Glas zaveznikov
Leto II - Št. 204
Informacijski dneonik A. L S.
Cena 3 lire
Skupščina Združenih narodov
končala svoje delo
Odločni ukrepi
o svetovni prehrani
Clement Attlee ob zaključku .
TRST, petek 15. februarja 1946
UREDNIŠTVO : Via S. PelUoo IS • Telefon it. 93854 In 94443
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski Im. 10.30. mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni In pravni, oglasi 1* 18. V vsebini Usta (tekstni oglasi) X* 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. I, Societš per la Pubbllcltš In Italla, Trst, vla Silvio Penico št. 4, teL 94044. Cena posamezne Štefke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.

CLEMENT ATTLEE
Zaključil jo prvi del
Varnostni svet o Srednjem Vzhodu
■ V" iv”.
PetimlL?i^°N’- P' februarja' — v isti dvorani, v kateri je skupščina Združenih narodov pred Predmet " zaCBla.sv1°.f usedanje, je bilo včeraj popoldne njeno poslednji zasedanje. Glavni druirim razPrave Je bila svetovna prehranjevalna kriza. Delegati številnih držav so drug za *> zagotavljali, da bodo njihove države nudile vso pomoč, le skiW je ,sPre&°voril norveški odposlanec Erik Colban, ki je opozoril skupščino, da bodo Norveški pnza'devanJa vseh držav rešila svet pred pomanjkanjem. Zahvalil se je za pomoč
uvoza ^n3kl zunanji minister Gustav Rasmussen je
fckjnosf0,:^^1 p03lanlk v Washin:gtonu Andrej Gi-omlko je v Prizadeti ^ VC^je ProIzvodnJe ter pomoči tistimi državam, ld
8t^fPazU uPanje, da bo skupščina lesii8800 spre'te'la predloge petih ve-,U 24 ureditev prehrane
Izjavil, do njegova država letos ne bo zahtevala
Imenu sovjetske delegacije opozoril na so bile zaradi sovražne zasedbe najbolj
SOVJETSKE VOLITVE
Moskva, 15. februarja Centralna votivna komisija za volitve v Vrhovni sovjet je objavila naslednje dokončne volivne Izide:
Vpisanih volivcev 101 milijon 717.686;
volilo 101.450.936 volivcev ali 99.7%;
v 682 volivnih okrožjih volilo 100.621.225 oseb (99.18%) za listo komunistov in za listo nestrankarjev;
proti kandidatom Sovjeta volilo 819.699 oseb (0.81%);
za neveljavne so proglasili 10.012 volivnih listkov;
v 657 volivnih okrožjih je volilo za kandidate komunistične liste in liste nestran-karjev sknpno 100.603.567 oseb (99.16%);
proti kandidatom Sovjeta je v celoti volilo 818.955 oseb (0.81%);
po čl. 88 votivnega pravilnika so za neveljavne proglasili 28.414 volivnih listkov.
Indijci odposlanec sir Ramasva-“I Mudaliar je orisal velike prehra-
da	teW laaije. izjavil je
tribun ’ da ne more * govorniško čežela* Sporo“*ti> ko,iko bo njegova »bko Pri8pevala- marveč da poda VurnSo S,V°,e neerepno domovine. ylDra.	Je Predloga velesil ni samo
BBntan;|e človeštva, marveč , K ki gre do
miru
vpra-
korcnin varnosti
IndHo “ “amefra- Deial J®- da stoji . Ja J>r3d zelo slabimi Izgledl za
la ^en°st- Indija bi komaj lzhaja-z 22n8 k' 86 v®ak dnevno zadovoljil sku t ? ^lta*h Izdelkov. Opozoril je 1943 v "° "a tekoto v 1;tih 1942 ln
pomrlo° od 1 '""‘J0" ln 1X51 ljudl radni n..j ,, Mu. dasl govore u-^ ^ ce,° ° treh milijonih.
W « b,M “	“™d‘ *«»'
vra3n„ V BeIaenu ali pod so-g , ^aedbo, marveč zaradi teti • «r niso Imeli hrane, v Kalku-zjutraj na vestah umirali N. žene ln otroci. Zaradi tra-Conalne Indijske gostoljubnosti ni Umrl noben tujec.
Pomagajte Indiji
Bama«vanl se je nato obrnil
med tojno^’ k‘ Jim 3’ Ind:Ja 0,1 ^adu ’ 8k° /? Indljcl Uml™U dajem, sladkob'* na Soviemu ° 3em ln tkaninami ln Zahodn ° ?V°Z0’ Julmo Vzhodno
drSave ter V7kiffik0 t*r na druge na Sov leta k	knll: »Obračamo se
Pomagala?	AU nam ne 1,0
Povednii ' AI1 SovMl ne bodo na-aV°3!h Prevlškov?* da J '3vani je izjavil, da je vesel, cinn<-j6tskl zvezl odpravljajo raje anJe. Dejal je: »Pozivam svo-hnlh teke tovari5p. tovariše Zdru. tQ a narodov, da dajo Indiji toli-ljemT ^ bo lahko ohranila pri živ-niza,.,; ZdaJ Je prilika, da se orga-kot j,lva brušenih narodov pokaže ni ljM.J^nost, da bodo naVad-
ne avohoJideli’ da skrbl ^ tem€lJ* dl obramKine’ med katerimi Je turnej go ba Proti siromaštvu«. Po-AvstraiijaU, Zasotovile Novi Zeland, ^Padski*JCanada-
sar s™ jsar‘»evs
da Pospeši	Prlzadevala-
Gorske	PoilJane.Živeža v preko-
^tniC Jala P°vPrečno 1 milijon
dan-
!?} delegat Gulllermo De dl »e g3e Rjavil, da Zdruicni-na.ro-P0dr°bw ° <'akatl "» ^vilice ln n lil potrl'■ da bj šele potem ukre-vatl na p°’ marveč morajo dclo-®otroče s-?11®®1 Poročil, ki Jih je
Zadnji'3141 ^ko]. minister p' 8ovorll grški zunanji graki diiev aadis. Sporočil je, da je ha vam u«t. °brok hrane kljub do-
Attlee, Spaak, Lie
komaJ ha a,tl“V6 UNRRA naraste! duktlvno 1-000 kalorij
za nepro-
® bo Pred'^sk«pščine Spaak, skemu zased^Pval tudi jesen-loiU Predli"J«, je nato prc.l-*? J® sku,,Sžpetih vclesH, ki n ganjen,.1* iIla sprejela s
vSČi,1> da varbdi so se tako korenu*6 držav^d vrsti pozo-
S l!6treb po ju 8v°jih zalog . J'b misli in . ter ukrene
Zaključni govor na zasedanju glavne skupščine Je Imel britanski ministrski predsednik Clement Attlee. Med drugim je dejal: ((Prišli smo do zaključka tega dolgega in zgodovinskega prvega zborovanja Združenih narodov.
Dosegli smo velike uspehe, Morda je prav, da bo časovni presledek med sedanjim in prihodnjim zasedanjem.
Po mojem so bila ta zborovanja velikega pomena. Samo tisti, kt so »11 v svojih pričakovanjih predaleč, bodo razočarani.. Organizacijo Združenih narodov »mo zdaj postavili na trdne temelje. Ustanovili smo Varnostni svet, gospodarski ln socialni odbor ter mednarodno sodišče; v kratkem bomo ustanovili tudi Svet za zaupno upravo.
Mednarodna vprašanja — Je nadaljeval Attlee — so razpravljali javr.o, ljudstvo so o njih obveščali in kar jih je bilo mogoče svobodno komentirati, je delegate podpirala moč Javnega mnenja.
Namesto sistema, ki so ga uporabljali v Zvezi narodov, po katerem SO bili govori le potrdilo sklepov, ki so jih ze sprejeli na drugem me-stu, smo imeli živahno drbato. kakršna je v navadi pri nas v
sjodnjl zbornici ter na sindikalnih zborovanjih.
Razpravljali smo o mnogih težkih problemih ln v mnogih primerih sir o napravili prve korake za njih rešitev.
Zastopniki različnih držav so mogli izraziti stališče svojih narodov brez vpliva drugih.
Možje ln žene različnih narodov so (meli priliko, da se bolje spoznajo ln da se poglobijo v vprašanja ostalih delov sveta«.
Attlee je' nato čestital glavnemu tajniku Trygve Litju za delo, ki gat Je opravil.
Nato je povzel besedo predsednik Henrjr Spaak, ki je Izjavil, da je prepričan, da bo lahko poslal v Imenu vseh odposlancev svetu poslanico zaupanja ln optimizma..
Zadnji je govoril Trygve Lie, ki Je dejal: »Narodi sveta so trpeli zaradi posledic dveh uničevalnih vojn v dobi ene same generacije in še vedno žive v grozeči 6enci lakote ln atomske bombe.
Ponižni moramo biti ob misli, da milijoni ljudi brez obleke gledajo po vsem svetu z novim upanjem v to organizacijo, ki smo Jo ustvarili«.
Ob pol dveh zjutraj Je Spaak zaključil zasedanje.
NOVI ČLANI VRHOVNEGA SOVJETA
London, 15. februarja Radijska postaja v Moskvi Je sporočila, da so bili v Vrhovni sovjet izvoljeni najslavnejši vojaški voditelji, ln sicer maršal Ma-Unovskl, Tlmoeenko, 2ukov, Voro-šllov, Rokosovskl, Tolbuhin in Ba-gramlan.
