg, David Graf, Bubba Smith) Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 MMP Avstrija 1 Otroški variete 3 Nanizanke Odprti studio Aktualno: Tu Italija Otroški variete Odprti studio Aktualno: Luogo comune Variete: Non e la RAI Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Agli ordini papa Šport studio Nan.: SuperVickky, 18.30 Bayside School, 19.00 II principe di Bel Air Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills chi d’estate Variete: Yogurt Luogo comune, Sgarbi quotidiani Šport studio Nan.: Starsky & Hutch Čas v sliki Pri Huxtablovih Smrtonosna kupčija, amer. tv film Glasbena skrinja Čas v sliki Družinske vezi Ladja zaljubljencev Bill Body - Nori svet športa Otroški program: Captain Planet Black, Serija Čez galaksijo in potem na levo Baywatch - Kopališki mojstri iz Malibuja Znanost Čas v sliki Hribovski zdravnik, 6. del Pogledi od strani Liebling Kreuzberg, serija Veliki Waldo Pepper, amer. pustol. film Čas v sliki Nesreča, angl. film, 1966 Igrajo: Michael York, Dirk Bogarde, Jacqueline Sassard in drugi; režija Joseph Losey. Poročila Gio- EIMP Avstrija 2 19.30, 22.45 Dogodki in odmevi Film: Lo sceriffo del Sud | Gospodarstvo 19.30, 22.30 Dnevnik Umetnostno drsanje Variete: Tappeto volante EP v umetnostnem drsanju Film: Professione mam-ma (kom., i. M. Jobert) Tisoč mojstrovin EP v umetnostnem drsanju; pari, prosti program Lipova ulica, serija V orlovi deželi, 2. del: V boju z divjino Zveneča Avstrija: Glasbeni sprehod po treh zveznih deželah: Salzburškem, Štajerski in Koroški. Ras Muhammed - Greben v Rdečem morju Pri Huxtablovih: Divja zabava Made in Austria, kviz Regionalna poročila Kultura Domače reportaže Kuharski mojstri Kabaret Novosti iz sveta filma Večerni studio EP v umetnostnem drsanju: Moški, prosto Nočni studio Dobro jutro Poročila Šolski spored , Rojstvo Evrope, 6/7 de dokumentarne serije Obdobja svetovne knjiž6" vnosti: Zlati vek rimske književnosti Tečaj francoskega jezika, 4/7 del Knjige, knjige... Narnijske kronike, 14/1 del angleške nanizanke Poročila . Divja vrtnica, 9/199 del mehiške nadaljevanke King Kong živi, amer-film,1986 Igrajo: Linda Hamilton, Brian Kerwin, Peter Em' ot in drugi; režija John Guillermin. . Bagdad Cafe, 7/15 de am. humor, nanizanke Monofon Učimo se o Hrvaški: Hrvaška književnost med evropskimi, 2/13 del Poročila Domače živali Družinski magazin Hrvaška danes Poročila Kolo sreče , Santa Barbara, 615. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Iz strankarskega življenja Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Poročila Poslovni klub Večer ob glasbi Slika na sliko Poročila v nemščini Hrvaška 2 M TV-koledar Q Narnijske kronike, pon-14/18 dela angl. naniz. Skrivnosti, am. serija Tiha zarota, pon. 3/4 dela Koebenhavn: EP v umetnostnem drsanju: Pari, prosti program Pokal evropskih prvakov v odbojki: Mladost-Halkbank Dnevnik Jackie Thomas Show, 12/17 del amer. humor-serije Največji zločini in procesi 20. stoletja, 8/26 del dokum. serije Tiha zarota, 4., zadnji del nadaljevanke Plymouthska pustolovščina, amer. film Video strani (mG) Madžarska Vaška TV Sončni vzhod Čez dan Riviera, serija Moselbriiška zgodba, koprodukcijska serija Igra Opoldanski zvon Dnevnik Nacionalna zakladnica: Koszeško hribovje Telešport Stoletnica Nobelove nagrade, 3. del dokumentarne serije Spored za otroke Stavimo! Otroški kotiček Dnevnik Sosedje, 176. del serije Novi muhasti letni časi, zabavni magazin Madžarska polpreteklost, 11. del serije EP v umetnostnem drsa-, nju: Moški, prosto Dnevnik BBC TV SPORED Četrtek, 20. januarja 1994 TV SLOVENIJA 2 20.05 HABSBURŽANI, Križ in polmesec Obdobje med leti 1558 in 1740, od smrti Karla V. zofietto vladavine Marije Terezije, sta zazna-/ dva ve,*° konflikta: boj za premoč u F~ krščanskimi princi ter bitke, ki so jih katoliški m^>,uržani izvojevali proti napredujočim otomanskim Turkom. Ponsfc/ Habsburžani so imeli številna posestva, str« / Z !mela pravico do prestola samo av-niiii veia roclbine. Konec 16. stoletja je v Spa-niaVa. FiliP II- Varovanje meja imperija je po nrt,wOW smrt' Prevzel Rudolf II. Slednji je znan ii~aYsem k°t skrivnostni ljubitelj in pokrovitelj 7,-n^ •sff' ° nesposoben vladar. Kmalu ga je 7nr?eMJal Motth,os- a zamenjava je prišla prepo-, i' Na obzorju se je že napovedovala vojna, ki **krn,.u zatem zajela Evropo. V spore med kr-ansktmi in katoliškimi princi je bilo vmešanih več držav. d 1616 do 1648 je divjala tridesetletna voj-«, 1. sklenitvi miru je v habsburški monarhiji na-IZIa,z v bar°ku, Dunaj pa je postal bleščeča Prestolnica cesarstva. .? a 1638 pa je prišla huda nevarnost z vzhoda, 'madžarski se je bližala sultanova vojska in več esecev oblegala Dunaj. Nemško-poljska voj-a je končno osvobodila prestolnico, toda voj-deseitet'l KANAL A 20.30 MEGLA, ameriška grozljivka kalifornijsko obmorsko mestece praznuje stoto obletnico. Vendar se izkaže, da ta dan ni tako Prazničen, kot bi moral biti. Pred sto leti se je namreč zgodilo nekaj strašnega. V gosti megli je šest meščanov zvabilo ladjo z gobavci v napačne vode, da bi se polastili njihovega bogastva. Čez sto let se je ponovno spustila gosta megla in po morju križari potopljena ladja. Duhovi mrtvih mornarjev se meščanom kruto maščujejo za svojo usodo. Film je režiral John Carpenter, igrajo: Adri-enne Barbeau, Jamie Lee Curtis in drugi. TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.05 Velika obdobja evropske umetnosti Umetniški večer Rojstvo romanike sega v čas vladavine Ka-rolingov. Z obnavljanjem rimskega imperija in oživljanjem antike je naznanil cesar Karel Veliki novo dobo "Karolinško renesanso", ki je predstavljala začetek evropske srednjeveške kulture. Ne le cesar in njegov imperij, tudi samostani in duh meništva so pogojevali duhovni razvoj sveta v zgodnjem srednjem veku, krščansko umetnost in kulturo. V skriptorijih samostanov so nastajali dragoceni spisi s svetimi besedili, ki so se odlikovali ne le po lepi pisavi, ampak tudi po bogati poslikavi. Zlasti lepo so bile ornamenti-rane velike začetnice, z dragocenim okrasjem iz zlata pa umetniško izdelane platnice. Nekatere izmed najlepših Otonovih knjig in rokopisov, ki so zdaj v lasti Bavarske državne knjižnice, kažejo pomembnost okraševanja knjig v obdobju roma nike. Kreatorji romanske umetnosti so bili samostani benediktinskega reda. Arhitektura, slikarstvo, kiparstvo, zlatarska umetnost - v tem času je vse težilo k enemu samemu cilju: sluziti cerkvi. Tudi pokroviteljstvo cesarja je bilo čisto sveto. Cesar se je uvel javljal z gradnjo velikih cerkva in ne gradov. Pri gradnji vladarskih katedral in škofij je romanska arhitektura razvila novo dimenzijo. Ogromna katedrala v Speyerju je bila prva bazilika na zahodu, ki je imela križni obok. Film predstavlja tudi francoske romarske cerkve vzdolž romarske poti v Santiago de Compostela, kjer je bil odkrit grob Sv. Jakoba in prav to odkritje predstavlja epohalni dogodek zgodnjega srednjega veka. Najbolj masovna gibanja je vodila cerkev. Bogastvo samostanov in pomen romanj je cerkev reflektirala v arhitekturi in portal-nem kiparstvu, oboje pa je ovekovečeno v kamnu romanske bazilike. ittii TNT 01.15 THE VVAGONS ROLL AT NIGHT, ameriški film, 1941 ,/"Z> Zgodba se odvija v cirkusu, kjer se krotilec zveri zaljubi v sestro cirkuškega direktorja. Direktor pa ne odobrava sestrinega ljubezenskega razmerja, zato se odloči in krotilca pošlje v skoraj gotovo smrt. Vendar se v zadnjem trenutku premisli in ga skuša rešiti. Pri tem pa žrtvuje lastno življenje, da reši njega. Film je parafraza celovečerca Kid Galahad iz leta 1937, ki se je zgledoval po Hawksovem filmu Tiger Shark iz leta 1932. Podobno zgodbo je posnel tudi Phil Karlson leta 1962 z Elvisom Presleyem (Kid Galahad). Film je leta 1941 režirat Ray Enright, igrajo pa: Humphrey Bogart (na sliki) Sylvia Sidney, Eddie Albert, Joan Leslie in drugi. MUSIČ TELEVISION 07.00 Avvake on the Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Greotest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coco Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 The Soul; 18.30 Musič Non Stop; 20.00 Seattle Special; 21.30 Pulse With Svvatch; 22.00 Greotest Hits; 23.00 Ponovitve; 00,00 Partyzone SKVONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphaei; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Barnaby Jones; 15.00 Hollywoodčanke, 1. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 Paradise Beach; 20.00 Rescue; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 21, Jump Street; 22.00 Zakon v Los Angelesu; 23.00 Star Trek; 00.00 Nedotakljivi PRO 7 05.35 Serije, ponovitve; 10.40 Tisoč milj prahu; 11.40 Roseanne; 12.10 Pri Huxtablovih; 12.50 Perry Mason in trmoglavka, pon. am. tv kriminalke; 14.30 Hardcastle & McCormick; 16.30 Risanke; 18.25 Vse čisto normalno; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Črna vdova, am. film; 22.15 Cherry 2000, am. zf film;00.00 Poročila;00.10T.J. Hooker PREMIERE 07.00 Romeo; 08.00 Bad Fellows, am. film; 10.10 Ljubimca s Pont Neufa, franc, film; 14.30 Hrestač, kanad. risanka; 15.40 ZmeSana noč čarovnic, am. fantaz. komedija; 17.15 The Player, am. satira; 19.15 Kino 93: 20.15 Sanje brez konca, am. film; 21.45 Valmont, franc.-angl, film; 00,00 David Letterman Late Show SATI 09.05 Ponovitve serij; 13.00 Ladja zaljubljencev; 14.00 Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.05 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 VVolfov revir, 18. del; 21.15 Schreinemakersova v živo; 23.15 Morski pes, amer.-meh, film; 00.55 Ponovitve EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Eurofun, magazin; 09.30 Biatlon; 13.00 Motorji, magazin; 14.00 EP v umetnostnem drsanju, prenos; 17.00 Hokej, NHL, magazin; 18.00 Euroski, magazin; 19.00 EP v umetnostnem drsanju, prenos iz Koebenhavna; 22.30 Nogomet, kvalifikacije za SP 94-pregled; 00.00 Košarka, pokal državnih prvakov: Real Madrid-Maes Pils Mechlen; 01.00 Športna poročila 09.10 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Čas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Družinske vezi; 18.00 Paradise Beach; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Oprosti mi; 21.15 Zastrupljevalec, am. tv kriminalka; 23.10Gottschalk; 00.00 Poročila RTL2 05.50-17.50 Ponovitve serij; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Hulk, serija; 20.00 Poročila; 20.15 Kavboj s 300 konjskimi močmi, am. film; 21.55 Poročila; 22.05 Notranji glasovi, 1/2 del am. psih.drame; 00.00 Twin Peaks SKY MOVIES 17.00 Finders Keepers; 19.00 WC Fields & Me; 21.00 The Fisher King; 23.20 Hurricane Smith MOVIE CHANNEL 16.50 A VValtz Through The Hills; 19.00 Crazy In Love; 21.00 Grand Isle; 23.00 Pump Up The Vo-lume FILMNET + 12.00 Far From The Madding Crovvd; 16.00 K-1V; 18.00 Lena's Holiday, am. komedija; 20.00 Prince Of Tides; 22.10 Blood And Concrete SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 On The Air; 20.00 Zdaj; 21.00 Shovvca-se; 22.00 Poročila; 22.30 Medla TV; 22.50 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show CNN 05.00-22.00 VVorid News; 06.30 MoneyUne; 10.30 VVorld Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King U-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorid Business To-day; 20.00 International Hour; 22.00 VVorid Business Today Update; 22.30 Showbiz Today Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, rojaki; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21,05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 10.35 Kompas holidays turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Zavrtite uganite; 22.20 Rock Underground. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12,00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Božanska komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Caruso; 16.45 Radijska univerza; 18.05 Zunajepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.35 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30. 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.45 Od otroštva do mladosti; 10.30 Primorski val; 11.30 HI adno-toplo-vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Mladim poslušalcem; 17.15 Primorski boben; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.30 -23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 8.40 Igrajte z nami; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Govorimo o medicini; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 The magic bus; 16.00 Modri val ; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.15 Napoved; 7.45 Slov. novice; 9.25 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.55 Odgovori; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarska oddaja; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.00 Cankarjev don se predstavi; 16.25 Nagradna uganka; 17.55 Špeckahla; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Medžik. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 16.20 Uspehi in problemi carine; 18.20 Musič Machine; 18.50 Radio jutri, koristne informacije; 19.20 Študentski program RK. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 1210 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gor-co; 13.10 Poštni predal; 121; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki; 20.00 Kulturno-umetniški program; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Študent 11.00 Vžig; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 OF; 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Joculator; 18.00 Borzni parket; 19.00 Tolpa bu-mov: Mitja Vrhovnik-Sm-rekar; 20.00 Bližnja srečanja z vojno v Bosni in Hercegovini; 22.30 Vaš omiljeni DJ Jure. