Uredništvo in uprauništuo : Maribor, Koroške ulice 5. V naročnina Osto: „STRAŽA“ tztiaja v poodcljck, sredo io petek popoldne Rokopisi se ne vračajo. 2 uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. US. STRAŽA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno 12 K 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 V. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ati oznanila se račumjo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Št. 5. Maribor, dne 15 januarja 1913. Letnk V. Slovenskim poslancem. Celje, 14. jan. Pravzaprav je veselo gledati, s kako vehemenco so se zadnja dva tedna začeli Nemci dvigati proti slovenski bbstrukciji ' v štajerskem deželnem zboru. Na shodih in po listih se obračajo proti njej. Nemško javnost hočejo nahujskati proti slovenskim poslancem ter dokazati, da nima njih obstrukcija raison d’etre. Poslanec našega mesta dr. Negri hodi po shodih ter kot poseben j „poznavalec spodnještajerskih razmer“ pripoveduje nemškim poslušalcem, da se spodnještajerskim Slovencem pod nemško nadvlado prav izborno godi. Gibanje Nemcev je razveseljivo, ker nam je dokaz, da jih obstrukcija, proti kateri so se dosedaj kazali precej apatične, vendar le boli. Toda kjer je solnce, je tudi senca. Žalostno je, kako se v sedanjih dnevih vedejo naši liberalci. Da piše „Stajerc“ v istem smislu, kakor nemški listi, je razumljivo. Ni pa razumljivo, da ravno tako zlobno pišejo proti boju slovenskih poslancev slovenski listi „Slovenski Narod“, „Narodni List“ in „Sloga.“ 'Človeku nehote prihaja misel, kakor da bi ta skupen nastop bil dogovorjen. Nočem tega trditi, ker nimam dokazov, čeprav se v nemških krogih govori, da odlična oseba v staroliberalnem taboru korespondira z nemškimi poslanci. O tej zanimivi govorici o priliki več. Toda četudi ni nič dogovorjenega, gotovo pa je, da de facto opravljajo omenjeni listi delo Nemcev in da Nemcem služijo v tej zadevi tako zvesto kakor — „Stajerc.“ Zato je nujno potrebno, da se vsi narodno misleči Slovenci v tej situaciji še tesneje oklenemo svojih poslancev in jim vlivamo novega poguma ' za nadaljevanje hoja. Ako bi se v sedanjih, za avstrijske Jugoslovane velepomembnih časih, naši poslanci u-dali, bi to bila neizmerna politična škoda. Ce kedaj, je sedaj treba pred celim svetom pokazati, da nočemo biti hlapci Nemcev, ampak da hočemo slobodno domovino pod mogočnim zaščitjem habsburškega orla. In Nemci razumejo sedanje trenutke prav dobro, zato naenkrat taka vehemenca proti felovenski obstrukciji! Moje mnenje je celo, ako bi ne bilo obstrukcije, sedaj bi jo morali slovenski poslanci takoj pričeti, ako je le količkaj providencielnega duha v njih. Ni res, da je slovensko ljudstvo proti obstrukciji. (Naše ljudstvo je idealno ' in boljše razume trd boj slovenskih poslancev, nego tako strašno zaslepljeni liberalci. Naše ljudstvo zre tudi v bodočnost in zato svojih poslancev v sedanji poziciji ne bo zapustilo. Liberalci si s svojim bojem proti obstrukciji nakopavajo zgodovinski greh, katerega jim zanamci ne bodo odpustili. ,-x Slovenskim poslancem pa kličemo: Le pogumno naprej! Ljudstvo je z vami in vas ne bo zapustilo. In vse kar je narodno, je le ene misli: (Sedaj ne odnehati! Šolski sistem na Spodnjem Štajerskem. Ker se je zopet približal čas za pogajanja glede deželnega zbora in je dr. Kukovec v Savinjski dolini na nekem shodiču javno zavzemal svoje nenarodno stališče glede obstrukcije v deželnem zboru, mislimo, da je pač najbolj umestno, da namesto vsakega odgovora opozorimo samo na kričeče krivice, katere se godijo slovenskemu šolstvu ' na Spodnjem Štajerskem in na nečuveno postopanje višjih šolskih oblasti nasproti nemškutarskim učiteljem, nemškutarskim šolskim vodstvom in nemškutarskim okrajnim zastopom. Proti tem ! je slovenski narod do cela brezpraven. Se tako krivične težnje podpira višja šolska oblast, jih spregleda i in nikakor ne ovira izzivajočega postopanja nižjih šolskih merodajnih korporacij in pospešuje celo stremljenje nemško-nacijonalnih društev, kakor Schulvereina in Südmarke. [Ni čuda, da si u-pajo naši renegati v šolstvu vse ukreniti, jker vedo, da jih podpirajo višji krogi, zlasti so začeli (v zadnjem letu nepostavno i in nezakonito postopati razni vodje raznih nemških utrakvističnih in zasebnih nemških šol. Podpira jih v največji meri njihov nadzornik, dvorni svetnik Tumlirz v Gradcu. Navesti hočemo samo zopet en slučaj, ki dovolj osvetljuje postopanje nemških -šolskih vodij, samo da bi le dosegli namen, izpodriniti ali uničiti kako slovensko ali dvojezično šolo. Boji Slovencev za lajterš-perško dvojezično šolo so javnosti dovolj znani. Dovolj je stalo Slovence truda in možatosti, da smo po- stavnim potom rešili še to šolo. iToda kar dela sedanji vodja nemških oddelkov, znani Wernitznigg, z nami, to že presega vse meje. Nič ne pomaga, da je bil mož že dvakrat v disciplinarni preiskavi, bič ni pomagalo, da je neki poslanec v Gradcu opozarjal večkrat na nezakonito postopanje njegovo, da je opozoril dvornega svetnika na nezakonito uvrščenje posameznih letnikov v razrede, mož je dobil zaslombo v nemških nadzornikih in v deželnem šolskem svetu, zato si upa nadaljevati svoje delo, samo da bi uničil sa-mo-slovenske razrede. Letošnjo jesen je pri vpisovanju vpisal za prvi razred 3B dečkov, od teh jih sploh ni bilo nikdar v šoli 12; deklet je vpisal za ta razred 39, izmed teh jih sploh nikdar ni bilo v šoli 13. V drugem razredu je zapisanih 26 dečkov ; izmed teh jih ni bilo nikdar v šoli7 ; zapisanih je bilo v ta razred 36 deklet; nikdar jih ni bilo v šoli 9; da so otroci tistih starišev vpisani v prvotni katalog, ki so se že v začetku avgusta ali maja preselili v druge