Izvoljena »ta bila tudi sovjetski velepcslenlk v Londonu Fedor Gu-sev ter podkomlsar v komisariatu za zunanje zadeve in vodja sovjeti ske delegacije pri organizaciji Zdru. Ženih narodov Andrej Višinski.
Volitev se je udeležilo skupno 101.450.938 volivcev.	, A
POLJSKA ZAHTEVA ■
London, 15. februarja Poljska vlada Je včeraj predala britanskemu poslaniku v Varšavi noto, v kateri zahteva od britanske vlade razpust odvišnih poljskih oboroženih slL	,
PROTI PERONU
Buenos Aires, 15. februarja Kandidat argentiske delavske stranke pri prihodnjih predsedniških volitvah Juan Peron, je poslal notranjemu ministru generalu Felipeu Urdapilletu noto, v kateri Je sporočil, da obstoja proti delavski stranki kriminalni načrt, ki so ga že začeli Izvajati, in ki predstavlja vrsto oboroženih napadov na stranko. Zaradi tega je Peron ukinil v Buenos Airesu svojo vollvno kampanjo.
ZAVEZNIŠKI SVET V AVSTRIJI
Dunaj, 15. februarja Po poročilu agencije »Tass« je imel zavezniški nadzorstveni svet na Dunaju pod predsedstvom generala Richarda MacCrearyja redno sejo. Na seji so maršal Konjev, general Emile Bethouard, namestnik generala Clarka ter njihovi politični svetovalci ln namestniki .sprejeli važne sklepe o ukrepih za zagotovitev uspešnega pobijanja nacizma v Avstriji. Prav-tako so pretresali hj z raznimi dodatki ratificirali trgovske pogodbe med Avstrijo in Češkoslovaško ter med Avstrijo ln Italijo. Te pogodbe se nanašajo na dolgo dobo ln vsebujejo splošna načela o zasebnih trgovskih transakcijah. Končno so preučili avstrijsko noto v zadevi Južne Tirolske ter sklenili, da bo vsak član nadzorstvenega odbora poslal po en Izvod te nota svoji
vladl'	A,*
PO ICKESOVEM ODSTOPU
Washington, 15. februarja
Ameriški politični krogi v Wa-shingtonu, ki jih je odstop notranjega ministra Ickesa zelo lzne-nadil, govore o možnost', da bo sel po isti poti tudi trgovinski minister Henry Wallace.
Wallace Je zdaj edini član Rooseveltove vlade, ki Je ostal v Trumanovem kabinetu. Kot je znano, je z Ickeaom istega mnenja v pogledu notranje politike ln osebne vrednosti nekateAh svetovalcev sedanjega predsednika.
Njegov odstop bi zelo zaostril politično krizo, ki jo mora zdaj zaradi Ickesovvga odstopa ter silovitih napadov preti njemu rešiti Truman.
Tisk ln uradni krogi nadaljujejo s kritiko proti sedanjim Trumanovim svetovalcem.
Pred japonskimi volitvami
Veliko število novih poslanskih kandidatov
TOKIO, 15. februarja. *— Japonski notranji minister je izjavil, da je 1931 ljudi, med njimi 39 žena zaprosilo za izstavitev dokumentov, ki so potrebni za poslanske kandidate pri volitvah. Japonskih volivcev je 40 milijonov. Število je zelo narastlo zaradi dejstva, da bodo na volitvah, ki bodo 31. marca, prvič v japonski zgodovini volile tudi ženske. Izvolili bodo 436 poslancev.
■cNevr Ycrk Herald Trltanie* po-
FRANCOSKA USTAVA SE BO JAMČILA SVOBODE TISKA
Pariz, 15. februarja Posebni »Reuterjev« dopisnik piše, da nova francoska ustava na bo jamčila svobode tiska, ako bo sprejeta v obliki, v kakršni so jo v sredo predložni ustavodajni komisiji skupščine. Neki desničarski poslanec Je stari! predlog, naj bi v ustavo vnesli dostavek »Svoboda tiska je zajamčena«, toda njegov predlog so odklonili. Proti predlogu so glasovali socialisti ln komunisti (20 glasov), za predlog pa ljudsko republikansko gibanje (napredni katoličani) ln radikali (16 glasov). Odklonili so tudi predlog, da bi v ustavnem načrtu izpustili I 'len, ki zahtev«, da morajo časo-I plst dobiti za Izhajanje dovoljenje vlade.
Z 19 glasovi so Izglasovali predlog, da pride v ustavo »pravica lastnino«, ker so bili ostali glasovi proti, bodo o tem ponovno glasovali. Pričakujejo, da to komisija predložila načrt ustavodajni skupščini v teku marca,

roča, da Je Izmed gornjega števila kandidatov le 113 oseb že zavzemalo poslanska meata. Uradniki notranjega ministrstva, katerim Je poverjeno preučevanje kandidatov za bodoče poslance, so izjavili, da mnogi ne izpolnjujejo predpisanih pogojev. S seznama bo že črtali tletev ki ne morejo biti Izvoljeni za poslance, o ueodl nekaterih drugih pa bodo odločile zavezniške oblasti. '.f/V'-
Zamlmanje za volitve je vsak dan večje. Voditelji večjih strank, n. pr. napredne ln liberalne mislijo, da bodo ostali na svojih mestih ln da jih ne bodo zadeli očiščevalni ukrepi. MacArthur doslej še ni storil nobenega koraka, da bi odstranil z voditeljskih mest v strankah ljudi, ki jih ne morejo obdržati.
Kakšna bo usoda zgornje zbornice, še ni jasno. Odvisno Je predvsem od nove ustave. Vsekakor pa izmed 120 članov, kollkcr jih ima imenovana zbornica, vsi ne bodo mogli biti ponovno Izvoljeni. Med-te spadata tudi dva mlajša brata cesarja Hirohita. Vsekakor pa je večina članov zgornje zbornice že odstopila.
ZAPISKIH
Hoteli so napasti ves svet
Nurnberq odkriva nacistične načrte
Albanija ln Levani
NORMAN MAKIN
predsednik Varnostnega sveta
£ Jih mislijo -;ia ukrepe,
sn 36 Plodni« Za P°ve-*? vse med« P°zvali pa
no te['ie’ kl 86 bavlk?d,,e orga' vsa P^jedelstvom 8 Prehra-n, v ;P°rofiila o m’ da dajo Prehranjevalno Svetovnetn &**•£££, •?«*!«
0,0 Politiko. 3* v,adam nji-
Po zaključenem glasovanju o Indoneziji Je Varnostni svet v sredo zvečer razpravljal že o Jugoslovanskem predlogu za sprejem Albanije med Združene narode. Ker Je sprejem novih članov težavno vprašanje, ki zahteva pazljivo preučitev, je pred-sednik Makin predlagal, naj bi razpravo o tem vprašanju odgodill. s°vjetaki odposlanec Višinski pa Je vztrajal na takojšnji preučitvi vprašanja. Razpravljanje so kljub temu odgodill, ker Je ameriški odposlanec stettlnius stavil predlog za odgoditev, ki ga je Svet z osmimi glasovi odobril. Proti prelogu sta gi o-ovali samo Sovjetska zveza Poljska.
Na včerajšnjem jutranjem zajedanju je Varnostni svet načel razpravo o zahtevi Sirije ln Libanona po ((popolnem in lstočrsnem umiku«
britanskih in francoskih čet iz Levanta.
Levantsko vprašanje so prvič predložili Varnostnemu svetu 4. februarja, ko Je voditelj sirijske delegacije Faris Al Khoury istočasne v imenu libanonske delegacije pa slal predsedniku Sveta pismo, v katerem je trdil, da pomeni navzočnost britanskih in francoskih čet v Siriji in Libanonu težko kršitev suverenosti obeh dežel. V pismu Jo protestiral proti francosko-angle-
škemu sporazumu, po katerem bt morale ostati v Levantu dovolj močne francoske ln britanske čete, kl M vzdrževale red toliko časa, dokler ne bi Združeni narodi dokončno preučili načrtov o mednarodni varnosti tega področja Pismo Je označilo levantsko vprašanje kot «spar». Ravno ta Izraz Je bil povod razprave, s katero se Je začelo včerajšnje jutranje zasedanje Varnostnega sveta.
Predsednik Makin je načel dve važni vprašanji postopka. Predlagal je: 1. naj bi delegate Sirije ln Libanona povabili, da se udeležijo razprav s posvetovalno, ne pa z glasovalno pravico; 2. naj odloči, ali naj obravnavajo levantsko vprašanje kot »spor« ali kot «položaj».
Ce bi označili vprašanje kot »položaj«, imajo pravico glasovanja ln veta vsi člani, če pa bi ga označili kot «spor», bi morali Francijo ln Britanijo kot sporni stranki od glasovanja izključiti. Pojavila so se različna mnenja. Makin Je vztrajal na tem, da morajo pred odločitvijo slišati mnenje prizadetih strank, egiptovski delegat Je trdil, da bi morali takoj odločiti o stvari, Be-vln pa Je izjavil, da »Je treba dejansko razpravljati o sporu, če država sama, ki Je vložila obtožbo, trdi, da gre za spor«.