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Po poteh naših izseljencev; 8.40 Revival; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta kniga: Spomini na Rainerja M, Rilkeja (prlp. Mira Sardoč); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Revija ZCPZ; MePZ Jacobus Gallus; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Slovenska lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Rock balade; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna -Žila. Dosežki in načrti Hermes Plus d. d. LJUBLJANA - Včeraj je na novinarski konferenci vodstvo podjetja Hermes Plus predstavilo svoje poslovne rezultate v letu 1993, poslovno strategijo za tekoCe leto in napovedalo predstavitev novih izdelkov v svetu uveljavljenega podjetja Hevvlett Packard, ki bo predvidoma 1. in 2. februarja letos v Ljubljani. Podjetje Hermes Plus je končalo poslovno leto zelo uspešno, saj je doseglo kar 26-odstotno rast prometa v primerjavi s prejšnjim letom. Na konkurenčno precej zahtevnem slovenskem trgu mu je uspelo ustvariti za veC kot 12 milijonov ameriških dolarjev prometa, kar je vsekakor ugoden dosežek. »Vsak zaposleni je ustvaril za več kot 206.000 dolarjev prometa,« je med drugim povedal Slavko despotovič, generalni direktor podjetja. Kot je znano, podjetje Hermes Plus zastopa in posreduje naročnikom računalniško in periferno opremo ter merilno, analitsko in medicinsko tehniko, ki jo proizvaja Hevvlett Packard, na slovenskem, hrvaškem in makedonskem trgu. Predstavniki Hermes Plusa so napovedali predstavitev nove računalniške opreme Hevvlett Packard. Svetovna premiera teh izdelkov je bila 17. januarja letos v Amsterdamu, samo dva tedna po tem dogodku pa bodo ti izdelki promovirani tudi v Ljubljani, kar zagotovo umešča slovenski trg v Pa-ckardovo poslovno strategijo, »V Hermes Plusu se zavedamo, da bomo lahko le z znanjem dosegli vse cilje, ki smo si jih zastavili,« je poudaril direktor Slavko Despotovič. Samo v letu 1992 je podjetje v izobraževanje zaposlenih vložilo 200.000 ameriških dolarjev. Kakovostno znanje omogoča vsem zaposlenim tesnejšo usmerjenost h kupcem, kar pomeni, da jim lahko nudijo poleg same prodaje tudi zanesljivo vzdrževanje opreme, mnoge rešitve na ključ, računalniško komuniciranje in nadzor nad omrežji z dokaj kratkimi dobavnimi roki in majhno izgubo časa s popravili. »Organizirali smo tudi 33 izobraževalnih tečajev za kupce v svojem lastnem izobraževalnem četni,« je še povedal Despotovič, »kar je zagotovo posledica sprememb slovenskega trga, ki postaja vse zahtevnejši«. Kot pravi Veljko Gobec, komercialni direktor podjetja Hermes Plus, so leta 1993 močno spodbujali rast mreže poslovnih partnerjev - tako na področju računalniških sistemov kot tudi na področju medicinske opreme, merilne tehnike in naprav za analizo organskih spojin. Kaze namreč, da bo v bližnji prihodnosti tudi od razvoja mreže partnerjev odvisna rast prodaje in uspešnost celotnega podjetja. Povezanost z informacijskim sistemom Hevvlett Packard, z njegovo zasnovo tržnih strategij in posameznih akcij, in ne nazadnje tudi njegovo 18-odstotno solastništvo pri podjetju Hermes Plus -vse to omogoča 63-članskemu slovenskemu podjetju zavidljivo konkurenčno ostrino, ki je neogibna za ohranjanje in izboljšanje njegovega položaja na trgu. Pričujoči uspeh je nemara povezan tudi z dejstvom, da je slovensko podjetje leta 1992 več kot 90 odstotkov ustvarjenega dobička reinvestiralo nazaj v svoje podjetje, in drugimi poslovnimi potezami. (HP) G E RO NTO LOGU A / KAKO RAZVOZLATI STAROSTNO MOŽGANSKO MOTNJOjL^ »Alzheimer!« Če imajo raziskovalci prav, bi lahko z zdravilom, ki bi oponašalo 1 ApoE3, zdravili k tej bolezni nagnjene ljudi z genom za ApoE4 V razvitem svetu je Alzheimerjeva bolezen -možganska motnja, ki tako zelo oslabi mnoge življenjske funkcije - kot vzrok smrti takoj za srčnimi obolenji, rakom in kapjo. Uspešno zdravljenje te bolezni bi prineslo ogromne koristi. V zadnjih letih so tovarne zdravil vložile v tovrstne raziskave milijone dolarjev. Največje pozornosti so deležni tako-imenovane beta-amiloi-dne beljakovine, ki se v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo nalagajo v nekakšne obloge. Nedavno so znanstveniki iz Severne Karoline našli odgovor na vpraša- nje, ali so te beljakovine upravičeno v ospredju prizadevanj, da bi odkrili zdravilo zoper to bolezen. VVarren Strittmatter in Allen Roses z Univerze Duke sta svojo teorijo opisala v začetku novembra na simpoziju v VVashingtonu, ki ga je podprl ameriški Državni inštitut za starejše. Ameriška razikovalca sta se pri svojem delu osredotočila na degenerirano inačico beljakovine z imenom apoliprotein E (ApoE) in na skupke vlaknastih beljakovin, ki se nabirajo v nevronih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Mnogi nevrologi menijo, da so ti skupki - znani tudi kot ne- vrofibrilarni vozli - povezani z delovanjem možganskih celic. Ameriško Alzenhei-merjevo društvo je že začelo z lobiranjem v Kongresu za 100 milijonov dolarjev, da bi lahko začeli z diagnostičnimi testi in zdravljenjem, ki bi temeljilo na teh spoznanjih. Raziskovalna skupina z Univerze Duke je le tri mesece pred omenjenim simpozijem poročala o prvih epidemioloških dokazih, ki povezujejo verjetnost za Alzheimerjevo bolezen z variacijami gena apolipro-teina E. Ta beljakovina prenaša holesterol po krvnem obtoku, vpletena pa je tudi v srčna obole- nja. Ameriški raziskovalci so odkrili, da je pri ljudeh z dvema genoma za inaCico z imenom ApoE4 po petinšestdesetem letu Alzheimejeva bolezen osemkrat pogostejša kot običajno. To povezavo je potrdilo kakih dvajset raziskovalnih skupin s celega sveta. »O tem, kako močno sta pojava povezana, se seveda lahko pogovarjamo. NihCe pa veC ne dvomi, da gre za pomembno odvisnost,« pravi Zaven Khachaturi-an, direktor Urada za Alzheimerjevo bolezen pri Državnem inštitutu za starejše. Znanstvenika z Univerze Duke sta spozna- nja o apoliproteinih p0^ vezala z nastankom n® vrofibrilarnih vozlov' Strittmatterjeva skupin3 je v svojem laboratoriji* v Durhamu odkrila, 3 se nek drug lipoprotein, ApoE3, z lahkoto veže z beljakovino z imenon tau, ki je ena od sestavin nevrofibrilarnih vozlov-Raziskovalci so mnenj3’ da je ApoE3 zdrava m3^ Cica beljakovine, ki n3 vadno preprečuje nasta nek vozlov. ApoE4 se ne veže z beljakovino tau. Običajna vloga belja kovine tau je, da sode^ i luje pri oblikovanju ka pilar, ki po živčnih celi c ah prenašajo hranljiv® snovi. V nevrofibrilar nih vozlih pa se prot®* ni tau nakopičijo. Stri tmatter in Roses sta Pr® pricana, da beljakovin3 tau za normalno delova nje nujno potrebuje ) apoliprotein E3: ta na] | bi se - tako pravita ame riška znanstvenika - ve zal na prosto plavajoče beljakovine tau in s tem preprečil nastajanje skupkov. . | Ker ApoE4 ne reagira s proteinom tau, ni za oblikovanje vozlov nobenih preprek. Ce imajo raziskovalci prav, bi lahko z zdravilom, ki bi oponašalo ApoE3, zdravili k bolezni nagnjene ljudi z genom 23 ApoE4. Nova teorija odpira mnoga vprašanja, je P°" vedal Khachaturian. Zakaj, denimo, se pri maloštevilni skupini ljudi z genom za ApoE3 Alzheimerjeva bolezen razvije, pri nekaterih, ki podedujejo gen za ApoE4, pa ne? Karen Schmidt -PrZ- Ključ za demenco: v večini raziskav Alzheimerjeve bolezni so se znanstveniki osredotočali na amiloidne obloge (svetlejše področje na levi strani slike); nekateri raziskovalci pa menijo, da bi bilo potrebno raziskati nevrofibrilame vozlje DEMOGRAFIJA 2000 (3) / KOLIKO LJUDI LAHKO PREHRANI ZEMLJA? Izčrpano kmetijstvo v razvijajočih se deželah Ljudje gozdove krčijo iz veC vzrokov; v Costa Rici zaradi pašne živine za izvoz, v Afriki in Aziji za lesno industrijo. Največ ga posekajo za drva, ki jih kar 70 odstotkov vseh prebivalcev v tretjem svetu porabi za kuhanje in ogrevanje. Po podatkih svetovne organizacije FAO, so v tropskih deželah že leta 1987 porabili 1, 7 milijard kubičnih metorv lesa, od tega so ga 86 odstotkov pokurili. Rast prebivalstva je po podatkih Združenih narodov vzrok, da na Zemlji izkrčijo kar 79 odstotkov vsega gozda. Erozije tal, ki zaradi tega nastanejo, pa odnesejo po svetu še 25 milijard ton rodovitnih tal. Večji del pašnih in gozdnih povr- šin je v deželah v razvoju že degradiran zaradi brezskrbnega in slabega gospodarjenja in zgrešene izvozne usmerjenosti. Kljub temu pa ne bi bilo potrebno, da danes strada, po štetju Združenih narodov, že 780 milijonov ljudi. Vojne ali le nesposobni birokrati pogosto ovirajo preskrbo celp v tistih deželah, ki so še dovolj rodovitne. Škodljivci in bolezni uničijo na prevoznih poteh znatne količine proizvedenih živil. V Afriki in Indiji pospravijo skoraj tretjino žita podgane. Svetovno agrarno gospodarstvo bi dodatno še lahko prehranjevalo nekaj milijard ljudi, toda zadosti hrane je problem prerazdelitve, saj hrane manjka prav tam, kjer se lju- dje podvojujejo ali celo potrojujejo. Prebivalstvo bo napredek v poljedelstvu, ki obstaja tudi v razvijajočih se deželah, s svojo rastjo zopet izčrpalo. Afrika je tekmo že izgubila, saj se ljudje tam povečujejo hitreje kot pridelek. Čeprav je Kitajska največji svetovni proizvajalec žita, pa se pridelek žita na osebo manjša, zaradi prevelikega števila Kitajcev. »Tehnično gledano,« zagotavlja študija Club of Rome, je svetovno prebivalstvo možno prehranjevati tudi v prihodnje, »Ce obravnavamo poljedelstvo izolirano. V resnici pa zaradi delovanja številnih dejavnikov, tega ne moremo opazovati ločeno od svetovne problematike. Voda je eden izmed takšnih faktorjev. Kljub temu, da je vode na svetu dovolj, pa je manjka prav tam, kjer bi jo nujno potrebovali. V polovici vseh površin je blago, ki primanjkuje in v prenekate-rem kraju ne bi zraslo ničesar, Ce ne bi bilo umetnega namakanja. V letih 1950-1980 se je umetno namakanje površin na svetu podvojilo predvsem tam, kjer je bilo najveCje število rojstev. »Zato obstaja bojazen, da se bo sposobnost posameznih dežel za lastno preskrbo hrane zmanjšala, saj te dežele ležijo prav tam, kjer je vode iz leta v leto manj,« pravi hidrolog in svetovalec pri Združenih narodih, Malin Franklin. (E. M.) (Nadaljevanje prihodnjič) S prebivalstvom bodo eksplodirala tudi mnoga mesta in urbana okolja Strokovnjaki ocenjujejo, da se bodo tja preselili mnogi, ki na deželi nimajo več perspektive za življenje. Ob menjavi stoletja bo 13 do 20 največjih mest prav v tretjem svetu. Ker taksnih monstroznih skupnosti ne bo mogoče oskrbovati, se bodo zadušile zaradi lastne rasti. Zaradi tega bo onesnaževanje zraka in voda vedno večje, kopičile pa se bodo tudi gore odpadkov. Prišlo bo do urbanih katastrof, saj bodo taksna mesta obvladovala nasilje, kriminal ter gospodarski, socialni in psihološki pritiski. Eksplozivno naraščanje mestne populacije ho zahtevalo tudi do- datna delovna mesta, ki pa si jih ob predvidljivih odosih ni mogoče predstavljati. Kritični sodobniki zato svarijo, da si bo človeštvo moralo kar se da hitro poiskati rešilne vzorce reda, ki Se imajo prihodnost v spremenjenih ekoloških in socialnih razmerah. Seveda pa bo potreben tudi čas zato, da bodo skupnosti narodov našle tudi skupne rešitve, kako spremeniti svojo nemarno ravnanje z Zemljo. Ra-pidno razmnoževanje bo povzročilo konfliktno stanje in dialogu o ustreznih konceptih preti, da bo propadel, Se preden bo stekel. Namesto tega pa lahko pričaku- jemo, da bodo v razvijajočih se deželah in njihovih kulturnih prostorih nastajali novi sovražniki, ki bodo ločili kontinente drug od drugega. »Zelo tesno skupno življenje ljudi povečuje negotovost in zahteva od družbe veliko sposobnost vzdrževanja socialnega reda; zato pa je tendenca prene-katere vlade, da politično stabilnost ohranja z vojaškimi varnostnimi sistemi in obliko vladavine, vedno večja. Pritisk prebivalstva, neenake možnosti, tiranija in zatiranje, lahko povzroči izseljevanja na sever in zahod, ki ga ne bo možno zajeziti,« svari študij3 Club of Rome. GLEDALIŠČA Lslovenija HjfiUMA VIKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 tek 28 i=n ° S® v f6^0,26' januarja, ob isti uri. V pi stava ti? ar,a'Lob 18' uri: Aishil - ORESTEJA. Pre< deli°. 30. j^ob 17. ŠT1*' ^ 18'™ ™ " “ D^fnS^G’teL: 061/221-511 ^®arVSo^aWp^ri 5&!SntS:&Feyta DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511 KOStrm" ,anuaria' ob 20. uri: D. Z. Frev - KRI t 20.ud:M.S-“jttt;z?£°' ^ C vSk S21G; ‘eL: b.6^7 231-950 STAP • Januarja, ob 16.30: Čajkovski - HRJ 19 o EVen J? konto- v soboto, 22. januarja, c iauZs k1?65 Blzet - CARMEN. V ponedeljek, 2 J®uar,a, ob 15. uri: Strauss ml. - NETOPIR. Ra: ^GL, tel.: 061/210-852 ROrrivra’?^3’ ob la30: Ivan Cankar - ZA za izven in konto. V petek, 2 POTNIKA 19-30v; A' Miber,- SMRT TRGO' «Ud„:it5mdL“ MAU ODER MGL in konto V tetrtek’27■ januarja, ob 17.30, za SMG, tel.: 061/301-286 za^til 2i januarja, ob 19.30: E. Filipčič - P, isti uri n Bredstava bo Se v soboto, 22. januar f®®"™ BORQ, tel.: 061/1404-183 jSSSSSSSSm« CGL, tel.: 061/314-962 Danes, 20. januarja, ob 17. uri: J. VVilkovvski - TRDO-GLAVCEK, za izven. V soboto, 22. januarja, ob 11. in ob 17. uri: S. Makarovič - GAL MED LUTKAMI, za izven. ŠENTJAKOBSKO GLED., tel.: 061/312-860 V petek, 21. januarja, ob 16. uri: A. Lindgren - V. Ar-har-Stih - PIKA NOGAVIČKA, za izven. Predstava bo Se v soboto, 22. januarja, ob isti uri, za izven. V nedeljo, 23. januarja, ob 16. uri: D. Totheroch - A, Jelen: UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA, za izven. CEDE SLGC, tel.: 063/25-332 V petek, 21. januarja, ob 19.30: Mihail A. Bulgakov -ZOJKINO STANOVANJE. V ponedeljek, 24. januarja, ob 16.30: C. Goldoni - A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Srednja trgovska Sola Celje in izven. Predstava bo Se v torek, 25. januarja, ob 17. uri, za abonma 3. Šolski in izven in v sredo, 26. januarja, ob 11. uri, za abonma Srednja frizerska, tekstilna, strojna sola n Celje. V sredo, 26. januarja, ob 16. uri: v foyerju SLG G. A. Burger: LAŽNIVI KLJUKEC, za izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V petek, 21. januarja, ob 19.30: Ranko Marinkovič -GLORIJA, za abonma petek I in izven. Gostuje PDG iz Nove Gorice. Predstava bo Se v soboto, 22. januarja, ob 19.30, za abonma sobota I in izven in v ponedeljek, 24. januarja, za abonma dijaški. MARIBOR DRAMA SNG, tel.: 062/221-206 Danes, 20. januarja, ob 18. uri: Aishil - ORESTEJA, za red Študentski in izven. Danes, 20. januarja, ob 20. uri: na malem odru Plesni teater Aldea - LIFT (NOSILNOST 5 OSEB), premiera, za izven. Predstava bo Se v petek, 21. januarja, na malem odru ob isti uri, za izven. V soboto, 22. januarja, ob 19.30: v Minoritih A. Dumas - TRIJE MUŠKETIRJI, za red tam in izven. OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 V petek, 21. januarja, ob 19.30: plesno-baletni triptih ŠTIRJE LETNI ČASI, za abonente in izven. NOVAGORICA PDG tel.: 061/25-326 V petek, 21. januarja, ob 17. uri: v veliki dvorani KD Nova Gorica B. Veras: ZELENA KAPICA, za abonma lipov list Predstava bo Se v soboto, 22. januarja, ob 11. uri in 16. uri, za abonma veliki polžek. V Četrtek, 27. januarja, ob 20. uri: v Solkanu -A. Avckboum -NORČIJE V SPALNICAH, za red Četrtek zeleni in izven. CEURLANiJA-JULIJSKA KRAJINA trst Kulturni dom Slovensko Stalno Gledališče Ganeš, 20. t. m., ob 20. uri ponovitev ] Harvvooda »Garderober«. Rež Moderndorfer. utri, 21. t. m. in v ponedeljek, 24. t. r • uri za abonma red H »Bos že vide' eschrne. Igra M. Sardoč, režija J. Babic Verdi - Dvorana Tripcovich uPerna sezona J- _m-> °b 20. uri (red A) gala pred-„ - a Lebarjeve opere »Carostrelec« (Frei-IpvF ■ Orkester vodi Lti Jia. Druga ponovi-snt,?tn’ 21’ G m-’ °b 20. uri (red B), tretja v 0 o, 22. t. m., ob 20. uri (red L), Četrta v nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri (red G). Podaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Gledališče Rossetti Od 26. t.m. do 6. februarja: Gogol: »Revizor« v izvedbi skupine Teatra degli Incamminati. V abonmaju odrezek St. 5. Gledališče Cristallo-La Contrada V soboto, 22. t.m., ob 20.30 premiera gledališke skupine Progetto Genesio iz Rima »Vuoti a rendere« z Valerio Valeri in Paolom Ferrarijem. Režija Gianni Fenzi. V nedeljo, 23. t. m. bo na sporedu »RdeCa kapica«, ki jo bo predstavila skupina Sezio-ne Aurea iz Bergama. 