kraje. Obširneje podatke bode že dobil tudi deželni šolski svet. Na podlagi teh v prvotni razredni katalog j vpisanih otrok se je seveda pri višji jšolski oblasti, kakor je dež. šolski svet, takoj doseglo več razredov in so tudi dosegli svoj namen, da bi javnost varali in pokazali svojo nemško šolo močnejšo nego slovensko. Take nepostavnosti si smejo privoščiti le naši nasprotniki, ker vedo, da imajo glavno oporo na deželnem šolskem svetu. (Zato pa le čestitamo gospodu dr. Kukovcu, da brani ta sistem v deželi. (Poslance Slovenske kmečke zveze pa pozovemo, Ida vstrajajo do skrajnosti v boju za pravice slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem. PODLISTEK. Pismo iz Bolgarije. Križarji na Balkanu. V bolgarskem listu „Reč“, predaje neki opazovalec sedajne vojne svoje vtiske s sledečimi živahnimi izrazi: £ „Častniki, postavljeni na čelo bolgarske armade, ne vedo, komu bi pravzaprav pripisovali vspehe svojih podvzetij. Ta armada, obstoječa iz mož, v čijih prsih gori samozatajevanje, bila je popolnoma v rokah generalov, kakor neko orodje iz mesa, in generali so se nje posluževali, kakor mehanik rabi svoje jeklene instrumente. Tri mesece je že minulo, odkar se je začela ta vojna. Bili so se grozno krvavi boji, a pri vsem tem se do danes ni objavil nobeden spisek ranjenih in u-bitih. Ljudstvo po mestih in deželi hodi z veliko pobožnostjo in navdušenostjo v cerkve, ne da bi vedelo, če so oče, brat ali mož (soprog) padli na bojišču. Na njihovih licih žari sijaj onega' znamenitega stoiciz-ma, ki se tako slavno opeva od pesnikov. To je narod, ki ima svoj vzvišen cilj. A ta cilj je pobit je azijatskega polumeseca in povzdiganje — na njegovem mestu — križa pravice in humanosti. Resnično, ona mala četa Makedoncev, katere, sem, jaz videl korakati po, sofijskih ulicah, zbravši se tukaj iz makedonskih pokrajin, je veliko več podobna krist j ano mi križarskih vojsk, kakor pa nam — današnjim kristjanom. Kakor ta pisatelj, imel sem tudi jaz priliko, o-Pazovati pogumno po sofijskih ulicah stopajoče bolgarske vojake in vrle čete Makedoncev. Moja skrom-na hišica je prav blizu poslopja, kjer ima ministrski svet v sedanjih časih dan za dnevom, večer za veče-r®iri do pozne noči svoje seje. Okna mo;ega soseda so Včasih zvečer do polnoči razsvetljena. Od tam se da- je direktiva vsemu, kar se godi v sedanjih časih na Balkanu. Vsikdar, ko grem mimo tega neznatnega poslopja, ozrem se v okna prvega nadstropja, kjer se vrše posvetovanja ministrov o bojnih in svetovnih dogodkih. Nekega večera, ko se vračam iz pošte, je cela ulica Gurko, ki vodi mimo ministrskega sveta do carskih vrtov na koncu mesta proti izhodu, prepolnjena z odhajajočimi makedonskimi četami, ki korakajo še prav tiho, obuti s kožnimi opanki in oblečeni v narodnem kroju, v lepem redu po naši ulici. Dolgi redovi makedonskih četnikov segajo skoraj od enega kraja mesta do drugega. (Vendar korakajte tako tiho, da tisti, ki ni slučajno na cesti, iz svoje sobe ne more ničesar slišati. Dolgi, tihi redovi krepkih četnikov,prostovoljcev, stopajočih ' kakor v procesiji, z resnimi obrazi, delajo v luninem svitu posebno romantičen utis na opazovalca. Pred njimi stopa, na desni strani vojvoda, duhovnik s križem v roki. ITako sem si nekdaj že kot dijak predstavljal križarje srednjega veka. A nocoj, ko gledam te čete, kateri prizor sem v nekem slovenskem dnevniku natančneje opisal, dobil sem živo predstavo novodobnih križarjev XX. veka. Njih cilj je istotako svet, ' z ozirom f na vse današnje okoliščine še vzvišenejši kot srednjevekoven. Zato sem jih po redu pozdravljal — saj sem videl med njimi dosta znanih obrazov in ( tudi nekaj svojih bivših dijakov, kateri so mi namignili za slovo z rokami, ter jim želel srečen vspeh z ! besedami : „Zdrav e j t e junaci!“ Prof. Anton Bezenšek. Oče sinu. Priobčil profesor Anton Bezenšek. Tako pismo je pisal oče, bolgarski kmet, svojemu sinu-vojaku na bojišče. „Mili moj sin! Drago mi je, da sem vzgojil sina, (kateri se vojuje proti petvekovnemu tiranu. A težko mi je pri srcu, ker ne morem biti tudi jaz tam, I da pošljem vsaj enega poganea na oni svet. Mi vsi domači prosimo Boga noč in dan, da te ohrani zdravega, da ti da moč in junaštvo, premagati sovražnika, a potem vsi da se vrnete domu zdravi in čili, okrašeni z redovi za hrabrost! M Naprej, moj sin, Bog je z vami! Prepodite tirana tako daleč, da se nikdar ne vrne, in potem pa pridite domov, da Vas objamemo, poljubimo in z junaškimi venci okinčamo. Doma smo vsi živi in zdravi. Turšico smo o-brali in oluščili, zdaj pa sejemo. Za domače delo se nič ne brigaj. Piši nam, kateri fantje iz naše vasi so pri tebi. Vas Sinje brdo pri Vratci. Tvoj oče ___________________________i_____________Ivan.“ Za pust. Dobra dela. Janez: „No, France, ti prideš od izpovedi. Kaj si se pa izpovedal?“ France: „Nič posebnega ne. (Dejal sem, da ženo tepem!“ Janez: „Kaj pa je dejal izpovednik?“ France: j „Da dobrih del ni treba praviti, ampak grehov naj ‘se izpovem!“ Kokoši zmagujejo. Prvi meščan: „Kako je kaj’ z vašimi kokošars-kim poizkusom?“ Drugi meščan: „Osleparili so me prav pošte- no. Kupil ’sem tri inkubatorje in še nobeden ni znesel jajca;!“ Napredel. Profesor: „Pri umetnih gnojilih je tak napredek, da bo človek kmalu lahko v enem žepu nosil gnoj za celo njivo!“ Kmetovalec: „Ob letu pa; ves pridelek/^ v drugem žepu!“ Novi nepotrebni list — novi nepotrebni izdatki. 