Zdelo se Je, da bo s tem levantsko vprašanje odloženo, toda Višinski je energično zahteval takojšnjo razjasnitev vprašanja postopka. Pismo sirijskih in libanonskih delegatov je primerjal lastniku, kl zahteva od sodišča, naj z njegovega posestva prežene vsiljivca. Zaradi tega Je po njegovem predloženo vprašanje spor. Višinski Je vztrajal, da gre za bistveno vprašanje.
Po poldrugourai razpravi Je Svet preložil vprašanje na kesnejše zasedanje, sprejel pa Je pismo z Izrazi, kakršne vsebuje. Voditelja sirijske delegacije Farlsa Al Khouryja ter voditelja libanonske delegacije Hamida Boja Frangia so povabili, naj s svojimi svetovalci zavzameta prostor pri mizi poleg poljskega delegata, pet minut kasneje pa je predsednik zasedanje preložil na današnje dopoldne.
STAVKA V GRČIJI
London, 15. februarja Glavna delavska zveza v Grčiji, k! je po veliki večini komunistična, Je včeraj odredila, da po vsej dišavi v znak protesta proti novim plačam, kl jih je določila grška vlada, prekinejo delo.
MOČAN POTRES
Pariz, 15, februarja Poročajo, da je bilo zaradi močnega potresa, kl je bil v torek Jugozahodno od Constantlne (severni AKtir), ranjenih 76 oseb.
da Je Hitler pripravil načrt za napad na Turčijo, če po zlomu Sovjetske zveze ne bi pristopila k osi.
Kot dokaz Je sovjetski tožile« predluiil pismo, ki so ga pisali voditelji nemške vojne mornarice poveljnikom Wehrmaohta na vzhodni fronti, v katerem pravijo, da Je treba »načrt Feliks«, to Je zavojevanje 1 Gibraltarja »Izvesti leta 1941 s pomočjo Španije«.
»Ce nam bo po koncu vojne na vzhodu uspelo spraviti Turčijo na svojo stran, bomo napad na Sirijo in Palestino v smeri proti Egiptu mogli izvesti c neznatnimi pripravami. Ce pa Turčija ne bi stopila na nago stran, bomo napad preko Anatollje v smeri proti jugu izvedli proti njeni volji«.
Namestnik sovjetskega tožilca Jurij Pokrovskjr, kl je obravnaval vprašanje ujetnikov Rdeče armade pri Nemcih, je navedel sledeče besede Molotova; »Može Rdeče ar-
Grška vprašanja volitve -Albanija
LONDON, 15, februarja. — Grški zunanji minister Constantlne Rendls Je izjavil časopisom upanj« grške vlade, da bo pri volitvah 31. marca odnesla večino koalicija centra, kl jo sestavljajo zmerni elementi 1 Ivice in desnice.
Rendls je Izjavil, da v Grčiji zelo želijo, da bi EAM ln komunisti opustili svoje revolucionarno zadržanje, se odrekli pogojem, kl bo Jih stavili za udlležbo ter so udeležili volitev. Domnevajo, da se bodo komunisti udeležili volitev zaradi tega, ker so uvodu proporcionalni sistem in ker bo glasovanje obvezno. Dostavil j:, da bo okoli 2 milijona moških volivnih upravičencev, 'kl bodo volili 322 poslancev. Na vprašanje o podelitvi' volivne pravice ženam je Rendls odgovoril, da bo parlament po teh volitvah preučil cslotno vpraSanje volivne pravice žena.
Rendls je nato Izjavil, da Je vlada odobrila delno amnestijo In da so trenotno v zaporu samo »e tisti, k! so obtoženi umorov. »Pred amnestijo — jo dejal mlnlstjr — je v zaporih čakalo na razpravo Okrog 12 tisoč oseb. Mislim, da se je Število »daj zmanjšalo na polovico«.
Rendls je nadalje Izjavil, da so v Grčiji z velikim zadovoljstvom •prejeli rčsltev grškega vprašanja, ki ga je dosegla organizacija Združenih narodov.
V pogledu vstopa Albanije v organizacijo Združenih narodov je dejal da jo med to državo in Grčijo se vedno vojno stanje. Za. radi tega želimo — je dejal — da
Niimberg, 15. februarja jmade so nemSkl vojaki strahovito Sovjetski tožilec Zcrys je Izjavil, j m do smrti mučili. Žgali so jih z
železnimi palicami, iztikall so Jim ocl, rezali roke in uštsa, odpirali so jim želodce ter trgali njihova telesa. Našli smo pohabljena trupla«.
»International News Se-rvice« po. roča, da Je sovjetski tožilec pred mednarodim sodiščem izjavil, da so med preiskavo v uradu Alfreda Ro. senberga naall kopijo pisma, ki ga je pisal Rosenberg feldmaršalu Keltelu leta 1942. To pismo odkriva žatostno usodo sovjetskih vojnih ujetnikov v nemških taboriščih.
»Izmed treh milijonov šest sto tisoč sovjetskih vojnih ujetnikov jj samo nekaj sto tieoc sposobnih za delo. Večina izmed njih je umrla od lakote ali zaradi ostrega podnebja, tisoče jih je pomrlo zaradi tifusa, ker niso razkuževall niti taborišč niti ujetnikov«.
Poročevalec Sovjetske zvrze, čigar imena pa ne Imenujejo, je izjavi dopisniku agencije »International News SJrvice« Georgu Herald j, da bo Sovjetske zveza zahtevala, da Je treba feldmarsala Frledri-cah Von Pauiusa postaviti pred sodišče kot vojnega zločinca, če bo njegova izpoved dala dovolj jasen dokaz za formulacije obtožbe.
Zločini nad Jugoslovani
V nadaljevanju razprave je sodl-žče nRjprej razpravljalo o nekaterih vprašanjih postopka, r.ato pa je nadaljeval svoja Izvajanja sovjetski tožilec Pokrovskl, kl je govoril o nacističnih barbarstvih v taboriščih za vojne ujetnike. Izjavil je, da so vojne ujetn’ke v severni Norveški spreminjali v ledene sohe, da so Jugoslovanske vojne ujetnike sredi zime vkopavali do pasu v zamrznjeno zemljo; bolne ujetnike pa so izpostavljali snežnim viharjem ter jih nato streljali. V taborišču Boten, blizu Rognana, so leta 1942 na ta način pomorili okrog 1000 jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Ko je v nekem ujetniškem taborišču Izbruhnila epidemija tifusa, so jo taboriščne oblasti skušale omejiti s streljanjem vseh, kl so bili okuženi. V taborišču Ozen je izmed 500 jugoslovanskih izobražencev, ki so pripadali partizanskim oddelkom, ostalo samo 30.
Pokrovskl je nato predložil listino o nekem drugem barbarskem zločinu, kl so ga nacisti Izvršili že ko so vedeli, da so izgubljeni. Slo je za predajo nekaj Nemcev na nekem letališču v Češkoslovaški. Cehi so kot parlamentarca poslali dva častnika, kl se nista več vrnila. Kesneje, ko so letališče ln k njemu spadajočo bolnico zasedle češke narodne čete, so našli trupla obeh parlamentarcev In šestih drugih pohabljenih Cehov. Nekemu častni-
in
Združeni narodi, obravnavajo to vprašanje v miroval pogodbi na osnovi odnosajev med zmagovalci in premaganimi«.
Ameriško zunanje ministrstvo je včeraj objavilo, da bo Henry F. Grady, voditelj misije Združenih držav, kl ima nalogro nadzorovati volitve v Grčiji, danes popolne z letalom odpotoval v Atene.
Gradyja, ke je po položaju veleposlanik in osehni predstavnik .predsednika Trumana, bo spremljal bivši namestnik ameriškega zunanjega ministra Jam;» Grafton Roges ter rektor vseučilišča v Indiani Herman B. Wedls, kl Ima tudi položaj ministra.
V	misiji bo tudi 600 častnikov In vojakov ameriške vojake. Tl bodo tvorili nadzorne skupine predstavništva Združenih držav. Osebje vojske bo pod poveljstvom generala Harry J. Malonia
V	Atenah bodo ustanovili tiskovni urad, kl bo Imel arfieriakl, britanski in francoski oddelek.
"Svetovna vlada,,
' New York, 15. februarja
Predsedniku Trumanu so izročili proinjo, naj bi predlagal u-slanovitcv «svetovne vlade*, ki naj bi takoj pričela delati na preprečitvi atomske vojne. Na proSnji je olerog tisoč podpisov najslavnejših, znanstvenikov, pisateljev, igralcev, industrijcev, cerkvenih dostojanstijtnikov, vzgojiteljev in voditeljev sindikatov v Zdrulenih driavah. Pro-Snja predlaga predsedniku Tru-, manu, naj bi delegaciji Zdrulenih držav pri organizaciji Združenih narodov dal navodila, da bi storili potrebne korake za to, da bi se organizacija Združenih narodov spremenila v svetovno vlado z lastno zakonodajno, iz-vrino ln sodno oblastjo ter z lastnimi oboroženimi silami.
Ce bi ta predlog pri organizaciji Združenih narodov propadel, naj bi Truman v ta namen sam sklical svetovno konferenco.
AmeriSke osebnosti so predložile organizaciji Združenih narodov proinjo, v kateri zahtevajo, da glavna skupščina organizacije Združenih narodov prevzame posle Varnostnega sveta, Svet pa naj postane izvrSni odbor. Proinja nosi podpise znanih o-merilkih osebnosti, med katerimi sta tudfi dva senatorja: slavni fizik Albert Pinstein in Joseph Rush, znani učenjak v atomskih vprašanjih.