19 o5sblem gledališču bo danes , 20. t.m., ob to t ' ^strid Lindgren »Pippi Langstrumpf«, , a er 23 otroke. Ponovitve: 21. t. m., ob 10.30, ^•30 m 19.30. p. omu sindikatov bo jutri, 21. t. m., ob 20. uri MoiS? ples. Igrala bosta ansambla AS in BELJAK Studijski oder (Kellertheater): danes, 20. t. m., ob 20. uri »Nachstes Jahr - gleiche Zeit« - Bernard Slade. Ponovitve do sobote, 22. t. m„ ob 20. uri. SENTPRIMOŽ V Kulturnem domu bo v soboto, 22. t. m., ob 16. uri pravljica »Princeska in scinjski pastir«. Razne prireditve Lslovenija HOJAMA FNKARJEV DOM, tel: 061/ 222-815 5,®a21rBS* ja, ob 15.30: otroški muzikal BU- ui\uauvVAYU. Predstava bo Se v soboto, Vn?u59?’ob H- uri (LD). *NSutS:e^19' ™: p"d,”i' FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 TrKS*1 21. januarja, ob 19.30: okrogla miza - [DENETA (Flymg University, Belgija). ® španski borci, zaloška ei Raa u1' ob 20. uri gostovanje folklome- nFFA ZA METELKOVO uri. t??65, 20- januarja, do sobote, 22. januarja, ob 19. uh ^SANDRINA ODPRTA VRATA - videoproje-^bicnih evergrinov. ®es, 20. januarja, bo ob 18. uri: v KD Izola predsta-v tematske številke Časopisa za kritiko znanosti. B|!Ior Prešernova 17 20. janu: ^^ERhl^Re^j^e,^ i^dii^OTnos?' ie PRIMOŽ DVORANA TABOR V petek, 21. januarja, ob 18. uri: zabavni program z žrebanjem startnih številk za Zlato lisico - LISICKIN KONCERT. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Danes, 20. januarja, ob 20. uri: večer slovenske folklore AFS ŠTUDENT. NOVAGORICA ODDELEK ZA MLADINO IN ODRASLE, Ulica Gradnikove brigade 25 Danes, 20. januarja, ob 19. uri: predstavitev knjige MILOJKE ZIZMOND-KOFOL - Učbenik stabilnega življenja. PIRAN TARTINIJEVA HIŠA Danes, 20. januarja, ob 19. uri: predstavitev knjige MARCA APOLLONIA - Kratka antologija Črnega humorja v tržaški literaturi 19. stoletja. PORTOROŽ AVDITORIJ V soboto, 22. januarja, ob 16. uri: POJOČI SREBRNI KLOBUČEK - elani ansambla Čudežna polja bodo skupaj z najmlajsimi ustvarjali lastne izmišljotine. [Rjrlanua-julijska krajina »Lasci suo marito, per favore!« (A); 22.30 »Ame-Alpe Adria cinema riški sen« in »Ko zaprem oci« (Slovenija). Dv°rana Excelsior: danes, 20, t. m., ob 16, uri Dvorana Azzurra: ob 16. in 18. uri »Patria ven- aiUpiri, fantasmi« (Bol.); ob 18. uri »Tutto duta« (A); ob 20.30 »Gani« (Pol.); ob 22.30 »II Mio che c’e di piu importante« (Pol.); 20.30 campo« (Bol.) V Sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je na ogled razstava NOVE HIŠE V AVSTRIJI - arhitektura v fotografiji Margherite Spiluttini. V fotografski interpretaciji Margherite Spiluttini je predstavljena selekcija novih arhitektonskih projektov sedeminštiridesetih arhitektov mlajše in srednje generacije. Maximilian Luger, Franz Mani: Jezersko kopališče Haupl, Attersee, 1991 SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Foto projekt LEPI - UMAZANI - ZLI. Na ogled je do 20. februarja (Mala galerija CD). Razstava slik, grafik, skulptur SHUJA TAKAHA-SHIJA je na ogled do 30. januarja. (Galerija CD). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del slikarja MLADENA JERNEJCA je na ogled do 2. februarja. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Razstava avstrijskega umetnika ARNULFA RAINERJA je na ogled do 30. januarja. V Mali galeriji je do 23. januarja na ogled razstava skulptur BOŽA KEMPERLETA. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava slik ZMAGA JERAJA je na ogled do 13. februarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava STANETA KREGARJA je na ogled do 28. januarja. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava cikla SINOVI IN OČETJE. Svoja dela predstavljata DOMEN IN FRANCE SLANA. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava reliefov VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 28. januarja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava otroških ilustracij ROZE PISCANEC je na ogled do 27. januarja. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava slik VOJKA POGAČARJA je na ogled do 12. februarja. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik VIDE SLTVN1KER-BELANTIC je na ogled do 23. februarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik RUDIJA PERGARJA je na ogled do 1. februarja. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava slikarskih del BINETA ROGLJA je na ogled do 30. januarja. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska cesta 22 Razstava slik slikarja MARJANA TRŠARJA je na ogled do 20. februarja. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava slik SERGEJA GLINKOV A je na ogled do 28. januarja. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1 Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Faso je na ogled do 15. februarja. INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 Razstava BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 18. februarja. KULTURNO-INFORMACTJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava ob 110-letnici rojstva JANKA BEINGA-RJA, slovenskega antropologa Južne Amerike je na ogled do 29. januarja. CELJE LIKOVNI SALON CELJE Razstava del TADEJA POGAČARJA je na ogled do 27. januarja. KAMNIK GALERIJA MAJOLKA, Maistrova 11 Danes, 20. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave MAKSIMA SEDEJA ml. Razstava bo na ogled do 5. februarja. RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava kamniških umetnikov na temo MAMUT. NOVAGORICA GALERIJA RIKA DEBENJAKA Danes, 20. januarja, bo ob 18.30 otvoritev razstave fotografij JAKA ČOPA. Razstava bo na ogled do 12. februarja. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Razstava slik ZLATKA PRAHA je na ogled do 11. februarja. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI, Glavni trg 24 Četrti koroški likovni bienale je na ogled do 23. januarja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava fotografij JANEZA PELKA je na ogled do 16. februarja. VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA, Titov trg 5 Razstava ALOJZA ZORMANA - FOJZA je na ogled do 2. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Art Galery Do 31. t. m. je na ogled je 2. mednarodna razstava mini slik. Muzej Sartorio V petek, 21. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave slik iz Stavropulosove zbirke. MILJE Občinska razstavna dvorana V soboto, 22. t. m., ob 18. uri fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio«. KOROŠKA CELOVEC V deželni galeriji razstavlja 31. januarja 1994 razstavlja svoja dela Valentin Oman. V Mohorjevi knjigarni razstavlja svoja dela Jožica Serafin. BOROVLJE V galeriji Rieser je na ogled je razstava del 50 koroških umetnikov. BEGUNJE V Galeriji Avsenik so na ogled slike »Sprehodi po gorajtah® Mirne Pavlovec. SVEČE Goršetova domačija - Na ogled je razstava ikon in svilenih rut. ŠENTJAKOB V ROŽU V galeriji v glavni soli je na ogled razstava del Huga VVulza. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 20. januarja, ob 17. in 18.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Marko Letonja. SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/213-640 Danes, 20. januarja, ob 19.30: koncert SIJAVUS I. GADIZIJEV - klavir in ERIK SULER - klavir. Program: Haydn, Mozart, Beethoven, Bach, Liszt. V petek, 21. januarja, ob 19.30: koncert BORISA RENERJA -klarinet, BENJAMINA GOVZE-TA - klavir. Program: Brahms, Mazellier, Prokofijev. VODNIKOVA DOMAČIJA V sredo, 26. januarja, ob 18. uri: koncert MILAN HUDNIK - violončelo, HERMINA JERMAN -klavir. GRAD GRMIŽČE NA BLEDU V petek, 21. januarja, ob 19. uri koncert KVARTETA SAKSOFONOV Srednje glasbene sole v Ljubljani. IURSKA BISTRICA KLUB MKN2 V petek, 21. januarja, ob 23. uri: koncert skupin PURE LAINE (Avstrija) in MAMU JEBAT (Hrvaška). MARIBOR KLUB MKC, Orožnova ulica Danes, 20. januarja, ob 21. uri: koncert avstrijske rock skupine PURE LAINE. Predskupina -THEFATNUNS. NOVAGORICA V soboto, 22. januarja, ob 20. uri: v klubu Strelišče s solo kitaro nastopa BORUT KRŽIŠNIK. Kržišnik je ustanovitelj skupine Data Processed Corru-pted, ki je nastopila na lanskoletni Drugi godbi. Pridružil se mu bo ZLATKO KAVČIČ, bobnar, ki je sodeloval med drugim tudi s saksofonistom Ste-vom Laceyem in pianistko Irene Schvveitzer. Njun večer bo popestrila plesna skupina EN KNAP. TRBOVLJE DOM SVOBODE, Trg Franca Fakina V petek, 21. januarja, ob 19. uri: srečanje pevskih zborov. FJK TRST Gledališče Rossetti 26. in 27. februarja koncert Lucia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Rossetti. Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 bo nastopil kvartet Petersen. BBC (Ul. Donota 4) Jutri, 21. t. m., ob 20.30 koncert skupine Demolition Group. MILJE Gledališče Verdi Jazz koncerti-sezona 1993-94 V soboto, 29. januarja 1994, bo nastopila skupina The Fringe. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 20. t. m., ob 20.30 koncert za klavicembalo »Baroski koncert). Nastopila bosta Paola Merluzzi in Claudio Zinut-ti. V sredo, 26. t.m., bo na sporedu koncert pianista Roberta Cominatija. Na programu Chopin, Debussy in Ravel. GORICA Katoliški dom V petek, 28. t.m., ob 20.30 bo nastopil VViener Damensalo-norkestrer, ki bo izvajal dunajsko glasbo. ŠPORT KOŠARKA / EVROPSKI POKAL Po slabem prvem polčasu Olimpija vknjižila novi točki Turki so prvi del srečanja dobili z 51:41, nato dosegli samo še 27 točk Smelt Olimpija - Tofas SAS 87:78 (41:51) LJUBLJANA - Dvorana Tivoli, 1000 gledalcev, sodnika Mailhabian (Francija) in Geiger (Nemčija). SMELT OLIMPIJA: Horvat 13, Daneu 9 (5:5), Razič 12, Hauptman 12 (1:2), Tušek 14 (2:4), Gorenc 15 (3:4), Nosov 10 (2:2), DjurišiC 2 (2:2). TOFAS SAS: Širin 5, Bazarevič 27 (6:6), Konuk 12 (5:5), Gaglan 16 (4:4), Mala 19 (2:2). Se morda slučajno spomnite, kdaj so košarkarji zmagali v tekmi, ki so jo izgubljali že s 15 točkami razlike? Težko. Zelo težko. In vendarle se je tudi ljubljanskim košarkarjem »udeja-nilo« nekaj nemogočega. Tako da je bilo na koncu skoraj vse lepo in prav, žal maloštevilni gledalci in predsednik kluba Miloš Kovačič pa so po 40 minutah iz dvorane kljub vsem »zanimivostim« odšli dokaj mimo. Horvat, Daneu, Gorenc, Nosov in DjurišiC so igralci, ki so na igrišče stopili prvi. Za Smelt Olimpijo. In v prvem polčasu so, ne boste verjeli, gostje iz turskega mesteca vodili že s 15 točkami razlike, v 12. minuti je bil rezultat 18:33. Zmago Sagadin pa v teh kritičnih trenutkih (minutah) ni najbolj toCno vedel, kaj bi »potegnil«. Naredil je nekaj nepotrebnih napak pri menjavah, najbolj pa je zgrešil, ko je iz igre na klop poklical vse bolj solidnega Vita Nosova in namesto njega na parket poslal Maria Kraljeviča. In spet nic. Jaka Daneu tokrat kot organizator igre ni najbolj navdušil, med drugim pa je kar nekajkrat spregledal soigralce, ki so se lepo odkrili in potrebovali le asistenco. Boris Gorenc je igral medlo, podobno tudi Žarko DjurišiC, Roman Horvat pa je vtis nekako popravil z dvema trojkama. Zelo dobro pa je igral Nebojša Razič, ki pa je na igrišču nerazumljivo preživel le nekaj skromnih minut. Bolj agresivna obramba Smelta Olimpije, hitrejša igra v napadu, zelo dobra igra Vita Nosova in Marka Tuška ter nekaj trojk napol poškodovanega kapetana Dušana Hauptmana je v 24. minuti »naneslo« izenačenje (55:55). Od tega izida dalje je Smelt Olimpija le navidezno držala vse niti v svojih rokah (in glavah), največ in sicer nekajkrat vodila z devetimi točkami prednosti in prisotne še vedno držala v nekakšni negotovosti. Tofas SAS nikakor ni razočaral, predvsem v prvem delu, ko so Turki praktično zadeli vse, kar so zmetali na koš. Ruski reprezentant Sergej Bazarevič je bil brez dvoma najboljši igralec tekme, medtem ko je bil pri Ljubljančanih najboljši ... Kdo? Recimo Dušan Hauptman. Sedma tekma, šesta zmaga, prvo mesto in še marsikaj drugega. (Juz) OSTALA IZIDA 7. KOLA: Croatia osiguranje -Godel Rabotnieki 82:74, Taugres - Bellinzona 77:55. VRSTNI RED: Smelt Olimpija in Taugres 12, Croatia osiguranje 8, Bellinzona 6, Godel Rabot-nieki in Tofas 2. Posnetek z včerajšnjega srečanja v Ljubljani (Foto Jože Suhadolnik) H ODBOJKA / POKAL EVROPSKIH PRVAKOV~> Maxicono zmlel Mariborčane Vileda se ni mogla resno upirati mnogo boljšim domačinom Mmdcono Parma - Vileda Maribor 3:0 (15:2,15:3,15:2) MAXICONO: Carlao (17 točk + 14 menjav), Both (3+3), Giani (5+10), Cor-sano (2+7), Blange (1+2), Gravina (1+1), Giretto (3+5), Bracci, Buscaglia, Vacca-ri, Pes, Farina (niso vstopih); trener: Be-beto. VILEDA: Terzer (0+5), Kravcov (1+5), Milutinovič (0+9), Pušnik (0+2), Bračko (4+2), Možic (0+4), Primec (0+3), GaCiC (0+1), Hafner, Najdič, Škorc, Sumer (niso vstopili); trener; Baltič. Sodnika: VVortig in Guttat (Nemčija) Gledalcev: 1500; trajanje setov: 15, 18 in 16 minut; servis (tocke/napake); Maxicono 4/8, Vileda 1/3; uspešni bloki: Maxicono 9, Vileda 3; napake: Maxicono: 2, Vileda: 13. PARMA - V povratni tekmi osmine pokala evropskih odbojkarskih prvakov je italijanski prvak Maxicono po pričakovanju brez težav premagal mariborsko Viledo, ki je v treh setih uspela zbrati vsega 7 točk Za domačine tekma ni predstavljala niti resnejšega treninga. Mariborčani so v primerjavi s tekmo pred tednom dni nastopih v nekoliko spremenjeni postavi, saj je trener Baltič namesto Najdiča, ki je bil v Mariboru najboljši, v igro vključil Primca. Domači trener Bebeto pa je ves Cas pustil na Jdopi kapetana Marca Braccija, ki ima že dalj Časa težave s poškodbo gležnja, vendar si v italijanskem prvenstvu odmora ne more privoščiti. Tako je vlogo eksekutorja prevzel Brazilec Carlao, ki je z vseh položajev bombardiral polje Vilede. Za Mariborčane je bil Carlao res neustavljiv in je dosegel kar 17 točk in 14 menjav. TEDENSKO ŠPORTNO POKAŠLJEVANJE Na športnem obzorju zdaj več svetlobe Ivan Peterlin V tej naši solzni dolini, ki ji drugače pravimo tudi manjšinski kotel, se res nekaj premika. Skozi desetletja zakoličene okvire, kjer je na naši manjšinski šahovnici kraljevala pat pozicija, kjer so bile družbene vloge in vloge posameznikov v bistvu že nepisane in so jih akterji odigravali toCno po predvidenem tekstu, sta le prodrla znak in želja po novih vsebinskih žarkih. Kljub nogometnemu ozračju, ki Se vedno kraljuje v naSih sferah in kjer še vedno velja pravilo, da je bistveno, da te kdo ne dotolče in da je torej le bolje, če na tekmi igraš za remi in da torej posamezni igralci skrbijo prvenstveno za to, da drug drugega nevtralizirajo, lahko trdim, da neka želja in volja "po novem ” le pronicata na dan. Zadnje administrativne volitve so nam dokazale, da je le bolje, če včasih nekoliko pozabimo na razvneto ozračje slovenskih derbijev in da je konstruk-tivneje, če nase mod združujemo. Sploh je zanimivo danes ugotavljati, kako so bili naši športniki predhodniki-iniciatorji in sploh realizatorji zamisli, da lahko rezultat dosežemo veliko enostavneje, če najboljše moči združimo. Mar ustanovitev Sloge, ki je skupek štirih društev v daljnjem 71. letu, in kasneje pojava Mebla in Jadrana ter združenih mladinskih nogometnih ekip ter Valprapora in Agore-staniso pomenili ravno tega? Pri vsem je šlo predvsem za eno stvar: kako bi se s temi našimi skromnimi in izčrpanimi močmi bolje uveljavih v italijanskem svetu, ki nas kot obroč tesni povsod. In res. Dosegli smo boljši, odmevnejši uspeh. Seveda mi bo marsikdo iz kulturne in politične sfere osporaval, da je kajpak pri Športu to zelo enostavno in da stvar ni primerljiva z ostalimi "resnejšimi območji” našega družbenega življenja. Vprašujem