0. pomnili ste že javnosti na nepotrebno novotarijo deželnega ! šolskega sveta štajerskega, namreč izdajanje naredbenega lista, ki smo'brez njega dose-daj prav lahko izhajali, ne da bi čutili le količkaj ka-koršnekoli potrebe ali izrazili kedaj željo po njem. A omenjeni naredbeni list pa piše, da smo Slovenci že mnogokrat izrazili željo in že dolgo občutili potrebo, imeti tak list. Kdo je na slovenskem Štajerskem ' občutd ( potrebo, kdo mnogokrat izrazil željo, 'naj se tiska tak list? iOni gotovo ne, ki morajo zdaj, kakor zahteva: „Uredništvo naredbenega lista za šolstvo v vojvodini Štajerski“, odriniti letos in vsako leto do konca januarja letnih 7 K, ]2 K več kakor Nemci, zato ker so Slovenci. Ali imajo ti ta izdatek letos v proračunu, za to se uredništvo ne briga. Glavni namen lista je označen na 3. strani, koder stoji zapisano, da od zdaj naprej ne bo več ultimatov od deželnega šolskega sveta, to je od zdaj naprej deželni šolski svet ne bo več pismeno poročal o siojih in ministerijelnih odlokih in naredbah, kakor do zdaj, ampak bo vse javil po naredbenem listu. Pribijemo tri glavne točke naredbenega lista: 1. „Potreba in želja“ po naredbenem listu je neistinita, je odveč in povzroča nepotrebne stroške. 2. Odloki deželnega šolskega sveta naj se le lepo objavljajo kakor do sedaj in naj ne povzročajo novih stroškov. 3. Naredbeni list, ki je za Slovence dražji, kakor za sodeželane Nemce, odklanjamo. Nikakor namreč ne gre, |da bi morali oni sodeželani, ki so Slovenci, plačevati večje davke, donašati večje prispevke. prenašati pa večje krivice. „V očigled jezikovnim razmeram v kronovini izhaja naredbeni list v nemški in nemško-slovenski izdaji.“ Ena izdaja je torej za nemške, druga za nem-ško-slovenske sodeželane. |Za take ni treba posebne izdaje. Kmetijska družba je v tem oziru vendar le še .bolj poštena in izdaja za slovensko Štajersko samo-slovenski prevod svojega nemškega glasila. „Jezikovne razmere“ so torej |na Štajerskem vendarle takšne, da se je jel deželni šolski svet ozirati na nje. četudi zelo pozno in na ne posebno obziren način. Da. da! Jezikovne razmere so prisilile in bodo še prisilile, 'da bodo oblasti tam v Gradcu morale dati več in drugačnih pravic v šolstvu, pa ne samo v šolstvu, ampak tudi marsikje drugje. Za dodatek: V naredbenem listu za šolstvo v vojvodini Štajerski, urejenem v c. kr. štajerskem deželnem šolskem svetu, izdanem dne 1. januarja 1913, je 142 tiskovnih, pravopisnih, slovniških in jezikovnih napak, stane skupaj 7 K. Konec mirovnih pogajanj. — Nevarnost« da se vojska nadaljuje. Iz Londona prihaja sledeča senzacionelna vest: Reuterjev biro javlja: Načelniki balkanskih delegacij so imeli dne 14. t. mi- dopoldne sejo, na kateri so sklenili, !da bodo istočasno z vročitvijo note velesil dali izročiti Turčiji svojo noto, v kateri bodo turško vlado obvestili, da so mirovna pogajanja definitivno razbili. 'Ob enem bodo dobili poveljniki zavezniških armad ukaz, naj napravijo konec premirju. Zopet enkrat je mednarodni položaj nad vse kritičen in zopet enkrat trepeče človeštvo |v strahu, da izbruhnejo nova, grozna krvoprelitja. Kakor pravi zgorajšnja vest, je mirovnih pogajanj konec in če ne bo imel kolektivni korak velesil v Carigradu po-voljnega vspeha, bodo zopet začeli govoriti topovi ob kataldških utrdbah. Po določilih sklenjenega premirja bi štiri dni1 po razbitju mirovnih pogajanj lahko začele sovražnosti znova. Ker so pa balkanske države sklenile, da obvestijo porto o razbitju pogajanj še le skupno z noto velesil, je ta termin nekoliko podaljšan — dan za vročitev kolektivne note še ni določen. To je vsekakor precejšnja pridobitev. Vsak pridobljen dan daje novega upanja, da se bo vendar le dalo ohraniti mir. Turčiji se s tem nudi prilika, da se vsaj še v zadnjem hipu spametuje. (Na vseh bojiščih krvavo tepena : je nesposobna za nadaljevanje vojske, vendar se je tako zajedla v trmoglavost, da noče slišati nobenega svarečega glasu. Zdi se, kakor da je vse turške državnike prevzel fatalizem in prepuščajo usodo države — kismetu. Drugače si ne moremo misliti postopanja turške vlade, ki hoče proti odločni volji cele Evrope z glavo skozi zid. Res je, da skuša na Turškem j v zadnjem času 1 mladoturštvo s podžiganjem bojaželjnosti priti zopet do moči, res je tudi, da se vsled rumunsko-bolgarskega spora in še vsled drugih nasprotstev / med državami Turčija še lahko tolaži z upanjem, da bi pri kakem novem spopadu ne stala sama nasproti Balkanski zvezi, vendar na kak vspeh pri vsem tem | ne more računati. Sicer menijo nekateri, da ne more nič več zgubiti, a oglašajo se že glasovi, ki pravijo, da mislijo velevlasti tudi že na „ureditev razmer“ v azijski Turčiji, če se T.určija ne bo uklonila. Glede kolektivne note se med velevlastmi še ni dosegel sporazum. Vsaka država misli, da mora napraviti nekaj sprememb, ki bi bile njej v dobro. Ra- vno tako je tudi negotovo, 1 če se bodo zedinile velevlasti na skupno postopanje v slučaju, da bo nota zavrnjena. Odstop Odrina in Egejskih otokov bodo velevlasti v svoji noti že zahtevale. Da bi pa to svojo zahtevo hotele podkrepiti s svojim brodovjem, je več kot dvomljivo. jZato izbruh novih sovražnosti ni izključen, vendar pa mi v svojem optimizmu še vedno pričakujemo mirnega poteka. Med Rumunijo in Bolgarijo ' se vrše pogajanja dalje. Način rumunskega postopanja, ki tako grdo izrablja prekerni položaj Bolgarije v svoje samopašne namene, obsoja vse, vendar zabraniti tega nihče ne more. Zlasti je obsodbe vredno to, da zažiga Rumu-nija s svojim početjem svetovni plamen ter kopiči nevarno netivo, ki bo prej ali slej vzbuknilo na dan. Sedaj je pa želja po miru vsestransko tako izrazita, da bo, kakor upamo, prenesla vse te težave. „Leto čudežev. V ,vladnem listu „Miru“ priobčuje bolgarski ministrski predsednik Ivan. Gešov uvodnik, )ki mu je dal naslov „Leto čudežev.