STONE V LONDON
SOVJETSKE PRITOŽBE
Moskva, 15. februarja Sovjetska poročevalska agencija poroča, da se sovjetski državljani, kl so na Nizozemskem, prepočasi vračajo v domovino.
»Kljub ponovnim zagotovilom nizozemskih oblasti, kl so Izjavile, da so pripravljene podpreti sovjetske funkcionarje, kl Imajo nalogo, da skrbijo za vrnitev soroja-kov v domovino, se je v zadnjih mesecih vmil0 v Sovjetsko zvezo le 10 sovjetskih, državljanov.
Sovjetska agencija, je začudena nad nizozemskimi oblastmi, in to tembolj, ker so se sovjetske oblasti živahno zanimale za vrnitev nizozemskih državljanov iz Sovjetske zveze.
Bern, 15. februarja V London je prispel predsednik
zavezniške komisije v Italiji adml-lku so. iztrgali jezik, izdrli cči ral Stone.	Jgomili pninl koš.
FRANCOSKE MEJNE ZAHTEVE DO ITALIJE
Pariz, 15. februarja Francoski poluradni list »Le Monde« prinaša članek, v katerem našteva obmejna področja, ki Jih Francija zahteva od Italije. Ta področja leže v območju obmorskih Alp, Savoje ter nad predorom Mont Cenisio ležečim pogorjem. Članek pravi; «Ponovitl želimo, da Franclja pri tem nima aneksijsklh teženj. Stremi le za tem, da bi na trajnih ln trdnih osnovah vzpostavila dobre odnošaje s svojo soseda Mejne spremembe, ki Jih zahteva, predstavljajo le to, kar Je najnujnejše za njeno varstvo ln zagotovilo temežnjemu prebivalstvu, da bodo spoštovali njegove zgodovinske tradicije in želje, 'l'®'
PROSVETA
TO NAŠA BO OSVETA
slL
Izobraževalno delo med našim ljudstvom je ne U narodna, temvfc tudi moralna dolžnost vse naže inteligence, kolikor jo je sploh ostalo, prav v posebni meri pa »e nase zavedne narodne duhovščine, kateri že od nekdaj med slovenskim ljudstvom pripada ta odlična naloga. Z nacizmom, ki mn je zadnja vojna odbila vsaj prvo od sedmerih glav, moča prenehati tudi tako zvana »farška gonja« nacističnih podrepnikov. Upamo tudi, da med našim ljudstvom samim ne bo nikogar, ki bi hotel za nacisti prevzi-tl to klavrno dodlččino. Slovenska duhovščina, ki se je po dolgoletnem preganjanju spoštovana od vsega ljudstva vrnila med svoj narod, bo zanj dala tudi Se to žrtev. To namreč ni nobena politika, v kolikor ni politika tudi vsakdanji kruh in skrb za druge naravne potrebe človeka.
V zvezi s tem Izobraževalnim delom, kl se čaka glasnika, kl bi bil vreden naslednik velikega Evang. Kreka, naj bo takoj omenjena potreba po obnovi Mohorjeve družbe, kl naj se sedaj, ko bo zavladala prava svoboda,vrne tja, odkod:r je Izšla, le da mora postati vse večja ln se vse bolj delavna, kot je bila kdaj koli poprej. Potrebe slovenskega književnega trga na Koroškem so skoraj nedogledno velike. Poleg verskega ln poučnega ter vzgojnega značaja, kakršce knjige je družba izdajala v preteklosti, naj-se pridružijo publikacije poljud-no-znanstvenega značaja ter knjig, ki bodo obravnavale posebne slovenske narodnostne probleme ter vprašanja iz sociologije, ki bi nas posebno zanimala. Napredek vseh teh ved ln znanosti med narodi j« namreč dosegel tako stopnjo, da bi težko grešil tisti narod, ki bi hotel veljati za kulturnega, pa bt vsa ta vprašanja zanemarjal.
Končno ne bo odveč, če opozorimo se na izredni pomen sodobnih tehničnih pridobitev, kl so že postale last ljudskih plasti in kl sl jih Iz našega življenja vec odmisliti ne moremo. Na prvem mestu od teh Je seveda radio, v katerem mora naša beseda ln naša narodna pesem zablesteti v vsej krasoti. Koliko podrobnega čela vi igralskih krožkih, v pevskih ln glasbenih društvih, v organizacijskih centralah ln drugod J« s tem združenega, o tem bomo pisali tedaj, kadar bo po prvih uspehih težavni začetek že 2a nami. Toda, da se nekdo tudi pri današnjem pomanjkanju najnujnejših ljudi mora lotiti tega posla, mora biti vsakomur jasno.
Toda z vsem tem še vedno ne bo. mo odkrili prave podobe koroške slovenske kulture. Zavedati se moramo namreč, da je v tej deS:ll morda prav zaradi zunanjih ovir, ki so ljudstvo težile, na mnogih krajih ohranjen pristni slovenski narodni značaj naselij, ljudstva, njegovih šeg navad ln običajev v vse večji m;rl, kot v ostalih slovenskih deželah. Da s« vse to zbere, popiše, skrbno goji, Izpopolnjuje ln ohranja, zato bo potrebno izredno in požrtvovalno delo vseh- rodoljubov. V prvi dobi bodo morali vršiti to pofdincl, pozneje pa bo treba misliti na vzgojo strokovnih moči za take naloge ter na ustanovitev posebnih društev in ustanov. Dežela Koroška hrani v sebi še toliko umetnostnih, narodopisnih ln zgodovinskih spomenikov ln zakladov, ki se čakajo skrbne roke, da bo njena podoba v svetu postala bistveno drugačna, kakor pa jo vidi danes ves svet.
Tisti, kl znat« tudi nemško, boste seveda rekli «Zukunftsmusik!».
Mi pa smo mnenja, da je za vse te naloge potrebna le resna volja vseh poklicanih. Vsak dan nam nudi dovolj dokazov, kaj zmore tudi le malo ljudi, tudi manjšina naroda, če se stvari resno loti. Zato tudi za naš slovenski narod, kl Ima s j vso svojo življenjsko pot pred seboj, ne more biti pretežko to, kar mora biti stvar prav posebne ljubezni našega srca. Pokojni predsednik Združenih držav Roosevelt je Imel mapo z napisom: »Se danes«. V to mapo j« vlagal spise, kl jih je hotel takoj rtšitl. Tudi ml moramo odpreti tako mapo za naše delo ln tudi bomo vanjo vpisali vse zgoraj naštete naloge. Pa ne le vpisali, temvsč tudi takoj še danes zgrabili za delo. (Konec)
HARBIMAN PRISPEL V ZDRUŽENE DRŽAVE
Washlngtoo, 15. februarja Včeraj Je z letalom prispel v Washington ameriški veleposlanik v Sovjetski zvezi W. Averell Har-riman. Spremljaš ga je politični svetovalec ameriškega zunanjega ministrstva pri generalu MacAr-thurju George Atokeeon.
Harrlman je Izjavil, da bo predložil zunanjemu ministru Bymeeu poročilo; upa tudi, da se bo pred odhodom v New York sestal s predsednikom Trumanom. V .
f •
r
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV

15. februarja 1946
Razvojne možnosti radarja
Ameriški znanstveniki, ki se bavljo z radarskimi poskusi In televizijo, nam prerokujejo, da bo mogoče v petih ali desetih letih potovati na luno z raketnimi Izstrelki, katere bodo vodili z radarskimi napravami. Prav ob istem času bomo mogli gledati televizijske prenose slik z luninega površja, k! nam jih bodo pošiljal« tamkaj postavljene televizijske oddajne postaje.
Profesor Oliver Lee, ravnatelj ohlcaške univerze in njenega observatorija, pravi: «Brez dvoma bomo mogli pošiljat] v petih alt desetih letih točno in brez nevarnosti na mesec raketne izstrelke. Poznamo tudi že pogonsko sredstvo — atomsko silo — imamo pa poleg tega tudi ž; napravo, ki bo izstrel.ke točno vodila, to je radar».
»Prvo potovanje na luno, ki ga bomo izvršili z izstrelkom brez posadke, bo vzbujal vec zanimanja in utshe za radovednost širokih slojev, kot pa služil v znanstvene svrhe. Toda kmalu bo mogoče tudi ljudem pristati na mesecu in zgraditi tam nebesno opazovalnico, ki bo imela mnogo bolj čist pogled v vesoljstvo kot na kateri koli točki našo z;mlje*.
Profesor Lee dvomi, da nam bo upelo vzpostaviti stike s kakšnimi drugimi nebesnimi teleel.
Kapetan Willtam Eddy, strokovnjak za televizijo, ki je vodil radarsko in radijsko šolo ameriške vojne mornarice v Chicagu za časa vojne, je prerokoval nezaslišane razvojne možnosti za radarsk^ na. prave.
♦Razvojne možnosti za radarske naprav« so skoraj brezmejne. Možno je, da bo nekega dne radarska oddajna postaja vzpostavila svežo s polovico površine zemeljske oble s tem, da se bo poslužtla meseca kot odbojnega zrcala za radarske žarke, ki jih bo oddajala z zemlje v vesoljstvo, ki pa se bodo odbili na luni in vrnili nazaj proti tisti polovici zemeljske oble, ki bo obmjsna proti luni. Doslej televi-
zijski žarki ne morejo premagtti krivine zamtljske oble, ker se sirijo samo v ravni črti, kar povzroča, da televizijske naprave sežejo samo na razmeroma kratke daljave, t, J. do obzorja, kar znaša približno 80 km. v kolikor ne uporabijo zjlo zamotanih prenosnih naprav*.