zakaj? Kdo pa pravi, da v našem športu tečejo te stvari tako enostavno? Sploh pa, kdo lahko danes utemeljeno in znanstveno podkrepljeno govori v naših vodilnih strukturah o našem športu? Roko na srce - verjetno malokdo. Ce je nekdo navijač, simpatizer ali občasni mecen, še ne pomeni, da je istočasno tudi strateški strokovnjak na tem področju. Naš šport je široko gibanje, ki odigrava vsebinsko eno bistvenih vlog v naši družbi. Lotevati se ga moramo strokovno natančno, brez vsakršne vnaprejšnje banalizacije problemov. In v to smer hvala bogu tudi gremo. Kdor je v nedeljski številki Primorskega dnevnika pozorno prebral osnutek zakona za globalno zaščito, sad skupnega dela vsega spektra skupnega predstavništva Slovencev v Italiji, je lahko v njem, ob drugem, zasledil tudi novost. V osnutku je govor tudi o našem športu. Naš šport končno stoji v zakonskih členih, paritetno ob drugih dejavnostih naše manjšine, kar lahko označim kot res velik vsebinski korak naprej. Zarek novosti, o katerem sem govoril na začetku, se kaže tudi v tem. In to me navdaja z velikim zadovoljstvom. _____ODBOJKA / KONEC TEDNA ZAČETEK PRVENSTVA ZA NARASCAJNICE NA TRŽAŠKEM _ Trinajst ekip razdeljenih v dve skupini Slovenskih ekip je več kot polovica Kontovel in Sloga s po dvema, Bor, Breg in Sokol s po eno ekipo - Novost obvezen spodnji servis Obvestila ZSSDI sklicuje danes, 20. januarja, ob 20.30 na sedežu ŠD Polet v Prosvetnem domu na Opčinah sejo KOŠARKARSKE KOMISIJE ZSSDI sklicuje danes, 20. januarja, na sedežu ŠD Sokol v Nabrežini sejo ODBOJKARSKE KOMISIJE. SK BRDINA vabi vse elane, da se udeležijo v nedeljo, 30. januarja, Pokala treh dežel, ki bo v Kranjski gori. Tekmovanje je za vse kategorije. Isti dan organizira tudi avtobusni izlet v Sappa-do, kjer bo Trofeja ZSSDI (kategorije za elane, veterane in dame). Vpisovanje za izlet in tekme bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, v ponedeljek, 24. t. m., in v sredo, 26. t m., od 18. do 20. ure. Informacije na tel. st. 212859 in 299573. SD POLET vabi na občni zbor društva, ki bo v ponedeljek, 31. januarja, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Konec tedna se bo na Tržaškem pričelo tudi odbojkarsko prvenstvo za naraščajni-ce. Pravico do igranja v tej kategoriji imajo igralke rojene v letih 1980 in 1981, na vsaki tekmi ahnastopita tudi največ po de igralki, ki sta rojeni leta 1982. Teh ima največ Breg in trener Branko Sain bo na vsaki tekmi dal priložnost dvema novima igralkama.. V pre-venstvu bo sodelovalo 13 šesterk, ki jih je pokrajinska odbojkarska zveza razdelila v dve skupini. Izredno razveseljivo je dejstvo, da je dobra polovica šesterk slovenskih. Zastopana so vsa naša društva, Kontovel in Sloga pa imata po dve ekipi. Boljšega izhodišča ne bi mogli pričakovati! Velika novost letošnjega prvenstva je v tem, da bo treba obvezno izvajati spodnji servis. Na ta način naj bi bolj prišla do izraza igra v polju, vendar se s tem pravilom ne strinjajo vsi trenerji. Prav zaradi te velike spremembe je zelo težko napovedati, katere ekipe naj bi odigrale bolj vidno vlogo. V skupini A bodo nastopali Breg, Kontovel A, Sloga B, Sokol, Virtus, Pallavolo Trie-ste in Sant’Andrea, v skupini B pa Bor, Kontovel B, Sloga A, Vol-ley 93 Orna, Altura in Ricreatori. Pokrajinski naslov brani Bor. Postave naših ekip BOR Ivana Flego (80), Dana Furlani (80), Kateri-na Macho (80), Tjaša Rogelja (80), Giulia Sadlovvski (80), Martina Samec (80), Tina Furlani (81), Elisa Frandolič (81), Manuela Kraševič (81), Jana Miličevič (81), Dalila Boccia (81), Vama Pečenik (81), Sara Posar (81), Valentina Smotlak (81) Fjona Mezgec (80), Karin Mezgec (80). Trener: Sandra Foraus. BREG Jasna Kalc (82), Erika Košuta (82), Jadranka Mingot (82), Deborah Rodella (81), Irina Sancin (80), Eva Slavec (81) , Monika Zeriali (82) , Sara Zeriali (80), Inka Žerjal (82), Elizabeth Žerjal (82), Silvia Carboni (80), Ivana TerCon (81), Samantha Fior Rosso (80). Trener: Branko Sain. KONTOVELA Anja Starec (letnik 80), Ivana Sossa (80), Sara Ferluga (80), Tatjana Kobau (80), Manuela Škrk (80), Alenka Stoka (81), Jana Obad (81), Jagoda Milič (82), Sabrina Bogateč (82). Trener: Dušan Kušar. KONTOVELB Ester Brezovec (80), Martina Živec (80), Karen Kante (80), Breda Businelli (80), Sharon Kante (81), Elena Ago-stini (82), Valentina Battigelli (82), Ketty Furlan (81), Vanessa Milkovič (81). Trener: Dušan Kušar. SLOGA A Martina Kocjančič (80), Federica Dagostini (80), Kristina Ferluga (80), Jesenka Furlan (80), Monika Kete (80), Nastja Milič (80), Mara Pavatič (80), Maša Stranj (80), Irina Zagara (80) , Tanja Sossi (80), Katja Gregori (81), Maja Berzi (81), Ivana Grgič (81) ; 1. trener: Ivan Peterlin; 2. trener: Mario CaC. SLOGA B Olga Sosič (81), Ilonka Križman (81), Katerina Alessio (81), Sabrina Drago (81), Mojca Kovačič (81), Ka- terina Persinovič (8l)> Tina Sossi (81), Anja Strekelj (81), Johan3 Križnič (81), Ilaria Taiariol (81), Alenk3 Možina (82), Veronik3 i Sosič (82). Trenerja-Mario Gač in Dušan Blahuta. SOKOL Elisabetta Leghiss3 (80) , Jasna Tuta (80)' Karol Hrovatin (80), L3' ra Leghissa (80), Vane5' sa Španu (80), Sonj3 Rebula (80), Vanja Švara (81), Zaira Leghiss3 (81) , Andra Sanna (81 J-Tjaša Trampuš (81)’ Zulejka Paskulin (82)> Sara Španu (82), Gristi' na Leghovich (82)’ Tanja Peric (82), Sara Leghissa (82), Martina Kosmina (82); Trener-Cirila Kralj. ŠPORT Četrtek, 20. januarja 1994 2E 2. AL: remi Gaje v zaostali tekmi VZagraju g*** - Gaja 1:1 GAJA: Vesnaver, lam vel, Musolino, Gabrielli, Andrej Maicen, Krajevich, 130 Alex Majcen), Di race, Vengust, Subel-u. Gombač, Čermelj nSTRELEC ZA GAJO: V 25. min. Čermelj. v zaostalem srečanju v Fari so ze-leno-rumeni remizi-rali proti šibkemu nasprotniku iz Za-Paja, po priložnostih Pa bi si gajevci zaslužili tudi obe točki, Po drugi strani pa je Sagrado izkoristil edmo priložnost, ki se mu je ponudila. Gaja je odšla v goste s trdnim namenom, da odnese obe točki, saj ja položaj na lestvici Precej zaskrbljujoč. kami gol je padel v 25. minuti, dosegel Pa ga je Čermelj po podaji odličnega in leno-beli imeli' druge priložnosti g°h ki pa jih ner tančni Čermelj, Ve gust in Andrej M cen niso izkoristi Domačini pa niso gli puške v koruzo v 70. minizenacili zultat na 1:1. F omenimo, da je Gajo tokrat pr\ jgral tudi obramb |gralec Musolino, )e pokazal predvst veliko volje in p: cejšnjo požrtvovah st< ki smo jo dos Pri marsikatere! drugemu igralcu i grešali. (Kalc) KOŠARKA / PROMOCIJSKO PRVENSTVO Sokol izgubil zaostalo srečanje z Interjem Nabrežinci le s šestimi igralci - Danes tudi Cicibona Inter 1904 - Sokol Wann 91:80 (40:40) SOKOL: Gruden 10 (3:5), Bajc 4, Stanissa 20 (2:4), Klanjšček 7 (2:2), Sosič 27 (0:1), Paulina 12 (1:3); trener I.Starc. PM: 8/15. SON: 19. PON: Paulina (39). NOTE: V 24’ izključen I.Starc. 3T: Sosič 5, Klanjšček 1, Gruden 1, Paulina 1. Nabrežinci so v zadnjem trenutku zvedeli, da igrajo zaostalo tekmo prvega kola promocijskega košarkarskega prvenstva v torek zvečer inna srečo se je v telovadnici Interja 1904 zbralo vsaj šest igralcev, tako da so tekmo lahko odigrali, drugače bi Inter zmagal brez boja, Sokol pa bi bil kaznovan še z odvzemom ene točke, da o slani globi ne govorimo. Kljub temu sta bili ekipi v prvem polčasu povsem enakovredni, kot to dokazuje tudi izid tekme po dvajsetih minutah, srečanje pa se je odločilo v začetnih minutah drugega dela, ko Na-brežincem ni šlo prav nič od rok, za nameček pa je bil zaradi ugovarjanja izključen tudi trener Ivo Starc. Inter je z delnim izidom 20:2 povedel s 60:42, v nadaljevanju tekme pa se je razigral Martin Sosič, ki je s štirimi meti iz razdalje 4 minute pred koncem zmanjšal razliko na 8 točk. Domači košarkarji pa se niso pustili presenetiti in tako vknjižili nov par točk. LESTVICA: Ferrovia-rio 16, Scoglietto 14, Cicibona in Lega Nazionale 12, Kontovel, Santos, In- ter 1904, Cus in Fincan-tieri 10, Sokol in Lav.Porto 6, St.Azzurra 4, Agip 2. Danes tudi St.Azzurra - Cicibona Danes bo zaostalo tekmo prvega koal odigrala tudi Cicibona, ki bo gostovala pri nepredvidljivi St.Azzurri. Z morebitno zmago bi se Kovačičevi fantje povzpeli na drugo mesto, v nedeljo pa je na sporedu dvoboj s Sco-gliettom. St.Azzurra je, kljub slabi uvrstitvi izredno neugoden nasprotnik, kar dokazujeta tudi zmagi s Kontovelom in Interjem. Ce pa se cicibo-naši želijo potegovati za višja mesta, si poraza res ne smejo dovoliti. Nocojšnja tekma bo v telovadnici Morpurgo, s pričetkom ob 20.45. Martin Sosič je bil pri Sokolu najbolj učinkovit KOŠARKA / MLADINSKO PRVENSTVO Težka zmaga Jadrana Jadranovci igrali slabo - Ardita se je izredno močno upirala Ardita - Jadran TKB 65:66 (33:33) JADRAN TKB: Cingerla, Daneu, Koren, M. Milič 4, Černe 12 (6:8), Hmeljak 5, Pro, Grbec 22 (7:12), Klabjan 3 (1:2), Križman 19 (6:6), trener Vatovec. PM: ON: 28. PON: Hmeljak (31), Cingerla (35), M. Milič (35). Z okrnjeno postavo in s poškodovanima Markom Hemljakom in Paolom Projem (ki sta kljub poškodbi stopila na igrišče) so jadranovci v Gorici izbojevali tesno in tudi težko zmago. Resnici na ljubo Vatovčevi fantje so tokrat igrali dokaj slabo tako v obrambi kot v napadu. Na srečo je rešil našo ekipo prav »poškodovani« Paolo Pro, ki ima pet šivov na ustnici, s tem da je v zadnjih dveh minutah gostiteljem ukradel dve žogi in nato hladnokrv- no vodil igro našega moštva. Ze po uvodnih potezah je bilo jasno, da bo srečanje izenačeno. V 5. min. je bil izid 6:6, v 10. min. 15:13. Gostitelji so nato celo povedli za 6 točk (26:20), nakar so jadranovci reagirali, tako da je bil rezultat ob koncu polčasa izenačen (33:33). Tudi v drugem delu sta se ekipi stalno menjavali v vodstvu. V zadnji minuti je bila naša ekipa v vodstvu z dvema točkama razlike (65:63). Gostitelji so skušali z osebnimi napakami nadoknaditi zaostanek, jadranovci pa so bili pri izvajanju prostih metov skoraj katastrofalni (1:7). Naposled je našim z Grbcem le uspelo doseči eno točko in tudi zmagati. KOŠARKA / DE2ELNI MLADINCI ^°iTi Oberdan je dosegel kar 40 točk Bor prešibak za Barcolano Dva poraza Brega z liberlasom Dolinčani igrali bolje, ko so nastopili le s šestimi igralci Barcolana - Bor Radenska 90:79 (51:38) BOR: Oberdan 40 (10:15), Požar 11 (6:6), Jogan 11, Sancin 7 (3:4), Uršič 6, Galeone 2; trener Krečič; prosti meti 19:25; skupno osebne napake 8, tri točke Požar 1, Jogan 1. V zaostalem srečanju drugega kola prvega dela prvenstva so borovi mladinci v dokaj okrnjeni postavi (odsotna sta bila visoka Samec in Lapelj) doživeti pekoč poraz proti ekipi, ki je bila vse prej kot nepremagljiva. Treba je omeniti, da so borovci v zadnjih sedmih dneh igrati kar pet tekem zapored v prvenstvih mladincev oziroma kadetov in imeti en sam trening, tako da je na zadnjem srečanju prišla na dan tudi utrujenost. O tekmi sami ni kaj dosti povedati. Domačini so stalno višali prednost in ob polčasu voditi za 13 točk. V drugem delu je njihova prednost narasla tudi na 21 točk, s koši Oberdana pa so proti koncu nekoliko omiliti poraz. V soboto čaka borovcer zelo važna tekma v prvenstvu kadetov prati Italmonfalconeju. (Matija Jogan) Libertas - Breg 76:57 (27:33) BREG: Filipčič 16 (8:13), Kocjančič 2, Detise 6, Malalan 22 (5:8), Canziani 8 (0:2), Pintarelli 4. TRI TOČKE: Malalan 1; PON: Detise in Pintarelli 32’ V zaostalem srečanju proti tržaškem Libertasu so Bregovi mladinci kljub temu, da so nastopili močno okrnjeni, odigrali svojo najboljšo letošnjo tekmo in biti v vodstvu vse do 32’ drugega polčasa, ko so zaradi prekomernega števila osebnih napak ostati na igrišču le s štirimi igralci. To je bilo dovolj, da so bolj sveži nasprotniki v končnici srečanja ustvarili visoko razliko in zmagali. Zaradi pristopa, prizadevnosti in požrtvovalnosti gre tokrat pohvaliti celotno Bregovo moštvo, se posebej pa sta se izkazala Malalan in Filipčič. Breg - Libertas 63:92 (27:41) BREG: Punis 13 (6:7), Filipčič 17 (2:4), Cah 1 (1:2), Delise 3 (1:2), Mingot, Malalan 16, Canziani 5 (1:2), Pintarelli 9 (1:3). TRI TOČKE: Punis in Filipčič 1. Samo po spodbudnem nastopu in tokrat z zadostnim številom igralcev pa so Bregovi košarkarji v prvem povratnem kolu proti istemu nasprotniku popustiti na celi črti in tako utrpeli povsem zasluženo visok poraz. Manj kot 24 ur po prepričljivi tekmi so Brežani pokazati svoje tipično lice. Niso se boriti, pod košema so nasprotnikom pustiti preveč prostora, kar so spretnejši Tržačani izkoristiti in tako visoko zmagali. Pri Bregu so tokrat zatajiti vsi po vrsti. Nekoliko boljši od ostalih pa je bil Punis, vendar samo občasno. (Cancia) planinski svet Predavanje o Koreji Nadaljuje se niz predavanj, ki jih za svojo pla ninsko publiko prireja SPDT. Prejšnji četrtek je bil na vrsti izredno zanimiv prikaz daljne azijske dežele Koreje, ki jo je lani obiskala Katja Kjuder. Predavateljica je posredovala svoja spoznanja, vtise in izkušnje z obiska v deželi tisočerih riževih polj in budističnih svetišč, kjer je prišla v stik s prirojeno gostoljubnostjo Korejcev. Njeno pripovedovanje, ki ga je obogatila s predvajanjem lepih diapozitivov, je zaobjelo razne plati življenja, dela in verovanja prijaznega in vljudnega korejskega ljudstva, njegovih navad in običajev ter lepote tamkajšnje podeželske pokrajine. Lepo, bogato in vzgojno predavanje Katje Kjuder bi pa bilo vredno, da mu pozornost in zanimanje posveti in prisostvuje večje število poslušalcev. Dejavnost SPDT Za letošnjo jubilejno leto SPDT, ki slavi 90-let-nico ustanovitve, si je odbor zadal nalogo, da bo pomembno društveno obletnico dostojno proslavil z vrsto prireditev . Vrstijo se že zanimiva in privlačna predavanja iz bogatega izbora tem in predavateljev, ki se bodo še predstavili. Za konec marca je predviden jubilejni 40. redni občni zbor po obnovitvi društva leta 1946. Za maj pripravlja odbor veliko proslavo, ki bo združena z razstavo, za oktober pa se misli SPDT ponovno udeležiti velesejemske prireditve +8000 -1000. V pripravi je razpored izletov in srečanj, ter enotedenskega pohoda v začetku avgusta, v načrtu pa je tudi elitni planinski ples, ki ga misli pripraviti mladinski odsek. Svoje načrte imajo tudi alpinisti in jamarji, najbolj aktivni pa so sedaj člani smučarskega odseka, ki se ukvarjajo z organizacijskimi problemi vodenja tečajev za 75 mladih in starejših tečajnikov na smučiščih Zoncolana. Bogata in razvejana dejavnost, ki odraža agibil-nost, živhanost in življenjskost 90-letnega SPDT. V andskih deželah Lojze Abram nadaljuje s prikazom južnoameriških krajev in dežel pod mogočnimi in visokimi Andi, kjer se je pred več stoletji razvila bogata inkovska kultura, o kateri so še danes vidni mogočni sledovi. O svojih doživetjih v Peruju, Boliviji ter o vzponih na andske ognjenike šesttisočake, je Abram prješnji četrtek govoril goriškim planincem, danes pa bo predaval v društvu »I. Grbec« v Skednju z začetkom ob 20. uri. Novi Planinski vestnik Izšla je prva številka 94. letnika Planinskega vestnika, glasila Planinske zveze Slovenije. Ze naslovna stran 48 strani obsegajoče revije, ki je po formatu ohranila dosedanjo obliko, opozarja na dva zanimiva prispevka. Posnetek