“ V članku • se Gešov spominja težkoč, ki so zavladale začetkom leta 1912, potem pa slavi veliko delo, ki je rodilo Balk, zvezo. Ta zveza je, ako se vpošteva do sedaj vladajoče razmere, pravcati čudež. Proslavljajoč junaštvo združene armade balkanskih zaveznikov naglaša, da bo veliko delo, nanašajoče se na ustanovitev Balkanske zveze, kronano z drugim čudežem — z Veliko Bolgarsko, odgovarjajoče sanštefanskemu miru, o kateri si še nedavno tega nihče ni upal sanjati. 4 Janina. Iz Janine poročajo, da je Esad paša vsled vedno iznova prihajajočih ojačil1 za 1 grškega generala Sapunzakisa, zelo v skrbeh. Esad paša je moral že vsled tega ojačiti nekaj svojih postojank, (ki so jih Grki vedno iznova napadali. V Janini je nastala lakota. Div. prebivalstvo in vojaštvo se hrani z ovsem. Večkrat so že prigovarjali albanski veljaki Esad paši, da naj se uda in že se je hotel Esad paša udati tej zahtevi, toda njegov brat, ki je poveljnik enega turškega polka v mestu, se je temu energično upiral. Vsega prebivalstva, ki je izveeine krščansko, se je polastil strah. Baje muzlimansko vojaštvo { neprestano napada krščansko prebivalstvo. Bolnišnice in javna, poslopja sTTprenapolnjena ranjencev. Esad paša je dal pred par dnevi več Albancev in kristjanov, ki so bili na sumu, tla so vohuni za Grke, na javnem trgu ustreliti. General Sapunzakis dan na dan napada turške postojanke, vendar se zde utrdbe Bizanija nepremagljive. Govori se pa, da so Grki pred kratkem zavzeli Berat. Skalier, Kralj Nikola je izdal na svojo vojsko manifest, v katerem, pravi med drugim: „Jaz sem ponosen na vas. moji vitezi, t^er me navdaja vera, da nastopite še z večjo odločnostjo, a-ko se kdo dotakne naših pravic 1 in hoče nam zabraniti, da bi zasedli ognjišča naših pradedov in mojih predhodnikov Nemanjičev, Brankovičev, Balšičev in Crnojevičev ter se zbrali okrog njihovih grobov. A vendar je to naša dolžnost in naša nesporna pravica, za katero radi, ako bo* treba, tudi inrirjemo.“ Nemška diplomacija o položaju. „Norddeutsche Allgemeine ' Zeitung“, glasilo kanclerja, piše o položaju: „Skupna nota velesil, ki ima namen, jfla prepreči nadaljevanje vojske, f je bila v načrtu v petek sestavljena. Računa se na to, da ji vsi kabineti pri-trde. To je dobro znamenje, ker se upa, da se še odprta vprašanja tudi sporazumno rešijo. Ce posamezni listi! naglašajo, da še niso vsa nesporazumljenja rešena, prezrejo, da je v tem trenutku Evropa v glavnem vprašanju pokazala složno svojo željo, da se vzdrži mir. Nota, ki se Turčiji izroči, vsebuje prijateljski, če tudi resen svet in ne obsega ničesar, kar bi škodilo dobro pretehtanim koristim Turčije, ki mora računati na sopomoč velesil, če se hoče zopet ojačiti. |Tudi na balkanske države so velesile neprestano spravljivo in omilovalno vplivale. jZdaj se v tem smislu vpijva na Rumunijo in Bolgarijo, med katerima državama so nastale težkoče, ki jih upajo po di-plomatičnem posredovanju rešiti. Politični pregled. nih poslancev I je sklenila nadaljevati spravna pogajanja, vendar pa je naravno, da zahtevajo češki poslanci, predno nadaljujejo pogajanja, jod vlade decidirano izjavo glede onih vprašanj, ki interesirajo češki narod. Med temi vprašanji se nahaja tudi fermari Hochenburgerja. Predno se sestanejo Nemci in Cehi k posvetovanju, mora vlada jasno izjaviti svoje stališče na-pram vsem vprašanjem, zaradi katerih so se spravna pogajanja v preteklem poletju prekinila, ravno tako tudi o vprašanjih, ki se tičejo državne uprave, tako glede jezikovnega vprašanja v notranjem uradovanju in pri pošti. Češke stranke — / in v interesu stvari bi bilo, če pristopita k tej akciji tudi obe radikalni stranki — imajo najboljšo voljo, končati spravna pogajanja, da se more meseca marca sestati češki deželni zbor. Ju češke stranke upajo, da obstoja ta dobra volja tudi » pri Nemcih in pri vladi, ker je samo na ta način mogoče, doseči zedinjenje na Češkem. Italijanska pravna fakulteta. Tržaški namestnik t princ Hohenlohe je dospel na Dunaj, kjer ostane delj časa v političnih zadevah. Politični krogi zatrjujejo, Ida je njegovo navzočnost spraviti v neposredno zvezo z aktivacijo laške visoke šole via facti na Revoltelli. Kakor že zadnjič omenjeno, se vlada in njene stranke na vse načine izgovarjajo, da ni tako hudo. Italijanski poslanec dr. Bugatto razglaša: „Z uvede-njem teh kurzov ne gre za kako spremembo iz temelja, ampak le izpolnitev obljube, dane od strani vlade italijanskima poslancema dr. Gasser ju in dr. Pi-taccu, da se na trgovski akademiji uvedejo predavanja o trgovskem, meničnem in pomorskem pravu. Ta predavanja so že začela. Predava, pa uradnik tržaške finančne prokurature dr. Benussi, ki je sicer v trgovinskih krogih strokovnjak, v stvareh trgovinskega prava, ki pa se doslej ni habilitiral \ kot vseučiliški docent. (Predava torej znanstveno naobražen jurist, ki pa nima kvalifikacije vseučiliškega profesorja. K temu prihaja še dejstvo, da tri ure predavanj na teden o trgovskem, meničnem in pomorskem pravu po obstoječih učnih načrtih ne morejo dati juristu zadostne naobrazbe. Sicer so ta predavanja dr. Benussi-ja namenjena slušateljem trgovske akademije iz stališča trgovca, pristopna tudi juristom, ali ta predavanja ne morejo že po naravi stvari zadoščati tistim zahtevam, ki se sicer stavljajo v trgovskem pravu do teoretičnega predelanja gradiva. Na vsak način pa so ta predavanja določena v prvi vrsti za slušatelje trgovinske akademije, italijanski juristi, ki obiskujejo ta kurz, doprinašajo le žrtev, kajti, ne glede na to malo število ur, (določenih za predavanja, manjkajo tudi predavanja iz drugih strok, na primer civilnega procesa, čemur je posledica ta, da se ta predavanja ne morejo všteti v vseučiliščne studije. Juristi, ki poslušajo dr. Benussija, morajo biti torej vzlic temu v-pisani na kaki pravni fakulteti.