Ameriško vojno ministrstvo je javilo, da bo mogoče s pomočjo radarskih naprav izdelati točne zemljevide nebesnih teles in ugotoviti s~qtavo ozračja, ki Jih obdaja.
Najopreznejšl ameriški iBdarski strokovnjak George Atwater, upravitelj znanega Haydenovega observatorija v N{w Torku, kljub temu soglaša, da bo »slikanja zemljevi. dov luninega površja* in »ugotovitev točnih razdalj* pomenilo najbližji prispevek radarskih naprav pri preučevanju nebesnih teles.
TRST
TRI ŠOLE ZAPRTE ZARADI STAVKE
Prosvetni oddelek pri Zavesniiki vojaški upravi 13. armadnega »bosa
poroča:
Zadnje dni ao dijaki treh šolskih ustanov, in sicer neko niije srednje Sole, višje realne gimnazije in trgovske akademije aačoli s stavko, ki Ima iareono politični značaj. Ker dijaki nočejo prenehati s stavko, bodo vse tri šole zaprte za nedoločen čas; s tem bodo znižali prevelike stroške vzdrževanja, ki so v takih razmerah brez koristi.
Sole bodo odprlli samo v tem primeru, če bodo za to starši učencev zaprosili višje šolsko nadzorstvo in so obvezali, da bodo poskrbeli, da bodo njihovi otroci redno obiskovali nouk.
Z ozirom na netočno vesti v nekem tržaškem časniku poudarjamo, tla Sole še niso zaprte, pač pa jih bodo zaprli, če se dijaki ne bodo vrnili v šole.
I C A
IZ KOROŠKE
§ef britanske vojaške vlade polkovnik H. B. Slmson je apet govoril koroškemu prebivalstvu na celovškem radiu. Med drugim je dejal: »Vedno pogosteje opažamo, da za krinko mladinskih in kulturnih gibanj uganjajo politiko. K temu povem čisto jasno, da imam takšna stremljenja za popolnoma nepravilna ter svarim v»e, ki bi podpirali ta delovanja. Mladost je doba učenja, Igranja in radoetl, zato mladini prihranite politična vprašanja. 8 tem bi jo samo odtegnili njeni pravd nalogi: učenju! V nekaterih krajih Koroške prirejajo politična zborovanja v zasebnih hišah. Sicer poudarjajo, da bo ti sestanki le zasebnega značaja. Toda nam j« dobro znano, da eo ta zborovanja čisto politična, ki bi jih morali po pravnih predpisih prijaviti polloljL Nikar ne mislita, da tolerantno stališče pomeni slabost in brezbrižnost z nase strani. Ta rinpneot j« del znova vzpostavljenega miru ln svobode. Toda nihče naj ne poizkuša Iskati tu prednosti, ki bi pomenile prekršek. Nihče ne sme torej gnati nedovoljene politične delavnosti, katero voditelji Sami vedo, da je prepovedane.*
V Goremčah, Slovenski vari na Koroškem, ao pred kratkim krstili otroka, ki Je osemnajsti po redu, kar jih je rodila erečna mati. Dvanajst jih še živi.
Slovenskih duhovnikov, kakor sploh vsega slovenskega razumništva primanjkuje na Koroškem. Župnik iz Gorenč Je odšel v Djekle, ki Je najvišje ležeča slovenska vas, vendar upajo, da bodo dobili novega slovenskega duhovnika. V zadnjih nekaj letih so trije Slovenci Iz Gorenč postali duhovniki.
Amerika v številkah
Lani so Ameritani popili okoli 600 milijonov litrov alkoholnih pijač, razen vina in piva. S tem so prekoračili rekord i> leta 1942.
V	znfinem ločitvenem, mestu Beno je bilo S.590 ločitev »a kom — nov rekord.
V	Chioagu je bilo 38.533 prekril-tev zakona, 10% vei kot leta 1944.
V	Združenih državah je leni umrlo okoli 29.000 ljudi zaradi prometnih nesreč. Največ smrtnih irtev so zahtevali avtomobili, vlaki, ladje in letala h 19^1-39.969.
Američani so izredno zdravi ljudje. Lani je umrlo komaj 10.5 ljudi m vsakih 1.000. Tudi rojstev je bi-veliko: 2,900.000. Število prebivalstva Zdruienih držav se je povile lo za 1.400.000.
Se nikoli niso Američani tolike govoriti po telefonu kot lani. V New Torku io odnesli rekord: 3 milijarde in 305 milijonov telefonskih pogovorov! Ti Itevilka je za 324 tisoč vllja kot L 1944. Najbolj azgovorenz dan je bil 19. december, ao NewyorCani imeli 13,565.166 pogovorov.
Neuiporčani so lani izgubili 7.800 dežnikov in 51-811 drugih reli.
Elektrike za domačo porabo so Američani lani porabili za 9% več.
Američani so se zavarovali za ilvljenje v znesku 155 milijard dolarjev, kar je doslej najvilje Ste-vilo.
Stavkajoči avtomobilski delavci (175.000) so ob koncu leta izgubili milijonov dolarjev m zaslužku.
V	Chicagu je bilo lani samo hc 777 vozil s konjsko vprego; predlanskim 916.
IZ SLOVENIJE
V	Preddvoru pri Kranju so med revne vaščane razdillli okoli 80 ha zemlje, ki Je bila last grofa Tuma, Franca Dolenca in Danice Slana. V Goričah pa Je dobilo zemljo okoli 50 bajtarjev. Zemljo so odvzeli večjim gostilničarjem ln trgovcem, Vidmarjevi cerkveni ustanovi ln župniji v Prlmakovem.
V	Ljubljani ao opozorili prebivalstvo, naj pazi pri menjavanju In sprejemu denarja na ponarejene 100 dinarske bankovce, ki so se pojavili predvsem v Zagrebu in okolici. Opozorilo pravi, da Je ponarejene bankovce zelo lahko ločiti od pravih ln so dodali tudi seznam najvidnejših razpoznalnih znakov.
Krajevne skupne komisije, ki
Jih ustanovili pri okrajnih odborih, so ponekod ie pričele z delom. Nakupujejo žito, krompir, živino maščobe v vsakem kraju v tisti količini, kot so to določil« posebne ko-misije. Ker bo v prihodnjih meso-cih Slovenija navezana predvsem na domača prehranjevalna sredstva, bo morala komisija vestno in požrtvovalno opravljati naloženo delo, pišejo ljubljanski listi. Morebitne previške bodo poslali v južne kraje ln v kraje področja B, ki so največ "trpeli med osvobodilno voj no.Kraji, ki ss bodo pri oddaji živil najbolj izkazali, bodo prejeli poseb-ne nagrade v blagu, železnini strojih ln špecerlIškem blagu.
Zemljo graščaku Pavla Langerja
iz Briljina pri Novem me«tu je tildi doletela usoda agrarne reforme. Predlagani agrarcl, ki jih jo bilo 34, eo dobili io, 4« »ojnij«.
JUL. KRAJINA
ZANIMIVOSTI
Dolgovi jugoslovanskih oblasti
$e vedno le pogajanja
Trst, 15. februarja Finančni oddelek Zavezniške ^vojaške uprave poroča:
Neprestano prihajajo na Zavezniško vojaško upravo zahteve za plačila, ki Jih dolgujejo Jugoslovanske oblasti V teh zahtevah interesenti prosijo podporo za dosego poravnave svojih terjatev.
Navadno te prošnje stavljajo dve .vprašanji:
1) Ali more Zavezniška vojaška uprava doseči poravnavo tistih dolgov pri Jugoslovanski oblasti, ki jih je jugoslovanska oblast napravila za časa zasedbe te pokrajine? 3) Prosilec hrani imetje, ki Je bi-določeno jugoslovanskim oblastem na račun vojnega plena: ali sme odšteti vrednost tega Imetja od zneska d01 ga, ki so g& napravile jugoslovanske oblasti pri njem za časa zasedbe te pokrajine?
Zavezniška vojaška uprava več mesecev vodi pogajanja z jugoslovanskimi oblastmi preko mešanega gospodarskega odbora, da doseže odločitev v tej zadevi. Pogajanja so še vedno v teku.
Ko bodo dosegli rešitev, bodo izdali poročilo. Medtem ni nobene zapreke, da bi omenjeni prosilci posebej vodili pogajanja z jugoslovanskimi oblastmi.
Velike poplave sp bile na Nizozemskem in v Nemčiji. Plovbo so prekinili med KOlnom in Bonom. Jezove pri Mohne so odprli, da bi jih silovitost vode podrla, ker so polkodovanl zaradi letalskih napadov 1943.
• * *
V Združenih driavah so po izjavi ravmteVja ameriikega etnografskega urada J. C, Capta Številnejša rojstva deCkov kot dekli o. Od skupnega števila. *,191.800 sivih novorojenčkov je bilo 1,435.301 dečkov in 1,350.490 deklic v letu 1944, kar pomeni 1056 dečkov na 1000 deklic, Po zadnjem Itetju je v Združenih državah 69,604,981 molkih in 69,926.450 žensk.