vznožja Siše Pangme Iztoka Tomazina na naslovni strani je že sam po sebi uvod v daljši zapis istega avtorja z naslovom »Gora v Tibetu« o vzponu na himalajski vrh in o smučanju z višine 7550. O Siši Pangmi piše tudi Drejo Karničar v »Dnevniških utrinkih« o lanski slovenski himalajski odpravi na goro na meji med Nepalom in Tibetom. Zanimiv je sestavek Matjaža Kmecla o najstarejšem drevesu na Slovenskem, o macesnu na koncu Male Pišnice, ki je toliko star kot Brižinski spomeniki, nekaj nad tisoč let. Vabi tudi branje sestavka posvečen razstavi o stoletnici rojstva delavca železarja in vrhunskega alpinista Jože Čopa, ki sovpada še z drugimi okroglimi obletnicami. Bivši predsednik planinskega društva Nova Gorica Rajko Slokar pa je prispeval daljši članek o lanskoletnih vzponih novogoriških planincev v gorski verigi Lagorai na Tridentinskem. Več je še drugih spisov in člankov o planinski tematiki, sledijo rubrike in poročila iz raznih planinskih društev. V rubriki »Iz planinske literature« objavlja Marko Jarc daljšo recenzijo z zdravniškega vidika izredno koristne knjige »Himalaja, zdravniški zapisi«, dr. Boruta Spacala, ki bi si jo morali prebrati vsi tisti, ki načrtujejo trekinge in potovanja v visoka gorstva. (L.A.) ŠPORT c Četrtek, 20. januarja 1994 KOŠARKA / 9, KOLO »EUROCLUBA» TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE Vroče predvsem v Barceloni Še nekaj dokaj zanimivih srečanj BARCELONA - V današnjem, 9. kolu košarkarskega »eurocluba« bo na sporedu nekaj zelo zanimivih tekem za uvrstitev na prva štiri mesta na lestvici in nato za nastop na »final-four«. V A skupini bo derbi kola najbrž v Barceloni, kjer bo domače moštvo igralo proti Benettonu iz Trevisa. Obe ekipi imata na lestvici po 8 točk in poraženec bo nato le s težavo nadoknadil zamujeno. Favorit na današnji tekmi je gotovo Barcelona, toda Benetton je že poskrbel za podvig, ko je v gosteh premagal kar evropskega prvaka, Maljkovičev Limoges. Drugo zelo pomembno srečanje v tej skupini bo v Madridu, kjer bo Real gostil Malines, ki je doslej najbolj prijetno presenetil. Sabonisov Real igra v tem pokalu s spremenljivo srečo in presenetljivi belgijski košarkarji bi lahko tudi danes poskrbeli za prvovrstno presenečenje. Limoges pa je favorit v Leverkusnu proti demotiviranemu Bayerju. Derbi kola v B skupini bo v Bologni, kjer si Buckler, po nepričakovanem porazu v Zagrebu proti Giboni, ne sme privoščiti novega spodrsljaja. Bolonjcani bo- do igrali proti Joventutu iz Bologne, ki je z dvema točkama za mesto višje na lestvici. Zagrebška Gibona bo v Atenah proti Panathinaikosu pred izjemno težko nalogo. Panathinaikos je edino moštvo v obeh skupinah, ki je doslej izgubilo le enkrat in težko je verjeti, da bi košarkarji takega kova, kot so Galis, Volkov in Vrankovič, izgubili doma proti Zagrebčanom. Vseeno pa pri Giboni upajo v podvig. Od ostalih dveh tekem je Efes Pilsen nesporen favorit proti Benfici, v Cantuju pa bo srečanje »razočaranih« med domačim Clerajem in Orthezom. DANAŠNJI SPORED. Skupina A: Barcelona . Benetton Tre-viso; Bayer Leverkusen - Limoges; Real Madrid - Maes Pils Malines. VRSTNI RED: 01ympiakos in Malines 12; Real Madrid in Limoges 10; Barcelona in Benetton 8; Bayer 4; Guildford 0. Skupina B: Panathinaikos Atene - Gibona Zagreb; Efes Pilsen Istanbul - Benfi-ca lizbona; Buckler Bologna - Joventut Bologna; Clear Cantu - Pau Orthez. NOVICE Spodletelo je samo Torontu NEW YORK - V severnoameriški profesionalni hokejski ligi so v torek odigrali pet srečanj. V štirih so slavili domačini, Toronto Maple Leafs pa so doma gostili Racmane iz Anaheima in po vodstvu gostov s 3:0 po podaljških igrali neodločeno 3:3. Racmani so tako prekinili uspešno serijo šestih zaporednih zmag Toronta. Najbolj napeto je bilo tokrat v Ottavvi, kjer so Senatorji gostili Naftase iz Edmontona. Po izteku igralnega Časa je bilo 3:3, v podaljšku pa so igrali le minuto in 23 sekund, saj je Sylvain Turgeon zapečatil usodo Edmontona, ki je z izjemo Ottawe najslabše moštvo letošnje sezone. Rezultati: New York Rangers - St. Louis Blues 4:1. Ottavva Senators - Edmonton Oilers 4:3, Quebec Nordi-ques - Pittsburgh Penguins 6:3, Toronto Maple Leafs - Anaheim Mighty Ducks 3:3, Dallas Starš - Los Angeles Kings 5:3. (M. J.) Prizadevanja MOK za olimpijsko premirje LAUSANNE - Mednarodni olimpijski komite si še vedno prizadeva, da bi v času med 12. in 27. februarjem, ko bodo v Lillehammerju 17. zimske olimpijske igre, v Bosni in Hercegovini obveljalo »olimpijsko premirje«. V ta namen se bo predsednik MOK Juan Antonio Samaranch v torek v Ženevi sestal s hrvaškim predsednikom Franjem Tudmanom, istočasno pa bo odposlanec MOK izročil pisni predlog predsedniku BiH Aliji Izetbegoviču in predstavnikom sprtih strani. Iz Mednarodnega olimpijskega komiteja so sporočili, da so v ta namen na sedežu v Lausan-ni pripravili tudi simbolični ceremonial, ki bo 24. januarja, premirje pa naj bi veljalo od 5. februarja do 6. marca. Generalna skupščina Združenih narodov je 25. oktobra sprejela resolucijo o »olimpijskem premirju«, ki se opira na tradicijo olimpijskih iger v stari Grčiji, premirje pa naj bi veljalo po vsem svetu. (STA) NBA: Boston zmagal v Houstonu! HOUSTON - V najmočnejši košarkarski ligi na svetu, profesionalni NBA ligi, je Boston v torek pripravil veliko presenečenje in v Houstonu premagal domače košarkarje. Najboljši strelec za goste je bil Brown, pri Houstonu pa je imel najbolj mirno roko Olajuvvon. IZIDI: Ponedeljek: Boston - Denver 105:100 (Radja 29), New Jersey - Utah 99:94; Portland -Charlotte 106:101; New York - Minnesota 106:94 (Evving 34); VVashington - San Antonio 87:100; Atlanta - Milvvaukee 102:98 (Wilkins 37); Chicago - Philadelphia 121:91 (KukoC 15, 6:11, 7 asistenc, 25 minut); Cleveland - Orlando 114:107 (0’Neal 31); Detroit - Utah 64:109; Gol-den State - Phoenix 104:99; Lakers - Sacramento preložena zaradi potresa. Torek: Houston - Boston 83:95 (Brown 23, Radja 6; Olajuvvon 28); Seattle - Lakers 103:88; Phoe-nix - Dallas 113:103 (Majerle 27); Denver - Portland 103:104; Milvvaukee - Detroit 123:91 (14.zaporedni poraz Pistonsev); Miami - Clip-pers 124:126. (VJ) V Anconi dokaz, da je Bosna še »živa« Prijateljska tekma z italijansko vrsto Italija - Bosna 73:59 (33:25) ITALIJA: Attruia 2, Bonora 5, Casoli 8, Fučka 15, Ruggeri 2, De Pol 4, Myers 15, Alberti 2, Abbio 5, Niccolai 11, Cantarel-lo 4, Frosini, Conti. BOSNA: Seleško-vid 13, Firid 4, Bečira-gič 3, Lerid 13, Bego-vid, Avdič 6, Muta-pčid, Halimič 5, Bu-kva 10, Mujanovič, Nurkanoviti. SODNIKA: Tullio (Fermo) in Facchini (Massalombarda). PON: CantareUo (34), Bukva (37). TRI TOČKE: Italija 3:7 (Attruia 0:1, Bonora 1:1, Myers 1:1, Abbio 1:2, Niccolai 0:2); Bosna 5:19 (Seškovid 3:4, Firid 0:1, Bečiragid 0:1, Begovid 0:2, Avdič 0:4, Mutapčid 0:1, Ha-limič 1:3, Mujanovid 1:3). GLEDALCEV: 3.500. ANCONA - Bosanski košarkarji, ki igrajo pri raznih klubih sirom po Evropi, so se vderaj zbrali v Anconi in odigrali prijateljsko srečanje z Italijo, da bi tako dokazali, da je kljub vojni re-pezentanca Bosne še živa. Včerajšnje srečanje je seveda v glavnem imelo prav ta »politični cilj«, za mlado italijansko reprezentaco pa je bila tudi koristna izkušnja, saj so bili bosenski košarkarji skozi vse srečanje enakovreden tekmec in so popustili le v zadnjih minutah igre. Najboljši strelec srečanja je bil Stefa-nelov košarkar Gregor Fudka s 15 točkami. Rus Kaielnikov skoraj usoden za Samprasa Američan zmagal šele po petih nizih - Težave LecontO Leo Bassi/Freepress MELBOURNE - Le za las se je prvi nosilec Pete Sampras izognil usodi drugega igralca sveta, Michaela Sticha. Srečanje Sampras - Kafelnikov je bilo podobno ruski ruleti, teniška drama pa je trajala 3 ure in 20 minut. Po napovedih bi Sampras proti Rusu Kafelnikovu (št. 58 na ATP lestvici) moral zaigrati le s polovično močjo in znanjem, toda vse napovedi se, kot kaže, obračajo na glavo. Le večja izkušenost in mojstrski zaključek, dostojen prvega igralca na svetu je preprečil prvovrstno senzacijo. Kako bi lahko sploh opisati to srečanje? Lahko bi rekli, da je bilo srečanje vseskozi izjemno napeto in vznemirljivo ter predvsem izredno izenačeno. Vzrok za tako izenačeno srečanje pa ni bil na Samprasovi strani, saj je mladi Rus igral v življenjski formi, brez strahu, kot da bi že vse življenje nastopal na vrhunskih teniških turnirjih. Z izjemno dobro usmerjenimi udarci (večkrat je bila žogica le centimeter od roba igrišča) ter stalnim spreminjanjem pozicij na igrišču je spravil Samprasa v resne težave. Kafelnikov je sicer izgubil prvi set (6-3), prepričljivo dobil drugega ter se boril za zmago tudi v tretjem, vendar ga je izgubil zaradi neumne napake pri izidu 4:3. V četrtem setu je Sampras moCno popustil in Rus je set osvojil s prepričljivim 6:1, začetek petega pa je minil v znamenju negotovosti in pričakovanja nove senzacije. V petem setu smo spremljati dobro uro odlične teniške igre. Po začetnem vodstvu Samprasa s 3:1 se je Kafelnikov predramil ter osvojil tri zaporedne igre in povedel s 5:4, za končni uspeh pa je potreboval še 2 točki. Sampras se je rešil z odličnim servisom, toda Kafelnikov ga je z odličnimi povratnimi udarci spet ogrožal. V zadnji igri sta si izmenjala nekaj odlično izvedenih udarcev, pri izidu 7:7 pa je Sampras našel odločilni break. V končnici je Sampras tik pred mrežo rešil dve že izgubljeni žogi, Kafelnikov pa je za zaključek poslal žogico daleč za osnovno črto ter s tem (na svojo škodo) rešil kredibilnost turnirja, saj bi bilo že skorajda neverjetno, da bi se morala že po dveh kolih posloviti prva nosilca. Rosset je v švicarskem obračunu premahal Hla-ska, Courier je kljub hudim težavam v prvem kolu, brez težav ugnal juž-noafričana Ondruško in pokazal precej boljšo formo in igro. V tretji krog so se uvrstili še Krickstein, Ferreira, Haarhuis in Lendl. Goran Ivaniševič je potreboval štiri sete za zmago nad solidnim Stol-tenbergom. Hrvaški teniški as je izgubil prvi set, potem pa je končno našel pravo igro in servis (23 asov) in zmagal brez večjih težav. Prva žrtev izjemne vročine (namerili so 47 stopinj na igrišču) je Francoz Henri Leconte, ki se je iznenada zrušil na tla med Četrtim setom, v igri proti Cehu Dammu. Lecontu so Veteran Ivan Lendl je že v 3. kolu (Telefoto AP) takoj priskočiti na pomoč, ob igrišču pa je ležal še celih dvajset minut, preden so ga odnesti v slačilnico. Po zadnjih podatkih je močno dehidriral, v bolnišnici pa so opaziti tudi začetek predinfarktnega stanja zato je moral ostati v bolnišnici na opazovanju. Avstralsko poletje je povzročilo velike preglavice tudi Mary Joe Fernan-dez in Conchiti Martinez, ki sta z velikimi težavami premagati Argentinko Gor-rochatequi ter AmriCanko Fendick. Med nosilkami je bila izločena samo dvanajsta na jakostni lestvici, Goetzerjeva. NEKATERI VAŽNEJŠI IZIDI Moški, 2. kolo: Sampras (ZDA/l) - Kafelnikov (Rus) 6:3, 2:6, 6:3, 1:6, 9: 7; Haarhuis (Niz) - Stark (ZDA) 6:2, 6:4, 6:4; Lendl (ZDA/15) - Reneberg (ZDA) 5:7, 6:2, 6:2, 6:2; Renzenbrink (Nem) Dewulf (Bel) 6:1, 6:4, 6. * Larkham (Avs) - Mansdo (Izr) 7:5, 7:6, 6:4; Dam® (Ceš) - Leconte (Fra) Lb-7:6, 6:4, 4:2 (Leconte Je predal seCanje); Cour^r (ZDA/3) - Ondruška []&> 6:1, 6:4, 6:4; Kulti (SveJ ' Stolle (Avs) 6:4, 6:2, 6. ; Vacek (Ceš) - Gaudenzi (Ita) 6:3, 6:3, 6:2; Rosset (Svi/11) - Hlasek (Svi) 6:4, 7:6, 3:6, 6:2; Krickstein (ZDA) - Nydahl (Sve) 7:6, 6:1, 6:7, 6:2; Ivaniševič (Hrv/5) - Stoltenbeig (Avs) 3:6, 6:3, 6:4, 6:3. Ženske, 2. kolo: Rittnet (Nem) - Shriver (ZDA) 6:4, 3:6, 6:2; Sukova (Ceš/13) ' Endo (Jap) 6:4, 5:7, 7:5; M-J. Fernandez (ZDA/6) Gorrochatequi (Arg) 6-3, 2:6, 9:7; Martinez (Spa/3) Fendick (ZDA) 6:7, 6:1- fi-4- R„hm fTDAl - Goetzer / S PREDSTAVITVE MOŠTVA ROTHMANS VVILLIAMS RENAUjjh FORMULA 1 Ayrlon Senna in Damon Hill se veselila novih izzivov Brazilec se mora na nov dirkalnik še privaditi Jasna Milinkovic ESTORIL - »Včeraj sem prvič sedel v dirkalnik Rothmans Williams Renault, prvič pognal motor in se zapeljal po progi, zato so občutki še nekoliko neurejeni. Drži pa, da sem se danes počutil že veliko bolj domače v novem avtomobilu!,« so bile prve besede trikratnega svetovnega prvaka Ayrtona Senne na uradni predstavitvi moštva Rothmans VVilliams Renault za sezono 1994, ko bo ob Brazilcu drugi mož v ekipi Anglež Damon Hill. »To je začetek novega obdobja v moji karieri in resnično se veselim novih izzivov,« je dejal Senna, ki je deset let po testi- ranjih v Doningtonu spet sedel v Williamsovemu dirkalniku. »Ne delam si nobenih utvar, da bo letošnje leto lahko, kajti moram se še veliko naučiti o novem avtomobilu in novem moštvu, vendar pripravljen sem veliko delati. Maksimalno. Prav tako se veselim ponovnega sodelovanja z Renaultom, kajti svojo prvo zmago na dirkah za veliko nagrado sem leta 1985 dosegel prav tukaj v Estorilu z Renaultovim motorjem turbo. Jutri se začne resno delo brez intervjujev, kajti inženirji me morajo naučiti, kako deluje avtomobil.