“ Francoski}. Francoski vojni minister Milierand < je podpolkovnika Paty de Clama, ki je bil leta 1900 iz armade izključen, sprejel kot polkovnika v francosko deželno bramjio in se v slučaju vojske prideli železniški službi v Parizu. Judje, ki na Francoskem še vedno vladajo, se zato na Milleranda strašno togote. !Paty de Clam je bil vojaški preiskovalni sodnik v znani zadevi judovskega vohuna Dreyfusa in je vodil preiskavo strogo nepristransko. Judje so napeli vse sile in moči, da bi bil že obsojeni Dreyfus oproščen, 'konečno je judovski vpliv in denar zmagal, Dreyfusu so njegovo kazen izpregledali, na pritisk judov je pa general Galifet vpokojil Paty de Clama. Ker so sedaj proti 'Millerandu zagnali judje velikanski hrup, je dne 11. t. m. podal Milierand svojo demisijo. Francoski ministrski svet se je z Milleran-dovo demisijo temeljito bavil. Poljedelski minister de Fams je grajal, ker je Milierand Paty de Clama re-aktiviral justični minister Briand je pa želel, da naj Milierand osobito glede na sedanji zunanji položaj ne odstopi. Položaj vlade je nekoliko težaven, ker so judje proti M.lierandu mobilizirali republikansko večino in dobi lahko vlada ' nezaupnico, če se za Mille-randa zavzame. Raznoterosti. Državni zbor. Dne 23. t. m. se zbere konvent seniorov, da določi delovni program. Dne 27. t. m., najpozneje dne 29. t. m., se bo pričelo s plenarnimi sejami. Pred plenarnimi sejami bodo seje odsekov: dne 1(j. t. m. bo zboroval finančni, dne 15. t. m. socialnopolitični, dne 17. t. m. vodopravni, dne 18. t. m. pod-odsek davčnega, dne 21. t. m. narodno-gospodarski in še več drugih. Načelnik generalnega štaba pri cesarju. Cesar je sprejel v dolgotrajni avd jr nei r ačel-nika. generalnega štaba baron Conrada-Hotzendrfa. Ceško-nemška spravna pogajanja. Zastopnik veleposestva, Meželni maršal Lobko-witz, je govoril na nekem, zborovanju o češko-nemški; spravi, zlasti o skrajno slabih deželnih financah ter je izjavil, da je upati, da se spravna pogajanja nadaljujejo f kljub temu, Via obstojajo sedaj večje težkoče, kakor lansko leto, ko so se pogajanja Mik pred njih vspešnim koncem prekinila. Zveza čeških dežel- prva predpepelnična nedelja (Septuagesima). Glason lavant. direktorija se isti vsled tega praznuje še p« stari določbi dne 28. januarja (tamquam in sede pro pria), dasi mu po novi papeževi konstituciji gre mesti takoj prvi nezabranjeni dan, ki je 20. januar. Kai zadeva odpustke najsv. Imena Jezusovega, »stanejo nespremenjeni, kakor doslej, to pa tembolj, ker si omenjeni praznik prestavi j samo za duhovnike (prt choro), ne pa tudi za ljudstvo (pro foro). Toliko v po jasnilo tistim, ki bi morda utegnili imeti kakršnekol pomisleke zastran odpustkov. Brzovlak na progi Zidanmost—Zagreb? Kakoi se poroča, namerava južna železnica uvesti brzovlal na progi Zidanmost—Zagreb in obratno. Težave deh le uvoz na postajo Zidanmost. Da bi bil omogočen di rekten uvoz iz hrvaške proge na postajo Zidanmost bi trebalo drugega železniškega mostu. \ZidanmoŠki postaja je sploh z ozirom na njeno važnost potrebni razširjenja in preureditve. (Novi brzovlak proti Za grebu se upelje bojda že s 1. majem. Iz sodne službe. 'Orožniški postajevodja in stražmojster Franc Lukman je imenovan za kanceli-sta pri okrajni sodniji v Brežicah. Panika na dunajski borzi. Vest (Reuterjevega biroja o koncu mirovnih pogajanj je povzročila na dunajski borzi kolosalno paniko. Škatljica žveplenk — štiri vinarje! Na Dunaju razpravljajo sedaj zastopniki večinskih strank o ta-kozvanem malem finančnem načrtu. V včerajšnji dopoldanski debati je izjavil finančni minister Zalesky glede projektiranega 1 davka na vžigalice, da bo to produkcijski davek in bo znašal (za vsako škatljico dva vinarja. Celoten vspeh se računa na približno 15 milijonov kron. Slovenska Matica je ravnokar začela razpošiljati svoj književni dar za leto 1912. Člani dobe šestero knjig: 1. Radivoj Peterlin-Petruška: „Po cesti in stepi.“ Ta knjiga vsebuje zbirko pesmi, ki so po večini zelo lahkega, igrajočega se žanra, nekatere precej plitve. 2. 'Knezova knjižnica. XIX. zvezek. Prinaša dr. Fr. Detelovo povest: „Tujski promet.“ ,3. Zabavna knjižnica. XXIV. zvezek: Prinaša: „Zločin- ci“, novela. F. Milčinski; '„Madež“, • 'Josip Premk; „Mojster Roba“, dr. Lah: „Mladih zanikarnežev lastni životopisi, [F. Milčinski. ’3. Prevodi iz svetovne književnosti, VIL zvezek. 'Vsebuje (Dostojevskega: „Zapiski iz mrtvega doma“, prevel Levstik. 5. Zbornik, XIV. zvezek. Zbornik ima dve daljši razpravi: D. M. Remeš : Albe Martin Kuralt, fin ; dr. Ilešič : Slomškov učitelj Ivan Anton Zupančič. '6. ' Letopis Matice Slovenske za leto 1912. Kakor kažejo že naslovi, je letošnji književni dar razun Zbornika in Letopisa izključno leposlovni. Premoženje Matice Slov. je znašalo koncem leta 1911 119.984 K 24 vin. Dohodkov je imela leta 1911 37.076 K, stroškov 37.074 kron. Za leto 1911 je razposlala Matica Slovenska vsega skupaj 3896 garnitur. Častnih članov je imela 6, u-stanovnikov 183,1 letnih društvenikov 3355, /naročnikov 272. V oceno je razposlala 25 garnitur, v zameno 55. ■ S. K. S. Z. V petek, dne 17. t. m., ob 5. uri popoldne, v uredništvu „Slovenskega Gospodarja“ seja S. K. S. Z. Odborniki, pridite polnoštevilno! Časopis za zgodovino in narodopisje. \ IX. letnik (1912), prinaša naslednjo vsebino: I. Zgodovinski spisi: a) Kovačič Fr. dr.: Vitezi Pesničarji. Kidrič Fr. dr. : 'Oblega Sigeta f v sodobnem hrvaškem opisu. Dolenc Metod dr. : Postanek in pomen instruk-cij za krvna sodišča na Štajerskem,( Kranjskem in Koroškem, b) (Trstenjak Al. dr. : Slovenski robotni patent cesarice Marije Terezije z dne 5. grudna leta 1778 