• I •
Vrhovno zavezniiko poveljstvo za Nemčijo poroča, da bodo uvedli po odredbi mestnega župana v Berlinu v berlinskih viSjih lolah predavanja o razpravi v Nilrnbergu. Predavanja imajo namen prikazati dijakom pravičnost razprave in prednosti pravnega ustroja demokratskih držav.
m m 9
Po zbranih podatkih so Japonci spustili devet tisoč balonov s tovorom bomb proti severni Ameriki. Od teh je prispelo na obalo Tihega morja 194 balonov. Japonci so dvomili o uspelnosti tega orožja, zaradi česar ga sploh niso omenja-Zi v svoji propagandi.
Vihar, ki je nedavno divjal ob
britanski obali, ja trelčil ladjo ePonce de Leom na pečine « bližini svetilnika pri Santhurku. Ladja je vozila žito v Glasgotv. Na pomoč je prihitel torpedni ruiilec sBriUantzf
Poizvedbe o avtomobilski nesreči v Tržiču
V	soboto 9, februarja ob 16.30 sc jo na vesti Tršt-Tržič, in f'-"*-!' v bližini vogala korza Emami-' iu ulice Romane v Tržiču p. a avtomobilska nesreča, Vcjivčai tovorni avtomobil je podrl 18-letno mladenko in nadaljeval svojo pot.
Kdor ja bil priča nesreči ali mo-re nuditi kakšne podatke v zvezi a to nea.-eco, je naproša«, da t; sporoči policijskemu sedežu v Tržiču ali pa kateremu koli sedežu vojaške ali civilne policije
Mlrozov na trgu Dnita
V	soboto 16. februarja od 16.30 do li ure bo na trgu Unltfc. igrala godba pihal in bobnov prvega bataljona London Scottleh, Gordan Highlendersa mlrozov. To karakteristično svečanost so še večkrat ponovili v Trstu k* Je vedno privabila veliko steyilo občinstva,
PREHRANA
Za odpravo brezposelnosti
V Trstu bi lahko popravljali
dve ladji, če...
V Trst bi .pripeljali v popravilo dv« britanski. Jadji, če bi lnduetrijcl In krkjsvnTeindikftinl voditelji mogli, tfatUs&SotovJlo, da bo. delo potekalo nemoteno po delavskem urniku. N;ka izjava, ki jo je dala Zavezniška vojaška uprava pravi: »Nadaljnje 'poročilo, ki ga je sprejel načjlrilk gospodarskega oddelka Zavezniške vojaške uprave pravi, da predstavniki britanske vlade preučujejo možnosti, da poči j e Jo v Trst dve veliki ladji v popravilo. Poročilo nadaljuje, da J« prepogoj za to delo šest delovnih dni na teden, električni tok brez omejitve in zagotovilo, da bodo delo redno opravljali brez prekinitev.
Včeraj «o na sestanku *a dobavo električnega toka sklenili, da bi
TISKOVNA KONFERENCA
Nova omejitev elektrike
ZVU obnavlja porušene vasi
Včeraj je na redni tiskovni konferenci goriški upravnik major Long v prvi vrsti obravnaval vprašanje omejitve električnega''toka, ki je
zaradi dobave toka ta pedročje B postalo zelo pereče, oblasti na področju B go naprosili, naj sodelujejo v tem smialu, v Severni Italiji pa so stroge omejitve že v veljavi..	« .	!	* \ s?."., j
Zaveznico.' vojaška uprava je
priporočila prebivalstvu naj zimanj-
IMENOVANJE NAMESTNIKA Polkovnik Alfred C. Bowman, višji častnik za civilne zadere, j« z upravnim ukazom 26 imenoval dr. Bruna Pascolija za začasnega namestnika krajevnega sodnika (namestnika pretorja) na gorižjd preturi.
Olje In marmelada Dane« bodo zaceli razdeljevati v Gorici: 1 del olja na oseba cena 260 lir liter; 200 gr marmelade na osebo, oena 270 lir kg.
aa, porabo toka cd 30 na 26 tisoč k v/ na dan. Zpi prerivijiatvo tega pczlva ni upo-V-valo, Zato s« jo morala ZVU zateči k nadaljnjim
ukrepom. Uradno so naananili, da bodo od nedelje 17- t m. naprej vsak dan od 8. dp 11. ura prekinili tok, poleg tega pr. ostane v veljavi
lahko zagotovili redno dobavo elek- omcj;tev določena za ponedeljek, trtčnega toka. Delavski oddetrk ukrep Je bil potrebjn zaradi nediscl-
ZVU Je poslal industrljcom in sindikalnim Interesentom pismo z zahtevo za potrebno zagotovitev bo. dočega razvoja dela.
IMENOVANJE RAVNATELJA POKRAJINSKEGA URADA AGRARNIH KONZORCIJEV
Polkovnik Alfred C. Bovvman, višji Častnik že civilne zadev«, Je z upravnim ukazom It. 36, imenoval dr. Ettoic Pcscatoria za ravnatelja Pokrajinskega urada agrarnih konzorcijev.
roga
trije
Razdeljevanj« mleka. Od Jutri dalja bodo razdeljevali naslednjim kat "gorijam potrošnikov, ki imajo živilske nakaznice občine Trsta, miško: otrokom do 1 leta 1 škatlo mleka v prahu »Miranda* in 8 škatel izhlapelega mleka; otrokom od 1 do 4 let pol litra, rcintegriranoga mleka; otrokom' od 4 do 9 let 4 škatle Izhlapelega mleka in 500 gr mleka v prahu; delavci zaposleni pri nevarnih dušljivih dtlih bodo dobili po l liter reitegrironega mleka na tedeni cegbe star« nad 66 let bodo dobile vsak drugi dan po pol litra rslntegrirahega mleka.
Vpis v sezname odjemalcev. Vse potrošnike opozarjamo, da se morajo predlbeležtti najkasneje do 20. t. m. pri svojih trgovcih tako za živila, kakor za vpis v sezname
odjemalcev. ;	» -
OTROŠKA IGRIŠČA
Prvi kongres šolnikov Julijske krajine
Trst, 15. februarja Cez nekaj dni, to je 19. in 20. februarja, bo v Trstu na pobudo prosvetnega oddelka Zavezniške voja-Ske uprave, kongres ljudritošolskih učiteljev in srednješolskih profesorjev iz cele pokrajine. Na ta način naj bi ustregli potrobi po obnovitvi takih sestankov, ki jih ni bilo več od 1. 1920, ko Je bil kongres srednješolskih profesorjev. V svobodnem razpravljanju o kulturnih potrebah, o reformah ter o pedagoških metodah bodo našli najbolj*« sredstvo, da bo šola tesno povezaj na z zasebnim In Javnim življenjem ter bo korakala vzporedno z vsemi spremembami življenjskih pogojev v domači hiši to v družbi.
Za učno osehj* i« Življenjske važnosti, da «i razširja znanje in da s potekom let pri pouku ne okameni, marveč da ostane med mladino vedno mladosten to da kaže razumevanje, ki mora obstojati med uči. teljem in učencem.
V to napen bo izrednega pomena predavanje o demokratski vzgoji ln o šoli v Združenih državah, ki ga bo imel podpolkovnik Wash-bune, ki vodi prosvetne zadeve pri zavezniški komisiji za Italijo.
Zborovanje za šolnike bo v avditoriju palače Zavezniške vojaške upravo to ga bo otvorll stotnik Simoni, načelnik prosvetnega oddelka pri ZVU. Vabila bodo razdelila posamezna ravnateljstva po lolah.
IMENOVANJE KRAJEVNEGA INŠPEKTORJA ZA POLJEDELSTVO V JULIJSKI KRAJINI
Polkovnik Alfred C. Bowman, višji častnik za civilne zadeve, jr z upravnim ukazom št. 24 imenoval prof. Ernesta Klavžarja za krajevnega inšpektorja ln prof. Kraner Platzer-Ja za začasnega krajevnega podlnspektorja, oba za poljedelstvo v Julijski krajini.
Stavka nameSCencov zavarovalnic se bliža koncu
V zadnjem poročilu o stavki, ki »ta ga Izdala delavska zbornica In sindikat nameščencev zavarovalnih družb se opaža, da so zadeva bliža reti t vi. Potrjujejo, da kakor hitro bodo dosegli sporazum, bodo o tem takoj sporočili tudi potom radija.
Sindikalni voditelji ao se pozanimali in sklenili pogodbo e neko tukajšnjo banko, ki bi dovolita na-meščoncem atavkujočlh »a vod o v majhna posojila v primeri, da bi se stavka zavlekla.
Prepoved podiranja murv
Okrožni predsednik za področja Tista odvetnik Puecher, je ugotovil, da na področju Tržiča neutemeljeno podirajo številna drevesa nuurv. Zato j« odredil, da je v-občinah rrnBč, Ronk.1, Kol Jan, Dobrepolje, 8v.' Peter na Soči, Sv. Kocijan na Soči, Turjak, Staran-can in Grade* prepovedano podirati murve, sekati vrhove ter veje murv, ki žo niso »taro 3 lota. Dovoljeno 1« trebljenje in obrezovanje. Tteti, ki bi hoteli podirati drevesa, ki spadajo pod prepoved, morajo ropati z. dovoljenje V navedenih občinah, kjer bo ustanovljena posebna komisija. Kršilci bodo kaznovani po zakonih.
i|
P
AngleSke Sole imajo igrišča za svoje učence, da se lahko razgibajo v času odmorov med posameznimi učnimi urami.