« Potem ko je pri Wil-liamsu že imel za mošt- vena kolega dva svetovna prvaka Nigela Mansela in Alaina Prosta, se Damon Hill še posebej veseli se-delovanja s Senno. »Počutim se nekoliko privilegiranega. Tokrat bom vozil ob človeku, ki je že deset let v vrhu. Vse se mi zdi zelo vznemirljivo, še zlasti pa se bova morala potruditi zaradi novega sponzorja,« je menil Damon Hill. Rothmans je res dodobra odprl denarnico, saj bo v dveh sezonah prispeval v blagajno moštva Franka VVilliamsa kar 60 milijonov ameriških dolarjev. Po uspešni lanski sezoni so seveda tudi Hillova pričakovanja velika. »Pravkar sem se vrnil s počitnic, spočit in pripravljen na nove napore, kajti do prve dirke konec marca v Braziliji je treba opraviti še veliko testiranj. Nove tehnične omejitve po mojem ne bodo preveč prizadele vodilnih moštev, manjšim pa bodo morda pomagale do veC točk,« je še povedal Damon Hill. Estoril se bo že danes prelevil v kraj z dirkaško mrzlico, kajti na dirkališču Femanda Pires da Silva bodo svoja vozila ob VViltiamsu testirala tudi moštva Lotus, Schuber - Mercedes in Ligier, medtem ko McLaren -Peugeot prav tako danes začne s testiranjem v Sil' verstonu. gospodarstvo in finance RIM / V SENATU ZACELI RAZPRAVO O PETLETNEM NAČRTU FS INHvTiNISTRSTVA ZA PREVOZE_ Razvojni načrt italijanskih železnic predvideva 38.750 milijard investicij V načrtu tudi podvojitev proge do Trbiža, hitrih vlakov po v noši deželi zaenkrat ne bo RIM - Pristojna senatna komisija je zaCčela včeraj razpravljati o načrtu za investicije v državnih železnicah v petletju 1993-1998. Gre za skupno 38.750 milijard lir, od katerih 9.500 milijard za hitre proge (od teh 8.250 milijard za progo Turin -Rim- Neapelj), 4 tisoč milijard za nove tehnologije in 4.400 milijard za predčasne upokojitve in skrčenje števila osebja. Gre za program, ki ga je vodstvo državnih železnic izdelalo sporazumno z ministrstvom za prevoze. Senatna komisija bo morala izreci mnenje do 12. februarja. Večji del investicij zadeva predvsem infrastrukture, katerim je skupno namenjenih kar 34 tisoč milijard lir. Delno gre tu za nove hitre proge, delno pa samo za izboljšanje obstoječih prog. Kar zadeva slednje, je treba omeniti tudi progo Benetke - Trbiž, za katero je predvidenih 610 milijard lir. Mnogo sredstev so namenili tudi izboljšanju vozlišč v posameznih mestih, pri čemer pa za deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino ni nobene postavke. Tudi kar zadeva hitre proge, je Furlanija-Ju-lijska krajina izvzeta in se investicije nanašajo le na progo Milan - Benetke. Senatna komisija je včeraj začela z razpravo, ni je pa končala in se bo tako ponovno sestala v torek. Potniški vlak »pendolino« zanima tudi železnice Nemčije, Švice in Poljske RIM - Državne železnice pripravljajo načrt za posodobljenje potniških vlakov, predvsem pa nameravajo razviti proizvodnjo hitrega potniškega vlaka "pendolino” (na sliki), ki ga nameravajo tudi uporabljati na mednarodnih progah. Po mnenju ministra za prevoze Coste, gre za pobude, za katere je industrijski sektor ze- lo interesiran, saj predvidevajo investicije v višini 6 tisoC milijard lir. V teku so pogovori z nemškimi, švicarskimi in poljskimi železniškimi upravami, pri čemer so s Švicarji že dosegli prve sporazume. Program predvideva uporabljanje sedanje verzije vlaka ETR 460 in nove dizelske verzije, ki bi jo uporabljali na pro- gah, ki Se niso elektrificirane. Vlake bi gradil Fiat v Saviglianu, lahko pa bi jih gradili tudi v drugih državah. Po mnenju ministra Coste predstavlja "Pendolino” pomembno uveljavitev italijanske tehnologije na evroposki ravni. Sicer pa v Italiji že načrtujejo novo verzijo ETR 500, ki bo še hitrejša in sodobnejša od sedanje. TRST / PO PRVIH OCENAH ZVEZE CONFESERCENTI Trgovci na drobno še nezadovoljni z začetkom letošnje sezone razprodaj Povečano število kupcev ne bo nadoknadilo zmanjšanega prometa v decembru TRST - 2e po prvih dneh razprodaj je jasno, da tr-s°vci tekstilnega sektorja in obutev ne bodo mogli v setn Mesecu nadoknaditi izrednega padca prodaj, ki 0 §a zabeležili v obdobju pred božičnimi prazniki. Tako ocenjujeta stanje v trgovskem sektorju pred- ? aY1hka zveze Confesercenti iz Trsta Bruno Mecchia Ester Pacor. Po njuni oceni se je promet v zadnjih Eeh sicer znatno povečal, vendar komaj dosega pro-et, ki so ga zabeležili v istem obdobju lanskega le-.: Le na področju srednje-visoke mode lahko govo-V 0 približno pet odstotnem povečanju prometa v Primerjavi z istim obdobjem laanskega leta. Sicer pa Confesercenti ocenjuje, da je za potroš-*e stanje mnogo ugodnejše, kajti zaradi zmanjšanja Podaje pred prazniti je v trgovinah na razpolago ši-°ka izbira kvalitetnih izdelkov. Popusti v tržaških Sovinah gredo od 20 do 60 odstotkov, čeprav ste-,.'*ka sama dejansko ne odraža v vseh primerih ve-rkosti prihranka. , kar zadeva prodaje v obdobju od sredine decem-ra do g. januarja, je ta upadla za približno 20 od-otkov. Največji padec so zabeležili pri moški kon-akciji (25 odst.), najmanjšega pa pri športnih oblači-in oblačilih za otroke (10 odst.). Sicer pa po rienju zveze Confesercenti, sedanja zakonodaja ne streza več dejanskih potrebam in jo bo treba čim-ptei spremeniti. NOVICE Pravična stanarina: indeks ISTAT se je zvišal za 4 odstotke RIM - Zavod ISTAT je včeraj objavil novi indeks za izračunavanje poravične stanarine. Indeks za stanovanja se je povečal za 4 odstotke, kar pomeni, da se bodo stanarine dvignile za 3 odstotke (tri Četrtine indeksa). Za urade in trgovske obrate se je indeks zvišal za 8, 9 odstotka, kar pomeni, da boto stanarine višje za 6, 675 odstotka (prav tako tri četrtine indeksa). Dolar in marka včeraj stabilna RIM - Dolar in marka sta bila na iutalijanskih tržiščih včeraj stabilna. Po kotacijah državne banke je dolar včeraj veljal 1.700, 50 lire (0.14 lire več kot v torek), marka pa 973, 70 lire (0, 70 lire veC kot v torek. 12. februarja skupščina založbe Piemmei RIM - Delničarji nove založbe Piemmei, ti bo izdajala dnevnik La Voce, katerega glavni urednik bo Indro Montanelli, se bodo sestali na skupščini 12. februarja. Na dnevnem redu je zvišanje glavnice podjetja od sedanjih 5 na 50 milijard lir. Kar zadeva izid novega dnevnika so potrdili, da bo prva številka izšla 8. marca. PROIZVODNJA ALUMINIJA / TRG JE ZASIČEN Vojska porabi manj aluminija Države bi morale omejiti proizvodnjo BRUSELJ - Včeraj se je v Bruslju končalo dvodnevno srečanje predstavnikov držav, v katerih proizvedejo največ aluminija. Udeleženci sestanka so se ukvarjali predvsem z vprašanjem, kako zmanjšati preveliko ponudbo aluminija na svetovnem tržišču, ne da bi ob tem prizadeli ključne industrije Rusije. Sestanek se je končal le s splošnimi ocenami o zasičenosti trga z aluminijem, udeleženci pa niso dosegli nikakršnega dogovora o zmanjšanju proizvodnje. V pogajanjih med ZDA, Evropsko unijo, Rusijo, Kanado, Avstralijo in Norveško so skušali poiskati odgovor na vprašanje, kam z 1,5 do 2 milijona ton letne odvečne proizvodnje, ki je v preteklih letih aluminiju na tržišču le zniževala ceno. Pogajalci so si prizadevali za 10-odsto-tno zmanjšanje letnih proizvodnih zmogljivosti, ki so po najnovejših podatkih zagotovile proizvodnjo 19,5 milijona ton aluminija. Do prevelike ponudbe je prišlo predvsem zaradi manjšega povpraševanja, ki je posledica recesije svetovnega gospodarstva kakor tudi velikanskega povečanja izvoza aluminija v Rusiji. Ob začetku tega sestanka so bili predstavniki vlad in industrije aluminija precej optimistični glede na možnosti zmanjšanja proizvodnih zmogljivosti, čeprav je predstavnik ameriške aluminijske industrije za- Švica ponuja jamstvo za posojila BERN - Vlada Švice je sporočila, da je posameznim državam Skupnosti neodvisnih držav odobrila posojilna jamstva v višini 200 milijonov švicarskih frankov (136 milijonov dolarjev), s katerimi bo zavarovala njihova komercialna posojila. Vlada je v svoji izjavi zapisala, da je v tej vsoti 100 milijonov frankov (68 milijonov dolarjev) namenjenih Rusiji, 30 milijonov frankov (20,5 milijonov dolarjev) Ukrajini, 20 milijonov frankov (14 milijonov dolarjev) Belorusiji, s 50 milijoni frankov (34 milijoni dolarjev) pa bo zavarovala posojila nekaterim srednjeazijskim republikam, Kazahstanu, Uzbekistanu in Kirgiziji. Jamstva bodo omogočila podjetjem v teh državah dostop do komercialnih posojil, ki jih bodo podjetja uporabila za nakup strojev in opreme v Švici. Vlada je v izjavi tudi zapisala, da želi s temi jamstvi podpreti politične in gospodarske reforme v teh državah. (Reuter) Thyssen bo odpustil več tisoč delavcev DUISBURG - Največja nemška jeklarska družba Thyssen Stahl AG. je včeraj sporočila, da se je v fiskalnem letu 1992/1)3 njena izguba početverila ter da bo morala v prihodnjih letih odpustiti še več delavcev ter tako zmanjšati stroške. Predsednik upravnega odbora Eckehard Schulz je povedal, da bo po letu 1994 ta družba morala skrčiti število svojih zaposlenih na 22 tisoč. Že v začetku tega tedna pa je Thyssen Stahl napovedal dodaten odpust 1250 delavcev, ki se bodo pridružili dvoletnemu načrtu odpustov, v okviru katerega so odpustili 12.900 delavcev, tako da bi konec leta 1994 dosegli število 23.750 zaposlenih. Ta jeklarski gigant, podružnica Thyssen AG., je sporočil, da je celotna izguba v fiskalnem letu 1992/93 znašala 1,23 milijarde mark (704, 5 milijona dolarjev), v primerjavi s 306 milijoni mark (175, 3 milijona dolarjev) izgube leto dni prej. »Ob sedanjih trendih, obsegu proizvodnje in cenah na tržišču lahko pričakujemo večji zaslužek šele konec poslovnega leta 1993/94,« je dejal. Schulz je tudi povedal, da namerava Thyssen Stahl AG. odpustiti dodatnih 1250 delavcev v obratih valjanega jekla, kot so napovedali v začetku tega tedna. (Reuter) Čehi trgujejo z orožjem PRAGA - Češka velikanka težke industrije Škoda Plzen je Iranu predlagala prodajo izstrelkov znamke Tamara in modernizacijo tankov T-72 sovjetske izdelave, je zapisal štirinajstdnevnik Rešpekt v svoji zadnji številki. Rešpekt, ki pri tem navaja interno obvestilo direktorja Škode Lubomirja Soudeka po obisku v Teheranu decembra lani, piše, da se je po »sestanku z namestnikom iranskega obrambnega ministra Vahidom in namestnikom ministra za zunanje zadeve« iranska stran »zanimala za novo generacijo raket zrak-zemlja znamke Tamara in za modernizacijo tankov«. Direktor Škode Plzen se je srečal tudi s predstavnikom iranske jedrske komisije Rezo Amoralahijem, s katerim sta govorila o izdelavi jedrskega reaktorja, piše Rešpekt. Eden izmed 40 članov konzorcija čeških proizvajalcev orožja, Skupine RDP, je v celoti zanikal kakršnekoli stike z iranskimi vojaškimi oblastmi, do katerih naj bi prišlo med tem obiskom. (AFP) grozil tudi z možnostjo protidumpinške zaščite, Ce se za znižanje proizvodnje ne bi uspeli kmalu dogovoriti. Čeprav si industrijski krogi želijo svetovnega sporazuma o znižanju proizvodnje, si vladni predstavniki ob tem želijo zagotoviti predvsem jamstva, da noben ukrep, ki bi ga sprejeli v zvezi s tem, ne bi ogrozil ruskih kupcev in sposobnosti Rusije, da najde kupce v obdobju svojega prehoda na tržno gospodarstvo. Kot zagotavljajo viri, ki so blizu EU, je evropska industrija aluminija Moskvi pri splošnem sporazumu pripravljena kar precej popustiti. O tem naj bi se pogovorile tudi zahodne vlade v okviru tiste pomoči, ki jo bodo namenili za modernizacijo zastarele in okolju skrajno neprijazne ruske industrije. Dobro obveščeni viri pri Evropski uniji tudi omenjajo, da bi od dviga cene, do katerega bi prišlo kot posledica zmanjšane proizvodnje, bolj kot kdorkoli pridobila Rusija, vendar le pod pogojem, Ce bo imela neoviran dostop do tržišča. Izvoz aluminija iz nekdanje Sovjetske zveze, večinoma iz Rusije, se je lani povečal na 1,6 milijona ton v primerjavi s 300 ti-soC tonami, kolikor so jih izvozili leta 1990, predvsem zato, ker je upadlo domaCe povpraševanje, v katerem je bila poglavitna stranka vojska, katere potrebe pa so se s padcem komunizma bistveno zmanjšale. Evropska unija zaenkrat nekdanji Sovjetski zvezi še zagotavlja izvoz aluminija v višini 180 tisoč ton na leto, vendar bo veljavnost sporazuma o tem potekla konec februarja. (Reuter) NEMČIJA / PROGRAM ZA VIŠJO GOSPODARSKO RAST IN ZAPOSLOVANJ Delovna mesta lahko zagotovijo zasebniki Vladni program mora obravnavati še parlament BONN - Nemška vlada je dosegla soglasje o akcijskem programu za višjo gospodarsko rast in zaposlovanje, katerega namen je spodbuditi gospodarsko rast ter zmanjšati brezposelnost z odpravo togih pravil in privatizacijo državnih storitev. NaCrt v 30 točkah predvideva odpravo nekaterih togih členov na področju poslovanja, vključno z državnim monopolom agencij za zaposlovanje in z zakonom o popustih, ki jih lahko drobna prodaja zagotovi kupcem. Vse to bodo odpraviti, Ce bodo predloge krščanskih demokratov kanclerja Helmuta Kohla in njihovih koalicijskih partnerjev, uspeti spremeniti v zakon. Vlada bo do jeseni pripravila predloge, s katerimi bo zasebnim družbam dovolila financiranje, gradnjo in upravljanje novih avtocest ter zaračunavanje cestnin. Finančni minister Theo VVaigel je povedal, da ta načrt ne bo obremenil zveznega proračuna, katerega primanjkljaj se vztrajno veča od združitve obeh NemCij leta 1990. »Predvsem gre za vprašanje, kako bi pospešiti oživitev gospodarstva, ne da bi dodatno obremeniti proračun z drugačno alokacijo tistih ukrepov, ki ne stanejo nič, kot je na primer področje deregulacije predpisov in zakonskih določil,« je izjavil na tiskovni konferenci. Ključni cilj je, da bi spodbudili Cim več posameznikov, da se lotijo svojih poslov, da pri njih več tvegajo in da se posvetijo razvoju inovativnih izdelkov. Dokument vsebuje tudi predloge za denarno pomoč tistim, ki bodo ustanavljali nova podjetja, in posebne stimulacije za odpiranje novih delovnih mest s polovičnim ati skrajšanim delovnim Časom. Bonnska vlada bo deželnim vladam in mestnim oblastem naložila, naj svoje storitve zaupajo zasebnikom, če je to mogoCe. Že marca bo pripravila več predlogov za privatizacijo tistih podjetij in lastnine, pri katerih ima svoj delež. Brezposelnim bodo dovolili opravljati plačana dela, ki bodo koristna za vso skupnost, ne da bi izgubili dosedanje pravice brezp0 selnih. Subvencije za žago tavljanje plaC, ki jih z .. izplačujejo le v nekdaD) Vzhodni Nemčiji, bodo nadaljnji dve leti d°de 1 tudi tistim predelom Zan dne Nemčije, ki jih je sija najbolj prizadela, v ju zoper nezakonito PrlS ljevanje pa bodo tista p djetja, ki nezakonito zap slujejo tujce, izgubila nj žnost sodelovanja na ja vnih natečajih. (Reuter) AVTOMOBILSKI TRG Volvo je manjšo prodajo vozil v Evropi nadomestil v Ameriki, Braziliji in Angliji 21 odstotkov, in sicer na 15.200 vozil-Prodajni rezultati so se nekoliko izbotj' šali v zadnjem četrtletju minulega letfl> kot so pri Volvu napovedovali ob novembrski objavi rezultatov devetmesečnega poslovanja. Konec tretjega četrtletja se je prodaja izboljšala za dva odstotka, saj so prodali 36.100 poltežkih in težkih tovornjakov. Dobro je šla v promet zlasti serija FH, od katere so v zadnjih štirih mesecih prodali 5000 vozil, so sporočili pri Volvu. Tudi prodaja vozu Volva v Britaniji in Braziliji, ki sta dingo in tretje največje tržišče tega podjetja, se je izboljšala; na britanskem tržišču za več kot 30 odstotkov, na brazilskem pa kar za 75 odstotkov. (Reuter) STOCKHOLM - Švedski AB Volvo je sporočil, da je lani prodal več tovornjakov, saj je močno povečana prodaja v ZDA dodobra nadomestila izgubo, ki so jo utrpeli na evropskem tržišču. Celotna prodaja se je povečala za šest odstotkov, na 51 tisoč tovornjakov z 48.220, kolikor so jih prodali predlani. Združene države Amerike so postale največje enotno tržišče za prodajo tovornjakov z nosilnostjo več kot 15 ton. Prav prodaja teh tovornjakov se je v ZDA povečala za 32 odstotkov; prodali so 19.350 vozil, čeprav pri Volvu zatrjujejo, da so se zahteve tega tržišča povečale še nekoliko bolj, za 34,5 odstotka. Prodaja težkih tovornjakov se je v Evropi zmanjšala za ŽENEVA - Približno 60 najvidnejših politikov iz vsega sveta in več sto voditeljev največjih svetovnih podjetij se bo od 27. januarja do 2. februarja udeležilo letnega zasedanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v švicarskem Davosu. Zasedanje bo odprl kancler Helmut Kohl, je sporočil ustanovitelj foruma dr. Klaus Schwab. V okviru letošnjega rednega zasedanja bo okrogla miza o Bližnjem vzhodu, na kateri bosta sodelovala tudi voditelj PLO Jaser Arafat in izraelski minister za zunanje zadeve Simon Peres. Po besedah dr. Schwaba bo splošna tema letošnjega foruma prevrednotenje temeljnih naCel svetovnega gospodarstva. Gre za vprašanja o zapo- ZDA / USPEŠNO POSLOVNO LETO ZA NAJVECJE BANKE Ameriški bankirji so lani dobro izkoristili priložnosti za zaslužek Rekordni dobički ob koncu poslovnega leta - Več posojil pri obrestih in rezervah,* je izjavil John Reed, pr® sednik Citicorp. Ta velik newyorška banka ustre^ zno ponazarja ozdravite celotnega področja. P°te® ko se je leta 1991 z izg1™ 457 milijonov dolarjev znašla na robu usodneg brezna, se je s 722 mihjojjj dolarjev dobička izogni nevarnosti in svoj položaj lani še bolj utrdila. šnji teden je Citicorp °bJ^ vila, da