za Štajersko. Stegenšek Avg. dr.: Nov vir za zgodovino skakačev. Kovačič Fr. dr.: (O’ zgodovini Slov. Bistrice (predavanje). — II. Narodopisni spisi: Pintar L. : Vuizilinesteti. Pintar L. : Primet. Kotnik Fr. dr. : Koroške narodopisne črtice III. (Ženitovanj-ske navade v Slovenjem Plajpergu(. — III. Književna poročila: Gruden Josip dr.: Zgodovina slovenskega naroda. Drugi del: Pozni srednji vek. Fr. Kovačič. Ortner Max dr. : Register der geschichtlichen Aufsätze der Carinthia 1811—1910. Carinthia I. Mitteilungen des Geschichtsvereines für Kärnten. Kla-genfurt 1911. Dr. Fr. Kotnik. Kos Fr. dr. : Gra- divo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Tretja knjiga (1001—1100). V Ljubljani 1911. M. Ljubša. — IV. Nekrolog. Murko M. dr.: f Karel Strekelj. — V. Društvena poročila, j— VI. Imenik društvenikov. — ! Udje Zgodovinskega društva dobivajo list brezplačno, cena za neude je K 6.— na leto. O vsebini še spregovorimo. Dr. Negri, nemško-nacionalni poslanec celjskega mesta, 'se je vrgel v pozo viteza, (ki bi naj ubil obstrukcionističnega zmaja. Včeraj zvečer je bil na svojem bojnem pohodu v Gradcu. Nadel si je bil težko nalogo, (da je pobijal dr. Benkovičevo brošuro. Kunštni mož, ki je v potu svojega obraza iskal argumente proti stvarnim 1 dr. Benkovičevim trditvam, je prišel — risurn teneatis amici — do zaključka, da bo brošura Slovencem ; več škodovala, kot pa koristila. No, no, takim modrostim , še graški špisarji ne nasedejo. Kako šepava je dr. Negrijeva ( argumentacija, samo en dokaz: Dr. Negri dokazuje, da je dr. Benkovič vedoma zavijal na primer pri poglavju: pospeševanje vinogradništva, ker ni to vštel v dobro Slovencem. Da je pri tem dr. Negri najbrže hote prezrl, da je šlo največ podpor in brezobrestnih posojil v nemške kraje kislega šilharja ) in da so pri nas največ dobili nemški in nemškutarski purgarji, to ne moti tega možakarja. Dr. Benkovič je računal prav pravično in bo njegova brošura delala Nemcem še r mnogo preglavic, kajti številke govore preglasno. Liberalni general dr. Kukovec je posUi slaboviden, kajti dne 12. t. m. je v St. Pavlu pri Preboldu pravil svojim ovčicam, da je videl klerikalne ob-strukcioniste tako omahovati sem in tja, da jim ne more prihraniti najhujšega očitanja, ki se ga more povedati v obraz javno delujočim ljudem: klerikalci ne vedo, kaj-delajo. To je res hud poper — ako bi namreč dr. Kukovec ne bil slabo—viden. Kajti naš spomin nam pravi, in mi imamo za politične dogodke še precej dober spomin, Ha so slovenski poslanci začeli v deželni zbornici obstruirati februarija leta 1910. D d istega časa so še neprestano v obstrukciji, kakor ve ves političen svet razen dr. Kukovca, ki hoče vkljub temu biti voditelj cele stranke. Kje torej omahovanje? Da so se pogajali, je samoumevno, kajti saj se je dr. Kukovec že od njih naučil starega nauka in se tudi v Št. Pavlu ž njim postavljal, da obstrukcija ni in ne igore biti trajna institucija. 'Menda opravimo prijateljsko uslugo, ako dr. Kukovcu svetujemo, naj svoje govore predloži, predno jih govori, izvrševalnemu odboru svoje stranke v korekturo, da ne bo že na enem zborovanju parkrat (glej zanimiv dopis iz Celja!) zavozil. Osramočena nemškutarsko-liberalna zveza. Kadar upajo, da bi se dalo kakemu našemu odličnejšemu pristašu prisoliti kako gorko, potem se takoj najdejo čedne liberalne in nemškutarske duše. Tako se je zgodilo tudi v zadevi, ki jo je imel ' častiti gospod kaplan Bosina iz Št. Jurija v Slov. goricah z nadebudnim štajerčijanskim fantom Dominikom Koserjam. Napaden od tega mladeniča, ki ima kljub svojim mm-dim letom zelo dvomljivo preteklost, doma pred župniščem, je gospod kaplan zavrnil nasilnega ( nepridiprava tako kot je zaslužil. Vsled tega so zakričali liberalni, nemškutarski in nemškonae..;.mahn listi unisono in v prijateljski zvezi o „nasilnem kaplanu“ m blatili so častitega gospoda kaplana na najgrši način. Kdor je bral te liste, je moral, priti do prepričanja, da je gospod kaplan največji divjak, ki sliši najmanj na vislice. Včeraj se je pred mariborskim okrožnim sodiščem vršila obravnava v tej zadevi. Častiti gospod kaplan Bosina je bil oproščen ! obtožbe radi težke telesne poškodbe, s katero so ga mislili odstraniti njegovi nasprotniki iz okraja in mu uničiti eksistenco. Sodni dvor se je prepričal o istinitosti zagovora, da je bil gospod kaplan napaden in da se je le branil. Ker pa je vsled nesrečnega slutnja — nastopilo je vnetje srednjega ušesa, ki pa je sedaj zopet ozdravljeno — bila po mnenju sodišča obramba prevelika, je bil gospod kaplan Obsojen radi prekoračenega silobrana na denarno globo. Tako so doživeli združeni liberalci in nemškutarji1 krepko f blamažo. Ves trud dr. Gorišeka je bil zaman. Pomagalo ni nič, če tudi se je pripeljal dvakrat iz dalnjega Št. Lenarta v Maribor k razpravi, dasi je obtožbo zastopal dr-žavni pravdnih z vso vnemo, in njemu ni preostajalo drugega, kakor da je predložil jako mastne in zmedene račune. Pa tudi s tem ni imel sreče, kajti njegovi računi so se zdatno skrčili in po večini vsled zmedenosti zavrnili na eivilno-pravdno pot. Rešiti ni mogel lepih liberalno-nemškutarskih načrtov niti avskultant ki je sestavil tozadevno ' obtožbo, ter f je že pred začetkom razprave prišel stiskat roko dr. Go-rišeku in je tudi med razpravo kot poslušalec s čudno vnemo zatrjeval napram drugim poslušalcem, da mora, obtožnica držati, ker jo je sestavil — on! Slovensko-hrvaške zadeve. Sestanka hrvaško-slovenskega eksekutivnega odbora v 'Opatiji so se u-deležih: iz banovine: dr. Mile Starčevič, Cez. Ahačič, dr. Ivan Banjavčič, in Stjepan Zagorac; iz Dalmacije: dr. Krstelj; iz Istre: dr. Laginja in profesor Spinčič; od