Zauunik policije obsojen na pet let zapora
Guido Fiorentino, rojen leta 1891 v Neaplju, arhivar v strojni tovarni pri sv. Andreju, se J« moral zagovarjati pred porotnim sodiščem zaradi obtožbe, da je kot agent SS oddelkov skušal dati aretirati Antona Šinigoja. Poleg tega so ga obtožili, da Je ovadil prej imenovanega Šinigoja, svojega kolega v uradu, straži strojne tovarne pri sv. Andreju in kesneje komisariatu se javno varnost, zaradi njegovega antifašističnega delovanja ter Je tako zakrivil, da so Šinigoja zaprli za 4 mesece.
Eodišče je »poznalo Fioreuttna za krivega ter ga Je obsodilo na štiri leto, H mesecev to 10 dni zapora ter na poravnavo sodnih stroškov,
pllnlrenosti prebivalstva, posebno trgovcev, ki razsvetljujejo Izložbe celo č;z določeni čas. Dali so »troi ra vodila poUoijl, W bo kršit . aretirala in Jih predela sodišču. Kršitelje bedo »trogo kaznovali in jim za staloo odvzeli električni,tok. Ky »s tiče zgrsdb usedenih po vojaštvu, naznanjajo zaradi zlonamernih tolmačenj, da uporabljajo tok svojih generatorjev. V pojasnitev Splošnega ukaza št. 68 poudarjajo, da ukaz ne dela nobene razlike mod trgovskimi in industrijskimi podjetji in da morajo vsa upoštevati določbe o omejitvi porabo toke- Ob tej prilik! naznanjajo, d« potrošijo za oeatno razsvetljavo 1,6 odstotka toka, za črpanje vode na področju 17 odstotkov, za razcveti Javo hi- 19 odstotkov in za segrevanj« In električne pečice 20 odstotkov.
O vprašanju obnove porušenih hiš, j« major Long izjavil, da prevzame ZVU v posameznih primerih polovico stro&tov določenih na 150.000 lir za hišo in podrobno ravedei, če je v vasi, ki ima nad 50 lil J, porušenih ved kot 60 odstotkov, prevzame ZVU vse streSka obnove, ne da bi od prebivalstva zahtevala kakršen koli prispevek. Prebivalstvo mora oatno s pomočjo krajevnega odbora določiti spored z* obnovo, kakor določa Splošni ukaz 14 ih da vas priznajo na porušeno, kakor se je to zgodilo za Rlhemberk, Miren, Stanje! ln druge. Vsi, kt eo na svoj račun vrt .H obnovitvena dela v času cd 12. junija do 27. septembra, to je dneva objave Splošnega ukaza št 14 v Gorici, imajo pravico, da zahtevajo povračilo, potrošme vsote, a predložitvijo izvirnih računov ZVU.
V	Trstu so plačali 50 odstotkov odškodnine uradnikom razpuščenih sindikalnih organizacij. I-Mejo možnosti, da bi to odredbo razširili na ve« področje A; trenolno finančna uprava Izplačuje samo zaostale pleče.
O zamrznjenih dolgovih, ki jih j« pustil* nemška vojska, ZVU za zdaj zbira podatke; prijavljeni dolgovi na gorskem področju »o dosegu že 100 milijonov lir.
Za vzdihovanje občinskih cest so predložili načrt, ki predvideva izdatek 51 milijonov lir. Pričakujejo, da bo načrt odobril Urad za javna dela v Trstu.
V	kratkem bodo začeli deliti med civilno prebivalstvo 276 tisoč metrov tekstilnih izdelkov. Prednost
pri razdeljevanju bodo in»de b°l'
jiišnlce.
Javljajo tudi, da policija ne bo dovoljevala pustnih prireditev maskami. Nrdelje bodo vzpostavili avtobusni premet z vojaškim vozilom med Gorico ln Brdi.
Prihodnja tiskovna konferenca bo 27. februarja.
Razdeljevanje melase sladkorne pese
Statistično goepodarsko-poljedel-»ki urad za gor Irko področje javlja, da je dal okrožni kmetijski odbor vsem rejoem goveje živine na razpolago določeno količino mala«, sladkorne pese. Ti««, ki žel« o-menjeno melaso se morajo obrniti na pristojni občinski kmetijski urad. Rejci iz goričke občine naj pridejo na otčlhski kmetijski urad na korzu Roosevelt St. 6, II.
Prebivalstvu prišitega področja!
Bliža sc dan, ko bo odločena
usoda naSe dežele. Odločili je ne bomo sami, ampak zavezniške velesile, ki danes vodijo svet in ki nosijo ogromno odgovornost, da mu s pravičnostjo vrnejo mir, red in varnost. Koliko drugih, težkih halog čaka zdaj te velesile- Nemalo morajo biti ob njih zaskrbljene. Vendar pa lahko .zaupamo z njihovo modjro3t. Dejstvo je, da veličina odgovornosti odstranjuje vsak predsodek iu pristranost. Je skoraj kot ukazujoč notranji glas: ki vpliva na srca, jih dviga nad človeSko slabost ter jih sili k jasni in popolni pravičnosti. Tako pričakujemo z zaupanjem in spoštovanjem odločitve zavezniških velesil.
Medtem pa Vas je vidno zajel vihar nasprotujočih si političnih, družabnih in človeških strasti. Do kakSnih žalostnih skrajnosti morejo dovesti ljudi, če-prav so po naravi tako zelo modri in dobri kot vi, nas učijo ntdavni dogodki, ki so se odigrali prav ha tem ozemlju; gorje Vam, če bi tudi danes s takimi čustvi pričakovali odločitve svoje usode.
Ta odločitev ne bo mogla zadovoljiti vseh; morda bo razočarala pričakovanje mnogih. Morda se bodo mnogi izmed Vas, iz nasprotnih taborov in iz nasprotnih razlogov, hoteli dvigniti, da ugovarjajo in skuSajo o-vreči to odločitev kot krivično.
Upam, da se to ne bo zgodilo. S srcem, ki Vas razume in ki deli zaskrbljenost z vsakim izmed Vas, Vas prosim, da opustite vse predsodke, simpatije in sovraštva: z eno besedo Vaše narodne in strankarske strasti.
Kakor jaz, vidite, kako je lepa ta dežela, ki nam jo je Bog na-
klonil. Tudi Vi jo ljubite, kakor jez z vso dušo. Vala dolžnost je, da ostanete zvesti tej zemlji, da ohranite njeno stoletno tradicijo omike in vljudnosti, da ji žrtvujete svoje zasebne koristi ln osebne težnje.
Sprejmite torej jasne in mirne duše usodo, ki Vas čaka. Zdelo sc Vam bo morda, da ne odgovarja polnosti Valih čustev in ognju Valih hrepenenj. A ta dežela ostane kljub temu Vala, samo Vala, ker ste jo Vi skozi toliko stoletij z neskončno ljubeznijo močili s svojim potom in pojili s svojo krvjo. Neltevllnl Vali rodovi so se vrstili na njej, od Valih davnih pradedov do Ves, ki se zdaj tu veselite in trpite. Ljubili ste se ln sovražili, objemali in se borili med seboj. Toda preko toliko veselih in žalostnih dogodkov, ki jih je dopustila človeška usoda, je Vale življenje in Vala bodočnost neločljivo združena z usodo te dežele.
Prekoračite torej vse ovire, ki so jih postavili pleme, jezik, običaji, stranke in bodite sil val bratje na skupni ravni globokega in razumevajočega človc-čanstva.
Sprejmite to razsodbo svobodnega svetovnega mnenja s polno zavestjo velike pogube, ki bi v nasprotnem primeru p rilla nad Vas. Usmerite vse svoje sile, vso sposobnost, kt Vas odlikuje, za povratek blagostanja in miru v to deželo. Njen podvig, njen neizbežni sijaj bo pravično plačilo za Vašo modrost. Tako boste zapustili otrokom, končno pomirjenim in složnim, dedilči-no veličine in slave.
Gorica, februar 1946.
Okrožni predsednik odv. HUGUES
1	t 7	P TT T 1	■"'.■'j.!mi n ,r i. i	-	-1 A.
1 L	Jr U L w	
ZADEVA O PRILAGODITVI PLAČ
Pri pokrajinskem uradu za delo ,V Trstu bodo dano* razpravljali puljski prcdstovnlk.il zvezne žbomice, enotnih sindikatov in urada za delo, skupno z oblastmi Zavezniške vojaške uprave Julijske 'krajine, o prllagodtvi plač.
URNIK ZA ZAPIRANJE TRGOVIN
Po odloku Zavezniške vojaške uprave bodo trgovine zapirali ob 17.30 uri, razen brivcev, ki bodo ohranili urnik za zapiranje, ki so ga že poprej objavili ln to Je do 19-ure. r~ S .	"
OBVESTILO
združenja trgovcev
Združenje trgovcev v Pulju poroča:
Prodaja alkoholnih pijač - do-volllnioe za točenje alkoholnih pijač; vse lastnike in upravitelj o .avnlh lokalov na področju Pulja, pozivamo, da se zglasijo pri Zdru-Isnju trgovcev, Lar go Oberdan St. 27/11., kjer bodo dobili potrebna navodila ln pojasnila. Rok »a vložitev prošenj za nove dovolilnice poteče pri uradu v Trato 28, t. m.