bo provizijo v vi VVASHINGTON - Leto 1993 je bilo nadvse ugodno za najveCje ameriške banke, ki so imele rekordne dobičke, takšni pa naj bi bili tudi rezultati njiho- vega poslovanja v letu 1994. Po letu 1992, ko so se v bančnem sektorju pokazala nekatera znamenja okrevanja, so se v letu 1993 te smernice okrepile PRED SVETOVNIM GOSPODARSKIM FORUMOM Letos se bodo spomnili Afrike Zasedanje, ki se bo začelo 27. januarja, bo odprl Helmut Kohl slovanju in stagnaciji gospodarstva, ki jim bodo posvetili precej razprav. V središču pozornosti bodo tudi monetarna vprašanja, zlasti v luči reform največjih mednarodnih finančnih ustanov. Podobno kot prejšnja leta bodo proučili gospodarski položaj v nekdanjem sovjetskem bloku, skupaj z ruskim premierom Viktorjem Cernomirdinom, predsedniki številnih republik SND in premieri baltskih držav. Ukvarjali se bodo z azijskimi državami, na forumu pa bodo sodelovali premier Indije Narasimha Rao, premierka Pakistana Benazir Buto, podpredsednik Tajske, ministri iz Bangladeša, Indonezije in Filipinov ter visoki predstavniki Kitajske in Japonske. Med evropskimi ude- leženci pričakujejo tudi belgijskega premiera, več finančnih ministrov oziroma ministrov za gospodarstvo (iz Nemčije, Francije in Velike Britanije) ter guvernerja nemške in francoske centralne banke. Z Afriko se na dosedanjih davoških forumih niso toliko ukvarjali, letos pa je ne bodo pozabili. V Švico bodo prišli predsedniki Mozambika, Zambije in verjetno tudi Angole. Pričakujejo še številne politične osebnosti iz Južne Afrike, zlasti predsednika Kongresa afriške enotnosti (ANC) Thaba Mbekija. Tudi mehiški predsednik Carlos Salinas de Gortari-ja je že potrdil svoj prihod kljub nedavnim zapletom med vladnimi silami in zapatističnimi gverilci. (AFP) in celo presegle vsa pričakovanja in napovedi izvedencev. NajveCja ameriška banka Citicorp je povečala svoj letni prihodek na 2,2 milijarde dolarjev, Chemical Banking za 48 odstotkov, Nations Bank za 31 odstotkov, medtem ko je Bane One prvič presegla veC kot milijardo dolarjev dobička. Ta magični prag je skoraj dosegla tudi Chase Manhattan. Z neprikritim zadovoljstvom zaradi takšnih poslovnih rezultatov so ameriški bančniki napovedali ozdravitev na celotnem področju. Število in obseg dvomljivih terjatev sta se zmanjšala, obseg potrošniških posojil in posojil podjetjem pa se je začel večati. Banke so še naprej s pridom izrabljale ugodno triodstotno obrestno mero za kratkoročna posojila pri zvezni (centralni) banki ter ta sredstva posameznikom in podjetjem posojale po še-stodstotni dolgoročni obrestni meri. Od sredine leta 1992 so izrabile ugodno konjunkturo za refinanciranje številnih posojil, zlasti na področju nepremičnin. »Poslovni rezultati kažejo, da nam je uspelo okrepiti našo bilanco, in sicer v kapitalu, šini 425 milijonov dola- rjev namenila »izboljšanj’0 svoje produktivnosti*1 zlasti v ZDA. Zaradi velikega števila kreditnih k tic, kjer je konkurenc^ skrajno zaostrena, te pl® stavljajo šibko točko On' corpa, najbolj medna!® dne ameriške banke, ki J razen na tem področjU’ povsod olcrepila svojo ^ javnost in navzočnost, n to 1993 je pomenilo tu vzpon dinamičnih ban ’ kakršna je Nations Ban ^ Na lestvici bank je PJeVf la tretje mesto, ki ga j® , slej zavzemala Chenuca ’ Po napovedih Saloni0 Brothers za prihodnje 1® se bodo dobički ameriška bank gibati v povprečne okviru 13 do 14 odstotkov, v letu 1993 pa znašali povprečno 35 o stotkov. (Al GOSPODARSTVO IN FINANCE Četrtek, 2(L.januarja 1994 MENJALNIŠKI TEČAJI 19. januar 1994 -Senjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni A banka ljUblJana 77,25 77,60 10,88 11,00 7,81 7,95 2 Danka Nova Gorica 2 banka Koper AMTK Ljubljana «?Su?ana* - - - - - - - - - - - - 77,40 77,65 10,95 11,08 7,80 7,96 77,35 77,50 10,95 11,00 7,GO 7,90 ^ur Grosuplje 77,40 77,60 - 10,95 11,05 7,80 7,99 J™ Ljubljana °fC Sežana Banka Vipa Nova Gorica 77,10 77,60 10,80 11,00 7,70 7,95 76,95 77,55 10,87 10,97 7,82 7,92 77,21 77,49 10,86 10,97 7,86 7,93 vorne 2 us* 77,39 77,57 10,95 11,00 7,84 7,97 editanstait Nova banka LJ Dom caffe Domžale* 77,30 77,40 77,65 77,70 10,95 10,97 11,05 11,10 7,80 7,90 8,00 7,98 Eros Ljubljana* 77,40 77,55 10,95 11,00 7,85 7,93 cros Kranj* Eurotours Ljubljana 77,40 77,55 10,95 11,00 7,85 7,93 77,35 77,78 10,35 11,12 7,83 7,99 1 lluuas Idrija 77,20 77,70 10,90 11,10 7,80 7,95 Hida Hipotekarna banka Brežice* 77,50 77,55 10,97 11,02 7,89 7,94 77,15 77,65 10,92 11,05 7,80 7,95 Ulia oečovlje* jjkdLjubijana^C) 77,16 77,54 10,85 11,00 7,85 7,99 77,40 77,48 10,97 11,00 7,90 7,96 ;"7a Slovenj Gradec 77,35 77,55 10,90 10,96 7,81 7,89 lnka Postojna 77,10 77,45 10,81 10,96 7,80 7,92 beza na jlirika Jesenice 77,30 77,45 10,88 10,96 7,89 7,92 77,31 77,59 10,90 10,98 7,83 7,93 Ma|aesign Nova Gorica 77,20 77,45 10,89 10,98 7,84 7,90 'uo Slovenijales LJ 77,40 77,70 10,97 11,00 7,88 7,95 kompas Hertz Celje* 77,36 77,60 10,94 10,99 7,63 7,93 kompas Hertz Velenje* 77,25 77,55 10,94 10,99 7,63 7,93 ^°mpas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Bled* Kompas Hertz Nova Gorica* Kompas Hertz Maribor* 77,25 77,55 10,94 10,99 7,63 7,93 77,25 77,55 10,94 10,99 7,63 7,93 77,25 77,55 10,94 10,99 7,63 7,93 77,25 77,55 10,94 10,99 7,63 7,93 77,25 77,55 10,94 10,99 7,63 7,93 Kompas Holidays 77,35 77,54 10,95 11,02 7,85 7,99 u komercialna banka Triglav 77,10 78,10 10,88 11,06 7,78 7,96 kreditna banka MB d.d.* 76,35 77,40 10,86 11,01 7,75 7,90 LB a.d. Ljubljana 77,38 77,78 10,95 11,06 7,85 8,01 , “ sP|ošna banka Celje 76,65 77,80 10,86 10,99 7,69 7,92 i B sPlosna banka Koper* EB komercialna banka NG LB Dolenjska banka NM 76,16 77,91 10,77 10,98 7,67 7,91 76,40 77,50 10,83 11,35 7,65 7,94 - - - - - LB banka Zasavje, Trbovlje - - - - - HUdska banka d.d. U ubertas Koper* 77,30 77,55 10,95 11,03 7,83 7,98 77,20 77,60 10,88 10,99 7,83 7,94 Ma Vir Madai Nova Gorica, Šempeter 77,30 77,65 10,90 11,05 7,75 7,99 r 77,20 77,50 10,90 11,00 7,87 7,93 77,45 77,60 10,95 11,00 7,88 7,92 NiProm Ljubljana 77,45 77,60 10,96 11,00 7,89 7,97 p r°l Ljubljana* n°štna banka Slovenije* 77,40 77,45 10,96 10,99 7,85 7,90 76,15 77,49 10,65 10,98 7,61 7,88 rtrmaro Ljubljana* Brobanka Maribor 77,47 77,53 10,95 11,00 7,93 7,97 77,20 77,65 10,90 11,03 7,85 7,99 p|9Ql Solkan* P|9al Ilirska Bistrica* 77,15 77,55 10,82 10,95 7,88 7,93 77,15 77,55 10,82 10,95 7,82 7,88 H|9ol Kobarid* 77,20 77,60 10,82 10,95 7,88 7,88 Publikum Ljubljana um Celje Publikum Krško Publikum Maribor E^kum Metlika 77,44 77,47 10,98 11,00 7,89 7,91 77,35 77,60 10,95 10,99 7,78 7,90 76,90 77,40 10,80 11,00 7,73 7,90 77,10 77,39 10,92 10,98 7,76 7,89 77,15 77,60 10,85 11,00 7,70 7,90 Pub kum Mozirje 77,00 77,58 10,90 11,03 7,70 7,88 d, u 'kUrin Novo mesto Publikum Tolmin Publikum Sevnica Šentilj 77,15 77,60 10,85 11,00 7,70 7,90 77,17 77,40 10,97 10,98 7,78 7,90 77,10 77,50 10,92 11,00 7,85 7,91 75,97 77,49 10,65 11,01 7,75 7,89 plikum Šentjur pri Celju 77,25 77,59 10,92 10,99 7,78 7,92 Publikum Trebnje Publikum Žalec 77,25 77,64 10,90 10,98 7,78 7,90 77,15 77,55 10,92 10,98 7,74 7,88 SKB d.d. ** S|ov. hran. in posojil. Kranj 76,73 76,93 10,91 10,94 7,88 7,90 77,42 77,59 10,95 11,00 7,84 7,92 ,|0v- 'nvest. banka U* 77,50 77,80 10,85 10,98 7,65 7,90 “°venijaturist Ljubljana* 77,50 77,70 10,85 11,00 7,75 7,90 „|ovenijaturist Maribor* 77,20 77,35 10,94 10,96 7,50 7,85 ovenijaturist Jesenice - - - - - “halaby Koper 77,17 77,45 10,86 10,95 7,86 7,90 s?klce Ljubjana 77,40 77,60 10,96 11,02 7,88 7,99 ^KB d.d. Ljubljana 77,40 77,62 10,92 11,00 7,88 8,00 Tn* jortarus Postojna 76,88 77,45 10,85 10,97 7,80 7,89 6htours Domžale 77,40 77,70 10,92 11,06 7,76 7,96 °n Ljubljana 77,35 77,70 10,94 11,05 7,80 8,00 , P mo Ljubljana UBk Ljubljana 77,44 77,48 10,97 10,99 7,90 7,95 77,00 77,50 10,92 11,03 7,80 7,95 ^6Cai velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * menjalnica hida 061/ i-m-m BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 014 z dne 19. 1.1994 — Tečaji veljajo od 20. 1.1994 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 93,6906 93,9725 94,2544 Avstrija 040 šiling 100 1091,5730 1094,8576 1098,1422 Belgija 056 frank 100 368,7166 369,8261 370,9356 Kanada 124 dolar 1 102,2295 102,5371 102,8447 Danska 208 krona 100 1976,3087 1982,2555 1988,2023 Finska 246 marka 100 2363,7450 2370,8576 2377,9702 Francija 250 frank 100 2258,6386 2265,4349 2272,2312 Nemčija 280 marka 100 7672,0060 7695,0913 7718,1766 Grčija 300 drahma 100 — 53,7579 53,9192 Irska 372 funt 1 — 192,2234 192,8001 Italija 380 lira 100 7,8792 7,9029 7,9266 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,0000 — Japonska 392 jen 100 121,4632 121,8287 122,1942 Nizozemska 528 gulden 100 6849,3369 6869,9467 6890,5565 Norveška 578 krona 100 1784,5086 1789,8782 1795,2478 Portugalska 620 escudo 100 76,1831 76,4123 76,6415 Švedska 752 krona 100 1655,6189 1660,6007 1665,5825 Švica 756 frank 100 9168,8144 9196,4036 9223,9928 Velika Britanija 826 funt šterling 1 199,8941 200,4956 201,0971 ZDA 840 dolar 1 133,9916 134,3948 134,7980 Evropska unija 955 ECU 1 148,9482 149,3964 149,8446 Španija 995 peseta 100 94,2660 94,5496 94,8332 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov' Banke Slovenije na dan 20. JANUAR 1994 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del - (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN ______ (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. JANUAR 1994: 1,300,000 750,494 769,509 1,520,003 15,4606% 118,3860% 116,9233% 130,000 75,049 76,951 152,000 19. JANUAR 1994 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,00 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,75 9,25 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,00 9,50 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,40 12,80 Italija Tržaška kreditna banka 12,50 13,00 19. JANUAR 1994 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1670,00 1720,00 nemška marka 965,00 985,00 francoski frank 282,10 291,00 holandski gulden 856,00 883,00 belgijski frank 45,95 47,45 funt šterling 2505,00 2583,00 irski šterling 2397,00 2478,00 danska krona 247,00 255,00 grška drahma 6,40 7,00 kanadski dolar 1273,00 1313,00 japonski jen 15,10 15,60 švicarski frank 1140,00 1181,00 avstrijski šiling 136,10 140,60 norveška krona 222,60 230,00 švedska krona 207,00 213,50 portugalski escudo 9,50 9,84 španska pezeta 11,70 12,10 avstralski dolar 1167,00 1205,00 madžarski florint 12,00 15,00 slovenski tolar 12,50 13,00 hrvaški dinar 0,15 0,22 19. JANUAR 1994 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1675,00 1725,00 nemška marka 965,00 985,00 francoski frank 282,00 292,00 holandski gulden 857,00 877,00 belgijski frank 46,10 47,60 funt šterling 2510,00 2570,00 irski šterling 2405,00 2465,00 danska krona 247,00 254,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1278,00 1305,00 švicarski frank 1153,00 1175,00 avstrijski šiling 136,50 141,00 slovenski tolar 12,40 12,80 19. JANUAR 1994 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.746 francoski frank 29.440 nizozemski gulden - 89.227 - belgijski frank - 4.806 - španska peseta - 1.228 - danska krona - 25.760 _ kanadski dolar _ 1.332 japonski jen - 1.583 - švicarski frank 119.510 avstrijski šiling - 14.228 - italijanska lira 1.027 švedska krona - 21.580 - MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 20..januarja 1994 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 1107,6498 1109,7840 Francija frank 100 2291,9040 2296,3200 Nemčija marka 100 7778,5000 7800,0000 Italija lira 100 7,9952 8,0106 V.Britanija funt 1 202,8382 203,2290 ZDA dolar 1 135,9650 136,2270 Opomba: Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 77,65 77,72 panje. 77,85 77,87 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 12. januarja 1994 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD. ATS, UT In CHF so de nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. " Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju In v skladu s tekstom, k DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p 77,65 77,65 77,62 77,70 dlagi srednjih t( alutah pa je ra otne točke. Te>Ta kniižioa se bra ta P\satl 1' nove UpP aga ela,<< In sec ekal receptov, ki m zanrmiv način pril iz Cesa vse zdelovaH stekleno n ■ Anino zelenje: l D“t0y..peska, 40 funt Pepehke, i0 funt Pna,20 1^ kromo' P °ksida, 20 lotov 1 ^ovega oksida. To je maept2a zeleno stekle z, So'Tu ie receptura ato rubinovo stek h, 0 se dela najlepse irmovo steklo za stek nino. Raztopi 1 lot zlata v 3 do 4 delih kraljeve vode (Aqua Regis). Raztopi tudi angleški kositer (cin) v kraljevi vodi v fioli z dolgim vratom. Angleški kositer moraš najprej zdrobiti in le polagoma polagati koščke v kraljevo vodo ter fiolo vsakokrat takoj spet z zamaškom zapreti, da se spiritusi ne bi izkadili. Tako pusti stati en dan. K raztopini zlata prika-pljaj 6 delov navadne vode in toplo kositrno raztopino, tako da dobi vijolično barvo. Tedaj nehaj in pusti, da se usede. Potem prikapljaj nekaj kapljic sečnega špirita (Spiritus Urinosus), da se usede. To apno izločiš in pustiš, da se posuši v blagi toploti. Ce vzameš tedaj 1 del apna in 4 dele kristalnega stekla in to tališ v talilnem loncu na ognju, dobiš najlepše rubinovo steklo, ki ga je sploh mogoče najti. Uporabljajo ga za emajliranje na steklo ali za postekli-no. To je nekaj primerov izmed 69 receptur Avguština Zinkeja. Ta je bil takrat, ko je zapisoval te recepte, star šele 17 let. Takrat je bil še steklarski vajenec oziroma pomočnik. VeCina teh glažu-tarskih receptov je v funtih. Če računamo, da vsebuje en tak recept 140 do 180 funtov, to je približno, Ce računamo eolski funt 70 do 90 kg. Zdi se, da je avtor količine priredil vsakdanji praksi in vpisal v recepte tisto množino materiala, ki so ga navadno naenkrat stehtali in zmešali za enkra- Tretja stran beležnice steklarja Avgusta Zinkeja tno polnjenje talilnega lonca. Za merjenje 100 funtov kremenovega peska, so si naredili empirično votle mere, da ga ni bilo treba vsakokrat znova tehtati. V pesku okoli Gornje glažute so našli tudi Črepinje rabinskega stekla, nekatera še z zlatimi okraski. Verjetno je visoka cena mate- riala, iz katerega so delali tako steklo, vplivala na dejstvo, da je bilo takih izdelkov zelo malo. Izraz Spiritus'Urinosus, ki ga beremo v Zinkejevem receptu za rabinsko steklo, pomeni špirit iz seča. To je alkimistični naziv za salmijakovec, ki so ga najprej odkrili v seCu. Metja Stritmar LABIRINT ZNANJA V torek, 18. decembra sta Alenka in Tomaž dobro pomakala svoje izžrebance. Postavljala sta jim zavita vprašanja, da so se kar zvijali doma pri telefonih. Res pa je, da sta jima potem tudi Cisto malo pomagala - konec koncev so jima odnesli 20.000 tolarjev! Prvo izžrebanko, Marijo, je prijavil kar njen sin, ne da bi sama vedela za to. Potem pa je stal zraven nje, se ji smejal in jo bodril. A Marija z odgovorom, kako reče »fejst fantu« malo po starinsko, ni imela sreče. Zato pa je Tina zablestela s »fantom od fare« in ni hotela nehati, dokler niso ona, oCi in ekipa, prislužili sedem tisoč tolarjev. Tudi komaj 13-letni Jernej je izenačil Tinin rekord, v začetku z n osem tisoč tolarji, potem pa je žal zmanjkalo vprašanj. Nagrajenci pa so: Tina Pustovrh - 8.000 SIT, Tina Rakoše - 7.000 SIT, Jernej Horvat - 7.000 SIT in Goran Vurnek - 2.000 SIT __ malo treme, potem pa s pomočjo staršev vedno bolje. Absolutni rekord oddaje pa je dosegla se ena Tina LABIRINT ZNANJA Ime in priimek:. Telefonska številka: Naslov:___________ Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4: Prezaposleni s svojimi načrti ne boste niti opazili pogledov nekoga, ki si bo želel vaše bližine. Najbrž se bo moral »po nerodnosti« dobesedno zaleteti v vas. BIK 21.4- 20. 