Slovencev: dr. Šušteršič, svet. Fon, dr. Brejc in dr. Jankovič. Delegat za Bosno je pa bil vsled bolezni zadržan, a je pristal na sklepe. [Sotrud-niku „Rječkih Novin“ je ugledni pravaški politik in tajnik Hrva-ško-slovenske stranke prava, gospod Cez. Akačič, izjavil nekako sledeče: Naši zaključki, katere smo storili v Opatiji, razpravljajoč o političnem položaju hrvaško-slovenskega naroda, so zaupni in jih ne bomo odkrili pred našimi nasprotniki. Svojega stališča do Ogrske stranke prava ne bo spremenila ter ostane slejkoprej protinagodbena ' opozicija, tki se z Mažari glede prevzetja vlade na temelju nagodbe ne bo dogovarjala. Kar se pa tiče volilnega pakta s koalicijo, se ga bo Stranka prava pri bodočih volitvah držala, kandidirala bo pa v vseh okrajih, ki jih je že do sedaj zastopala. (Vesti, po katerih je dr. Medako-vič grofu Berchtoldu dejal, 'da f so pravaši v aferi „Balkana“ zelo kompromitirani, so neistinite in je po izjavi Akačičevi dr. Medakovič prepošten, da bi se spozabil do takih laži in insinuacij. Glede taktike Hrvaško-slovenskega kluba v državnem zboru kaže gospod Cezar Akačič na izjavo dr. Korošca, ki jo je ta podal v imenu kluba v proračunskem odseku, da je namreč obstrukcija na Dunaju f samo f suspendirana. O pravaški politiki napram Srbom je imenovani pravaški politik dejal, da trdno upa, da se odslej ne Srbi ne bodo dali izrabljati proti Hrvatom, 'ne Hrvati proti Srbom na korist nasprotnikov. Slovensko-hrvaški katoliški shod. Iz Splita poročajo, da so se naši zastopniki dogovorili s Hrvati, da se bo vršil hrvaško-slovenski katoliški shod v Ljubljani v drugi polovici meseca avgusta letošnjega leta. Koncert v Klanjcu. Kakor doznajemo, f priredi naš slovenski rojak Fr. Filip Oštir, ( frančiškan v Klanjcu na Hrvaškem, koncem tega meseca na vse-občo željo tamkajšnjega prebivalstva svoj drugi klavirski koncert s petjem. Med prebivalstvom je tudi za ta koncert vsestransko zanimanje. Večdnevna obravnava. V pondeljek se je pričela v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem večdnevna obravnava proti roparskemu morilcu Dominiku Polžu, ki je v zgodnji jeseni s svojim zločinom vzbudil mnogo pozornosti. Razprava je določena na pet dni. Polž trdovratno taji. Danes se razprava nadaljuje. Maribor. (Slovensko gledališče.) V nedeljo, 19. januarja 1913, se vrši predstava „Vražji Rudi“, burka s petjem v štirih dejanjih. (Spisala 'Aleksander Engel in Julius Horst. 'Za slovenske I odre priredil Šr—f. Gostuje režiser gospod Povhe iz Ljubljane. Po predstavi ples v veliki dvorani. (Sodeluje orkester Glasbenega društva. Blagajna se odpre ob pol 7. uri zvečer. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Prihodnja predstava v nedeljo, dne “. svečana 1913: „Čarovnica pri jezeru.“ Ljudska igra v štirih dejanjih. Gostuje gospa Danilova. Hoče. Igra „Vaški skopuh“, ki so jo vprizorili naši Orli v nedeljo,, se je dobro posrečila. Vsi so svoje vloge dobro rešili. Orli so nastopili tudi kot pevci. Pel je mešan in moški zbor. (Le naprej, Orli, po tej poti do ciljev, do zmag. jPo igri se je razvila prosta zabava. ’ Za Orle se je nabralo 33 K 77 vin. Hvala vsem dobrotnikom! Ta denar se bo najbolje vporabil — za Orle namreč — in prinesel stoterne obresti. V nedeljo, dne 19. t. m,., se bo igra še enkrat ponovila. Igralo se bo samo zvečer. Začetek ob 7. uri. Vstopnina: stojišč^ 30 vin., sedeži 60 vin. Pridite vsi dobri in zavedni Hočani in prijatelji našega izobraževalnega dela. Cisti dobiček se bo obrnil v prid bralnemu društvu in se bo vporabil za društveno knjižnico.. Zato se preplačila hvaležno sprejemajo. Na svidenje ! Sv. Lovrenc nad Mariborom. ‘Med 100 tukaj-le razpečanimi srečkami „Slovenske Straže“ sta bila 2 dobitka in sicer: eden petdesetkronski, a drugi pet-kronski. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Pri nas je še dovolj krasnega in vsakovrstnega lesa. Žage režejo tudi v letošnji zimi. Gomilsko. Šolska veselica, prav zabavna, se vrši v prid novoustanovljene šolarske kuhinje v nedeljo, dne 19. t. m., v novem Gasilnem domu na Go-milskem. Poleg zanimivih pevskih in godbenih točk vprizori se s šolsko mladino igrokaz „Lažnjiva Milena“, spisala M. Gregoričeva, in s spremljevanjem glasovira spevoigro „Kosova gostija“, priredil po narodni pesmi A. Kosi. (Sedeži prvih vrst 1 K, ostalih vrst 60 vinarjev, stojišče 30 vinarjev. Začetek ob 3. uri popoldne. Vsi prijatelji šolske mladine so uljudno vabljeni. Ljutomer. ’ Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru je na svojem zadnjem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: gospod Velnar Josip st., predsednik ; gospod Mirqslav Dijak, podpredsednik; gospod { Janko Horvat, tajnik; gospodična Filomena Cimerman, blagajničarja; gospod Zacherl Fr., pevovodja in arhivar; odbornika: (gospod Dunaj Alojzij in Zadravec Alojzij; namestnika: gospodična Bratuša Lizika in gospod Dolamič Franc. Napredni pevci in pevke so izjavili svoj izstop. Znamenje časa. (Društvo šteje še 40 izvršujočih članov, Ì podpornikov pa 27. 