OBSODBE VOJAŠKEGA SODISCA
Zaradi prekrška omejitve potrošnje električnega toka je zavezniško sodišče obsodilo na 3000 lir globe Scomazsetto Ghlo, Banova Emllto ln Chersl F°rtunato.
Pri hišni preiskavi na domu Sp«" da Tommaso v ulici Operai št. j*-je policija našla predmete zaveznikih sil. Sodišče ga je obsodilo na ^ tedna zapora.
PLAČEVANJE DOHODNINSKEGA DAVKA
Vsi trgovci, ki morajo plača*1 dohodninski davek za leto 1946, n*J pi odložijo pri registrskem uradu ’ prijavo do 28. februarja. Potrebni j tiskovine so na razpolago člane«1 pri M mičen ju trgovcev, kjer dcbiia vaa potrebna navodila ln pojasnil*’
RADIO
1
7 gl esti;
Sobota, 16. februarja
'lasba za dobro jutro; 7.15 »M* ; 7.80 ital. vreti; 7.55 peatri
> P*f
w*l’
davanje Stanka Čoka o reji živallo (»lov.); 12.45 slov. v««U;
Ital. vesti; 18.18 športna poročil* 53 30 glasbeni sestanek; 14 umet' p /ki horizont; 14.15 pregled ves« hi plošče; 17 glasbe iz Frankov* epere; 17.30 prenos iz Vidma; komorna glasba; 18.30 predavani* o Danteju; 19 jazz glasba; 19."“ oddaja za keneo tednia - Skedenr, skl običaji! 20 »lov. vesti; 30.15 ltri; v e ati; 20.30 opera; 23 ital. vesti, "3.15 slov. vesti; 23.25 nadaljevanj«,
opere.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S-
E. WALLACE
10.
POTEPUH
pustolovska zgodba
Očivldno je bil jezen, četudi ni dvignil obraza od kosa kruha, katerega Je držal v roki.
Pito je »topil naprej. Glavo je lm«l ie zelo jasno, četudi ga Je še precej bolela.
»Kako tl Je?» Je godrnjal velikan. »Sedi. Ail je tudi tebo dobil v roke tisti policaj? Mene 80 pahnili v Jarek, toda ta starec tukaj je uspel uteci*.
Pito J* zdaj razumel, da so oba vrgli iz vlaka, ko jih Je našel neki stražnik v železniški službi.
»Bil je celo tovorni vlaki*
»Ali greš v Ogdensbourg?* Je vpraSal stari radovedno. »Ml bomo zlezli nocoj na vlak seVŠrne družbe*.
»Saj tukaj ni severne družbe, bedak. Kako se živi v tej vasi, mladi prijatelj. Na tej cesti je hujše, kot bi bilo v peklu*.
»Nisem Jo £c preskusita,
Velikan ga Je zaijudža pojfl»4*l.
L • ..jUstt-jT ...... ‘**
Naglas se mu ni zdel nov, toda ga
je začudil.
»Anglež! Ta je lepa. Sl pijan?* ga je vprašal ko ga je nekaj časa motril. »Ah, izgubljenec, ta človek Ima mačka*.
Njegov; oči bo ga premedle a večjo radovednostjo,
»Sodi, mladi prijatelj. Kot vldto), nam bo| pripravil veselo bivanje*.
»Oprosti, ga je prekinil starec z nenavadno Izumetničenim načl nom izgovorjave. Ali poznate Og-densboUrg? Potem vas bo zanimalo...*
'»Molel!* se Je zadrl velikan ter grozeče dvignil roko. Stari se Je sklonil k zefiljl ln trepetal po vs:m telesu.
»Kakšha klepetulja! Ne more molčati niti minuto. Malo je 'manjkalo, da naa niso zaredi nj«ga prijeli na postaji v Toryju — takšno mesteoe, kot jih j? polno po svetu — zaradi svojih neumnih
jadikovanj:. O« Julija!*
I,-	. ,r».um-- - »	«
Starec so jo tresel kot šiba na vodi, toda pri teh besedah se Je spet ojunačil.
»Kaj, kako morete kaj takega reči. Takoj vzemite bestdo nazaj. Slabo je ravnala z menoj, toda mnogo ljubš; mi Je, če je ne imenujete»,
»Julila, Julija*, je žalostno ponavljal a tari potepuh.
Nato je stegnil roko ln krepko prijel velikana za brado ln ga divje stresal. Pito ga je gledal, toda velikan je potrpel, dokler so ni starec naveličal, ga pustil in odš;l.
»Sodi, prijatelj. Kaj pa ti j«, golobradec? Pojdi z^ nami. V Qg-densbourgu bo dela tudi za tebe. Poznam nekega drugega Angleža... Vaedt «e, kaj stojls?* Zadnj« po. vabilo j« izrekel še nekoliko
nejevoljno.
»Reje stojim, j« rokel Pito to hodim*.
«K*J •* menda vendar n« boš bal, da bi t« okradli? Bog ss te usmili. Stavim, da nima* niti prebite pare v žepu*.
»Mogoče, toda kljub temu grem*.
Obrnil mu je hrbet, toda kljub temu je gledal nazaj, kako j« velikan iskal kamen, da bi ga vrgel za njim.
»Imam namreč v Žepu revolver*,
pravi?* je vprašal*
K — *"«•"»« ■ —	ntatrpno
glasom.	_	...— jcolibo, z napol porušenim vho-
Takoj Je opazil, da mu Je velikan verjel, ker se j« skušal zasmejati.
»Tako sl lahko zaslužiš življenje v zaporu za vse življenj;, Ja rekel zasmehljivo. Nositi a seboj revolver Je nevarno*.
Dvignil s« je, pohodil ostanke žerjavic«, zbral oatanke svoj« večerje in jih zavil v star časopisni papir.
»Pojdi z menoj, stori; ta mameluk si domišlja, da ga hočemo oropati. Boj tudi tl šel z vlakom.* Pito j« odkimal.
»Oh. saj sem vedel. Stavim, dp v vsem svojem življenju nisi bil sposoben, da bi samo enkrat skočil na vlak. In ti, star!, podvizaj sel*
Stari se Je dvignil z vellgo muko, pobral svoje »tvarl in odšel za svojim prijateljem, ki ga j« strahoval na vsakem koraku. Noge je vlekel z muko za Seboj. Ko so »e mu Izgubili izpred oči, Je Pito pohodil ie oatan?k žerjavice ter se napotil nazaj k dekletu.
»Kdo sta bila?* ja vprašala Otl-lija, ki Jih Je videla iti mirno.
»Dva potepuha kot Jaz. Tista hiša, kje pa J« prav za prev?*
OttUJ« jo naznaftUa pot • prstom, «11 pa sc mu je vsaj tako zdelo. Nevihto «e Je bližala, bliski so Bi
dom.
»Glejte, naj novi dom!* je rck-1 z velikim dostojanstvom.
Vrata so bila zaprta, toda mu je hitro uspelo priti v hiSo akozi okno. Kmalu nato Je slišala njegov korak na hodniku, nakar je sledilo škripanje ključavnice. Morala J® (še nekoliko počakati, preden so se Vrata toliko odprla, da je mogla vstopiti.
Skrbno je zaprl vrata, prižg«-* vžigalico in z njo kos sveče, katere je nosil pri sebi. Notranjost je bila polna ometa, suhega listja In starih piaanih cunj, ki so bile pokrite z debelo plastjo prahu. Strop je podpiral steber iz smrekovega losa, v katerem je tičal velik žebelj. Zadnji spomin na Šveda, k! Je tu končal svoje življenj«.
»Brrr*.
Zaskrbljeno Jo j« pogledal.
»Ali vas je strah?*
Tudi on je pogledal žebelj.
»NI se obesil tukaj, je dodal. Ta mu je »lužil samo, da je nanj obešal »uho meso. Obesil »t j« zunaj na drevo; vsaj tako pravijo. Iz-gubll je ženo in od žalosti ja »norel, mnogo lat preden st« se rodili. Tako pravijo.
Naredil J® nekoliko nedoloče* znak z roko proti LIttlebourgu, «Potepuhi raznašajo po »vet* takšne govoric«. Nisem jih vedn* razumel; govorijo popolnoma svOJj jezik. Podržite nekoliko »večo*.
Otlllja mu je vzela Iz rok sveč* in on jo odšel v sobo, v katere ** vodila bližnja vrata. Vrnil se J* zelo hitro in prinesel raztrgano P zaprašeno odejo.
»Našel sem tam Se posteljo, M* lezna mreža jo videti dobra; nv koliko zarjavela, toda i« ved* prožna. Boljše bo, oa bo »ve* prižgana*.
Postelja j« bila v obžalovani vrednem stanju, toda mreža Je b* cela. Stresel je prah z odeje 1»J.
1 »vil, da bi mogla sluziti * vzglavje.	uV0
»Odeja bi vas sicer n«kd grela, toda bolje bo, če sa QKr^ s svojim plaščem*, j« rekel z nlm glasom.
Vsedla »e Js na
posteljo to
gledala. Mogoč« nekdaj ni bil g^ toda »daj » neobritim obr8*",^rf, modrim očesom to zateklim ^ rdeč v obraz... Otilija J« »maja** gtavo.	M
»Kaj imate na obrazu?* «* vprašala. (Nadaljevanje
s..M,
\