5.: Smer, ki ste jo izbrali, je že v redu, sprijazniti se boste morali le z dejstvom, da človek ne more biti vselej v najboljši fomii, čeprav si to želi. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Prepričali se boste 0 svojih sposobnostih in povrnili omajano samozaupanje. Ljudje vas bodo radi vabili medse, vi pa se jim boste z radostjo odzivali. RAK 22. 6. - 22. 7.: Delali boste sicer nekoliko manj, a zato bolj učinkovito; svoje energije namreč ne boste izgubljali v prazno, ampak jo usmerjali karseda ekonomično. LEV 23. 7. - 23.8.: Grdobe, hudobe in sitnobe, s katerimi se boste borili, jih kritizirali in se jih izogibali, bodo zgolj plod vaše domišljije. Nihče vam noče slabo. DEVICA 24 8. - 22.9.: Ker boste blesteli tudi umsko, se boste navdušili za študij novih področij, za katera doslej niste kazali kdove kakšnega interesa, saj so se vam zdela pretežka. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.:Ponovno se boste zaljubili v svojo drago osebo, če pa je še nimate, se boste zagotovo vneli ob soočenju z nekom, ki vas bo pobožal z globokim pogledom. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.; V trenutkih zanosa boste lahkotni in optimistični, ko vam bo zaškripalo ah vam bo pričelo nagajati zdravje, pa boste hitre jeze in rahlo krivični. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Na okolico boste delovali blagodejno, zato se bodo radi zadrževali v vaši bližini. Se posebej rada vas bo videla oseba, ki ste ji ze nekaj časa simpatični.. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Z rentgenskimi očmi boste prebrali nekoga, ki vas bo hotel zgolj izkoristiti in vam v zameno za vašo velikodušnost ne bo imel ponuditi ničesar vrednega. VODNAR 21.1.-19. 2.:Cutite, da to ne vodi nikamor, a vendarle se prepuščate toku in opravičujete svojo slepo zagnanost s tisoč potrebami, ki pa so vse po vrsti umetne.. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Tokrat ne boste ponovili stare napake; ne boste se odmaknili osebi, ki vas je razočarala, niti je ne boste ošvrknili z moralnim bičem. KRIŽANKA Vodoravno: 1. kemijski znak za barij, 3. začetnik muslimanske vladarske rodbine Abasidov, 7. plaha gozdna žival, 9. znamenita univerza v New Havnu v ameriški zvezni državi Connecticut, 10. slovenska gledališka igralka (Vika), 12. kar kaj kaže, odraža, 13. vzhodno-afriški grm, katerega listi se uporabljajo kot drazilno nasladilo, 14. terenski avto, 15. ime slovenskega koreografa Mlakarja, 16. slovensko žensko ime, 18. ljubljansko pokopališče, 21. nastava, zanka, 24. mati Dioskurov v grški mitologiji, 26. ženski pevski glas, 27. grški kipar (Metalec diska!), 28. japonsko mesto, na katerega so Američani leta 1945 odvrgli atomsko bombo, 30. hrvaški skladatelj (Krsto), 31. Sokratov tožnik, 32. telesna poškodba, 33. arabski žrebec. Navpično: 1. ribja juha, 2. ime slovenskega zbiralca ljudskih pesmi in Prešernovega prijatelja Smoleta, 3. pristanišče južno od Glasgovva na Škotskem, 4. manjšinski narod v Španiji in Franciji, 5. alkan z enojno vezjo med ogljikovimi atomi, 6. jugovzhodnoazijski obrambni pakt, 7. kontakt, vez, 8. južnoafriška lepotna posodovka z modrimi cveti, 11. kratica za unčo, 15. norčav, smešen človek, 17. šumnik in samoglasnik, 19. kraška prst terarosa, 20. pripadnik judovskega plemena Edumejcev, 21. slovenski pisatelj, ki živi v Trstu (Boris), 22. ime italijanske filmske igralke Valli, 23. plat, 25. kanaanska boginja ljubezni, 27. avtomobilska oznaka Murske Sobote, 29. pritok Volge v Rusiji. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 •)B ‘euej ‘}ruy ‘qepQ ‘eunqsojiH ‘uoitjai ‘qe ‘epaq qsed ‘apveN ‘esetj, ‘oraj ‘daa( ‘}eq ‘zeipo ‘e^sjoSpod ‘a[RX ‘bujs ‘SBqy ‘eq :ouARJopOy\ A3.I.IS3H ŠAH 8 7 6 5 4 3 2 I Bouvvmeester - Rossel / Amsterdam 1956 V blokirani poziciji ima beli kljub materialni prednosti le malo možnosti za zmago. Cmi že pripravlja podvojitev trdnjav na h liniji (The) in zavarovanje šibke točke f6. Kako je belemu, ki je na potezi, uspelo preprečiti obrambni manever Črnega in doseči dobljeno pozicijo, je naloga reševalcev. Rešitev naloge Beli izkoristi še zadnjo priložnost s potezo l.Tg6! Lh4: Tudi nadaljevanje l...fg6 2.De6+ Kd8 3.Df6:+ Kc7 4.De7+ ne reši Črnega. 2.Tg7! Sedaj je možna ta odlična poteza! 2...Taf8 3.De6+! Kd8 4.Dd6:+ Kc8 5.Dc5:+ in obramba Črnega je popustila in beli je v nadaljevanju zmagal! 8 7 6 5 4 3 2 a b c d e f g h Tanin - Maksimov / SZ 1949 Za napad na Črnega kralja je beli žrtvoval figuro in sedaj je v priložnosti, da jo osvoji, saj je na potezi. Toda Cmi je pripravil lepo presenečenje belemu, Ce se bi le-ta po-lakomnil lovca na polju f6. Odprla bi se diagonala b8-h2 in Črna dama odloči partijo. Vendar beli ne obupa in z lepo kombinacijo zmaga! Rešitev naloge Prvo presenečenje Črnemu je beli pripravil s potezo l.Tf6:+!! gf6 2.Dh7+ beli koristi vezavo na sedmi vrsti 2.. .Tg7: 3.Dg7:+!! Poanta kombinacije, ki odloči partijo! 3.. .Kg7: 4.Se6:+ Kf7 5.Sc7: Lb7 6.ef6 Kf6: 7.Kf2 in prednost belih kmetov odloči! Silvo Kovač Pisalo se je leto 1924 Leninova smrt V triinpetdesetem letu je po dolgi bolezni 21. januarja devetnaj-stoštiriindvajsetega leta umrl Vladimir IljiC Uljanov-Lenin. Tri kapi v zadnjih dveh letih življenja so ga težko izčrpale in oslabile, da ni bil veC sposoben voditi mogočne komunistične države, ki jo je ustvaril. Njegovo življenjsko pot, njegovo smrt in nenazadnje tudi njegovo oporoko, ki je predvsem politični dokument, zgodovinopisje vedno znova in znova poskuša razlagati in pojasnjevati. Vsaj v nečem so si Leninovi razlagalci edini: Bil je najveeji med revolucionarji... Zivljenska skušnja je naredila iz Lenina predanega revolucionarja: njegovega brata Aleksandra so namreč leta * 1887 zaradi sodelovanja pri poskusu atentata na carja Aleksandra III., Lenin je bil takrat star komaj 17 let, obsodili na smrt. Leninov osrednji in prvi cilj je bil odstraniti režim, ki je ubil njegovega brata, in ga zamenjati z diktaturo proletariata. Ta cilj pa je lahko dosegla samo idejno enotna skupina revolucionarjev, ki bi se polastila oblasti. PREBLISK Zmeraj znova opažam, da slabi na tem svetu držijo skupaj, celo Ce se Se tako sovražijo. V tem je njihova moč. Dobri ljudje so osamljeni in to je njihova Šibkost. Jevgenij fevtusenko 32 Četrtek, 20. januarja 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / OBLAČNO '90 iooirx_joio m * Vremenska slika: Ciklon se je iznad afriške sredozemske obale pomaknil nad srednjo in južno Italijo. Ob topli fronti, ki se zadržuje nad Jadranom in Balkanom, doteka z južnimi vetrovi nad naše kraje v višinah toplejši in vlažen zrak. topla hladna okluzija fronta fronta C A središče središče ciklona anticiklona ALPE JADRAN / PADAVINE mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 444 *** 30-50% 10-30 44*4**** 30-60 50-80% O nad 80% 444 *** 444 *** nad 60 Slovenija: Oblačno bo z manjšimi padavinami. V nižinah bo snežilo. Dnevne temperature bodo malo nad 0, na Primorskem do 8 °C. Sosednje pokrajine: Ob Jadranu ter v severni Italiji bo deževalo, drugod pa snežilo. Ob severnem Jadranu se bo burja okrepila. VETER 1 NEVIHTE 5-10 m/s JUTRI o GRAZ nad 10 m/s O PORDENONE DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 07.37, zašlo pa ob 16.49. Dan bo dolg natanko 9 ur in 12 minut. Luna bo vzšla ob 11.10 in zašla ob 00.59. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet po notranjosti države in preko mejnih prehodov poteka tekoče in brez zastojev. SNEŽNE RAZMERE FURLANIJA-JK Piancavallo 60/130 cm Fomi di Sopra Zoncolan Trbiž Nevejsko sedlo Sauris 30/110 cm 60/100 cm 30/150 cm 70/270 cm 40/60 cm VENETO Sappada 40/100 cm SNEŽNE RAZMERE SLOVENIJA Golte od 20 do 40 cm Kanin od 70 do 300 cm Kobla do 80 cm Kope do 50 cm Kranjska gora od 20 do 50 cm Krvavec do 85 cm M. Pohorje do 55 cm Roga od 60 do 80 cm Soriška planina 70 cm Velika Planina 10 cm Vogel 180 cm Zatmik 40 cm PLIMOVANJE Danes: ob 1.44 najnižje - 30 cm, ob 9.10 najvisje 3 cm, ob 11.33 najnižje 1 cm , ob 18.30 najvisje 33 cm. Jutri: ob 2.19 najnižje -41 cm, ob 9.19 najvisje 12 cm, ob 13.24 najnižje 0 cm in ob 19.26 najvisje 37 cm. -O«. GORICA GORICA^ 4 OBSTOJNA / O NOVO MESTO VARAŽDIN O O ZAGREB r° ^ /p\ O koper j, Hr O KARIOVAC V Sloveniji: Obeti: Cez dan se bo zjasnilo. Na V soboto bo precej jasno z Primorskem bo še pihala meglo po nižinah, burja, v notranjosti pa severovzhodnik. TEMPERATURE ALPE-JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... '4/;l TRST............ 03/i CELOVEC...... -7,, BRNIK........ MARIBOR...... 7,, OFI IF '//7 novo mesto!."" NOVA GORICA.. '0/,A MUR. SOBOTA.. "°';a PORTOROŽ..... ;3/, POSTOJNA..... IURSKA BISTRICA. KOČEVJE...... ČRNOMELJ....- SLOV. GRADEC.. Au BOVEC........ £ RATEČE....... , VOGEL.......- W KREDARICA.... VIDEM............ '2' GRADEC....... V/u MONOŠTER..... flo ZAGREB....... f/7 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI..... '12/f STOCKHOLM.... MOSKVA....... 7. BERLIN....... J/ VARŠAVA...... -% LONDON....... AMSTERDAM.... 3J°. BRUSELJ...... PARIZ............. -7, DUNAJ........ ZuRICH....... '7, ŽENEVA....... MILAN............ '2 , BEOGRAD...... BARCELONA.... jj.ji ISTAMBUL..... W ° MADRID....... LIZBONA...... % ATENE............... ' TUNIS........... 13( g KAIRO........ MODA / DEFILEJI V PARIZU Yves Saint Laurent navdušil občinstvo Letos se je navdihnil pri Mariji Antoinetti PARIZ - Dnevi pariške visoke mode so se iztekli z revijo Yvesa Saint Lau-renta, ki je v svoji kolekciji v znamenju minulih časov obudil modo zaprtih ženskih bluz in oblek, za katere so značilni preprosti, a elegantni kroji. Obleke segajo do tal in so nova, neobičajna alternativa prosojnim večernim oblekam kričečih barv, ki še vedno prevladujejo v francoski modi. Saint Laurentove obleke so bele in preproste, nositi pa jih je treba s pasom. Ti modeli imajo zaradi svoje elegance in udobnosti v zgodovini mode in v Saint Laurentovi kolekciji že dolgo let posebno pomembno mesto. Letos je oblikovalec za svojo kolekcijo našel navdih tudi v oblačilih Marije Antoinette. Pritegnili so ga pisan brokat, nežne barve, pentlje in naborki. Predstavil je izredne večerne obleke za izredne plesne večere. To so bili letošnji Saint Laurentovi najizrazitejši in najekskluzivnejši modeli. Revija se je pričela s pesmijo Luisa Mariana »Pariš est champagne«, ki je namigovala na Saint Laurentov novi parfum. Kreator mu je namreč dal ime »Champagne« in s tem sprožil pravo vojno s proizvajalci vina. Vojno je na sodišču izgubil, tako da se njegov parfum za sedaj samo v Franciji imenuje preprosto »Yves Saint Laurent«. Med občinstvom v dvorani sta bili tudi priljubljena igralka Catherine Deneuve in angleška modna krea-torka Vivienne We-stvvood, ki je izjavila, da je bila Saint Laurentova revija kratkomalo čudovita. Prisotni so med drugim mogli občudovati nastop plavolase holandske lepotice Karen, ki je baje zadnje čase Saint Laurentova najbolj priljubljena manekenka. Karen je nosila vse najlepše obleke in kostime s hlačami, ki so še vedno kreatorjev »must«. Dejansko je bilo kril prav malo, kroji so bili kar se da preprosti, če izvzamemo pisane in frfotajoče večerne obleke ter poročno obleko iz zlatega in belega brokata v slogu Marije Antoinette. Saint Laurentov hlačni komplet (Telefoto AP) Modni defileji so bili te dni tudi v Hong Kongu, kjer je imel največ uspeha modni kreator Eddie Lau (AP) NOVICE Oprostite, pozabila sem ključe... NEW YORK - Neka ameriška veriga hotelov je objavila študijo o obnašanju svojih gostov. Poleg drugih zanimivosti se je izkazalo, da je število žen-sk, ki po pomoti zaprejo vrata sobe, da ne more]0 več noter, mnogo višje od števila moških, ki se ji111 pripeti enaka nerodnost. Od 252 gostov, ki so ostali na hodniku, je kar 70 odstotkov žensk. Približa10 enako je razmerje gostov, ki iz tega ali onega razloga ostanejo na hodniku popolnoma goli: to se je zgodilo 74 gostom, od teh je bilo 24 moških. Gostinci niso dali nobene razlage za to čudno nagnjenost žensk k temu, da ostajajo pred vrati... Zapeljana in zapuščena BANGKOK - Mlada budistična redovnica je obtožila enega najbolj znanih tajskih budističnih menihov, da jo je zapeljal in potem zapustil. Do dogodka naj bi prišlo med njunim potovanjem p° Evropi, kamor sta šla širit budistično vero. Ge je res, bodo posledice za meniha, ki je znan po vsej Tajski zaradi svojih navdihnjenih pridig, zelo resne, saj bo moral sleči svečeniško oblačilo. Tudi njegova reakcija je bila zelo huda, svojim obrekovalcem je povedal, da ga blatijo in da se bodo zato cvrli v najglobljem delu pekla. KITAJSKA / Z REFORMAMI INUBERALIŽACIJO 13* Vse več žrtev primitivne vraževernosti Pojav je povezan z bolj širni gmotnimi razmerami tudi v najbolj zaostalih območjih PEKING - Neka Zenska je možu odrezala penis, ker jo je neki vrač prepričal, da bo le tako obnovila družinsko harmonijo in srečo. Neka družina je ubila dekletce in ji izpraznila drobovje, ker je mislila, da se v trebuhu skrivajo zli duhovi. Več ljudi je prostovoljno umrlo od lakote v pričakovanju vstajenja v novem življenju. Iz dneva v dan se na Kitajskem daljša seznam najbolj groznih in gnusnih zločinov, ki jih ljudje zagrešijo zaradi vraževernosti. To je prastara dediščina, ki jo je komunistični režim nekoliko omilil ali bolje rečeno, o njej je bilo prepovedano poročati, sedaj pa je z reformami in delno liberalizacijo ponovno butnila na dan z vsem svojim strašnim nabojem. Oblasti presenetljivo navajajo, da je za ta pojav poleg nevednosti kriv boljši gmotni položaj družin tudi v najbolj zaostalih območjih države, kjer si lahko marsikdo sedaj privošči nasvet raznih vračev. Glasilo kitajskih znanstvenikov je pod pomenljivim naslovom »Nevednost in vraževernost sta bolj krvoločni kot tiger« navedlo več primerov takih zločinov, ki jim botruje skrajni primitivizem. Storilci so bili navsezadnje prepričani, da ne bodo storili nič hudega. Zensko, ki je možu odrezala penis, je vrač prepričal, da mu bo spolni ud ponovno zrasel. Družina, ki je ubila svojega 3-letnega otroka, pa je ob trupelcu čakala, kdaj bo deldetce ponovno oživelo. »Sveti možje« so številne bolehne in psihično labilne ljudi prepričali, da so popolnoma sproščeno in vdano čakali na smrt, zato da bi ponovno oživeli v boljšem življenju. V glavnem so bili to kmetje in kmetice iz najbolj zaostalih območij Kitajske. Prav zato je presenetljiv primer nekega knjigovodje iz Hunana, ki je bil prepričan, da bo z glasovanjem postal bog, a je kot toliko drugih umrl od lakote. _