1 Izstopivši člani so si ustanovili svoje pevsko društvo, ki bo sodelovalo le pri liberalnih prireditvah. Celje. (Med celjskimi Slovenci se je udomačilo mnenje, da jo dr. Kukovec vsakokrat zavozi, kadar javno nastopi. Zadnjo nedeljo je razveseljeval dr. Kukovec v Št. Pavlu pri Preboldu ušesa penzijonirane-ga Vidica. |Dr. Kukovec se je s tem govorom brez pridržka postavil 'na isto stališče, na katerem stoji dr. Negri, kar bo „radikalno-narodnim“ šentpavelskim Sokolom gotovo ugajalo. Kot bojni klic ! za prihodnje deželnozborske volitve je proglasil isto kar dr. Negri: (Volimo le take može, ki so za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. S tem si je dr. Kukovec sicer zagotovil vse nemške in nemškutarske glasove, toda izgubil pravico do slovenskih glasov. Ce dr. Kukovec proglaša, da hoče v deželni zbornici brezpogojno vse prenašati, potem bi radi videli poštenega Slovenca, ki bo volil dr. Kukovca in njegove somišljenike. Dr, Kukovec hoče biti hlapec Nemcev v zbornici, toda ne tako Slovenci. Naš bojni klic bo torej moral biti pri prihodnjih volitvah: Boj nemškutarjem in njihovim hlapcem! Še nekaj. Dr. Kukovec mora veliko na-se držati, ker se čuti vedno razžaljenega, da se ga ne obvešča o vseh političnih dogodkih. V Št. Pavlu se je hudoval, da se je obstrukcija v deželnem zboru začela samolastno. Dr. Kukovec bi se moral vprašati za dovoljenje! (Hudoval se je, da se je v državnem zboru obstruiralo. 'Zopet nihče ni prej vprašal dr. Kukovca! Kako se bo še le dr. Kukovec hudoval, ko bodo spodnještajerski volilci volili zopet deželne poslance, kateri ne bodo prisegali na njegov hlapčevski deželnozborski program. Ljutomer. Bralno društvo za Ljutomer in okolico priredi v nedeljo, dne 19. t. m., gledališko igro: „Krivoprisežnik“ v dvorani gospe Kukovec. 'Začetek točno ob 6. uri zvečer. K prav 1 obilni udeležbi vabi odbor. Zreče. V Zrečah sta bila poročena: gospod Josip Jurak, trgovski sotrudnik v Konjicah, [ z gospodično Justiko Winter, hčerko županovo. Obilo sreče! Petrovče. Načelstvo in nadzorstvo ' hranilnice in posojilnice v Petrovčah je sklenilo v svoji skupni seji, da se bodo obrestovale hranilne vloge s 1. prosincem! 1913 dalje po 5%., posojila se bodo dajala pa proti 6%. (Domačini,1 držite se domačega denarnega zavoda in ne nalagajte svojega denarja v tuje liberalne zavode, kateri zahtevajo vedno višje obresti od ubogih posojilojemalcev. Listnica uredništva» G. PleteršiČ, Ptuj: (Vaš popravek prvič ni pravilen in drugič nam naš poročevalec zatrjuje, da je njegovo poročilo pravilno. Ali ste že obnovili naročnino? Zastonj dobe goRtilniòaiii rov in do* ber GRAMOFON ; zraven Se tndi 15 dvojnih igralnih ploščic in 1000 komadov iglic. Natančneja pojasnila daje Jos. Küttner, Naribor Koroška cesta 17. 2 OHM lnseriranje v »Straži« je ceno, ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu zato poslužite se ugodne prilike. P rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj — « a 0 0 ' 0 a •o ä e « ■s atelir za vsa v njegovo stroko spa-dajoča dela, kakor kipe, oltarje itd. iz lesa, kamna in mavca Jvo Soič, kipar Maribor, Reiserleva ulica 26. ,Slov. Straža* Vam pravi: Ne pahnite od sebe sreče, ki se Vam ponuja! Kupite srbsko državno srečko iz leta 1888 v izborni skupini treh srečk na 46 mesečnih obrokov {po 3.25 K, še boljše pa v skupini štirih srečk na 46 mesečnih obrokov po K 5.50 z 11 žrebanji vsako leto! Srbska srečka sama zamore se dobiti na mesečne obroke po samo eno krono! 100.000, 75.000 in 20.000 frankov vsako leto! Ne prezrite, da se dne 1. februarja 1913 vrši žrebanje turških srečk z glavnimi dobitki po trikrat 400 tisoč in trikrat 200.000 frankov vsako leto! Turške srečke so prej kot slej najboljše 1 in povsem varne srečke. Mesečni obrok K 4.75. Velika skupina s turško, srbsko in še dvema drugima srečkama na mesečne obroke po K 6.25. Vse ponuđene srečke morajo biti izžrebane! Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko poročilo o žrebanjih vseh važnejših srečk stane leto 2 K. — Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ g. Valentin Urbančič, Ljubljana. Z&iožnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav, Kemperle, Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,. I Slaščičarskega učenca sprejme takoj v uk Em. Ilich, slaščičar v Mariboru, Gosposka ulica 38. 10 Priporočam velecastiti duhovščini Voščene sveče najboljše kakovosti katere lepo in štedljivo gorijo in ne kapljajo ; isto-tako priporočam mili-sveče v vsaki obliki po najnižjih cenah. Pošiljatve franko. S prošnjo do velečaštite duhovščine za cenjena naročila, matere izvršim točno in v splošno zadovoljnost bileži in se priporoča Franjo Gert» medicar in svečar Maribor, Gosposka ulica. 7 Kateri p kavini pridatek naj kupim? Izbira je v resnici težka, — kajti toliko ponud človeka naravnost zbega! Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz? Jaz sem in bom ostala pri preizkušenem pravem : Franckovem : pridatka za kavo s kavinim mlinčkom iz zagrebške tovarne; od tega zadostuje : manjša: množina; on povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek, toraj močno, slastno kavo! IRM Državni telefon It 113 Koroška cesta 5 MARIBOR lastna hiša ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor : časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike : pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd. Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi. Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo. Prodajalnica tiskarne sv. Cirila hran. št priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, Šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor: Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunctorum, Sv. birmà, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. —• Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé. Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence. —i —miiiiiii m)iiim i alii w wffirffuimn"iiTTiTirr r t • r' v Tinrn—imiiiiimr^ Trgovina s špecerijskim blagom a ■ Trgovina z moko in dežel, pridelki Solidna postrežba! Evan Ravnikar, Celje Graška cesta št. 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiya semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena kakor tudi vrtna in cvetlična od tvrdke Mauthner. s Na drobno in na debelo! Glavno zaloga vrvarskega blaga Issi Glavna zaloga šahih innlnatbaiv